ObzorZdrN 1999; 33: 165-70 165 ZDRAVJE ZA VSE ZA 21. STOLETJE HEALTH FOR ALL FOR 21st CENTURY Bojana Filej UDK/UDC 614.1:362 DESKRIPTORJI: zdravje izboljšanje DESCRIPTOR:: health promotion Izvleček - Članek opisuje pomembne mejnike v razvoju zdravstva v Evropi od leta 1977 dalje pa do danes, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela novo strategijo »Zdravje za vse za 21. stoletje« kot nadaljevanee strategije »Zdravje za vse do leta 2000«. V članku ee opisana vloga medicinskhh sester pri realizaciji navedene strategije. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pred 22 1eti začrta1a smeri razvoja zdravstva v Evropi. Takrat je namreč ugotovila, da so stroški za zdravstvo v vseh državah narašča1i z astronomsko naglico, razkorakmed vloženo količino denarja in zdravstvenim stanjem ljudi pa je bil vedno večji. Od takrat pa do danes so postavljeni pomembni mejniki, ki jih moramo poznati, da bi bolje razumeli vzroke spremembe strategije, kije danes poimenovana Zdravje za vse za 21. stoletje. 1977 Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije Svetovno zdravstvo je leta 1977 stopilo na pot temeljnih sprememb v načelih razvoja zdravstva in začrtalo smer, kiji naj sledijo nacionalne politike razvoja zdravja - to je smer k cilju, da bi do leta 2000 ljudje dosegli zdravje, ki bo omogočalo njihovo družbeno in ekonomsko produktivno življenje. Ta univerzalni cilj pa ni pomenil, da bodo takrat vsi ljudje zdravi, temveč daje nujno vsem ljudem na svetu zagotoviti takšo raven zdravja, ki jim bo omogočala doseči socialno in ekonomsko produktivno življenje. To pa pomeni različnost med posameznimi državami, saj gre za različno stopnjo njihove razvitosti. Zdravje mora biti zagotovljeno posamezniku in družini, vendar z njihovim popolnim sodelovanjem. Navedene ugotovitve so zahtevale spremembe koncepta tedaj obstoječega zdravstvenega varstva. Med temi je bila najpomembnešaa sprememba filozofije zdravstvenega varstva, ki seje usmerila od prvotne in osrednje skrbi za bolne k prizadevanjem po krepitvi in Abstract - The article decribes important milestones in the development ojhealt services in Europe Jrom 1977 until today when the World Health Organizaiion accepted the strategy »HealthJor 21s' century« as a continuaiion oJthe strategy »Health Jor all by the year 2000«. The article describes the role oj nurses in carrying out the described strategy. ohranjanju oziroma povrnitvi zdravja, ne le posamezniku, temveč celotnemu prebivalstvu. Po teh usmeritvah naj bi zdravstveni strokovnjaki, pa tudi celotna družba naravnali svoje aktivnosti predvsem k populaciji in še zlasti njenim najbolj ogroženim skupinam. Zlasti pomembno je poudariti, da so ukrepi za doseganje boljšega zdravja in njihovi nosilci tudi danes še v veliki meri postavljeni izven kroga zdravstvenih dejavnosti. S tem so bili postavljeni novi temelji sistema zdravstvenega varstva, s katerim naj bi pozitivno zdravje postalo družbena in osebna vrednota, za katero pa mora vsak prispevati svoj delež obveznosti in nalog. Zdravje postaja vedno bolj dolžnost vsakega posameznika in ne le njegova pravica. To pa nikakor ni pomenilo, da takšen nov koncept izključuje potrebo po kurativni, klinični medicini. Brez te človeštvo ne bi moglo. Nasprotno, še naprej lahko računamo z njenim nadaljnjim intenzivnim razvojem in napredkom. Tisto, kar je bilo v novih pogledih novo v odnosu do kurativne medicine, je le to, da ta naj ne bi bila osrednja ali skoraj edina sestavina sistema zdravstvenega varstva, ampak dejavnost, ki bo ljudem na razpolago v primerih, ko s celovito družbeno, skupinsko in individualno preventivo ne bodo uspeli preprečiti nastanka bolezni in njihovih posledic. 