Kamničan Časopis občine Kamnik, 9. februar 2018, leto 3, številka 3 Poklon slovenski kulturi V dneh okoli slovenskega kulturnega praznika se je tudi v občini Kamnik zvrstila vrsta kulturnih prireditev. Obiskali smo tri: osrednjo občinsko proslavo v Domu kulture Kamnik, srečanje s pisateljico Nežo Maurer v zavodu Cirius in prireditev Glasbene šole Kamnik. Kamniški dijaki so na občinski proslavi znova navdušili s svojim glasbeno-gledališkim recitalom. Jasna Paladin Kamnik - Slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti dr. Franceta Prešerna, smo tudi v občini Kamnik praznovali z osrednjo občinsko prireditvijo v Domu kulture Kamnik v sredo, 7. februarja, zvečer, ki so jo pripravili v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik in Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. »Kultura je pomemben del naše zgodovine, pravzaprav je to naša dediščina. In kot je tipično za vsako dediščino, jo zaznamo šele takrat, ko jo izgubimo ali pa ko je ta ogrožena. Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik se pomena kulture zavedamo in ji zato namenjamo veliko pozornosti. V dobrem letu dni, odkar upravljamo Dom kulture Kamnik, nam je v sodelovanju z Občino Kamnik uspelo narediti nekaj manjših investicij, ena nekoliko večja, prenova Kluba Kino dom, pa je v zaključni fazi. Naš oddelek za kulturo, ki ga vodi Tomaž Simetinger, redno spremlja dogajanje na lokalnem in slovenskem kulturnem prizorišču in temu prilagaja tudi program samega Doma kulture Kamnik. Na ta način postaja ta stavba povezovalni člen razvejane lokalne kulture in mesto, ki lahko nudi zatočišče vsem, ki jim je kultura blizu,« je zbranim v dvorani kulturnega doma med drugim dejala direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peter-lin in se zahvalila slikarju Dušanu Sterletu, ki je v počastitev letošnjega Cankarjevega leta daroval svojo umetnino, ki so jo namestili ob vhodu v kulturni dom. V Domu kulture Kamnik so veseli vse tesnejšega sodelovanja z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), kjer je kultura v zadnjih letih še posebej v razcvetu. To so doka- zali tudi dijaki na tokratni proslavi, na kateri so sodelovali z glasbeno-gledališkim recitalom Ne združenja, ločitve zdaj so časi: Neizpolnjene ljubezni v literaturi romantikov. Recitacijam in petju, s katerim so navdušili že na lanskoletni predstavi, so letos dodali še izrazni ples. »Dijake smo povabili k sodelovanju, številni pa so nas kar sami pocukali za rokav, naša mladina ima res rada kulturo,« je bila zadovoljna Iva Ciglar, ki je poleg Vesne Fabjan in Matica Smolnikarja prevzela mentorstvo nad 24-člansko ekipo, ki je nastopala na letošnji proslavi. »Na GSŠRM se trudimo, da skrb za kulturo postavljamo ob bok znanosti in s tem poskušamo preseči žal prepogosto lovljenje standardov in številskih rezultatov uspeha. S samoumevnim prepletanjem kulture v šolski vsakdan negujemo nivo omike in izražanja, s posebnimi poudarki ga nadgrajujemo in v dija- kih sejemo željo po spoznavanju, po več in boljšem. In verjemite, mladim je to všeč: zagnani in vneto oblikujejo prireditve, nastopajo v naših recitalih, gledaliških in glasbenih predstavah, muzika-lu, celo svoje knjige izdajajo, sodelujejo s časopisi in svoje poglede delijo v medijih. Poleg jezika umetnosti se naučijo govorice sodelovanja in razumevanja, zato začetna zamisel pogosto preraste v razvejano zgodbo ustvarjalne izpovedi,« je povedala ravnateljica GSŠRM Bernarda Trstenjak. Slavnostni govornik na proslavi je bil sicer župan Marjan Šarec, ki je poudaril pomen našega največjega kulturnega praznika in z mislijo na slovensko kulturo dejal, da nas je ravno ta ohranila, ohranila narod v vseh obdobjih zgodovine, preživela in se razvijala pa ravno zaradi takšnih posameznikov, kot je bil dr. France Prešeren. ► 16. stran OBČINSKE NOVICE Ločujmo odpadke -tudi v blokih V mesecu februarju bo občinska inšpektorica poostreno nadzirala ravnanje glede ločevanja odpadkov in odlaganja odpadkov poleg zabojnikov pri večstanovanjskih zgradbah. stran 2 AKTUALNO Evropska zaščita jajc Medtem ko so Jajca izpod Kamniških planin v Sloveniji zaščitili z geografsko označbo že leta 2006, se je ob koncu januarja končal postopek za zaščito teh jajc še na območju Evropske unije. stran 5 ZANIMIVOSTI Izročilo o kamniškem jezeru Kamniško jezero je tema, ki zaradi domnevnih dokazov navdušuje številne Kamniča-ne, med njimi je tudi etnolo-ginja dr. Marija Klobčar, ki kamniško jezero raziskuje preko bogatega folklornega čila. stran 8 ŠPORT Novosti tekaškega pokala V Osnovni šoli Stranje so pred dnevi gostili že peto zaključno prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik. Letos bo za pokal štela tudi nova tekma na Stari grad. stran 10 Danes in jutri informativni dnevi Svoje srednješolske programe in dogajanje bodo bodočim dijakom predstavili tudi v obeh kamniških srednjih šolah, na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik in v zavodu Cirius. Jasna Paladin Kamnik - Svoja vrata bodo danes in jutri na široko odprle srednje šole in fakultete po vsej Sloveniji. V prihodnjem šolskem letu bo v srednjih šolah na voljo 23.644 vpisnih mest, za vpis v višje strokovno izobraževanje je razpisanih 11.854 mest, za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe pa 18.481 mest. V letošnjem šolskem letu po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport osnovno šolo zaključuje 17.085 učencev, kar nekaj od teh - predvsem s kamniško-domžalskega območja - jih danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri pričakujejo tudi na informativnem dnevu na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer bodo predstavili programe gimnazije, ekonomskih tehnikov in predšolske vzgoje. Zbrane bo pozdravila ravnateljica Bernarda Trstenjak, sledili pa bodo vodeni ogledi šolskih prostorov in posameznih predmetov v matičnih učilnicah ter predstavitev interesnih dejavnosti v šolski avli. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je za šolsko leto 2018/19 v svojem razpisu za Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik potrdilo štiri oddelke splošne gimnazije, dva oddelka ekonomskega tehnika, dva oddelka predšolske vzgoje in en oddelek maturi-tetnega tečaja. Predstavitev centra, srednješolskih izobraževalnih programov, ki so prilagojeni posebnim potrebam dijakov, in ogled zdravstvene enote in Doma danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri pripravljajo tudi v Ciriusu. Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 5. aprila. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport najkasneje do 10. aprila na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah, najkasneje do 20. aprila pa bo znana odločitev o morebitnem zmanjšanju obsega razpisanih mest. Sneg pobelil tudi nižine Jasna Paladin Kamnik - S februarjem je zima postala bela in otroci ter ljubitelji zimskih radosti so se razveselili konkretne pošiljke snega. Tega je v višje ležečih delih občine zapadlo tudi do pol metra, v gorah, kjer velja tudi velika nevarnost snežnih plazov, pa celo meter. V sredo ga je v nižinah zapadlo še kakšnih deset centimetrov, k sreči pa kljub napovedanemu snegolomu hujših posledic v občini ni bilo. Snežna odeja se je v sredo takole debelila tudi po nižinah. Skupščina Podjetniškega kluba Kamnik Kamnik - V prostorih KIKštarterja bodo v četrtek, 15. februarja, ob 16. uri gostili že peto skupščino Podjetniškega kluba Kamnik in prvi občni zbor Zadruge KIKštarter center, z. b. o. Podjetniki bodo izvolili novega predsednika Podjetniškega kluba Kamnik, se seznanili s pogoji vstopa v zadrugo KIKštarter center, z. b. o., in nakupa stavbe, v kateri deluje KIKŠtarter. Dogodek bo tudi priložnost za izmenjavo podjetniških idej. J. P. 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Občinske novice Ločujmo odpadke - tudi v blokih V mesecu februarju bo občinska inšpektorica poostreno nadzirala ravnanje glede ločevanja odpadkov in odlaganja odpadkov poleg zabojnikov pri večstanovanjskih zgradbah. Jasna Paladin Kamnik - Na občini opažajo več nepravilnosti pri ločevanju odpadkov predvsem na območju večstanovanjskih stavb. »Opažamo, da imetniki odpadkov v posode za ločeno zbiranje frakcij pogosto odlagajo odpadke, ki tja ne sodijo. V zabojnike za mešane komunalne odpadke tako odlagajo embalažo, biološke odpadke, steklo in papir, zato prihaja do prenapolnje-nosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, posledično pa se odpadki odlagajo poleg zabojnikov ter s tem onesnažujejo okolico prevzemnih mest. Pogosto prihaja tudi do nedovoljenega odlaganja kosovnih odpadkov na zbirno-prev-zemnih mestih, čeprav izvajalec javne službe zagotavlja prevzem kosovnih odpadkov na podlagi predloženih kuponov, dvakrat v koledarskem letu na vsakem prevzemnem mestu brez doda- tnega doplačila,« pravijo na občini in dodajajo, da je občinski odlok o zbiranju komunalnih odpadkov jasen. Določa namreč, da je imetnikom odpadkov prepovedano prepuščati odpadke v posodah za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, prepuščati biološke odpadke kot mešane komunalne odpadke, odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih, onesnažiti prevzemna mesta ali odlagati komunalne odpadke v nasprotju z določili tega odloka. Predvidena globa za kršitev teh določil znaša za pravno osebo od 300 do 500 evrov, njeno odgovorno osebo 100 evrov, samostojnega podjetnika posameznika 200 evrov in posameznika 100 evrov. V želji, da se področje uredi, bo ločevanje in odlaganje odpadkov pri večstanovanj-skih stavbah februarja poostreno nadzirala občinska inšpektorica Bogomira Skvarča Jesenšek. OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da bo dne 9. 2. 2018 na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2018, in sicer za naslednje ukrepe: - Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo: - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov - Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije, - Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore. Marjan Šarec l.r. ŽUPAN Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, i nfo@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 23. februarja 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 15. februarja 2018. v Na cesti na Črnivec le redno vzdrževanje Na Direkcijo RS za infrastrukturo smo vprašali, ali imajo letos v načrtu obnovo kakšnega odseka ceste Kamnik-Gornji grad čez prelaz Črnivec. Jasna Paladin Črna - Država z izbranimi izvajalci v skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest vsako leto postopno obnavlja tudi cesto Kamnik-Gornji grad čez prelaz Črnivec, a ne v takšni dinamiki, kot bi si številni vozniki pa tudi kolesarji želeli. Več odsekov ima namreč povsem dotrajano asfaltno površino, prav tako so nas občani opozorili na nezaščiten in neoznačen jarek ob lani obnovljenem delu cestišča nekaj sto metrov naprej od podružnične šole, ki kar kliče po nesreči. Ker se jarek nahaja tik pred ostrim ovinkom in je sploh ponoči in ob napluže-nem snegu zelo slabo viden, velja na tem odseku še posebna previdnost. A na direkciji pojasnjujejo, da je bil ta jarek urejen z namenom. »Iz zaledja stalno priteka večja količina vode, ki se zbira v jarku, in s tem je preprečeno stekanje vode na vozišče,« so nam odgovorili na vprašanje, zakaj jarek, ne pa tudi, kako ga nameravajo zaščititi. O letošnjih investicijah pa: »Na cesti Kamnik-Gornji grad čez prelaz Črnivec se Jarek ob cesti na Črnivec je potreben zaradi vode, ki stalno priteka iz hriba. / foto: asna Paladin bodo v skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest s strani rednega vzdrževanja letos izvajala le osnovna dela rednega vzdrževanja (intervencije, popravila bankin, odvodnja-vanje, čiščenje jarkov in ko-ritnic, košnja, pregledniška in zimska služba) ter manjša asfaltiranja v sklopu krpanja vozišč,« so nam pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo. Prehod za pešce bi morala urediti občina Povprašali smo jih tudi, ali bi v Krivčevem pri podružnični šoli lahko narisali prehod za pešce, saj je prečkanje na tem mestu za učence in druge pešce zdaj zelo nevarno. »Skladno z določbami Zakona o cestah je za ureditev prehodov za pešce znotraj naselja zadolžena občina, Direkcija RS za infrastrukturo pa nastopa kot soglasodajalec. Postopek je utečen: Za ureditev prehoda za pešce mora občina, v tem primeru Občina Kamnik, izdelati projektno dokumentacijo. Projektant mora v fazi projektiranja upoštevati veljavno zakonodajo, Direkcija RS za infrastrukturo pa poda soglasje na podane projektno tehnične rešitve. Nato lahko občina, kot investitor, pristopi k ureditvi prehoda za pešce.« /1 v • v v • 1 • Srečanje župana z župniki Jasna Paladin Kamnik - Župan Marjan Šarec se je v torek, 23. januarja, skupaj z vodjo Oddelka za družbene dejavnosti Tino Tr-ček, vodjo kabineta župana Janjo Zorman Macura in višjo svetovalko za področje družbenih dejavnosti Katarino Vegel v sejni sobi Občine Kamnik srečal z duhovniki kamniške dekanije, ki svoje pastoralno delo opravljajo na območju naše občine. V sproščenem srečanju so sodelavci občinske uprave župnike seznanili z delom v minulem letu in z načrti v letošnjem pa tudi s tem, da bo v prvi polovici februarja objavljen javni razpis za sofi- Tradicionalnega srečanja z županom se je udeležilo deset duhovnikov, ki svoje pastoralno delo opravljajo na območju občine Kamnik. nanciranje sakralnih objektov v tem letu. Župan se jim je zahvalil za sodelovanje in za njihovo gospodarno delo, saj morajo z relativno malo javnega denarja opraviti veli- ko dela pri obnovi in vzdrževanju številnih sakralnih objektov po občini. Energetske obnove bi se lotili skupaj Kamnik - Občina Kamnik je organizirala sestanek glede skupne kandidature več občin na javnem razpisu za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, ki ga bo ministrstvo za infrastrukturo predvidoma objavilo še v tem mesecu. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki občin Lukovica, Mengeš, Tržič, Komenda, Dobrova - Polhov Gradec in Šmartno pri Litiji. Povezovanje občin je potrebno, ker razpis kot enega pogojev navaja velikost projekta, ki mora presegati 750 tisoč evrov (brez DDV). J. P. Srečanje mladih kmetov občine Kamnik Kamnik - Zveza slovenske podeželske mladine vabi na srečanje mladih kmetov občine Kamnik, ki bo v ponedeljek, 12. februarja, ob 10. uri v Domu kulture Kamnik. Zbrane bo pozdravil župan Marjan Šarec, srečanje pa bo priložnost za predstavitev kmetijske politike po letu 2020, predstavitev možnosti povezovanja in delovanja mladih kmetov ter pogovor z mladimi kmeti. Prijave na dogodek zbirajo do sobote, 10. februarja, za vse dodatne informacije se lahko obrnete na doris.letina@zspm.si. J. P. