Poštnina plaSana
v gotovini
Leto IX, it. 55
Ljubljana, nedelja 4. marca 1928
m* lx>t|a o«» ♦» anrtraj. —
gtane meacčno Um «5"—, ca MmitTD Dir 40* »■ neobvezno.
Offias po tarihk
Uredništvo 1
Llubljana, Knailova aUca itev. 5/L Telefon ki. «071 ln 1804, ponoči tudi *t 1034.
Rokopisi •• ■»• vrafiai«.
Cena 2 Din
Upnvatttvot L^nbijan«,
It m. - Telefon H. >096.
(s Ljubljana, Prefter« ion uhc* k. 4. - Telefon ŠL «40M
Podrataid: Maribor, Aleksandrova |L 13 - Celic, Aleksandrova cesta
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ratea prt pottaem tek. zavodu: LMH lana it. u.&u - Praha &ak> 7&.iteJ Wien,Nr. n^L	'
Mussolinijev odgovor Avstriji
Neverjetno zmerne besede kljub pretnjam in očitanju nehvaležnosti
Mussolini izjavlja, da bodo prihodnjič govorila dejanja n grozi z ustavitvijo nemških listov na Tirolskem. — Narodnih manjšin fašizem ne pozna. — Fašistična Italija se bliža duševni izolaciji
Ljubljana, 3. marca.
Naposled Je Mussolini vendarle govoril.
Sam je smatral za potrebno, da poda komentar, zakaj je bilo treba tako dolgo čakati na njegov ekspoze. S tem, da je navedel kot vzrok zakasnitve težnjo, vzeti incidentu važnostni značaj. je hkrati že naznačil, kar smo ves čas sodili o njem: hudega ne bo nič iz te afere. Ampak gospod Mussolini je pristavil, da govori zadnjič o tem predmetu; drugič bodo govorila dejanja...
Seveda bomo sedaj radovedni, kak-fcna bi bila ta dejanja. Radoveden bo tudi evropski svet, osobito pa Avstrija. Sicer pa nas radovednost bržkone ne bo dolgo mučiia, zakaj uverjeni smo, da na ponovitev incidentov, kakor so jpih povzročili govori v dunajskem parlamentu, ne bo treba predolgo čakati, zakaj spor zaradi narodnih manjšin se ne da likvidirati, z besedami in zagovori, kakor jih ima v zalogi fašizem.
V	celoti nam Mussolinijev' govor ne podaja ničesar novega; vse to, kar je rekel fašistični diktator, poznamo že iz fašističnega časopisja in nobene misli ne moremo najti v njem. ki je ne bi že poznali. Mussolini je samo znova formuliral stališče italijanskega fašizma in ga podal evropski javnosti z vsemi absurdnimi povdarkj in utemeljitvami. O odgovoru, ki ga bo dala na ta govor Avstrija in nemški svet, nismo prav nič v dvomih; morda bo oficijelen odgovor nekoliko različen od onega, ki ga bo dala nemška javnost, ali to niti ni važno. V bistvu v tej zadevi ne more biti kompromisa.
Nas zanima Mussolinijev govor predvsem. ker je v njem podano tudi stališče italijanskega fašizma do jugoslo-venske manjšine v Italiji. Zakaj to, kar velja za Nemce ob gornji Adiži, velja za Jugosiovene v Italiji. Mussolini je navedel za primer, da se narodna manjšina ne zatira, fakt. da imajo Nemci toliko in toliko dnevnikov in drugih časopisov. Seveda prav nič ne navaja število kulturnih društev, pa števila šol, ki jih je fašizem zatrl; v tem pogledu bi bili podatki povsem drugačni. Ali frapanten je Mussolinijev zaključek o nadaljnji usodi manjšinskega časopisja; ako ne bo protiitalijanska propaganda onstran Brennerja prenehala, tedaj bo italijanski fašizem napravil konec tudi časopisju. Zares lep dokaz, da ni pritiska na manjšine! Ali se ne čuje ta pretnja kakor program; mi vsaj jo tako razumemo, ker poznamo načrte fašizma v našem Primorju.
Tudi poleg tega je še obilo pretečega r Mussolinijevem govoru; vidi se, da |e govorniku ta ton edini iskren in da leži vsa argumentacija fašizma v pret-njah in v fizični sili. Zato ta metoda ne more nikogar prepričati, kvečjemu za-strašitL Ali zastraševanje je za našo demokratično dobo slab argument; kaj kmalu se utegne zgoditi, da bo ta isti argument bil po glavi Italijo samo. Kdor zida samo na grobo silo, lahko nenavadno naglo izgubi tla pod nogami. Ali kar se tiče gornjega Poadižja, je to stvar Nemcev.