1978 Konferenca držav članic SZO v Alma-Ati Pojavilo seje vprašanje, kako doseči novo strategijo razvoja zdravstva, na kakšen način, s kakšnimi metodami in organizacijo? Odgovor je bil dan leta 1978 Mag. Bojana Filej, vms, dipl.org. dela, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego 166 ObzorZdrN1999;33 na konferenci držav članic SZO v Alma-Ati (Kazah-stan). Na tej konferenci, ki so jo poimenovali konferenca o primarnem zdravstvenem varstvu, je bila strategija dokončno sprejeta in je postala obvezujoča za vse članice SZO. Izpostavljenih ee bilo šest osnovnih načel: - enakost, - promocija zdravja, - sodelovanje lokalne skupnosti, - multisektorsko sodelovanje, - primarno zdravstveno varstvo, - mednarodno sodelovanje. Z deklaracijo iz Alma-Ate so bile dosežene spremembe v načrtovanju zdravja lokalne skupnosti - nacionalne in mednarodne. Vladam in zdravstvenim strokovnjakom je dala široke usmeritve za izobraževanje, prakso in za raziskovanje. Nova strategijaje pomenila spremembe, s katerimi naj bi prešli iz sistema zdravstvenega varstva v sistem varstva zdravja. 1984 Sprejetje 38 ciljev »Zdravje za vse do leta 2000« Novo strategijo razvoja zdravstva so v Evropi uvedli z oblikovanjem 38 ciljev, za katere so se evropske države zavezale, da jih bodo uresničile in so leta 1984 podpisale posebno deklaracijo. Ta je poudarila štiri glavna področja, ki se nanašajo na: - življenjski slog in na zdravje; - dejavnike tveganja, ki vplivajo na zdravje in okolje; - reorientacijo zdravstvenega sistema; - potrebno podporo politike, menedžmenta, tehnologije, kadrov in raziskovanja. Izhajajoč iz teh razvojnih konceptov, so posamezne države začele preusmerjati razvoj zdravstva od skrbi za bolezen in bolne k večji skrbi za zdravje v obliki: - spreminjanja zdravstva in - uvajanja nacionalne politike pospeševanja zdravja. Cilji so razdeljeni v tri med seboj povezane skupine glede na problematiko in rok uresničevanja. Predstavljajo zaokroženo celoto, so povezani in soodvisni, nadgrajujejo se kot kocke v piramidi, in sicer tako, da bodo zahtevnejši cilji uresničeni zadnji. Deklaracija iz Alma-Ate in 38 ciljev »Zdravje za vse« vplivajo tudi na zdravstveno nego, ki mora poudarjati šest osnovnih načel primarnega zdravstvenega varstva, poleg tega pa še: - zagotoviti kakovost v zdravstveni negi in pripraviti standarde; - izvesti spremembo, reorientacijo in krepitev osnovnih izobraževalnih programov zdravstvene nege, da bi lahko medicinske sestre delovale tako v bolnišnici kot tudi v lokalni skupnosti; - izobraževati medicinske sestre za menedžment, da bodo doseženi cilji strategije »Zdravje za vse«. 1986 Otawska listina Leta 1986 je potekala prva mednarodna konferenca o promociji zdravja z namenom, da poudari pomen krepitve zdravja in da poudari tudi to, da za zdravje niso odgovorni le tisti, ki delujejo v zdravstvu, temveč tudi ostali sektorji. Promocija zdravja pomeni politiko krepitve zdravja v posamezni državi. Eden izmed načinov izvajanja te politike paje tudi zdravstvena vzgoja, v kateri imajo pomembno vlogo in naloge tudi medicinske sestre. 1988 1. evropska konferenca O zdravstveni negi Oddelek za zdravstveno nego pri Evropskem uradu SZO je organiziral 1. evropsko konferenco o zdravstveni negi leta 1988 na Dunaju. V pripravah na to evropsko konferenco je v imenu 3,5 miljonov negovalnih kadrov v Evropi aktivno sodelovalo 155.000 medicinskih sester iz 32 evropskih držav. Priporočila dunajske konference so bila naslednja: - vse medicinske sestre se morajo vključiti v politiko gibanja »Zdravje za vse«; - službe zdravstvene nege morajo biti usmerjene v zdravje in ne v bolezen; - oblike dela in praksa zdravstvene nege morajo biti prilagojene primarnemu zdravstvenemu varstvu, katerega najpomembnejši izvajalci so medicinske sestre; - poudarek mora biti na zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege; - vsi izobraževalni programi za zdravstveno nego morajo biti usmerjeni v izobraževanje polivalentne medicinske sestre, ki lahko deluje na