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Občinske novice V hiši zamaka, krivde • v ne prizna nihče Angela Semprimožnik iz Motnika že desetletje opozarja, da njena hiša propada zaradi nepravilno speljane kanalizacije, ki naj bi zamakala temelje hiše. Ali je res kriva javna infrastruktura, kaj vse je že bilo narejenega za rešitev težav in kaj pravijo inšpektorji, smo preverili na občini in ministrstvu. Jasna Paladin Motnik - »Vse, kar si na stara leta želim, je, da bi lahko v miru živela v tej hiši in da bi mi pomagali rešiti težave,« začne obupana Angela Semprimožnik, ki z možem Ivanom v hiši sredi Motnika živi zadnjih 36 let. Stavba je sicer stara več kot sto let, a včasih ni bilo težav, poudarja, vse do pred nekaj leti. »Leta 1994 so obnavljali cesto, ki gre mimo naše hiše, in takrat so očitno zdrobili propust pod cesto. Hiša je od takrat vlažna, stene pokajo in temelji se pogrezajo, saj je kanalizacija zdaj speljana pod hišo. Ne le vlaga, tudi smrad je nevzdržen, saj iz drenažne cevi teče 'drek' in razmere za življenje so nezdrave, pristojne institucije pa me pošiljajo od vrat do vrat in nihče ne naredi ničesar, da bi se stvari popravile. Saj pridejo pogledat - tako občina kot inšpektor pa komunala ..., a odgovornost prelagajo drug na drugega,« nam razlaga, medtem ko nas popelje po prostorih in pokaže na vlažne in razpokane stene. Zadnjih deset let nenehno opozarja na težave, svoj prav je skušala dokazati tudi s štirimi mnenji sodnih izvedencev. Nabralo se je že kup dokumentacije, ki nam jo pokaže. Iz odločbe gradbenega inšpektorja z dne 16. junija 2014 je razbrati, da mora Občina Kamnik izdelati nove dežne rešetke za meteorno vodo ob vzdolžni strani ceste, da mora izdelati odvodno meteorno kanalizacijo ter pregledati in popraviti vse odtoke iz revizijskih jaškov. V isti odločbi je tudi zapisano, da je iz strokovnega mnenja izvedencev gradbene stroke nesporno razvidno, da je vzrok nastalih poškodb na hiši in zamaka-nja zatekanje vode pod temelje objekta, kar zmanjšuje nosilnost zemljine. Izvedenca sta še zapisala, da so vzroki za zamakanje neizve-deni odtok padavinske vode s cestišča, sum izgradnje nelegalnega odvodnjavanja fekalne kanalizacije, ker se kanalizacijska cev križa z ra-zvodom telekomunikacijskih cevi, obstaja tudi sum, da je cev fekalne kanalizacije poškodovana, prav tako vsi ostali jaški ob cesti. Izvedenca gradbene stroke sta svoje ugotovitve zaključila, da so večje razpoke posledica zamakanja zaradi postavitve jaška družbe Telekom, manjše razpoke pa so posle- Angela Semprimožnik pred domačo hišo v Motniku in ob jašku, ki naj bi bil vzrok težav. dica starosti gradbenih materialov. Predlagala sta popravilo razpok v zidovih, utrditev zemljine pod temelji, zaprtje telekomovega jaška, izdelavo rešetke za meteorno vodo, popravilo vseh poškodovanih telekomunikacijskih cevi in jaškov, popravilo odtoka fekalne kanalizacije ter jaškov v cesti. Bivanje v hiši je nevarno Oktobra leta 2014 je gradbeni inšpektor Jože Hostnik v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem ogledu med drugim zapisal, da stanje v objektu na naslovu Motnik 24 postaja vse slabše, bivalne razmere v njem pa že kritične. »Zaradi prisotnosti močne navlaženosti je oteženo dihanje. Ob vsem tem je zaradi izrazite razpokanosti, ki se stopnjuje, objekt postal nevaren za bivanje, obstajajo vsi vzroki za samo-porušitev. Ta proces poteka vse hitreje in vse očitneje,« je še zapisal inšpektor. Občina: naredili smo vse, za kar smo pristojni Kaj je bilo storjenega v zvezi z inšpekcijsko odločbo, smo preverili na Občini Kamnik. »Občina Kamnik se je v preteklih letih (2011-2014) aktivno vključevala v reševanje težav zakoncev Semprimo-žnik, saj smo želeli skupaj s pristojnimi službami (inšpekcijo, vzdrževalci cest, predstavniki komunalnih vodov, strokovnimi izvedenci, odvetniki in Centrom za socialno delo Kamnik) rešiti dolgoletni problem njune hiše ter jima omogočiti dostojne razmere za življenje. Poudariti je treba, da je Občina Kamnik za ugotavljanje vzrokov dejanskega zamakanja objekta pristopila strokovno in skupaj z vsemi pristojnimi strokovnimi službami. Izvedenih je bilo več sestankov, raziskav in terenskih ogledov, vse s ciljem ugotovitve dejanskega vzroka zamakanja objekta. Na podlagi poročil izvedencev gradbene stroke in zapisnikov pristojnih inšpekcijskih služb (gradbeni inšpektor, zdravstveni inšpektor in inšpektor za ceste) je Občina Kamnik storila vse, kar je bilo v danem primeru v okviru njene pristojnosti. V zvezi problematike občinske ceste, ki poteka mimo objekta Motnik 24, je inšpektor za ceste mag. Tadej Markič 20. februarja 2013 izvedel izredni inšpekcijski pregled in ugotovil, da občinska cesta ne povzroča škode stanovanjskemu objektu, zato je bil postopek ustavljen. Občina Kamnik je tudi izpolnila vse zahteve gradbenega inšpektorja na podlagi izdane odločbe. Na podlagi odločitve gradbenega inšpektorja so bili vsi postopki zaključeni oz. ustavljeni, skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku,« so nam odgovorili z občine. Inšpektorat: Vzdrževanje objekta dolžnost lastnika Kako pa postopke spremljajo na inšpektoratu? »Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je večkrat obravnavala pobude lastnice hiše v Motniku, v katerih je opisovala problematiko za-makanja stanovanjske hiše in prosila za pomoč. IRSOP je uvedel inšpekcijski postopek, vendar ni ugotovil kršitve predpisov, morebitna z zamakanjem povezana ško- da namreč ne sodi v okvir pristojnosti gradbene inšpekcije. Izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, je prvenstveno dolžnost lastnika objekta. V nadaljevanju pa je IRSOP res izdal tudi inšpekcijsko odločbo Telekomu Slovenije, s katero je odredil odpravo nepravilnosti pri izvajanju odtokov, cevi in jaškov. Pri odločitvi se je deloma uprl na predložena izvedenska mnenja in sledil mnenju izvedenca v tistem delu, ki je zavezoval nosilce javne grajene infrastrukture. S strani zavezanca Telekom je bil opravljen natančen pregled vseh odtokov iz revizijskih jaškov in ob tem izvedena geodetska meritev, ki naj bi pokazala, da bi zaprtje in prestavitev odtoka v drugi revizijski jašek lahko dodatno obremenila jašek ob visokem vodostaju. Vzdrževanje objekta je po določilih Zakona o graditvi objektov (ZGO) - izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, kar je prvenstveno dolžnost lastnika objekta, ki bi moral upoštevati, da gre za okoli sto let star objekt, da okoli objekta ni drenaže ali dre-nažnega kanala, da bi se temelji primerno osušili,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. »Želim le, da nama z možem pomagajo, saj tako ne moreva več živeti. Hiša se nama bo podrla na glavo,« sklene Angela Semprimo-žnik, razočarana, da pristojne institucije odgovornost prelagajo druga na drugo, stanje v njeni hiši pa je iz dneva v dan slabše. Akcija Bodi viden, bodi previden Kamnik - Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa tudi ob letošnji akciji Pešec, ki pod sloganom Bodi viden, bodi previden poteka med 5. in 11. februarjem, opozarja pešce in voznike na varnost in pravilno ravnanje v prometu. V občini Kamnik se akciji poleg Policijske postaje Kamnik pridružuje tudi občinsko redarstvo skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik. Slednji podrobneje spremljajo upoštevanje cestno-prometnih predpisov s strani pešcev. J. P. OBČINA KAMNIK obvešča o VPISU PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE V OBČINI KAMNIK za šolsko leto 2018/2019 Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, od 5. 3. do 16. 3. 2018. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami je objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v vrtcih ali na Občini Kamnik, pri Tini Trček, tel. 01/8318 105, v času uradnih ur, ali po e-pošti: tina.trcek@kamnik.si. Marjan Šarec ŽUPAN Vrtec Antona Medveda Kamnik Novi trg 26b, 1241 Kamnik, T: 01 830 33 30 e-pošta: info@vrtec-kamnik.si e-naslov: www.vrtec-kamnik.si V Vrtcu Antona Medveda Kamnik vas vabimo, da se nam pridružite na DNEVIH ODPRTIH VRAT VRTCA ANTONA MEDVEDA KAMNIK, kjer boste naše delo lahko neposredno spoznali. Za vas, ki imate radi naš vrtec, za vas, ki želite otroka vključiti v naš vrtec, pripravljamo dneve odprtih vrat, ki bodo potekali v času od 12. 2. do 16. 2. 2018. V vseh enotah bodo potekali v času od 9. do 11. ure. V enoti Rožle in Kamenček, 12. 2. 2018, v enoti Tinkara, 14. 2. 2018, v enoti Pestrna in Sneguljčica, 15. 2. 2018. V malih enotah - Polžki, Palček, Cepetavček, Kekec, Marjetica, Oblaček, Mojca, Pednjped in Sonček, 16. 2. 2018. INFORMATIVNI DAN PEROVO 28, KAMNIK PETEK, 16.2.2018 9.30,15.00 IN 16.30 VODENI OGLEDI VRTCA. NA VOUO VAM DOMO ZA VSA VAŠA VPRAŠANJA. [IEZlinfo@vrteczarja.si 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Motorne sani Dokler je bilo malo snega, je bil na Veliki planini mir. Ko ga je zapadlo nekaj deset centimetrov, so se pa ponovile in se še vedno ponavljajo stare zgodbe. Motorne sani divjajo po vsej planoti, tako podnevi kot zvečer, v temi, kar je sicer posebej prepovedano, a to očitno nikogar od pristojnih ne moti kaj dosti. Saj je tudi predpisana kazen za tak prekršek tako rekoč simbolična - okoli 20 evrov. Policiji se menda ne izplača ukrepati, če pa že, pa že naredi tako, da ja ne bi koga zalotila ... Problem je pa v tem, da za ureditev ni prave »politične« volje že pri tistih, ki bi morali sprejeti ustrezna zakonska določila. Divji petelin je zaradi takih brezvestnežev že skoraj izginil s planine. Skoraj je že prišlo do neljubih srečanj pešcev in sani. Se bo morala res zgoditi kakšna hujša nesreča, da se bo kaj premaknilo v pravi smeri? Bojan Pollak, Kamnik Zahvala Ob nesreči, v kateri so mi pomagali in me reševali dobri sosedje, se jim iskreno zahvaljujem, še posebej pa velja zahvala Valeriji in Anastaziji Galin ter Matjažu in Mateju Grkmanu. Hvala tudi Štefki Popit, Branetu Gali-nu, Sašu Milanoviču, NMP Kamnik in gasilcem z Gozda. Darja Poljanšek, Podstudenec VABILO Spoštovane občanke in občani. Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar nadaljuje s pogovornimi »Poslanskimi večeri z Julijano«, na katerih gosti zanimive in iskrive sogovornike. V ponedeljek, 19. februarja, bo ob 18. uri v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku gostila raziskovalna novinarja, avtorja knjižnih uspešnic, ki te dni burita duhove. Primož Cirman bo prisotnim predstavil svojo odmevno knjigo o naložbi v TEŠ6 z naslovom NepoTeŠeni. Naložba ali rop stoletja? Dr. Alma M. Sedlar pa bo spregovorila o svoji prav tako odmevni knjigi Žvižgači, mediji in korupcija. Pogumna novinarja sta raziskala sprego med lokalnimi in državnimi oblastmi ter gospodarskimi lobiji. Povprašali ju bomo, kdo je na račun državljanov zaslužil milijone evrov, na kakšen način so nam lobiji ukradli državo in kako jo spet vrniti državljanom. Spregovorila bosta o vlogi medijev, o korupciji in o slovenskih žvižgačih. Dobrodošla bodo tudi vprašanja občinstva. Pogovoru bo sledilo druženje ob skromni pogostitvi. Knjigo Ne-potešeni bo možno tudi kupiti. Vabljeni! Nova Slovenija z novim vodstvom Kakor smo v Kamniku pred dobrim desetletjem vodenje občinskega odbora prepustili mlajši generaciji, da je sama prevzela odgovornost za svojo prihodnost, tako se je zdaj modro odločila tudi nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak. Kot vršilec dolžnosti predsednika i NSi jo je nasledil njen dolgo-§ letni sodelavec Matej Tonin: S politik s konkretnimi predlo-| gi rešitev, ki ima znanje in § izkušnje, s katerimi bo stran-| ko krmaril v pravo smer, da § bo šlo Sloveniji bolje. 3Z novim vodstvom (Matej f Tonin in oba podpredsedni-| ka so iz mlajše generacije) f ima stranka zdaj novo ener-s gijo za vzpostavitev normally ne Slovenije, v kateri bodo veljala enaka merila za vse, v kateri se bo ob nižjih davkih gospodarstvo lažje razvijalo in v kateri bomo uredili tudi razmere v zdravstvu. NSi ima z odličnim programom že dobro razvit koncept in konkretne rešitve za resnične probleme, zdaj pa se delo nadaljuje s še večjim zagonom. Tako bo NSi 17. februarja na programski konferenci predstavila 10 izhodišč, ki so za Slovenijo v tem trenutku ključna in bodo lahko predmet morebitnega sodelovanja s tistimi, ki želijo Sloveniji dobro. Kamniški krščanski demokrati čestitamo svojemu sočlanu Mateju Toninu, da je prevzel tako veliko odgovornost, in še naprej trdno stojimo za njim. Doslej je odlično vodil občinski odbor, zato smo prepričani, da bo tako zdaj vodil še stranko. Nova Slovenija Kamnik N.Si Vprašanja in pobude svetnikov Dr. Damjan Hančič, svetnik NSi, je občinski upravi podal predlog za funkcionalno in bolj estetsko ureditev gole ter degradirane površine na občinskem zemljišču tik ob soseski Mali grad na Parmovi ulici, kjer bi po njegovem lahko uredili parkirišča. Jasna Paladin Kamnik - »Večstanovanjski objekt stoji na parceli, ki je v zasebni lasti, vendar pa se od prvega nadstropja navzgor vogal tega karejske-ga bloka ne drži parcelne meje, ampak se v prvem nadstropju z omenjenim pomolom nadaljuje do širine kakih pet metrov nad dve občinski parceli, ena je tudi javno dobro (v naravi predstavlja cestišče Parmove ulice). Četudi je obravnavani odsek teh dveh zemljišč prekrit s pomolom, pa sta še vedno v lasti Občine Kamnik in tamkaj zaradi pomanjkanja parkirišč parkirajo stanovalci, obiskovalci idr. - predvsem na pločniku, s čimer ovirajo pešce. Če je gneča, parkirajo tudi na ogoleli površini, ki bi sicer morala biti zelenica, vendar pa - ker je ta površina pod streho, kjer ni padavin - je tam le zemlja in jo domače živali od blizu in daleč uporabljajo kot veliko stranišče. Površina je torej degradirana, ne služi svojemu prvotnemu namenu (zelenica), je estetsko moteča tako za stanovalce kot za mimoidoče in obiskovalce starega dela mesta (turiste), hkrati pa predstavlja neugledno, zanemarjeno okolico spomenika padlemu udeležencu NOB. Odgovornost za vse to je na strani občine, ker je to še vedno njena lastnina. Zato predlagam, da občina celovito uredi obravnavano območje: ker na tem območju kronično primanjkuje parkirišč, naj se na prostoru, ki ga zdaj zavzemata pločnik in ogole-la površina, uredi nekaj parkirnih mest, hkrati pa naj se prestavi pločnik mimo omenjenega spomenika in degradirane zelenice, in sicer tako, da bo odslej potekal bliže spomeniku in stopnišču, nato pa se nadaljeval tik ob večstanovanjski stavbi, pod pomolom. Glede na sedanjo velikost zelenice, na kateri stoji spomenik, bi primanjkovalo prostora za pločnik, zato bi bilo spomenik treba prestaviti čim bliže objektu, ki stoji za njim. Takšna ureditev bi bila funkcionalna in - kar zadeva ogolelo površino - tudi estetsko ustreznejša,« je za- Degradirana površina na Parmovi, kjer bi lahko uredili nekaj dodatnih parkirnih mest. / Foto: Jasna Paladin pisal dr. Damjan Hančič. Odgovor sta pripravila Sandi Borec in Aleš Škorjanc. »Na Parmovi ulici so bila gradbena dela pred leti narejena v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Na takšno ureditev je bilo pridobljeno tudi soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. S projektantom bomo vaše predloge glede možnosti pridobivanja novih parkirnih mest na omenjenem območju celovito preučili. Glede gole ter degradi- rane površine, ki bi morala biti zelenica, poseg na tem območju ni mogoč, dokler ne pridobimo soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine za drugačno ureditev. Zato bomo pristojne občinske službe organizirale skupni sestanek s pristojnimi konzervatorji in projektantom, da se dogovorimo glede drugačne ureditve predmetne javne površine. Po pridobljenem soglasju se bo lahko degradirana površina uredila na način, kot bo določil projektant.