bolnišničnem in izvenbolnišničnem področju; - medicinske sestre, ki vodijo službe zdravstvene nege, morajo prilagoditi zdravstveno nego zdravstvenim potrebam in sodelovanju populacije; - medicinske sestre - menedžerke morajo biti strokovno avtonomne; - medicinske sestre morajo izvajati raziskovalne projekte, s katerimi bodo izboljšale zdravstveno nego, raziskovanje mora zajeti vsa področja prakse; - vzpostaviti morajo informacijski sistem, ki bo omogočal komunikacije, pretok informacij in raziskovalnih rezultatov; - zdravstvena nega mora biti vključena v načrtovanje nacionalnega zdravstva in medicinske sestre morajo sodelovati v razpravah o zdravstveni politiki; Filej B. Zdravje za vse za 21. stoletje 167 - kadrovska politika v najširšem pomenu mora re-krutiraii kadre za zdravstveno nego, zagotoviti takšne pogoje dela, ki bodo privlačni in bodo zadržaii medicinske sestre v stroki; - program kontinuiranega izobraževanja mora biti dostopen vsem medicinskim sestram; - medicinske sestre in njihova združenaa morajo biti vzor zdravega načina življena.. 1989-1991 Politične, socialne in ekonomske spremembe V tem času je prišlo do velikih sprememb v Evrop,, ki so prizadeee polovico ljudi v evropski regij,, ko je padec komunističnega sistema privedel do ustanovitve 21 novih držav z demokratično ustavo. Čeprav so te nove pluralistične družbe prinesee mnogo pozitivnega razvoja, so tudi vodile do mnogih ekonomskih sprememb ter do povečanhh napetosti (v desetih državah celo do vojne), do velikih finančnih kriz in do sprememb v menedžmentu na področju zdravstva, kakor tudi na drugih področjih. V zgodnjih 90-ih letih tudi v večini zahodnhh držav regije beležimo slabo ekonomsko rast, rast brezposelnosti, povečanee razlik v prihodkih, bolj ekstenzivno migracij,, izgubo družbenhh povezav, večje nasilje in druge simptom,, ki negativno vplivajo na zdravje. Večina držav je doživeaa pravi stres, saj so morale korenito reducirati stroške za zdravstvo ter spremeniti sistem organizacije zdravstvenih službo Pojavila sta se dva kontradiktorna trenda, globalizacija ekonomskih aktivnosti na eni strani ter na drugi decentralizacija, privatizacija in povečanee števila prostovoljnih, nevladnih organizacij, ki so se pričele vključevati v zdravstvo. To je seveda vodilo v oslabitev nacionalnega zdravstvenega sistema in vpliva na razvoj zdravja populacij.. 1991 Revizija ciljev Časovni zamik dogodkov povzroča zamudo pri uresničitvi ciljev, kar so SZO in države članice ugotovile že leta 1991 na skupščini SZO v Genev,, ko so izvedle revizjjo ciljev. Realizacija ciljev se torej prenaša v začetek tretjega tisočletja. Poleg tega so ugotovile, da je strategija »Zdravee za vse« poudarjala le vložke v zdravstvene službe namesto rezultatov premika od bolnišnično orientiranega zdravstvenega varstva k primarnemu zdravstvenemu varstvu. Države članice so do tega leta morale vzpostaviti tudi kontinuiran proces spremljanja in evalvacije realizacjje posameznih ciljev. To je bil sistematični učni proces za vse države, ker so le-te morale konstantno pridobivati znanje o strategijah in metodah, ki bi lahko spremenile širok okvir politike v praktično akcijo. Slovenija je šele v tem času, kot samostojaa država pričela razmišljati o oblikovanju strategije, ki je za- gledala »luč« leta 1993 v strateškem dokumenuu Ministrstva za zdravstvo: PIan zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000«, ki še do danes ni bil potrjen in sprejet v parlamentu. 1996 Ljubljanska listina V mesecu juniju 1996 je potekaaa v Ljubljani konferenca ministrov za zdravstvo evropske regije o zdravstvenih reformah. Na osnovi razprave je bila sprejeta Ljubljanska listina, kije opredelila osnovna načela, ki jih pri izvajanuu zdravstvenih reform ne smemo prezreti. Ta načela so: - človeško dostojanstvo, enakos,, solidarnost in strokovna etika; - promocija zdravja; - upoštevanje potreb ljudi pri oblikovanju zdravstvenih služb; - kakovott zdravstvenega varstva in finančno ekonomska učinkovitost; - racionalna uporaba vseh resursov; - upoštevanje filozofije primarnega zdravstvenega varstva; - komprehenzivnost in kontinuirano zdravstveno varstvo. Zbornica zdravstvene nege je na osnovi navedene listine pripravila razvojni dokument zdravstvene nege v Sloveniji. Dokument »Usmeritve razvoja zdravstvene nege v luči zdravstvenih reform v Republiki Sloveniji« je bil sprejet na 5. skupščini Zbornice novembra 1996. 1996-1998 Proces prenove evropske politike »Zdravje za vse« Regionalni komite SZO seje odločil revidirati politiko »Zdravee za vse« glede na spremenjeno okolje. Zato je bilo v tem času potrebno izvesii dve analiz:: - analizo napak in uspehov v uvajanju evropske politike »zdravje za vse« od leta 1984 dalje; - ugotoviti političn,, ekonomske, socialne in tehnološke trende v državah članicah za obdobje naslednjih 10-20 let, ki lahko vplivajo na zdravstveno politiko, njene cilje in strategije, ko Evropa vstopa v 21. stoletje. Na osnovi navedenhh analiz ee bilo ugotovljeno, da bolj ko gledamo v prihodnost, bolj so napovedi negotove. Nekatera predvidevanja so naslednja: Z vidika demografije je bilo ugotovljeno, da se evropska populacija stara in da bodo podobni trendi tudi v prihodnje: danes predstavljajo starejši 22 % populacjje v evropski regij,, v prihodnjih 30 letih bo ta odstotek znaša300 %. Zato se morajo države lotiti ak- 168 ObzorZdrN1999;33 tivnosti in zagotoviti pogoje za bolj zdravo starost, sicer bo prišlo do preobremenjenosii zdravstvenih in socialnih sektorjev. Migracija v zahodno Evropo bo še naraščala. Dežele, ki sprejemajo migrante, morajo le-te ekonomsko in socialno integrirati, da bodo lahko spoštovali kulturo in oblikovali bolj učinkovito povezovanje med skupnostmi, da bi se izognili izolaciji in prispevali k njihovemu boljšemu zdravju. Ekonomski in socialni dejavniki Glede na ekonomski razvoj se bodo zahodne evropske države še v naprej razvijale, medtem ko bodo še zlasti vzhodnoevropske države pri tem razvoju imele težave, ne le v kratkoročnem, temveč tudi v srednjeročnem obdobju. Zato morajo države sprejeti jasno socialno politiko, sicer se bodo razširili zdravstveni problemi (alkoholizem, nasilje, zloraba drog..), prav tako pa bo prisoten problem zaposlovanja za večino populacije. To bo povzročalo stres in zmanjšalo ko-hezijo lokalne skupnosti, kar bo vplivalo na kakovost življenja in zdravja ljudi. Potrebne so politike, ki bodo zmanjšale ali vsaj zadržale sedanjo stopnjo brezposelnosti, ki bodo preprečevale povečanje razlik med bogatimi in revnimi. Urbanizacija prav tako povzroča socialne in zdravstvene probleme, kijih poznamo kot tveganje »življenja v velikih mestih«. Politični razvoj Število članic v Evropski uniji narašča in se bo še povečevalo, vse bolj različni pa so družbeni in zdravstveni interesi ljudi. Ta razvoj bi lahko imel tudi pozitivne vidike, kot so na primer večji razvoj promocije zdravja in varovanja okolja, kar pa je odvisno od sprejetih političnih prioritet posamezne države. Nevladne organizaiije Trendi ustanavljanja novih nevladnih in prostovoljnih organizacij se bodo verjetno še nadaljevali, kar bo privedlo do mobiliziranja dodatnih virov za še močnejše aktivnosti na zdravstvenem in socialnem področju. Kakorkoli že, vzpostavljeni morajo biti mehanizmi, ki bodo nadzorovali njihove aktivnosti, ki morajo biti usklajene s politiko dežele ali lokalne skupnosti. Vlada pa mora zagotoviti, da te nevladne organizacije delujejo v skladu s temeljnimi potrebami prebivalstva. 