« Pestro dogajanje pod in na Veliki planini Občinski svetniki in svetnice Liste Marjana Šarca smo podprli gradnjo novega objekta pri spodnji postaji nihalke, saj je pred enim letom v požaru pogorela gostilna Pod žičnico. V letu 2018 je v programu dela Velike Planine, d. o. o., med drugim tudi menjava napenjalne vrvi, nakup prižem, zamenjava sidrnih konusov na vlečni vrvi, obnova kuhinje v gostišču Zeleni rob in prenova sistema za prodajo vozovnic, ki bo omogočala tudi internetno prodajo. Prav tako c svetniki LMŠ podpiramo ure-š janje in asfaltiranje ceste od I Kranjskega Raka do Rakove j Ravni. Dela naj bi se začela že s letos. S tem bomo omogočili 1 domačinom in turistom lažji | in varnejši dostop. V spreje-; tem občinskem proračunu za ; leto 2018 je bila tudi s podpo-f ro svetnikov LMŠ sprejeta po; stavka za dokapitalizacijo i družbe Velika planina, d. o. o. ! Na 20. seji Občinskega sveta s Občine Kamnik 10. maja 12017 smo se prav tako zavze- li za trajnostni razvoj Velike planine. Ta predvideva, da naj se oskrbovanje objektov na planoti ureja na trajnostno vzdržen način s poudarkom na alternativnem dostopu, primernem alpskemu svetu. Upoštevati je treba krajinsko--ekološke zmogljivosti ter ohranjanje prvotnega pašni-škega in etnografskega značaja planote. Velika planina je unikum slovenske kulturne krajine, ogledalo tisočletne pašne kulture in izjemne arhitekture. Med domačini je Velika planina izjemno priljubljena izletniška točka, zavedanje nacionalnega bisera in poistovetenje z njim pa dokazujejo vedno številnejši obiskovalci iz vse Slovenije. Vedno več je tudi tujih turistov. Vse skupaj je rezul-tiralo k rekordnemu obisku planine v avgustu leta 2017. Velika planina je največja pašna planina v Sloveniji, po obliki, videzu ter organizaciji življenja je edinstvena v Alpah, že od železne dobe dalje se ponaša s tradicijo pašništva, znana je po bogatem ljudskem izročilu in etnoloških posebnostih ter pisanem rastlinskem in živalskem svetu ... Zato je urejanje prometa v alpskem svetu po eni strani obveznost, ki jo je Občina Kamnik s podporo svetnikov LMŠ sprejela s podpisom Alpske konvencije in se s tem zavezala, da zagotavljamo varstvo in trajnostno-sonaravni razvoj alpskega prostora, hkrati pa bomo zaščitili gospodarske in kulturne intere- se prebivalcev. Občina bo morala del sredstev, če želi urediti promet, zagotoviti tudi v proračunu. Ključni razlogi Občine Kamnik za ureditev razmer na Veliki planini so ohranitev velikoplaninske planote kot naravne vrednote državnega pomena, ohranitev in varovanje narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, ohranitev biotske raznovrstnosti skupaj s kakovostjo in pestrostjo pokrajine, ohranitev izjemnosti naravnih, kulturnih, pokrajinskih, estetskih in duhovnih vrednot, ohranitev kulturne dediščine in kulturnih spomenikov ter naravnih virov, omogočiti ohranjanje poseljenosti in ustrezne kakovosti življenja prebivalcem z razvojem gospodarskih dejavnosti (zlasti tradicionalna paša na pašnih planinah ter tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter traj-nostnega gospodarjenja z divjadjo) ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranitev zgodovinskega in simbolnega pomena območja; da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj), da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje Velike planine. Zaradi vsega naštetega je pomembno, da sta Občina Kamnik in družba Velika Planina, d. o. o., tudi s podporo svetnikov LMŠ takoj pristopili k oblikovanju projekta in potrebne dokumentacije za izgradnjo novega objekta pri spodnji postaji nihalke, saj je to prva podoba, ki jo bodo zagledali številni obiskovalci naše Velike planine. Materialna škoda po požaru je bila velika, zato je bila skupna odločitev vodstva družbe in Občine Kamnik kot lastnice, da se objekt zaradi obsežnih poškodb poruši in zgradi nov. Vodstvo družbe je nekaj dni po požaru vzpostavilo sistem prodaje vozovnic, zagotovilo nemoteno obratovanje nihalke ter spomladi uredilo tudi letni vrt Pod žičnico, kjer so lahko gostje počakali na nihalko ob prijazni postrežbi. Tako je družba vzpostavila normalne razmere za poslovanje po požaru v letu 2017. Aktivnosti za vložitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja že potekajo. Svetnice in svetniki LMŠ podpiramo dano idejo, da bo v novem objektu družba v prvi vrsti lahko izvajala svojo osnovno dejavnost, torej prevoz z žičniškimi napravami. Za del investicij naj bi se sredstva zagotovila v predlogu rebalansa I. proračuna za leto 2018. Karla Urh Občinska svetnica, Lista Marjana Šarca, In Nina Irt Vodja svetniške skupine, Lista Marjana Šarca Ims Lista Marjana Žarca svetniška skupina Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Aktualno "I—I 1 V V • , • • Evropska zaščita jajc Medtem ko so Jajca izpod Kamniških planin v Sloveniji zaščitili z geografsko označbo že leta 2006, se je ob koncu januarja končal postopek za zaščito teh jajc še na območju Evropske unije. Cveto Zaplotnik Kamnik - Evropska komisija je doslej na območju Evropske unije zaščitila že več kot 1400 kmetijskih pridelkov oziroma živil, med njimi je tudi 25 slovenskih živilskih izdelkov, 17 vin in sedem žganih pijač. Kot je povedal Blaž Udovič, direktor Združenja proizvajalcev jedilnih jajc izpod Kamniških planin, tudi jajc, ki so zaščitena tako na slovenski kot na evropski ravni, ni lahko prodati, saj so trgovci bolj naklonjeni prodaji jajc pod lastno trgovsko znamko. Ob koncu januarja je v uradnem listu objavila tudi uredbo o vpisu Jajc izpod Kamniških planin v register izdelkov, zaščitenih z geografsko označbo. Geografska označba je ena od treh shem kakovosti, na podlagi katerih je možno v Evropski uniji zaščititi kmetijske pridelke oziroma živila. Zaščitena geografska označba zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo z določenega geografskega območja, imajo posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava, predelava ali priprava za trg) pa mora potekati na geografskem območju, po katerem je poimenovana. Dolgoletni sloves kamniških jajc Sloves jajc z vznožja Kam-niško-Savinjskih Alp izvira že s konca 19. stoletja, ko so kamniške kmetice z njimi oskrbovale ljubljanske kuhinje in tržnico. Med drugo svetovno vojno sta meja in žičnati obroč okrog mesta otežila prej živahno trgovino z jajci, po vojni pa je trajalo kar nekaj časa, da se je povrnila na nekdanjo raven. Sloves teh jajc je bil dolgo časa samoumeven, šele ob koncu prejšnjega stoletja so ga rejci začeli tudi oglaševati. Na pobudo Jate Emone so ustanovili Združenje proizvajalcev jedilnih jajc izpod Kamniških planin, ki je tudi dalo pobudo za zaščito teh jajc z zaščiteno geografsko označbo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je postopek zaščite končalo leta 2006, ob koncu leta 2015 pa je s predložitvijo vloge Evropski komisiji začelo še postopek za zaščito teh jajc na ravni Evropske unije. Združenje šteje šest članov, Jajca izpod Kamniških planin so z geografsko označbo zaščitena v Sloveniji in v Evropski uniji. poleg Jate Emone še pet rejcev z območja Savinjske doline. Certifikat za proizvodnjo jajc z zaščiteno geografsko označbo je pridobila Jata Emona, pri tem pa certifikat velja za pet proizvajalcev in dobaviteljev jajc, ki so lani dali na trg skupno nekaj več kot 3,1 milijona jajc. Kokoši krmijo tudi z lanenimi semeni Jajca izpod Kamniških planin, ki jih je možno pridelovati le na določenem geografskem območju, to je na vznožju Kamniško-Savinj-skih Alp, v primerjavi z drugimi jajci vsebujejo vsaj dvakrat več omega-3 ma-ščobnih kislin, razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami pa je največ 8 : 1, kar je z zdravstvenega vidika zelo ugodno. V reji kokoši nesnic na tem območju uporabljajo kot mineralni dodatek v krmi kalcijev karbonat iz ru-dišča v Stahovici pri Kamniku, za pitno vodo iz črpališč, ki jih napajata vodonosnika zgornjega toka Kamniške Bistrice in Savinje, vir ome-ga-3 maščobnih kislin pa je laneno seme, ki vsebuje približno 40 odstotkov maščob, od tega je kar polovico omega-3 maščobnih kislin. Pridelava lanu je bila nekdaj na tem območju zelo razvita, lan so pridelovali za predelavo lanenih vlaken v platno, njegovo seme pa so kot stranski produkt uporabljali za prehrano živali, predvsem perutnine. Najperspektivnejši alpinist prihaja iz Kamnika Planinska zveza Slovenije je na alpinistično-plezalnem večeru zadnji dan januarja podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za leto 2017. Med nagrajenci so tudi člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik in Plezalnega kluba Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Priznanje za najperspektivnejšega alpinista je prejel Žiga Oražem (AO PD Kamnik), ki se je v zadnji sezoni dokončno ustoličil med alpinisti, kamor se je počasi selil iz športno-plezalnih voda. »Tudi v njegovem primeru se je pokazalo, da je visok prostoplezalni nivo odlična podstat za alpinistične dosežke na najvišji ravni. Žiga je bil zelo aktiven na akcijah Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (na Češkem, v Španiji in Maroku), lani pa je plezal tudi v Patagoniji. Največ zanimanja je na njegovem seznamu vzponov gotovo požela zimska ponovitev Walkerjevega stebra v Grandes Jorasses, ki sta jo v dveh dneh opravila z Matijo Vo-lontarjem,« so podeljevalci zapisali v svoji obrazložitvi. Priznanje za posebne dosežke sta prejela Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), ki sta bila z Alešem Česnom tvorca trojne naveze, Med prejemniki priznanj za najuspešnejše v alpinizmu 2017 so tudi trije člani AO PD Kamnik. / Foto: Irena Mušič Habjan ki je na odpravi v indijskem gorovju Kishtwar preplezala dve prvenstveni smeri. Lažjo, aklimatizacijsko, na P6013 (6038 metrov visoki vrh) po severnem grebenu, v zaključku odprave pa so izkoristili kratko vremensko luknjo, stavili vse in izvlekli čudovit vzpon v zahodni steni 6250 metrov visoke Arjune. Smer so poimenovali All or nothing (Vse ali nič). Iz kamniškega društva prihaja tudi ena od letošnjih številnih nagrajencev na športnoplezalnem področju. Za bronasto kolajno na tekmi evropskega mladinskega pokala v balvanih v Sofiji je priznanje prejela članica Plezalnega kluba Kamnik Dominika Kodra. Nova priložnost za društva in zavode Stičišče NVO osrednje Slovenije pripravlja brezplačna usposabljanja in mentorstva v okviru programa NVO ustvarjalnik. Jasna Paladin Kamnik - V Stičišču NVO osrednje Slovenije pripravljajo nov nabor NVO (nevladnih organizacij) s potencialom za leti 2018 in 2019. In kdo vse je upravičen do vključitve v NVO ustvarjal-nik? »NVO s potencialom je nevladna organizacija (društvo, zasebni zavod, ustanova), ki izkazuje interes za svoj organizacijski, strokovni ali zagovorniški razvoj, je pripravljena zadovoljevati lokalne potrebe oz. aktivno prispevati k razvoju lokalne skupnosti, želi biti aktivna, se razvijati in prispevati k razvoju okolja, v katerem deluje, oz. izvajati nove storitve. Vključenim organizacijam bomo, glede na potrebe, nudili brezplačno pomoč pri razvoju novih storitev, pomoč pri povezovanju z drugimi sektorji, pomoč pri izvajanju zagovor-niških akcij, pripravi projektnih prijav in drugo konkretno pomoč,« pojasnjujejo. Če vaša organizacija ustreza opisu NVO s potencialom in bi vam koristilo dodatno znanje, jih obvestite preko e-pošte na klavdija.to-mazic@consulta.si. Donacija za Cirius Jasna Paladin Kamnik - V zavodu Cirius so se sredi januarja razveselili donacije podjetja UPS. Direktor UPS Avstrija in Slovenija Michiel van Veen je zavodu predal pet tisoč ameriških dolarjev. »S temi donacijskimi sredstvi bomo kupili pet negovalnih električnih postelj z vzmetnicami, ki izboljšujejo dihalno funkcijo naših otrok in mladostnikov, povečujejo udobje in kakovost spanja, prav tako jim tudi olajšajo prehranjevanje, osebno higieno in druge postopke, ki so potrebni za njihovo kakovostno oskrbo,« je ob prevzemu dona-cije dejal direktor Cirius a Goran Pavlič. V podjetju UPS so Ciriusu pomagali že leta 2013, ko so zbrali 10 tisoč dolarjev za senzorno sobo. Kamnik na osrednjem turističnem sejmu Kamnik - Na osrednjem turističnem sejmu v Sloveniji Na-tour Alpe-Adria, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal od srede, 31. januarja, do sobote, 3. februarja, se je kot turistična destinacija predstavila tudi občina Kamnik, in sicer na dveh lokacijah. V Stekleni dvorani so se predstavila kamniška turistična društva in tudi nekateri kamniški ponudniki, v Marmorni dvorani na osrednji stojnici, poimenovani Zelena vas, pa je Kamnik kot destinacijo predstavljal Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, posebej pa so se predstavile tudi Terme Snovik. J. P. V ospredju letošnjega sejma je bil zeleni in aktivni turizem, kar so predstavljali tudi predstavniki Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. / Foto: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Prikaz obrezovanja drevja in jagodičevja Tunjice - Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice vabijo na tradicionalni praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 9. uri pred podružnično šolo v Tunjicah. Svoje znanje in izkušnje bo z zbranimi delil dr. Jan Bizjak. J. P. 