1998 Sprejem zdravstvene politike za Evropo »Zdravje za vse za 21. stoletje« Nov predlog strategije evropske zdravstvene politike so države članice SZO sprejele na 48. zasedanju Regionalnega komiteja. Gre pravzaprav za nadaljevanje strategije Zdravje za vse do leta 2000 v naslednjem tisočletju, za predlog globalnih prednostnih nalog in ciljev za prvi dve desetletji 21. stoletja. Strategija Zdravje za vse za 21. stoletje je za Evropo začrtana v 21 ciljih, kijih lahko razvrstimo v pet sklopov. V prvem sklopu so cilji, ki se nanašajo na enakost v zagotavljanju zdravstvenega varstva in zmanjševanju razlik med državami in skupinami prebivalstva. Drugi sklop ciljev je namenjen mobilizira-nju vseh sektorjev v družbi za vlaganje v zdravje. Skrbi za zdravje v vseh starostnih obdobjih s sočasno skrbjo za zdravo okolje je posvečen tretji sklop ciljev. Četrti sklop obsega cilje, povezane z zagotavljanjem kakovosti ter vrednotenjem učinkovitosti zdravstvenega varstva, peti pa obravnava povezovanje različnih struktur in sektorjev v partnerstvo za zdravje kot enega od stebrov nenehnega razvoja. Ena izmed glavnih značilnosti nove strategije je: več vlaganja v zdravje tako družbe kot posameznika na eni strani ter na drugi racionalizacija v zdravstvu ob sočasnem zagotavljanju kakovosti. In kakšne so bistvene razlike med strategijo Zdravje za vse do leta 2000 (1984) in strategijo Zdravje za vse za 21. stoletje (1998)? 1984-38 ciljev postavljeni končni cilji 1998-21 ciljev postavljeni trendi razvoja 1. Pravičnott v zdravju 2. Zdravje in kakovost življenja 3. Boljše možnosii za prizadete osebe 4. Zmanjšanje števila kroničnih bolezni 5. Zmanjšanje števila nalezljivih bolezni 6. Zdravo staranje 7. Zdravje otrok in mladostnikov 8. Zdravje žensk 9. Zmanjšanee bolezni srca in ožilja 10. Rak 11. Nezgode 12. Samomorilnost 13. Zdrava javna politika 14. Okolje za krepitev zdravja 1. Solidarnott za zdravje v evropski regiji 2. Enakost v zdravju 3. Zdrav začetek življenja 4. Zdravje mladih ljudi 5. Zdravje starejših 6. Izboljševanje duševnega zdravja 7. Zmanjševanje nalezljivih bolezni 8. Zmanjševanje nenalezljivih bolezni 9. Zmanjševanje poškodb zaradi nasilja in nesreč 10. Zdravo in varno fizično okolje 11. Zdravo bivanje 12. Zmanjševanje posledic zaradi alkohola, drog in tobaka 13. Okolje za zdravje 14. Multisektorska odgovornott za zdravje Filej B. Zdravee za vse za 21. stoletje 169 1984 - 38 ciljev postavljeni končni cilji 1998-21 ciljev postavljeni trendi razvoja 15. Usposobljenost za krepitev zdravja 16. Zdravo življenje 17. Tobak, alkohol in psihoakiivne droge 18. Ekološka zdravstvena politika 19. Mehanizmi za spremljanee in nadzor 20. Kakovott voda in nadzor nad onesnaženjem 21. Kakovost zraka in nadzor nad onesnaženjem 22. Kakovost varne prehrane 23. Odstranjevanje odpadkov in onesnaževanje zemlje 24. Ekologija naselij in bivališč 25. Zdravje pri delu 26. Politika zdravstvenhh dejavnosii 27. Viri sredstev zdravstvene dejavnosii in upravljanee 28. Primarno zdravstveno varstvo 29. Bolnišnično zdravstveno varstvo 30. Dejavnosti družbene skupnosii za zadovoljevanje posebnih potreb prebivalstva 31. Kakovost zdravstvenega varstva in ustrezna tehnologija 32. Raziskave zdravja 33. Razvoj politike zdravja za vse 34. Vodenje razvoja politike zdravja za vse 35. Podpora zdravstvene informatike 36. Kadrovski razvoj v zdravstveni dejavnosti za zdravje za vse 37. Sodelavci v skrbi za zdravje 38. Zdravje in etika 14. Multisektorska odgovornost za zdravje 15. Integracija zdravstvenega sektorja 16. Delovanje za kakovost zdravstvenega varstva 17. Financrranee zdravstvenega varstva in razporeditev virov 18. Razvoj človeških virov za zdravje 19. Raziskovanje in znanje za zdravje 20. Mobi1izacija partnerjev za zdravje 21. Politike in strategije za zdravje za vse 1984 osnovna načela: 1998 osnovna načela: enakost promocija zdravja sodelovanje lokalne skupnosii multisektorsko sodelovanee primarno zdravstveno varstvo mednarodno sodelovanee enakost in solidarnost zdravje in kakovost življenja učinkovita uporaba človeških, finančnih in drugih virov k rezultatom