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Aktualno Kaj imata skupnega Prešeren in Kamnik? Odgovor je: ljubezensko zgodbo. Po Snoviku z električnim vozilom V Termah Snovik so konec januarja praznovali šestnajstletnico delovanja, ob tem pa so predstavili nekaj aktualnih projektov in novih pridobitev, s katerimi le še krepijo svojo dolgoletno vizijo okolju prijaznega poslovanja. Prokurist Ivan Hribar, Mojca Stele, Marjan Resnik in direktorica Petra Zlatoper / Foto: Jasna Paladin Samo Trtnik Kamnik - Na Šutni stoji hiša, ki je bila v Prešernovih časih v lasti W. Molineja, tovarnarja iz Ljubljane. V tej hiši je živela Jerica Podboj, ki naj bi se s Prešernom spoznala v ljubljanski gostilni Pri Kamničanu. Ta je stala blizu predora pod Grajskim hribom in obstaja več zapisov, da jo je Prešeren rad obiskoval, v njej pa naj bi delala tudi Jeričina mama Metka. Ljubezen med Jerico in Prešernom pa ni bila srečna. Po eni različici se je pesnik zaljubil v mlado dekle, to pa mu ni vračalo ljubezni. Tako naj bi ji posvetil kar nekaj pesmi, kot so Ukazi, Pod oknom in Prošnja. Po drugi različici, ki je opisana v Kamniškem zborniku iz leta 1955, pa je bilo obratno in naj bi Jerica »iskreno in vroče ljubila Prešerna«, ki pa ji ljubezni ni vračal, saj je oboževal Julijo ter imel razmerje z Ano Jelovškovo. Ne glede na različico pa je zgodovinsko dejstvo, da se je Jeri- ca kasneje poročila z Davidom Molinejem. In če verjamemo drugi različici, ki se opira na zgodovinske vire in zapisana pripovedovanja, potem je bil zakon Jerice z Davidom nesrečen, saj je ves čas tiho ljubila Prešerna. Čeprav bi sama raje živela v Kamniku, torej bližje Kranja, kjer je delal Prešeren, sta se z možem preselila v Gorico. Imela sta dve hčerki, Izabelo in Gertrudo, a kljub razdalji je njeno srce živelo za Prešerna. Vedno, kadar je mož prišel iz Ljubljane, naj bi se s solzami v očeh z otroki umaknila na travnik. Ko je zbolela na pljučih, je na zdravljenje za tri poletja odšla v Kamnik in vmes obiskovala že bolnega Prešerna v Kranju. Njena želja je tudi bila, da ne želi biti pokopana v Gorici, ampak v Kamniku, da bo bližje Prešerna. Ko se je to zgodilo, ji je mož ustregel in se vsako soboto s kočijo iz Ljubljane odpravil na njen grob. Ko je bil zadnjikrat v Kamniku, je vso noč prebedel na Jerčinem grobu. Jasna Paladin Snovik - V soboto, 27. januarja (dva dni za datumom dejanskega rojstnega dneva), so v Termah Snovik pripravili tradicionalno praznovanje - tokrat že šestnajstega rojstnega dne. Druženje z gosti, obiskovalci in zaposlenimi je minilo v pozitivnem vzdušju, saj so v termah zelo zadovoljni tako z lanskim letom kot z letošnjim - kot so dejali, imajo poletno sezono že praktično prodano. Preteklo leto so zaključili z visokimi številkami: obiskalo jih je 15.680 gostov, našteli pa so 48.200 nočitev. Poleg dobrih rezultatov poslovanja pa sta leto 2017 zaznamovala tudi dva projekta, s katerima so se veliko ukvarjali -Knajpanje, ki ga bodo zaključili oktobra letos (produkt bo ostal še naprej), in projekt, ki ga razvijajo skupaj s Turističnim društvom Tuhinjska dolina - mobilni prireditveni prostor. Kneippova filozofija je podobna filozofiji Term Snovik Prvi projekt je predstavila direktorica Term Snovik Petra Zlatoper. »Tisti, ki so pred leti snovali vizijo naših term, gotovo niso razmišljali o tem, a izkazalo se je, da je naša filozofija prav takšna, kot je filozofija Sebastiana Kneippa, in pokazalo se je, da je to prava pot. Večina danes s knajpanjem povezuje le vodo, a dejansko gre za pet stebrov: hidroterapijo, gibanje, zelišča, prehrano in zdrav življenjski slog,« je novost v termah opisala direktorica ter dodala, da so v zvezi s knajpanjem že oblikovali nekaj programov za goste, dobro pa je bila sprejeta tudi bosonoga pot z enajstimi različnimi elementi (podlagami), ki so jo lani uredili ob bazenu. Letos bodo v tej smeri še nadalje- o o vali, saj bodo uredili še 3,2 km dolgo bosonogo pot okoli term. Polnilnica za električne avtomobile Prehojene poti se je s ponosom spomnil tudi prokurist Ivan Hribar. »Zgodba Term Snovik je seveda bistveno daljša kot šestnajst let, a tudi teh šestnajst let je dolga doba, saj delamo neprekinjeno praktično dan in noč. Čeprav še niti polnoletni nismo, imamo v ognju veliko železa, pokazalo pa se je tudi, da so Terme Snovik resno in odgovorno podjetje s čudovito ekipo sodelavcev tako v termah kot v Zarji Ko-vis, saj brez tehnične podpore ne bi šlo; tudi ideje za naprej razvijamo skupaj. Lansko leto je bilo za nas pomembno tudi zato, ker je država sprejela strategijo razvoja turizma na nivoju države, pri kateri sem tudi sam sodeloval - to je za nas velik navdih pa tudi priznanje, saj gre za vizijo, ki je nekakšna kopija naše vizije - zelen, zdrav in aktiven turizem,« je dejal Hribar in predstavil drugi projekt, ki bo zaznamoval letošnje leto. Skupaj s Turističnim društvom Tuhinjska dolina nameravajo postaviti prireditveni šotor v velikosti 15 krat 40 metrov, ki bo prestavljiv in bo imel vso potrebno infrastrukturo za številne prireditve. Na tak način si želijo povezati vse deležnike v Tuhinjski dolini, v občini Kamnik in na območju Srca Slovenije. V ta projekt sodi tudi (brezplačna) polnilnica za električne avtomobile, ki so jo že postavili, in pa tudi električni transportni avto, namenjen prevozom gostov in prtljage na območju term (in v okolici), ki so ga prvič predstavili prav ob šestnajstem rojstnem dnevu. Zahvala sodelavcem Pohvale, da so prešli od besed k dejanjem, so vodstvu term izrekli tudi podžupan Matej Tonin in oba poslanca - mag. Julijana Bizjak Mlakar in mag. Matej Tonin, kot pa je na takšnih praznovanjih zdaj že tradicija, sta se direktorica Petra Zlatoper in prokurist Ivan Hribar s posebnimi priznanji zahvalila tudi zaposlenim. Priznanje za najbolj prizadevno sodelavko je letos prejela Mojca Stele iz Term Snovik, iz Zarje Kovis pa je bil nagrajen Marjan Resnik. Druženje se je nato nadaljevalo ob enem od Kneippovih stebrov - slastni sveži in zdravi hrani. Pustni sprevod po Duplici in Bakovniku Duplica - Že nekaj dni pred Kamniškim karnevalom (ta bo v torek, 13. februarja) se bodo pustne šeme zbrale na 8. tradicionalnem pustovanju Osnovne šole Marije Vere, in sicer na pustno soboto, 10. februarja, ob 9. uri. Sprevod maškar bo krenil izpred osnovne šole po ulicah Duplice in Bakovni-ka, medse pa vabijo našemljene skupine in posameznike ter odrasle in otroke. Pustnemu sprevodu bo sledilo sproščeno rajanje pred šolo, ki ga bodo organizatorji popestrili z veselim druženjem ob prijetni glasbi ter predstavitvijo sodelujočih mask. Najizvirnejše maske bodo tudi letos nagradili. Zaradi karnevala bo na območju Duplice in Bakovnika veljala tudi krajša sprememba prometnega režima; s prometno signalizacijo in reditelji bodo izvajali kratke popolne zapore za promet. J. P. mita SÍlDHIH rastlin Pred nami je nova izdaja praktičnega priročnika o vzgoji sadnih vrst od sajenja do rodnosti ter vzdrževanja v polni rodnosti, da bi bilo to obdobje čim daljše. V knjigi je predstavljeno gojenje vseh tradicionalnih sadnih vrst, kijih poznamo v Sloveniji. Dodali pa smo tudi kar nekaj novih sadnih vrst (brusnice, goji jagode, šmarno hrušico, šipek, granatno jabolko, dren, murvo, asimino, rožič...), ki so prijetna popestritev vrtov ljubiteljskih sadjarjev. Skupaj s Turističnim društvom Tuhinjska dolina nameravajo postaviti prireditveni šotor v velikosti 15 krat 40 metrov, ki bo prestavljiv in bo imel vso potrebno infrastrukturo za številne prireditve. Na tak način si želijo povezati vse deležnike v Tuhinjski dolini, v občini Kamnik in na območju Srca Slovenije. Električno vozilo je gostom term predstavil Branko Hribar. Nova pridobitev je požela veliko zanimanja. / foto: jasna paladin Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Kultura V Kotlovnici petič podelili zlate ribice V Mladinskem centru Kotlovnica je potekal peti Festival svobodne video produkcije, ki je znova postregel z raznolikostjo del neodvisnih videastov. Aleš Senožetnik Kamnik - Festival svobodne video produkcije, ki so ga pred kratkim že petič organizirali v kamniški Kotlovnici, neodvisnim produkcijskim skupinam in posameznikom daje možnost, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije, gledalcem pa ponudi pestro paleto vsebine, ki zajema več programskih sklopov. V dokumentarnem se je letos predstavilo deset kratkih filmov, šest v Art/eksperi-mentalnem, gledalci pa so imeli možnost ogleda tudi trinajstih igranih in treh promocijskih filmov. Nad festivalom je poleg direktorja kotlovnice Roka Kosca bdela še ekipa kamniških video ustvarjalcev Jana Šuštarja, Matica Sterle-ta, Matica Mačka in Andreja Podbevška. Na razpis je letos prispelo dobrih štirideset del, 32 se jih je uvrstilo v programski sklop festivala. Festivalske nagrade zlate ribice so podelili petim filmom, ki izstopajo iz povprečja. Tokrat so jih prejeli: igrana filma Štokholm (režija Luka Štigl) in Zrasla si bom krila Najboljšim na Festivalu svobodne video produkcije so znova podelili zlate ribice. (Toni Poljanec), art/ekperi-mentalna animacija Catican (Asja Trost, Mery Gobec, Ines Sambas) ter dokumentarna filma Seme radosti (Ana Cerar) in Irena, lahko-noč (Miha Možina). »Zlato ribico podeljujemo za presežek na nekem področju, denimo za tehnično izpopolnjenost, posebej aktualno zgodbo, ki se te dotakne, ali film, ki na kak drug način izstopa,« nam je pojasnil Jan Šuštar, ki skupaj z ostalimi člani ekipe opaža, da festival z leti pridobiva veljavo in prepoznavnost. Letos jih je presenetilo predvsem veliko število dokumentarnih filmov. Očitno je tudi video ustvarjalce zaznamovala migrantska problematika, saj je bilo kar nekaj filmov na to temo. Po drugi strani pa je prispelo manj video spotov in promocijskih filmov kot v preteklih letih. Po koncu projekcij je sledila debata z naslovom Vsebina pred tehnično izvedbo z osrednjo gostjo Jasmino Mustafovic, predstavnico Luksuz produkcije. Debata je tekla predvsem o načinu delovanja produkcije, pro-gramsko-vsebinskih politikah pri izboru tem, količini produkcije in finančnim vidikom. V razpravi so udeleženci ugotavljali, da neodvisna video produkcija v slovenskem prostoru ni dovolj vidna, zato si ustvarjalci želijo tudi več programskega prostora v nacionalnih in drugih medijih. Baletne učiteljice se izobražujejo Zadnji konec tedna v januarju se je v Domu kulture Kamnik na mednarodnem izobraževalnem seminarju zbralo štirideset učiteljic baleta. Bojana Klemenc Kamnik - Na povabilo Ane Trojnar, učiteljice baleta v Glasbeni šoli Kamnik, je prvič v Sloveniji predstavila tri seminarje Sarah Dickin- son, predavateljica Kraljeve akademije za ples v Londonu, ki obenem poučuje tudi na profesionalni baletni šoli v Birminghamu. Štirideset učiteljic baleta iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Srbije in Hrvaške je v treh dneh spoznalo številne nove smernice pri poučevanju najmlajših. Priznana angleška pedagoginja je pojasnila, da se poučevanje današnjih otrok izje- Učitelji baleta morajo biti danes pripravljeni na poučevanje novih baletnih generacij. mno razlikuje od poučevanja otrok pred leti, zato morajo biti učitelji nujno pripravljeni na poučevanje novih baletnih generacij, hkrati pa poudarila, da je pri vzgoji mladih plesalcev ključnega pomena zdravje, saj se žal še dandanes prepogosto zgodi, da se mladi plesalci zaradi nezdravih učnih pristopov in metod poškodujejo že v času šolanja. Ana Trojnar doda, da se zaveda nujnosti posodobitve učnega pristopa, sledenja razvoju poučevanja baletne umetnosti, ki se danes že lahko opre na izsledke znanstvenih raziskav, ter tega, kako vzpostaviti ustrezen stik z mlajšimi generacijami. Ravno zaradi tega tudi organizira tovrstne seminarje, saj le na ta način slovenske učiteljice ohranjajo stik z novostmi pri izobraževanju učenja baleta, obenem pa stopa Kamnik na vidno mesto na področju plesnega izobraževanja. Točke v gibanju V galeriji Pogled je na ogled postavljena razstava grafik Alje Košar. Bojana Klemenc Kamnik - Mlada vizualna umetnica, prejemnica študentske Prešernove nagrade lansko leto, se v svojih likovnih raziskovanjih na zelo delu umetnice spregovorila kustosinja razstave Saša Bu-čan. Vse prisotnim je med drugim povedala: »Temelj likovnega ustvarjanja Alje Košar je princip umetnosti 20. stoletja, katere temeljno Alja Košar / Foto: Bojana Klemenc oseben način ukvarja z risarskim elementom črte in pike. Alja Košar, ki razstavlja v Kamniku prvič, pojasnjuje, da njeni grafični odtisi nastajajo iz vsakodnevnega občutja, utripa dogodkov in doživljajev, ter nadaljuje: »V grafičnih delih vidimo abstrakten motiv, ki ga gradim s točko in linijo, predvsem točko. Variacije točk se zgoš-čajo v nekakšne manjše ploskve. V grafična dela sem začela vključevati še barvo, ki sem ji odvzela običajno zahtevano ploskovito uporabo. Pri večini svojih abstraktnih grafik tako gledalcu dopuščam odprto doživljanje oziroma dojemanje dela.« Na odprtju razstave grafik v četrtek, 25. januarja, je o načelo je izražati, raziskovati, eksperimentirati na nedoločeni likovni površini poenostavljeno in preprosto, z željo približati se prvinsko-sti, neposrednosti izraza in poenostavljeni risbi. Aljina dela so prečiščene, izčiščene abstrakcije - očiščene odvečnih form in barv, predvsem pa kakršnega koli namena sugerirati prostor ali čas. Aljina dela lahko beremo kot zemljevide, videne z vesoljske postaje na Zemljo ali obratno, pogled v neskončnost vesolja, ki nam s prvinskimi oblikami pik in linij nakazuje vedno nove in nove abstrahirane, brezoblične podobe.« Razstava bo na ogled do 26. februarja. recepti iz gorenjskega glasa zbrani v knjigi Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Ble m®«« cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu (M/201 42 41 a|i n narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po post, se postmna zaračuna po ceniku PoŠte SlovenUe. www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Zanimivosti Izročilo o kamniškem jezeru Kamniško jezero je tema, ki zaradi domnevnih dokazov že vrsto let navdušuje številne Kamničane pa tudi strokovnjake, med njimi je tudi etnologinja dr. Marija Klobčar, ki kamniško jezero raziskuje preko bogatega folklornega izročila. Dr. Marija Klobčar na predavanju v Frančiškanskem samostanu / Foto: Primož Pičulin Jasna Paladin Kamnik - Dr. Marija Klobčar se je pred dnevi odzvala vabilu članov Društva sv. Jakoba Kamnik in v dvorani Frančiškanskega samostana pripravila zanimivo predavanje z naslovom Neznani Kamnik in njegovo jezero. Prostora za vse poslušalce ni bilo dovolj, kar priča o izjemnem zanimanju Kamniča-nov za ta del naše zgodovine, zato bodo predavanje kmalu ponovili. Dr. Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka z Glas-benonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani, profesorica slovenskega jezika s književnostjo in doktorica etnologije, avtorica monografije Na poti v Kamnik in številnih znanstvenih prispevkov in razprav in ne nazadnje tudi lanskoletna prejemnica zlatega občinskega priznanja, se s folklornim izročilom domačega okolja strokovno ukvarja že vrsto let in tako se je v svojih raziskavah posvetila tudi kamniškemu jezeru. Povezava s potresom iz leta 1348 »Vprašanje kamniškega jezera se mi ni pojavilo nenadoma: kot del izročila me je kot nerazrešena uganka v nekaterih pogledih spremljalo že od začetka mojega ukvarjanja s Kamnikom in s kamniškim območjem. Prav gotovo pa do takšnega poglabljanja te teme ne bi prišlo, če se ne bi pri svojem delu tudi sicer posvečala ljudskemu izročilu in njegovemu družbenemu kontekstu. Intenzivneje me je, seveda ob drugem delu, kamniško jezero začelo zaposlovati pred osmimi leti, ko sem se začela ukvarjati tudi z vprašanji verovanja v nadnaravno moč vode. V kamniškem primeru je bilo to verovanje povezano z zmajem, ki so mu, kot pra- vi pesem o sveti Marjeti in svetem Juriju, darovali ljudi,« pravi Klobčarjeva, ki kot znanstvenica vseskozi ostaja trdno na realnih tleh. Svoje domneve, povezane z razlitjem jezera, povezuje s potresom leta 1348, ko naj bi se podrla pregrada med Malim in Starim gradom, ki je zadrževala jezero, a ta teorija zahteva trdno argumentacijo, predvsem zato, ker pričevanj o samem jezeru in o tem dogodku v sočasnih kronikah ni. Vseeno pravi, da se ji je iskanje odgovorov na vprašanja kamniškega jezera zdelo smiselno in potrebno. Folklorno izročilo še zelo živo »Ob vseh dokazih, ki jih ohranja izročilo, je bilo zame najbolj pričevalno prav ohranjanje zvonjenja v neveljski cerkvi: dejstvo, da so ne-veljski farani v sklopu bere to zvonjenje plačevali, kaže na to, da so bili v njegovo smiselnost trdno prepričani. Pri-čevalna je bila tudi živost samega izročila, ki ga nasprotni argumenti niso utišali. Mene pa je ob tem najbolj begalo vprašanje sočasnosti obstoja Kamnika in jezera: mesto je namreč takrat, ko je v Nevljah ob razlitju jezera zazvonilo, že obstajalo. Ključni odgovor na to mi je ponudilo primerjalno preučevanje pesmi o potresu, ki je leta 1755 uničil Lizbono: beseda der Schutt v eni od nemških pesmi o tem potresu me je privedla do hipoteze, da je kamniško predmestje Šutna prvotni Kamnik, torej mesto, ki je obstajalo sočasno z jezerom in ga je razlitje vode uničilo,« je povedala in predstavila še več sila zanimivih materialnih dokazov, ki jih v Kamniku in okolici lahko najdemo še danes. Na Kamniškem so še zelo živa pričevanja o obročih za privezovanje čolnov. Poleg Malega gradu v Kamniku in cerkve v Nevljah naj bi bili obroči izpričani tudi ob pobočju Starega gradu, na dveh lokacijah na zahodu, torej proti Košišam in Tunjicam, na Zduši oziroma na Bregu in v Stranjah. »Pričevanja o obročih, na katere naj bi privezovali čolne, se nanašajo na točke na različnih nadmorskih višinah, natančnejši pregled pa kaže, da se uvrščajo na dve ravni; temu ustrezajo tudi jasno razpoznavne terase na območju med Kamnikom in Stranjami. Prva raven zadeva višino, ki ustreza pričevanju, da je jezero segalo do Stranj. Na to se nanašajo poročila o obročih v smodnišnici, na Bregu oziroma na Zduši in na Malem gradu.« Z izročilom o jezeru so najtesneje povezani v Nevljah Najtesneje je z izročilom o kamniškem jezeru povezano območje Nevelj. Kot dokaz za obstoj jezera domačinom služi sklicevanje na staro poimenovanje cerkve, na ime Sveti Jurij ob jezeru, kot so ga po podatku iz leta 1703 poznale stare listine. V Ne-vljah je v ljudskem izročilu ohranjen tudi spomin na to, da so morali vaščani starog-rajskemu graščaku kot dajatev letno naloviti koš rib, obdržala so se hišna imena, povezana z ribištvom, ohranilo se je tudi izročilo o potopljenem zvonu in pripovedi o tem, kako so s tistega dela tunjiškega območja, ki gravitira na Kamnik, vozili mrliče do jezera, od tam pa so jih na čolnih prepeljali k pokopu v Nevlje. Najpomembnejše pričevanje o jezeru pa je do začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja ohranjalo vsakodnevno zvonjenje: v Ne-vljah je namreč ob tretji uri popoldne zvonilo z malim zvonom v spomin na uro, ko je jezero odteklo. Pisnih virov je avtorica našla zelo veliko, a večina se jih sklicuje zgolj na ustno izročilo. Tudi Valvasor je svojo predstavitev Kamnika naslonil na izročilo o jezeru. Jezero naj bi bilo tam, kjer je pozneje nastalo mesto, odvečna voda pa naj bi odtekala tam, kjer je bil v Valvasorjevem času prehod med mestom in Šutno. Zapis govori tudi o posledicah razlitja jezera, o poplavljenju Mengeškega polja in o uničenju samostana, ki je bilo med Homcem in Mengšem. Zanimivi so tudi zapisi iz 19. stoletja, ki pojasnjujejo nekatera odkritja, do katerih so prišli ob gradnji smodnišnice, ob znižanju Klanca in ob gradnji železniške proge. »Prav na poseben način pa je izročilo o jezeru oživelo spomladi leta 1938, ko so ob regulaciji Nevljice izkopali ma-mutovo okostje. Domačini, ki so sodelovali pri regulacijskih delih, so bili ob najdbi namreč prepričani, da so našli kosti zmaja, ki je živel v jezeru in žrl ljudi. Preplah, ki je segel tudi do vesti v časopisu, je bil kratkotrajen, vendar je razkril trdoživost nekdanjega verovanja in prepričanje o jezeru, ki je pred stoletji odteklo,« opozarja Klobčar-jeva, ki se je v predavanju dotaknila tudi posebnega statusa, ki ga ima v zgodovini mesta Šutna, današnje predmestje, ki pa naj bi bilo po njeni interpretaciji nekdaj mesto. Ne nazadnje se tudi kamniška župnijska cerkev nahaja na Šutni. Veliko pa nam pove tudi sam izvor besede Šutna, ki izhaja iz nemške besede der Schutt (ruševina). »Moja dotedanja iska- nja odgovorov na dileme o kamniškem jezeru so z razlago, da je sedanje predmestje Šutna poimenovano po nemškem izrazu za ruševine, ponujala povsem novo perspektivo. Po tej razlagi bi bil prvotni Kamnik, ob katerem je bilo lahko jezero še v času, ko je bilo v naših krajih že razširjeno krščanstvo, torej na Šutni, na prisojnem pobočju od Žalskega hriba in Malega gradu. Razlitje jezera naj bi povzročilo, da je voda porušila in odnesla ne le povezavo med Malim in Starim gradom, temveč tudi naselje, ki se je naslanjalo na to pobočje, prvotni Kamnik. Prestižno naselje s središčem na prostoru, ki danes pripada Šutni, grajeno iz kamenja. Kamnik, Stein, znamenje moči in bogastva, naselje z varno naslonitvijo na pobočje in umeščenostjo ob donosno trgovsko pot, z ugodnimi možnostmi za bivanje in izjemno slikovito okolico,« ugotavlja. Kamniškemu jezeru v prid med drugim govori tudi ime Žale, ki naj bi v resnici pomenile zaliv oz. droben pesek ob obali, in ne pokopališče. Vključiti bi se morale tudi druge stroke V nadaljevanju se je dr. Klob-čarjeva posvetila vprašanju samega potresa leta 1348 in razlogom za prezrtost razlitja kamniškega jezera. Pri tem je izhajala iz izpričanih katastrof v bližini, predvsem iz razlitja jezera na Jezerskem in jezera v Matkovem kotu. Kljub zelo bogatemu izročilu in številnim drugim pričevanjem pa dr. Marija Klobčar poudarja, da je za nadaljnje raziskovanje vprašanj, ki se navezujejo na kamniško jezero, nujna vključitev drugih strok, predvsem geologije in arheologije. »Brez te preveritve je vse skupaj še vedno na ravni domnev,« je sklenila. Ponazoritev jezera z gladino malo pod 388 metri nadmorske višine; na podlagi zemljevidov Nedavno predavanje v Frančiškanskem samostanu je naletelo na izjemen odziv PISO z Google Sketchup 8 izdelal Primož Zupan. poslušalcev, zato ga bodo kmalu ponovili. / Foto: Primož Pičulin Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Mladi Mladi predstavili podjetniške ideje V Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so nedavno gostili Ustvarjalnikov Startup, podjetniški dogodek za mlade, na katerem so predstavili vrsto obetavnih poslovnih idej. Jasna Paladin Kamnik - Tridnevnega podjetniškega dogodka (sodelujoče ekipe so v šoli delale in bivale od petka do nedelje), ki so ga na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik gostili že drugo leto, se je udeležilo nekaj več kot petdeset osnovnošolcev in srednješolcev iz Ljubljane, Tržiča, Ajdovščine, Maribora in Kamnika, ki so pod budnim očesom Ustvarjalni- kovih mentorjev razvili svoje prve poslovne produkte, jih predstavili strokovni komisiji in jih tako hkrati ponudili tudi prvim kupcem. Prihodnost je v rokah mladih »Časi se spreminjajo z veliko hitrostjo, menda so se v zadnjih tridesetih letih spremenili toliko kot prej v petsto letih, in ker je naša prihodnost zelo negotova, je še toliko bolj pomembno, da vsi skupaj vlagamo v podjetništvo in predvsem v mlade, saj boste prav vi spreminjali ta svet,« je sodelujoče na sklepni prireditvi v šolski avli nagovoril podžupan Matej Slapar in jim pri nadaljnjem šolanju, delu in morebitni podjetniški poti zaželel čim več poguma, znanja, ustvarjalnosti in strasti, ob tem pa jih spomnil, da se v Kamniku podjetništvu na veliko posvečajo, da v mestu Na Ustvarjalnikovem Startupu je sodelovala tudi ekipa kamniških srednješolcev programa Ekonomski tehnik, ki je razvila in predstavila aplikacijo Rezervacija. / Foto: Jasna Paladin Med nagrajenci tudi Pina V sklopu mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom so pripravili tudi likovno-literarni natečaj z naslovom Novi začetki. Jasna Paladin Domžale - V sredo, 31. januarja, se je začel odvijati že osmi mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki preko knjig spodbuja k več strpnosti, medgene-racijskemu sodelovanju, sprejemanju drugačnosti in medkulturnemu povezovanju. Festival bo s svojimi pestrimi dogodki - teh bo več kot sto, odvijali pa se bodo po različnih slovenskih krajih - trajal vse do prve polovice maja. Na odprtju osmega festivala Bralnice pod slamnikom so organizatorji razglasili in Četverica nagrajencev likovno-literarnega natečaja, ki se je udeležila odprtja festivala; na desni tudi Pina Štubljar z OŠ Toma Brejca. / Foto: Vesna Sivec Poljanšek nagradili tudi vse dobitnike likovno-ustvarjalnega natečaja, ki je imel za svojo osrednjo rdečo nit nove začetke. Natečaj je bil namenjen učenkam in učencem drugega in tretjega triletja osnovnih šol ter dijakinjam in dijakom srednjih šol. Na natečaj je prispelo sedemdeset prispevkov, od tega dvajset likovnih izdelkov, 45 literarnih izdelkov, dva likovno-literarna izdelka in trije videoposnetki. Izdelki so prišli iz dvanajstih osnovnih ter treh srednjih šol. Prispevke je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali mag. Tilka Jamnik, Ivan Mitrevski in Stanka Zano-škar. Med štirimi nagrajenci je tudi devetošolka Osnovne šole Toma Brejca Pina Štubljar, ki je pod mentorstvom Marte Grkman sodelovala z literarnim prispevkom. uspešno deluje KIKštarter in da so lansko leto ustanovili podjetniški sklad KIKštarter Pospeševalnik, ki dobre poslovne ideje podpira z zagonskimi sredstvi. Najboljše ideje, ki prinašajo rešitve Prav Matej Slapar je bil tudi eden od treh članov sodniške ekipe, ki sta jo sestavljala še direktor produktnega vodenja v Gorenju Rok Grudnik in poslovni direktor Ustvarjalnika Matic Breznik. Mladi so jim v kratkih predstavitvah (na voljo so imeli le 90 sekund, prav toliko pa nato še za odgovore na vprašanja sodnikov) prikazali naslednje poslovne ideje: aplikacijo za rezervacije v restavracijah (Aplikacija Rezervacija), majice z napisi, ki se svetijo ponoči (Wow majice), polnilce za telefone v gostinskih lokalih (Drink Charge), polnilec za srčne spodbujevalnike (Infinite Beat), podstavek za pico v kosih (Pica ruleta), ročno izdelane pipe (Fajfa), aplikacijo za spoznavanje (Createa-date.com), arašidovo maslo z začimbami (Pibi), brezžične svetilke (Woodlight), bazo za programerje (Kodi- Strogo sodniško trojko so sestavljali poslovni direktor Ustvarjalnika Matic Breznik, direktor produktnega vodenja v Gorenju Rok Grudnik in kamniški podžupan Matej Slapar. / Foto: Jasna Paladin »Vedno znova ugotavljamo, kako podjetništvo nima starostne omejitve. Zelo sem vesel, da dogodki, kakršen je ta današnji, tlakujejo pot tej mladi generaciji. Vsi, ki ste sodelovali, ste v resnici zmagovalci, saj se največji uspehi ne gradijo zgolj ob zmagah. V poslu namreč uspejo le tisti, ki znajo preko neuspeha priti do uspeha.« raj.net) ter foto kabino (Photo Both). Zmagovalci so bili vsi sodelujoči Sodniki so podelili naslednje nagrade: naj ideja - Infinite Beat, naj produkt - cre-ateadate.co, najbolj izvedljiva ideja - Pica ruleta, najbolj družbeno koristna ideja -Kodiraj.net, naj 'pitch' -Photo Booth ter naj mentor - Marko Vrdoljak. Nad videnim in slišanim je bil navdušen tudi vodja Ustvarjalnika Matija Goljar, ki je kot primer dobre prakse za zgled postavil prav občino Kamnik, saj takšna podpora podjetništvu po občinah (še) ni samoumevna. »Vedno znova ugotavljamo, kako podjetništvo nima starostne omejitve. Zelo sem vesel, da dogodki, kakršen je ta današnji, tlakujejo pot tej mladi generaciji. Vsi, ki ste sodelovali, ste v resnici zmagovalci, saj se največji uspehi ne gradijo zgolj ob zmagah. V poslu namreč uspejo le tisti, ki znajo preko neuspeha priti do uspeha,« je dejal ob zaključku druženja. ILlM^AiHlA IN Mil ETNprt 5l.ll \ KI. I H h I-A UAlh I K \ VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN 9. In 10. februarja 2018 GIMNAZIJA • PREDSOLSKA VZGOJA g» WWW.GSSRM.SI/VPIS 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Novosti tekaškega pokala V Osnovni šoli Stranje so pred dnevi gostili že peto zaključno prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik, v katerem je lani sodelovalo več kot 1100 tekačev. Letos bo za pokal štela tudi nova tekma na Stari grad, ki bo v petek, 13. aprila. Šport Košarkarski klub z novim trenerjem Košarkarski klub Kamnik je s 1. februarjem v svoje vrste pripeljal novega trenerja Mitjo Kocmurja, s katerim želijo še okrepiti delo z mladimi. Robert Prosen Kamnik - Klub se je s 37-let-nim trenerjem dogovoril za večletno sodelovanje na področju mladinskega pogona in članske ekipe. Mitja je trener, ki je v zgodnjih trenerskih sezonah delal z mlajšimi selekcijami v košarkarskih klubih Ježi-ca, Janče in Grosuplje, dobro znanih sredinah za delo z mladimi igralci in igralkami. V teh letih je svoje znanje dodatno podkrepil s študijem na Fakulteti za šport, kjer je leta 2008 tudi diplomiral in pridobil naziv učitelja športne vzgoje. Usmerjal se je v košarko in pridobil trenersko licenco. Izkušnje iz mladinskega pogona je v sezonah od 2008 do 2015 nadgradil v Košarkarskem klubu Grosuplje, kjer je pridobil izkušnje iz tretje, druge in prve moške Jasna Paladin Duplica - Člani Judo kluba Kamnik so se konec januarja udeležili državnega prvenstva za starejše deklice in dečke (U14) in se razveselili velikih uspehov. Brina Frece, sedmošolka OŠ Marije Vere, ki judo pod vodstvom Janje Lamut trenira od svojega osmega leta starosti, je v kategoriji do 57 kilogramov suvereno dobila vse tri borbe in osvojila na- slovenske lige kot pomočnik trenerja. Po koncu sodelovanja z Grosupeljčani se je za eno sezono preizkusil v Angliji, kjer je deloval na košarkarski akademiji ter samostojno vodil člansko ekipo v njihovi razvojni ligi. V svoji karieri je deloval kot glavni trener pionirske ženske reprezentance na Slovenia Ballu (neuradno prvenstvo za pionirske ekipe), dvakrat je dobil vabilo za sodelovanje v štabu mladinske moške reprezentance, leta 2013 pa je sodeloval na evropskem prvenstvu divizije A v Latviji. V klubu želijo z novim strokovnjakom še okrepiti delo z mladimi in nadgraditi kakovostno delo košarkarskih trenerjev, ki se vsako leto trudijo, da bi kakovostni in vrhunski šport približali mladim košarkarskim generacijam v Kamniku in okolici. slov državne prvakinje. »Njeni začetki so bili v skupini samih fantov, kjer se nikoli ni počutila odrinjeno, prav nasprotno, uživala je v njihovi družbi, ki so njeni razposajenosti nudili dovolj igrivosti in aktivnosti. Z rednim treningom je napredovala v pravo judoistko in uspešno usklajuje šport s šolskimi obveznostmi,« o svoji varovanki pravi Janja Lamut. Jakob Pintarič je bil v kategoriji nad 66 kilogramov deveti. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Tekaški pokal Občine Kamnik, ki je bil lani že peto leto zapored, je v lanskem letu združil organizatorje petih tekem, in sicer: 22. gorskega teka k Sv. Primožu (marca), 29. mekinjskega krosa (aprila), 12. Češnjiškega teka - Mem-oriala Zdravka Berlica (septembra), Veronikinega teka (oktobra) in 17. Miklavževega teka (decembra). Letos prvič na Stari grad in znova na Grintovec Pokal se je med tekači že odlično prijel (lani jih je sodelovalo več kot 1100 iz Slovenije in tujine), zato imajo organizatorji še več volje za nadgradnjo, ki jo pripravljajo že letos. »Prejšnji teden smo se sestali organizatorji vseh tekov in sklenili, da moramo imeti tudi svoj logotip in bolj celovito podobo pokala. Ta logotip Veronike je izdelal Frane Kranjec in ga imajo letošnji nagrajenci že na majicah. Za večjo promocijo pokala bomo poskrbeli tudi z novim startno--ciljnim lokom, kjer bodo napisi tekem v pokalu, in pa z letaki, kjer bomo oglaševali prireditve. Novost v letu 2018 bo tudi nova tekma v aprilu na Stari grad, ki bo Blanka Štrajhar Kamnik - Na turnirju, ki je edini te vrste, lahko v živo spremljamo najboljše tekmovalke in tekmovalce svetovnega slovesa. Letos so se ga udeležili trije člani Lokostrelskega kluba Kamnik z ukrivljenim lokom, in sicer: Gašper Štraj-har (člani), Žiga Ravnikar in Miha Rožič (oba mladinca). Gašper Štrajhar je prvič tekmoval v članski kategoriji. Tekmovalo je 181 tekmovalcev. V kvalifikacijah je ustrelil sanjski rezultat 592 krogov (maks. 600), kar je pomenilo, da je za štiri kroge presegel že tako visoki članski državni rekord 588 krogov, katerega lastnik je bil dobro leto Rok Bizjak iz LK Mins Postojna. S tem vrhunskim rezultatom se je Gašper uvrstil na 6. mesto v kvalifikacijah, in sicer med ekipo korejskih lokostrelcev. Za uvrstitev med 32 najboljših, ki so se pomerili v dvobojih, štela kot občinsko prvenstvo v gorskih tekih. V koledar se vrača tudi tek na Grintovec, ki je lansko leto izpadel zaradi evropskega prvenstva. Tudi pri Veronikinem teku bodo otroške kategorije usklajene z ostalimi tekmami, tako da bo lahko za končni seštevek štelo več tekem,« pravi predsednik Športne zveze Kamnik in predsednik Kluba gorskih tekačev papež Dušan Papež. Na zaključni prireditvi, ki so jo pripravili prav v KGT Papež, so najboljšim trem v vseh štirinajstih kategorijah podelili priznanja in nagrade. Prejeli so jih: Viktorija Dolinšek, Nik Romšak, Nejc Petek (vsi trije KGT Papež), Jošt Petek (ŠD Šmartno), Zoja Kranjec in Izak Poljan-šek (oba KGT Papež), Aleš Prelovšek in Tjaša Uršič (oba KGT Papež), Nejc Uršič in Tine Habjan (oba KGT Papež), Nuša Mali (ŠKD Sela), Tina Klinar (Hitri Gorenjci), Amadeja Teraž in Darinka Žibert (ŠKD Mekinje), Gašper Bregar (KGT Papež), Gregor Osolnik (Ambrož Team) in Dušan Globočnik, Franci Volkar (ŠKD Mekinje), Tomo Petek (ŠD Šmartno) in Jernej Pi-kel, Lado Kveder (ŠKD Mekinje), Franci Teraž (KGT Papež) in Bojan Galin (ŠKD je bilo treba ustreliti najmanj 578 krogov. Sledile so eliminacije (dvoboji), v katerih smo bili priča zares izenačenim in vrhunskim bojem. Gašper je prvi dvoboj dobil s 6:4, drugega za uvrstitev med osem pa izgubil s 7:3 in se uvrstil na končno 9. mesto. Žiga Ravnikar je tekmoval v mladinski kategoriji, kjer je tekmovalo 119 tekmovalcev. Žiga se je v kvalifikacijah s 569 krogi uvrstil na 17. mesto. Za uvrstitev med 32 najboljših, ki so se pomerili v dvobojih, je bilo treba ustreliti najmanj 557 krogov. V eliminacijah se je Žiga najprej pomeril s Francozom in ga premagal s 6:4. V naslednjem dvoboju se je srečal z Italijanom, ki ga je Žiga premagal s 6:2. S tem dosežkom je bil Žiga že med osem najboljših. V naslednji dvoboju, ki je odločal za uvrstitev med najboljše štiri, pa je Žiga tesno izgubil s 6:4 in se uvrstil na odlično 8. mesto. Mekinje), Zdravc Ručigaj (AK Domžale), Andrej Je-senko (Škofja Loka) in Tone Petek (ŠKD Mekinje) ter Marinka Milic (ŠKD Mekinje), Ivica Žlogar (Ljubljana) in Helena Bogataj. Zahvale tudi prizadevnim organizatorjem Tekači, ki so se udeležili vseh petih tekov (oz. štirih v mlajših kategorijah), so: Viktorija Dolinšek, Nik Romšak, Nejc Petek, Jošt Petek, Zoja Kranjec, Aleš Prelovšek, Nuša Mali, Nejc Uršič, Gregor Osolnik, Sašo Škrbinc, Miran Škrbinc, Tomo Petek, Jernej Pikel, Herman Bajec in Zdravc Ručigaj. Tudi Miha Rožič je tekmoval v mladinski kategoriji. V kvalifikacijah se je s 541 krogi uvrstil na 67. mesto. Za vse tiste, ki se niso uvrstili v eliminacije, je bila organizirana ločena tekma (second chance), kjer so se tekmoval- Zahvale so prejeli tudi organizatorji tekov, ki skupaj s številnimi prostovoljci vsako leto znova poskrbijo za prave tekaške praznike: Ivan Urh (gorski tek k Sv. Primožu), Lado Kveder (Mekinjski kros), Franci Železnik (Češnjiški tek -Memorial Zdravka Berlica, Franci Kramar (Veronikin tek) in Tomo Petek (Miklavžev tek). Pokal je prejel tudi Frane Kranjec, skrbnik portala Prijavim.se, ki je skrbel za prijave na tekih in za uvrstitve v končnem seštevku pokala. Tekači bodo letošnjo sezono tekaškega pokala Občine Kamnik odprli 31. marca na 23. gorski tek k Sv. Primožu. ci potegovali za simbolne nagrade, in v tej skupini je tekmoval tudi Miha. Tekmo v Franciji so naši tekmovalci zapustili zadovoljni in bogatejši za še eno izkušnjo na mednarodnih tekmah. Brina Frece je postala državna prvakinja. Podelitev nagrad za najboljše športne dosežke v letu 2017 v občini Kamnik Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo bo tudi letos podelil priznanja posameznikom in ekipam za najboljše športne dosežke v minulem letu. Podelitev bo 26. februarja ob 17. uri v veliki dvorani Doma kulture Kamnik. J. P. Judoistka Brina Frece državna prvakinja Lokostrelci uspešni v Franciji Konec januarja je v francoskem mestu Nimes potekal veliki mednarodni dvoranski lokostrelski turnir, ki šteje za svetovni indoor pokal in ki se ga že tradicionalno udeležuje veliko število lokostrelcev z vsega sveta. Kamniški lokostrelci Gašper Štrajhar, Žiga Ravnikar in Miha Rožič / Foto: Lokostrelski klub Kamnik Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Šport Okrepili žensko ekipo Odbojkarice Calcita Volleyja, ki so v 13. krogu prevzele vodstvo v i. DOL za ženske, bodo v nadaljevanju sezone močnejše za svojo nekdanjo igralko Olivero Kostic in ameriško sprejemalko Alexandro Annelise Franniti. Z njima bodo skušale v Kamnik vrniti naslov državnih prvakinj, potem ko se jim je izmuznil nastop na zaključnem turnirju srednjeevropske lige. Miha Štamcar Kamnik - Kamničanke so v letošnji sezoni prvič po petih letih ostale brez zaključnega turnirja v srednjeevropski ligi, ki so jo do zdaj osvojile dvakrat (2013, 2014). Vendar pa sezone še zdaleč ni konec, tako ali tako je najbolj pomembno državno prvenstvo, zato je vodstvo kluba v želji, da bi bili čim bolj konkurenčni Novi KBM Braniku, ekipo okrepilo z dvema izkušenejšima od-bojkaricama. Kosticeva je v Kamniku že bila »Vesel sem, da bomo v nadaljevanju sezone še močnejši. Pričakujem, da se bosta obe igralki hitro vključili v izredno homogeno ekipo in da bodo z njuno prisotnostjo naši treningi še kakovostnejši, posledično pa tudi raven naše igre. Dobro nam je znana kakovost Kosticeve, zelo pozitiven pa je tudi prvi vtis, ki ga je pustila Frantti-jeva,« je prihod obeh okrepitev komentiral Gregor Rozman, trener ženske ekipe Calcita Volleyja. Kosticeva, ki igra na mestu korektorice, se je Kamni-čankam prvič pridružila v sezoni 2015/16 in bila pomemben člen v ekipi, ki je osvojila naslov slovenskih državnih prvakinj. Pred koncem lanske sezone je zaradi materinstva za nekaj časa prekinila z igranjem odbojke, pri 26 letih pa se je vrnila na odbojkarsko igri- Olivera Kostic bo po manj kot letu dni spet nosila dres Calcita Volleyja. / foto: Klemen Brumec šče. Štiri leta mlajša je Američanka Franttijeva, ki je do zdaj igrala za večkratne ameriške univerzitetne prvakinje Penn State University. Calcit Volley je njena prva preizkušnja v tujini. Čudna pravila v srednjeevropski ligi V domačem prvenstvu od-bojkarjem Calcita Volleyja za zdaj ne gre po načrtih. V štirinajstih tekmah so šestkrat izgubili in so trenutno na četrtem mestu prvenstvene lestvice, vendar ni še nič izgubljenega, kajti najbolj pomemben del sezone je šele pred njimi. Zato pa so svojo nalogo dobro opravili v rednem delu srednjeevropske lige, kjer so se uvrstili na zaključni turnir, ki bo 9. in 10. marca v Pliberku. Nastop med štirimi najboljšimi ekipami v tekmovanju so si zagotovili že pred zadnjim turnirjem rednega dela srednjeevropske lige, ki je bil prav tako v Pliberku. Nanj so odšli kamniški od-bojkarji z namenom, da osvojijo najmanj štiri točke in redni del tekmovanja končajo na drugem ali tretjem mestu ter se s tem izognejo polfinalnemu obračunu z ACH Volleyjem. Čeprav so v dvoboju z domačo Posojilnico Aich/Dob prišli do točke, nato pa brez izgubljenega niza premagali Kazincbarci-ko, so svoj del naloge opravili, a jim to ni prav nič pomagalo v boju za mesta, kajti v srednjeevropski ligi imajo v letošnji sezoni nekoliko čudna pravila tekmovanja. O mestih na lestvici namreč ne odloča število osvojenih točk, temveč število zmag in šele v primeru enakega števila zmag odločajo točke. Neverjetno, a resnično. Tako so Kamničani tekmovanje končali s sedmimi zmagami in 23 točkami in so trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice, pred njimi pa sta z osmimi zmagami in 22 točkami Mladost Zagreb in Posojilnica Aich/ Dob, ki ima ob osmih zmagah le 21 točk. Trenutno je četrti ACH Volley, ki ima 21 točk, mora pa še odigrati dve tekmi, in sicer proti kranjskemu Triglavu in slovaški ekipi KDS šport Košice. Obe v ljubljanski dvorani Tivoli. Matjaž Mikuš zmagovalec lige Tjaša Žibert Duplica - Presenetljivi zmagovalec posamezne medobčinske namiznoteniške lige je postal Matjaž Mikuš. Po dveh mesecih tekmovanja je premagal vse nasprotnike in nepričakovano, toda več kot zasluženo, osvojil prvo veliko lovoriko. V elitni ligi so mu sledili: Željko Duric, Tadej Zelič in Tilen Klopčič. V prvi ligi je bil vrstni red naslednji: Ivo Zelič, Andrej Pasičnik, Gašper Goropečnik in Božo Rojc. Nastopilo je 45 igralk in igralcev iz občin Kamnik, Mengeš, Domžale, Komenda in Medvode. V teku je ekipna članska liga, pri kateri sodeluje 21 ekip, in ekipna mladinska Najboljši igralci medobčinske namiznoteniške lige Kamnik 2018 liga, pri kateri sodelujejo vse osnovne šole in podružnice iz občine Kamnik ter zavod Cirius. Tekmovanja potekajo v Osnovni šoli Marije Vere ob sobotah in nedeljah z začetkom ob 9.30. Bliža se občinsko prvenstvo osnovnošolcev Občinsko prvenstvo za učence osnovnih šol občin Kamnik in Komenda bo v Osnovni šoli Marije Vere v četrtek, 15. februarja, z začetkom ob 14. uri. Nastopilo bo več kot sedemdeset igralk in igralcev. Člani Namiznoteniškega kluba Kamnik se trudimo za razvoj te lepe, dinamične in zanimive športne panoge in vas prijazno vabimo na ogled naših tekmovanj. Trikratni kadetski državni prvak Jernej Prebil, član Plavalnega Kluba Kamnik, je na nedavnem zimskem združenem prvenstvu Slovenije osvojil naslove kadetskega državnega prvaka na 100 metrov mešano in 100 ter 200 metrov prosto. Sandi Uršič Kamnik - Barve Plavalnega kluba Kamnik je pod vodstvom trenerjev Emila Tahi-roviča, Mihe Potočnika in Klemena Laurenčaka zastopalo deset plavalk in osem plavalcev v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah. Že prvi dan prvenstva je Jernej Prebil priplaval naslov državnega prvaka med kadeti v disciplini 100 metrov mešano, zlatu je dodal še bron na 400 m prosto. Odlično so plavali tudi vsi ostali, Evi Bende je do medalje na 50 metrov hrbtno zmanjkalo samo sedem stotink. Tudi drugi dan prvenstva smo se v klubu veselili uspehov svojih plavalk in plavalcev. Jernej Prebil je priplaval še en naslov državnega prvaka med kadeti - v disciplini 100 metrov prosto, zlatu je dodal še bron na 50 m prsno, Jan Ur-šič je na 200 metrov hrbtno zasedel četrto mesto. Tretji dan je sledil še tretji naslov državnega prvaka za Jerneja, na 200 metrov prosto, Eva Bende je na 100 metrov hrbtno zasedla četrto mesto. Zadnji dan je Jernej Prebil zbirko medalj dopolnil s srebrom na 50 m prosto. Odlično so plavali tudi vsi ostali, saj je večina dosegla osebne rekorde. Jernej Prebil je trikrat stal na najvišji stopnički. Uspešni v off roadu Člani STC Panther Kamnik so izvolili novo vodstvo; predsednik je postal Gregor Klemenc. Jasna Paladin Kamnik - Člani Sport touring cluba Panther Kamnik so januarja na Črnivcu gostili zaključno prireditev Večer prvakov v off roadu za sezono 2017. Med prejemniki priznanj so bili tudi njihovi člani, in sicer Brane Prezelj (3. mesto v hitrostni preizkušnji - kategorija bencin nad 2000 ccm) ter Franci Bučar in Vojko Fer-jan (2. in 3. mesto v kategoriji hitrostna diesel). Osvojili so tudi 2. mesto med klubi v hitrostni preizkušnji. V sklopu prireditve so pripravili tudi občni zbor kluba in na njem izvolili novo vodstvo. Po dvajsetih letih vodenja je mesto predsednika kluba Brane Prezelj prepustil mlajšemu in zagnanemu Gregorju Klemencu. Nagrajeni člani STC Panther Kamnik z novim predsednikom / Foto: STC Panther Kamnik 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Zanimivosti "V Čarobni svet Zvezdnih pravljic Matic Slapšak je konec minulega leta izdal svoj knjižni prvenec Zvezdne pravljice. Matic Slapšak s svojo knjigo pravljic / Foto: Bojana Klemenc Bojana Klemenc Kamnik - Kamničan je pred leti redno pisal članke o študentskem dogajanju za naš časopis, za številne slovenske medije spremljal glasbeno sceno in potihoma razmišljal tudi o svoji knjigi. A kot pravi, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo njegov prvenec ravno zbirka pravljic. V smehu prizna, da ga je star kitajski pregovor, da pravi moški izpolni svoje poslanstvo, ko dobi sina, posadi drevo in napiše knjigo, vedno zabaval, zato odločitev za knjižno izdajo ni bila težka. Največji navdih njegovi trije otroci Zbirko dvajsetih pravljic je snoval zadnjih deset let. Matic ima že zavidanja vredno kilometrino, saj je v raznih slovenskih revijah objavil že skorajda sto pravljic. S pisateljevanjem je začel ob rojstvu prvega sina in prizna, da sprva ni kazalo, da bodo njegove pravljice zaživele še kje drugje kot v domači otroški sobi, kjer jih je pripovedoval oz. si jih sproti izmišljeval svojim trem otrokom, a danes ima dovolj pravljic vsaj še za eno knji- go, ki naj bi luč sveta ugledala čez dobro leto. Razloži, da ga pisanje pravljic predvsem sprošča in nadaljuje: »S pisanjem stopam v neki drugi svet, ki ga tudi sam ustvarjam po svojih lastnih željah. Dobro se počutim v pisanju. Včasih pravljico še pred zapisom celo sanjam.