usmerjeno zdravstveno varstvo intersektorsko in multidisciplinarno sodelovanje, vključno s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo 1984 za medicinske sestre pomembni cilji 26-31 (ustrezno zdravstveno varstvo) poudarek na delovanju medicinskih sester: v lokalni skupnosii sprememba izobraževalnih programov: general nurse health for all nurse 1998 za medicinske sestre pomembni vsi cilji poudarek na delovanju medicinskih sester: v primarnem zdravstvenem varstvu sprememba izobraževalnih programov: družinska medicinska sestra Medicinske sestre imajo torej eno izmed ključnih vlog v strategiji Zdravje za vse za 21. stoletje, še zlasti na področju primarnega zdravstvenega varstva, na področju zagotavljanja kakovosti in v k rezultatom usmerjeni zdravstveni negi, na področju izobraževanja ter zagotavljanja ustreznih virov. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (1978) je »primarno zdravstveno varstvo varstvo po- sameznika, družine in lokalne skupnosti na območju kjer ljudje živijo, delajo in se šolajo ter ga izvajajo zdravstvene dejavnosti ter vsi drugi družbeni dejavniki izven zdravstva na tem območju«. Na tem področju bodo morale medicinske sestre za doseganje 21 ciljev: - izvajati holistično zdravstveno nego ljudi v času njihovega celotnega življenjskega ciklusa; - ugotavljati potrebe ljudi; 170 ObzorZdrN1999;33 - zadovoljevati specifične potrebe rizičnih posameznikov in skupin; - pomagati prostovoljcem pri nudenju pomoči varovancem; - pomagati ženskam in otrokom; - izvajaii promocijo zdravja in preventivo bolezn;; - multidisciplinarno in multisektorsko sodelovati, še posebej z volonterskimi agencijami in skupinami za samopomoč. Da bodo medicinske sestre prispevale svoj delež h kakovostnemu razvoju zdravstvenega varstva, ki bo usmerjeoo k rezultatom, - se bodo morale usmeriti k varovancu; - spremljati stroškovoo učinkovitost zdravstvene nege; - primerjati podatke o rezultatih zdravstvene nege za potrebe kontinuiranega in kakovostnega razvoja. S sprejetjem nove strategije v naši državi bo potrebno spremeniti tudi vsebine izobraževalnih programov, če bomo želeli, da bodo medicinske sestre odigrale ključno in suvereno vlogo v doseganuu nove strategije ter tako pripomogle k boljšemu zdravju ljudi in večji kakovosti njihovega življena.. Za potrebe izobraževanja je zato potrebno zagotoviti ustrezne vire, ki bodo omogočali izvedbo izobraževalnih programvv in usposabljanja za medicinske sestre. Vsebine programov morajo temeljiti na potrebah populacije. Jasno paje, da mora biti izraba virov čimbojj racionalna in učinkovita. Pri vseh spremembah pa ne smemo zanemariti pomena: - enakomerne razpršenosti virov (na primer zdravstvenih služb, patronažnih medicinskih sester...); - možnosti dostopa do zdravstvenih služb; - potrebnega zakonodajnega in regulativnega okvira. Sklep Vsaka medicinska sestra mora sprejeii izziv sodelovanaa v doseganuu strategije »Zdravee za vse za 21. stoletje«, saj ostaja zdravje naša največaa vrednota tudi na prehodu v novo tisočletje. Literatura 1. Ministrstvo za zdravstvo. Pian zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000. Ljubljan,, 1993. 2. Saražin-Klemenčič K. Urad Republike Slovenije za sodelovanee s Svetovno zdravstveno organizacijo - izzivi in pričakovanja. Bilten 1999; 15:4-6. 3. World Healtb Organization. Primary Health Care. Alma Ata, 1978. 4. World Health Organization. Nursing Practice. Report of a WHO Expert Committe.. Geneva, 1996. 5. World Health Organization, Regiona1 office for Europe. Health 21 - health for all in the 21 st century. An introduction to tbe health for all policy framework for tbe WHO European Region. European Healtb for AIl Series No. 5. Copenhagen, 1998. 6. Zbornica zdravstvene nege Slovenije. Usmeritve razvoja zdravstvene nege v luči zdravstvenhh reform v Republiki Sloveniji. Utrip 1998; 6: 23-6.