« Navdih za zgodbe že od začetka najde pri svojih otrocih, tako med pohajkovanji v naravi, v pogovorih z njimi kot v njihovem dojemanju avanture, ki ji rečemo otroštvo, pripoveduje mlad kamniški pisatelj in dodaja: »V mojih pravljicah nastopajo povsem običajni otroci z ogromno energije in domišljije, ki se znajdejo v nenavadni, pravljični situaciji. Včasih so to zgolj sanje, domišljija, nekajkrat pa pustim bralcu prosto pot, da se odloči sam. Zagotovo pa je izhodišče vsakega pravljičnega junaka v mojih pravljicah to, da je lahko junak, ki ve, da ni narobe biti drugačen in poseben.« Knjiga prinaša dvajset pravljic o čarobnem svetu, v katerem živijo palčki zaspanč-ki, duda, ki gre sama na potep, vedno lačna mravljica ter pingvina Tinka in Albin. Razkriva tudi, kaj se dogaja v Panovem gozdu in Božičk-ovi hiši ter kako poje Miška Milka. Ene pravljice so krajše in bolj preproste, nekaj daljših zahteva več pozornosti. V vlogah se izmenjujejo otroci in živali, dodanih pa je kar nekaj fantazijskih likov in elementov, navdih zanje pa je Matic črpal tudi iz indijanske mitologije, ki ga od nekdaj privlači. Vsaka pravljica je poučna in vsebuje nauk, iz katerega se lahko veliko naučijo ne le otroci, temveč tudi odrasli. Tako mravljice niso le pridne, ampak tudi lenobne, in v Božičkovem domu, če še niste vedeli, vlada nered. Matic daje v pravljicah velik poudarek povezovanju dogajanj sodobnega sveta, hkrati pa pripoveduje tako, da se sporočilo zgodb dotakne prav vsakogar, zato je branje njegovih pravljic primerno in zanimivo za vse generacije. Nauk pravljice rad poudari, nekatera sporočila njegovih del pa, kot pravi, opazijo šele bralci in jih očitno nezavedno zapiše s svojo pisateljsko intuicijo. Moralni nauk pravljice pomemben »Ko zapišem pravljico, mi je zelo pomembno, da je ta najprej všeč meni. Potem jo testiram pri otrocih, ki so moji največji kritiki,« razlaga Matic in nadaljuje: »Menim, da pravljice morajo imeti moralni nauk. Skozi pravljici Viktorija in Panov gozd želim otrokom dopovedati, da ni lepo uničevati narave, Božična zmešnjava pa s stališča Božička govori o razvrednotenju in komercia-lizaciji praznikov in sem prepričan, da jo bodo otroci razumeli povsem drugače kot starši. V moji zgodbi dobro vedno premaga slabo, v kakšni pravljici pa so moralni nauki bolj skriti, zato pričakujem, da se bodo pravljice prebrale večkrat.« Matic se spominja, kako je skorajda 'požiral' knjige v svoji mladosti. Knjige so mu včasih predstavljale beg iz realnosti, rad pa si je ustvaril tudi namišljene prijatelje, ki mu pridejo še danes prav pri oblikovanju pravljičnih likov. Tudi otroštvo v Kamniku je veliko pripomoglo k bogati domišljiji, pripove- duje Matic, saj je živel v blokovskem naselju na Steleto-vi, kjer so si otroci sami izmišljevali igre. »Svojega otroštva si ne predstavljam brez knjig in še danes je tako. Zelo si želim, da bi se otroci in starši z mojo knjigo usedli skupaj in brali. Naj se ne družijo pred različnimi zasloni, ampak rajši za knjigo. Želim si, da bi vsak otrok verjel, da se mu sanje lahko uresničijo, in če bo delal dobro, da se mu bo dobro vrnilo. Vsak od njih je lahko junak, kar ne pomeni, da morajo leteti in imeti su-permoči. Moč je v vsakem od nas in čisto vsak je lahko junak, vsak dan v letu. Logično in edino pravilno bi bilo, da bi starši tako razmišljanje vsakemu otroku položili že v zibelko, in upam, da mi uspe kanček tega zavedanja prebuditi tudi s knjigo,« svetuje mladi kamniški pravljičar. Že v osnovni šoli so mu rekli, da bo nekoč pisatelj. Danes pravi, da se prepušča toku dogodkov. Predstavlja si, da bo ob odraščanju svojih otrok morda napisal tudi kakšen mladinski roman, morda kratke zgodbe ali poezije, zagotovo pa je le, da prva knjiga še zdaleč ni zadnja. Komunicirajo s celim svetom Slovenski radioamaterji, med njimi dva Kamničana, so že drugič zapored postali evropski prvaki. Bojana Klemenc Kamnik - Na največjem svetovnem tekmovanju CQWW, ki poteka že sedemdeset let in na katerem je sodelovalo 35 tisoč radioamaterjev iz celega sveta, je konec minulega leta slovenski ekipi v sestavi Boris Bod-laj, Goran Andric, Boris Hrovat, Matija Brodnik, Aleksander Špindler, Vinko Gregorčič, Janko Oven, Simon Ravnič, Branko Zem-ljak in Sine Mermal uspelo drugič zapored osvojiti naslov prvaka stare celine in šesto mesto na svetu. Slovenski radioamaterji so že tretjič tekmovali na Korziki, saj pravijo, da imajo tam dobre in zanimive pogoje, načeloma pa bi lahko sodelovali na tekmovanju tudi iz domačega naslonjača. Premagali tudi sile narave Tekmovanje tehnično in logistično zagotovo ni lahek zalogaj. Boris Bodlaj z Vrhpolj pri Kamniku poja- Kamničana Boris Bodlaj (prvi z leve zgoraj) in Goran Andric (prvi z desne zgoraj) med pripravami za največje tekmovanje v radioamaterstvu na svetu / foto: boris bodlaj snjuje, da tekmovanje poteka 48 ur. Seveda so veliko časa vzele že priprave na samo tekmo, tako doma kot tudi na kraju samem. Na Korziko so odpeljali dva kombija opreme, med drugim približno dva kilometra kablov, sedem radijskih postaj, osem antenskih sistemov, vzpostavili so računalniški program ... Na terenu in v tekmovalnem prostoru so postavljali opremo kar štiri dni. Ekipa je med tekmovanji izbrala radiotelegraf-sko, pri katerem moraš znati uporabljati Morsejevo abecedo. Bistvo tekmovanja je, koliko radioamaterskih zvez se naredi z različnimi postajami iz različnih držav in kontinentov, razlaga Boris. Ravno zaradi tega so se odpravili na Korziko, saj so zaradi zanimive lokacije lahko dobili več zvez. V času tekmovanja je del ekipe izmenično ves čas na preži in vzpostavlja zveze. V poseben računalniški dnevnik zapišejo, kdaj in s kom so vzpostavili zvezo, kar pozneje preveri tekmovalna komisija. Ta na podlagi števila vzpostavlje- nih zvez in lokacije, s katero so zvezo vzpostavili, določi vrstni red. Slovenski ekipi je v času tekmovanja uspelo narediti kar 13 tisoč zvez v Morsejevi abecedi. Zveza pri radioamaterjih pomeni predstavitev drug drugega s svojim radioamaterskim znakom in nekaj osnovnimi podatki preko radijskih valov. Največji izziv sta letos sicer predstavljala močan veter in valovi, ki so ponoči uničili vse antene. Popravila so nato izvedli v le nekaj urah in se vrnili v igro. »Že drugič smo bili prvi v Evropi v izjemni konkurenci. Tokrat smo dobro uvrstitev v nasprotju s prejšnjim tekmovanjem po polovici že pričakovali, a smo bili kljub vsemu zelo zadovoljni, saj smo od lani precej napredovali. Na splošno je biti prvi v Evropi velik dosežek, saj so številni tekmovalci vložili v opremo precej več kakor mi. Mi smo imeli skromno opremo, a smo izkoristili naravne danosti, da smo bili boljši od tistih z opremo za ogromno denarja,« doda Kamničan Goran Andric. Tekmovalcev veliko, a ni podmladka Radioamaterstvo je ljubiteljska, a zelo široka dejavnost. Radioamaterji med seboj komunicirajo z radioama- terskimi postajami: z odprtim govorom, z radiotelegra-fijo in digitalnimi komunikacijami. Kamniška radioamaterja, ki delujeta v Radio-klubu Domžale, se strinjata, da je dandanes tekmovalcev zaradi dostopnosti tehnične opreme več, a mobilna telefonija, elektronska pošta in družabna omrežja so zanimanje za radioamaterstvo med mladimi zmanjšali. »Včasih je bil to edini način komuniciranja s svetom, ki je tudi v današnjih časih nepogrešljiv. Ob izpadu elektrike in telefonskega omrežja, denimo ob naravnih nesrečah, ostanejo le še naše naprave, ki delujejo, tudi če jih priključimo na agregate,« pojasni Bodlaj. Imeniten rezultat na tekmovanju Borisu, Goranu in ostali ekipi zagotovo pomeni potrditev dobrega dela in motivacijo za prihodnje, hkrati pa zadovoljstvo nad vloženim trudom v svoj hobi. Ko vključijo svoje oddajnike, si nadenejo slušalke in se povežejo z ljudmi na različnih koncih zemeljske oble, zunanji svet zanje neha obstajati, svojo izkušnjo opišeta Boris in Goran. »Za uro ali dve, odvisno od tega, koliko časa imaš na voljo, greš v svoj svet. Zame je to sprostitev od vsakodnevnih obveznosti,« sklene Boris Bodlaj. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Zanimivosti Nad Kamnikom navdušeni tudi Kitajci Kamnik in njegovo okolico so pred dnevi obiskali štirje predstavniki turistične agencije iz Kitajske, ki so želeli spoznati, kako primerna bi bila naša turistična destinacija za njihove turiste. Nad videnim in doživetim so bili navdušeni. Jasna Paladin Kamnik - Predstavniki kitajske turistične agencije so že ob prihodu v Kamnik vedeli, kaj vse si želijo ogledati, in na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik so jim pri tem le še pomagali. »Obiskovalci so si najprej z vodnikom ogledali staro srednjeveško mestno središče z Malim gradom, nato so se odpravili do Slovenia Eco Re-sorta v Godiču, dan pa zaključili na kosilu v gostilni Pri planinskem orlu, kjer so jim postregli z jedmi iz Okusov Kamnika. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, predstavniki pa so bili nad videnim navdušeni. Kot so dejali v pogovoru, jih takšna, za kitajske razmere majhna mesta navdušujejo, še posebej če imajo tako bogato zgodovino, kot jo ima Kamnik. Navdušila sta jih predvsem mir in narava ter tudi dobra kulinarika, kjer so poudarili bogato izbiro okusnih jedi. Celotni obisk so skrbno fotografirali in posneli tudi krajši video, s čimer bodo turiste lažje privabili v Kamnik. Kot so dejali, so turisti iz Kitajske nezahtevni, imajo pa radi mir in neokrnjeno naravo, česar ima Kamnik z okolico v izobilju,« je obisk opisal Samo Predstavniki kitajske turistične agencije so se povzpeli tudi na Mali grad Trtnik z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Predstavnike sta spremljala direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin ter vodja oddelka turizem omenjenega zavoda Ana Poren-ta. »Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik veliko pozornosti posvečamo promociji Kamnika v tujini. Očitno smo zanimivi ne samo za evropski, ampak tudi kitajski trg. Kar nas zelo veseli,« pravi direktorica. Kot so dejali, so turisti iz Kitajske nezahtevni, imajo pa radi mir in neokrnjeno naravo, česar ima Kamnik z okolico v izobilju. ... in obiskali turistično naselje Slovenia Eco Resort v Godiču. / Foto: Samo Trtnik v Četrt leta zastonj - 25 % Dragi naročniki, v letu 2018 bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko tudi popili kavico ter izbrali eno od štirih daril (na fotografiji). Vabljeni na Gorenjski glas, Bleivveisova cesta 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Gorenjski Glas Izberite svoje letošnje darilo majica Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Spominski pohod na Grintovec S pohodom se člani kamniškega alpinističnega odseka vsako leto spomnijo prijateljev, ki so svoje življenje izgubili v gorah. Proti Kokrskemu sedlu / Foto: F. Lajmiš Bojan Pollak Kamniška Bistrica - Kamniški alpinistični odsek je v svojih osemdesetih letih delovanja v gorah izgubil kar nekaj svojih članov. Ker so bili to člani AO in tudi dobri prijatelji, se jih vsako leto spomnijo tako, da se okoli 20. januarja odpravijo na Grintovec. Zakaj ravno okoli 20. januarja? Dne 19. januarja 1991 je v slapu nad Žagano pečjo umrl Danilo Golob, 17. januarja 1996 se je med reševalno akcijo na Brani smrtno ponesrečil Janez Plevel - Pubi. Ostali so preminuli na druge dneve, zadnji je bil Simon Kurent, 30. decembra 2016. Tako so se tudi letos 21. januarja povzpeli na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Od tega jih je bilo kar osemnajst alpinistov, pripravnikov in tečajnikov, ki so se povzpeli po JV grebenu oz. po grapi Čez jame in tako izpolnili namen: osebno spominjanje na Simona, Aleša, Petra, Tomaža, Matej a, Pubija, Danila, Mihola, Sonjo, Staneta, Ceneta, Štefana, Miha, Marjana, Cene-ta, Draga, Alberta ... Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 7 8 5 4 1 6 9 2 7 3 6 7 9 1 7 2 3 8 6 4 5 4 6 8 3 9 4 7 1 2 8 9 8 5 9 1 3 4 TEŽJI SUDOKU 6 2 3 6 8 2 9 4 1 6 9 8 3 8 2 9 6 4 6 5 8 7 6 4 4 8 3 7 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nebonobenoštevilo ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Rešitev: Rešitev 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Prireditve Zahvalna koncertna maša Člani Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik bodo zapeli jutri, 10. februarja, v mekinjski cerkvi. Jasna Paladin Mekinje - Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik v letu 2018 praznuje 30-letnico poimenovanja po svojem dolgoletnem župniku in kul-turno-duhovnem očetu Francetu Gačniku, hkrati pa letos mineva tudi trideset let, odkar zbor vodi Dominik Krt. Zborpribogoslužju vžupniji Stranje s svojim petjem sicer sodeluje že sedemdeset let. »Ker zdaj zborzaradi starosti in nedelujočega otroškega in mladinskega zbora zaman pričakuje podmladek, počasi zaključuje svoje pevsko delovanje. Odločili smo se še za zadnji korak - v soboto, 10. februarja, ob 18. uri bomo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah praznovali v družbi številnih pevskih prijateljev in izvedli eno najlepših del slovenskega frančiškana, patra Hugolina Sa-ttnerja, celotno angelsko mašo, imenovano Missa Se-raphica. Zasedbo osemdesetih pevcev bo spremljal 44-članski simfonični orkester Domžale-Kamnik. PR/NC/PI KUHANJA 226 strani, 212x267 mm, trda vezava KAKO SE NAUČIŠ KUHAT1? V PRINCIPU - KOT ZA ŠAL0' Ni veselja do kuhanja? Morda ta hip res še ne - vendar ti ta knjiga lahko spremeni življenje! Kako gratinirati krompir, kako spražiti cesarski praženec, skuhati zelenjavni kari... prebereš in začneš - in končno kuhaš samostojno! Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas I orte in tortice Med več kot 70 izjemnimi tortami in to rticami boste našli npr.: torto iz pirine moke z orehi, malinami in smetano, torto z grškim jogurtom in pomarančo, torto za otroški rojstni dan, torto brez glutena, poročno torto, torto brez jajc, tortice na palčki (cake pop), pa tudi presne torte ... Prireditve v februarju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com M KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v februarju ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Torek, 13. februarja, ob 16.30, Šutna Kamniški karneval Tudi letos se bodo maškare sprehodile skozi mestno središče. Start povorke je ob 16.30 na Šutni, na koncu pa sledi krajši zabavni program, najboljše maske pa bodo nagrajene. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Ponedeljek, 19. februarja, od 18. ure do 19.30, Knjižnica Franceta Balantiča Poslanski večer z avtorjema aktualnih uspešnic Nepotešeni in Žvižgači Raziskovalna novinarja Primož Cirman in dr. Alma M. Sedlar o TEŠ6 in o žvižgačih, o ukradeni državi in kako jo vrniti državljanom MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 14. februarja, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Mais tra, Šutna S3 Maistrovvečer: dr. Janko Prunk - Dnevnik škofa Antona B. Jegliča DOM KULTURE KAMNIK Ponedeljek, 12. februarja, ob 10. uri, Klub Kino dom Srečanjemladihkmetov občine Kamnik Zveza slovenske podeželske mladine Obvezne predhodne prijave Torek, 13. februarja, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD Kiks: Kako ugrabiti fanta v desetih korakih Valentinova improvizacijska predstava Abonma Stand up, izven Cena vstopnice: 5 evrov Četrtek, 15. februarja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Slovensko mladinsko gledališče: Hitchcock Drama, Maistrov abonma, izven Cen a vstopnice: 15 evrov/12 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Sreda, 14. februarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer retro igranja: Mortal Kombat Finish him ! Petek, 16. februarja, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: MRFY in The Mint Rock z veliko začetnico! Torek, 20. februarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Izmenjava čili semen in delavnica gojenja Gojiti čili je IN in tudi moderno! Delavnica je brezplačna. Sreda, 21. februarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer družabnih iger - Naseljenci otoka Catan Vaše ladje so prispele do obal neznanega otoka Catan. Ali boste zavladali otoku? V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik Petek, 23. februarja, ob 21. uri, MC Kotlovnica Katzen Kabaret Druga ponovitev nove edicije kamniškega kabareta, brezplačne vstopnice bodo na voljo 4 dni pred dogodkom v MC Kotlovnica med 17.00 in 20.30 ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 24. februarja, od 10. do 11. ure, park Kako ustvariti svoj organski vrt, strokovno predavanje Strokovnjak bo predstavil organsko vrtnarjenje kot osnovo za vzgojo rastlin. Predavanje je brezplačno, plača se vstopnina v park. Prijave na prireditve@arboretum.si ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE Sobota, 10. februarja, od 10. do 12. ure, dvorana Doma krajanov Mekinje Pustovanje v Mekinjah Pustovanje za otroke ob glasbi in veselem vzdušju, vsaka pustna maska dobi krof in sok. Sobota, 10. februarja, od 19. ure do 20.40, dvorana Doma krajanov Mekinje Komedija Da, gospod premier Šentjakobsko gledališče Ljubljana bo s komedijo zaključilo letošnjo abonmajsko sezono v Mekinjah. Valentinova glasbena nedelja Jasna Paladin Kamnik - V Pubu pod skalo bodo v nedeljo, 18. februarja, ob 18. uri poskrbeli za prijeten večer v romantičnem valentinovem vzdušju z mešanico avtorske glasbe in priredb. Poslušalci bodo lahko prisluhnili glasbenici in profe- sorici petja Lini Rahne, ki bo izvajala pesmi s svojega prihajajočega albuma Loves Lines ter priredbe iz svetovnega glasbenega repertoarja uspešnic za romantike. S klavirjem jo bo spremljal pianist Nejc Škofic, kot posebna gostja pa bo nastopila tudi mlada pevka Ana Resnik. GGI IZLET // TOREK, 13. FEBRUARJA 2018 mm v imrn Vabimo vas, da se nam pridružite na izletu v Izolo in tako skupaj proslavimo pustni torek in valentinovo. Po prihodu v Izolo nas bo pozdravila predstavnica hotela Delfin. Sledilo bo triurno kopanje v bazenih hotela. Tisti, ki se kopanja ne boste udeležili, se boste sprehodili ob obali mesta Izola in si skupaj ogledali pustni sprevod izolskih otrok. Potem se bomo skupaj zbrali na kosilu, po kosilu pa si bomo ogledali muzej Izolana - hiša morja, ki je posvečen zgodovini ribištva in pomorstva v Izoli. Cena Metaje 29 EUR. Cena vključuje: prevoz, lokalno vodenje, kosilo, ogled Ribiškega muzeja in DDV. Doplačilo za triurno kopanje je 5 EUR. (Če se želite kopati, to sporočite že ob prijavi na izlet.) Odhod avtobusa: ob 6.40 z AP Radovljica, ob 7.00 z AP Creina, ob 7.15 z AP Mercator Primskovo, ob 7.50 z AP Škofja Loka Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 20. ure. Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred odhodom, zaračunamo potne stroške. Gorenjski Glas Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Zahvale ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, d.d. Oria r)wa crata 11,1241 Kanrtk 24 UR NA DAN DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK V 80. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila Angela Kačičnik (Benkovič) upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, 7. februarja 2018 ZAHVALA Od nas se je poslovil naš ata Rudi Vinšek 1931-2018 Hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano kakršnokoli pomoč in darove ob njegovem odhodu ter hvala vsem, ki se ga boste spominjali v nadaljnjih zgodbah življenja. Vsi njegovi Tunjice, januar 2018 ZAHVALA Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo vsi, med nami si. Utrujena od bolezni je zaspala naša draga sestra in teta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... Neža Pungerčar 26. 6. 1940-29. 1. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter vse tolažilne besede. Hvala gospodu župniku za lep obred, pevcem kvarteta Grm za odpeto in citrarki. Žalujoči vsi njeni GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'tyx ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Marija Podjed iz Godiča Ob boleči izgubi naše drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred. Hvala izvajalcu Tišine in pevcem Krt za ganljivo odpete pesmi. Še posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Damjani Plešnar in njeni medicinski sestri za vso pomoč pri zdravljenju. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Slavko ter sinova Iztok in Andrej Januar 2018 ZAHVALA Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V 90. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi Stanko Kočar iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravnici Marti Jerman, sestri Mateji, patronažni sestri Romani in negovalkam Zavoda Pristan za pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu Ger-čarju za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm in trobentaču, praporščaku Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Radu Suhadolcu za poslovilne besede. Hvala še enkrat vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2018 ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) Svojo življenjsko pot je v 82. letu sklenila Jožica Brojan iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču. Posebna zahvala Petri Lesjak za podporo in pomoč v njenih zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva... V cvetu mladosti se je v 23. letu starosti nenadoma poslovil naš ljubljeni Luka Klemen 1995-2018 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, v njegov spomin darovali cvetje, sveče, maše, nam finančno pomagali. Hvala župniku Nikolaju Štolcarju, pevkam za občuteno petje in teti Marinki za besede slovesa. Iskrena hvala sosedom in PGD Špitalič za oporo in nesebično pomoč ter PGD Kamnik za njihov trud pri reševanju. Posebej hvala Lukovim prijateljem, sošolcem in učiteljem iz OŠ Šmartno v Tuhinju, Gradbene šole v Ljubljani in Srednje šole v Domžalah ter vodstvu in sodelavcem Hella Saturnus Kamnik, ki ste nam s svojo prisotnostjo in dejanji lajšali bolečino. Odšel je, a v naših srcih bo živel! V žalosti: mami Stanka, ati Tone, sestra Barbara in brat Bogdan z družinama Bela, januar 2018 ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje! Cirila Mali - Lili 1955-2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. Utrujena od bolezni se je tiho poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra Ivana Rems rojena Narat, po domače Šuštarjeva Ivanka, iz Zg. Palovč, 22. 1. 1931-22. 1. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečena sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za cerkev. Hvala g. župniku Hostniku, g. Podbevšku in g. Koželju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala organistu Lazarju in domačim pevcem za sočutno zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi njeni osebni zdravnici dr. Plešnar-jevi, hvala pa tudi sestram Ireni, Marjani in patronažni sestri Aniti. Hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in ji lepšali dneve in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Januar 2018 m www.pogrebnik.si 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Kamničan Poklon slovenski kulturi i 1. stran Že v torek dopoldne so dogodek v počastitev kulturnega praznika pripravili v Ci-riusu, kjer so gostili pesnico Nežo Maurer. Dogodek so posvetili njeni knjigi oz. pripovedi v verzih z naslovom Vida Voda, ki so jo ilustrirali učenci in dijaki Ciriusa. Pripoved za otroke s posebnimi potrebami »V imenu otrok, mladostnikov in delavcev Ciriusa izrekam poklon Neži Maurer. Ker je znala opaziti in domisliti Vido, deklico s posebnimi potrebami, in jo z izkušeno pesniško svobodo popeljati v svet narave, ki jo hkrati poživlja in pogublja, ter med ljudi, ki niso vedno najbolj prijazni do nje. Pesnica je knjigo popeljala tudi v kamniški Cirius. Posredno, ker tankočutno govori o mnogih Vidah in Vidih, ki so tudi naši otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ter neposredno, ker smo prejeli Vido Vodo kot darilo Centru ob 70-le-tnici delovanja,« se je avtorici zahvalila šolska knjižničarka Mateja Perko. Druženje s pesnico je minilo v zelo sproščenem vzdušju. Kot je povedala, je zgodba o Vidi nastala v zavodu za slepe in slabovidne v Škofji Loki, kjer se je prvič spoznala z otroki s posebnimi potrebami, in tam je spoznala tudi deklico Vido. »Takrat sem spoznala, kako je življenje lahko povsem drugačno, kot sem ga poznala sama, in za kaj vse so bili ti otroci prikrajšani. Ta pesnitev je postala nekakšna zastava za vse tiste otroke, ki jim nekaj manjka, pa ven- Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Anice Smrtnik / Foto: Gorazd Kavčič darle so člani naše družbe in našega življenja,« je povedala Neža Maurer, ki se je izkazala za zelo hudomušno sogovornico. Mladim, ki jim kar ni zmanjkalo vprašanj za gostjo, je še zaupala, kaj je najbolj zaznamovalo njeno otroštvo, kdaj je začutila dar za pisanje, kaj ji pomeni slovenski kulturni dan, ali je imela v šoli same petice in ali še vedno ustvarja. »Knjige so moje prijateljice, saj zadržijo tisto, kar imam v glavi, in bi, če ne bi zapisala, preprosto pozabila,« je med drugim dejala. In še: »Danes ustvarjam bolj malo. Ko človek postane star, ni le pametnejši, ampak je tudi bolj len,« je zaključila in med otroki vzbudila glasen smeh. O kulturni dediščini iz prve roke Zelo zanimiv in nekoliko drugačen dogodek, kot smo ga pri njih vajeni, so v torek zvečer pripravili tudi v Glasbeni šoli Kamnik. V Vrem-škovi dvorani so namreč gostili tri zanimive goste: dr. Marijo Klobčar, Nežo Žgur in Blaža Puciharja, Egon Bajt pa se je z njimi pogovarjal o kulturni dediščini in ustvarjanju, predvsem o ljudski pesmi, zakaj se vedno znova vračamo k njej, kakšno dolžnost imajo glasbeni ustvarjalci do dediščine pa tudi o tem, kako sami ustvarjajo danes. »Slovenci imamo za seboj že 250 let načrtnega zbiranja ljudskih pesmi, z ljudsko pesmijo pa smo nekako nadomestili tisto, kar nam je kot narodu manjkalo. Spomenike,« je med drugim dejala Kamničanka dr. Marija Klobčar, ki slovensko ljudsko pesemsko izročilo že vrsto let raziskuje na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Brez glasbe seveda ni šlo in na oder so ob uvodu in ob V Ciriusu so ob kulturnem prazniku gostili pesnico Nežo Maurer in njeno hčer Evo. / foto: jasna paladin zaključku programa stopili pevci Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Anice Smrtnik, ki so zapeli tudi ljudsko iz Tuhinja z naslovom Jano žalostno tičko, flavtistke Lara Plut, Pia Fabjan, Katarina Krzyk, Svetla-na Petrovič, Ana Medved, Valentina Škufca in Urša Komatar ter čelistka Klara Šuštar. Glasbenice so izvedle dela in priredbe Blaža Pu-ciharja in Neže Žgur. Včeraj, prav na praznični dan, so člani KUD Oskimo-ron na odru Doma kulture Kamnik izvedli Cankarjevo komedijo s poletom Za narodov blagor, ki so jo premi-erno uprizorili že ob koncu lanskega leta, posvečena pa je letošnjemu Cankarjevemu letu. Različne dogodke in prireditve, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku, so v tem tednu pripravili tudi po šolah, društvih in drugih ustanovah. Odlomke iz knjige Vida Voda so brali Samra Begič, Sandra Janus in Anže Zorman. / Foto: Jasna Paladin O pomenu kulturne dediščine so se z Egonom Bajtom pogovarjali Blaž Pucihar, dr. Marija Klobčar in Neža Žgur. toinrv RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Pravljično branje in pripovedovalski večer V četrtek, 15. februarja, ob 18. uri bodo v knjižnici OŠ Toma Brejca pripravili pripovedovalski večer, ki je del projekta Branje je iskanje. Jasna Paladin Kamnik - Na pripovedoval-skem večeru, ki ga bo vodila šolska knjižničarka Marta Grkman, bodo zgodbe poslušalcem podarili Vroča župa (Goran Završnik in Rok Kosec), Ljuba Lajmiš, Katarina Nahtigal, Špela Fr-lic, Matic Maček, Ciril Hor- jak in Breda Podbrežnik, dogodek pa je del medobčinskega projekta Branje je iskanje, s katerim knjižničarji branje želijo približati čim več mladim in celim družinam. Zato vabijo otroke, da na pripovedovalski večer prinesejo svoje bralne izkaznice, da bodo prejeli nov žig. Nočno sankanje v maskah na Veliki planini Velika planina - Na prihajajoči pust so pripravljeni tudi na Veliki planini, kjer maškare vabijo na pustno soboto, 10. februarja. Zanje namreč pripravljajo sankaško avanturo pod žarometi, najboljše maske pa bodo tudi nagradili, saj bodo med sankanjem pripravili prav posebno igro. J. P.