Mussolini tudi očita. Našteva Avstriji vse usluge, ki jej jih je napravila Italija, hi med njimi je tudi pomoč v koroškem plebiscitu. Seveda nam tudi to ni novo, in če ie morda mislil diktator, da je s tem udaril tudi po nas, ki smo pritrjevali Seiplu v zadevi nemške manjšine, nas ni zadel. Zakaj mi dobro razločimo. do kod gredo naše simpatije in dokod zaupanje; mi ne zaupamo politiki in trenutnemu razpoloženju, marveč sili žive kulture, sili žive morale.
Mussolini je našteval gospodarske in sploh razne civilizacijske dobrote, ki tih je fašizem prinesel manjšinskim predelom. Prazni argumenti; dovolj je, če spomnimo rimsko gospodo na besede, ki so jih imeli svojčas Italijani napram Avstriji v Lombardiji. Mi ne zahtevamo od vas. so dejali, da nam vladate dobro, marveč da odidete iz Italije. Ako noče Italija, da se ta bridkoresnični stavek ne obnese sedaj proti njej, je nujna dolžnost, da ne ustvarja paralele t svojim brutalnim raznarodovalnim nasiljem.
Presenetilo nas je v govoru nagla-lanie pangermanskih tendenc. Ali je ho-lel Mussolini apelirati na zapadno Evropo. osobito francosko, kjer so take parole popularne. To bi bilo sumljivo znamenje za samozavest fašistične vlade.
V	celoti tedaj Mussolinijev govor ni mogel nikogar zadovoljiti, ker napetosti ni oblažil, niti ni odgovoril na globlje vsebino očitkov, niti po formalni strani. Tudi zastrašiti ne bo mogel, ker ie prebrutalen in bije pregrobo v obraz najosnovnejših pojmov kulture in demokracije.
Rim, 3. marca s. Danes je imel Mussolini svoj dolgo pričakovani govor o Južni Tirolsiki. Mussolini je povdarjal, da je
namenoma zavlačeval odgovor,
da hi s tem odvzel incidentu pretirani program atični značaj. Hanibal ni pred vrati in tudi Seipel ne. Italija je danes urejena, kakor nobena država v Evropi. Avstrija pa je to, kar je. Sam sebe sem vprašal, je dejal Mussolini, ali je sroloh vredno, da odgovorim. Gotovo je to. da se ne bi bil oziral na protiita-lijauske in protifašistične
govorniške vaje v avstrijskem parlamentu.
ako ne bi bil posegel v diskusijo avstrijski državni kancelar, to je šef avstrijske vlade, ki je v mnogih ozirih prominentna oseba. Hočem torej govoriti popolnoma mirno in brez vsake dvoumnosti, kakor to odgovarja našemu običaju.
Povdarjatl moram, da govorim danes zadnjič o tej temi. Prihodnjič bodo govorila dejanja. Nočem napisati zgodovino za Italijane, ker jo ti poznajo, temveč za svet, kj jo ignorira, ali pa, ki jo je pozabil.
Mussolini je označil manifestacijo v avstrijskem parlamentu kot neupravičeno ter kot izzivalno. Našteval je
dokaze prijateljstva,
ki jih je Italija od leta 1918 naprej Izkazala Avstriji: V tej zvezi je govoril o plebiscitu na Koroškem leta 1920, pri katerem je Italija s svojo desinte-resirano pomočjo pomagala avstrijskemu stališču. O tem vprašanju je Mussolini govoril precej dolgo ter izvajal sledeče:
V smislu čl. 49 saintgermainske pogodbe je bil v celovški coni določen plebiscit. Ta plebiscit se je vršil meseca oktobra 1920 pod .vodstvom italijanskega kneza Borghesa. V gotovem trenotku so postale pretnie več ali manj odgovornih jugoslovenskih elementov nevarne.
Avstrija je Italijo zaprosila za pomoč,
kar izhaja iz naslednje brzojavke ma-r-keza della Torretta, ki se glasi nastopno:
Avstrijsko zunanje ministrstvo mj nujno sporoča, da je na podlagi natančnih informacij doznalo, da so bili odposlani v bližino Jesenic novi infaterijskl bataljoni in topniški oddelki. Z ozirom na to prosi avstrijska vlada, naj se italijanske čete še ne umaknejo. To se je zgodilo. Izid plebiscita je bil ugoden za Avstrijo. 14. Oktobra 1920 je brzojavi markeze della Torretta naslednje:
Gospod Renner (takratni avstrijski kancelar) sporoča izid plebiscita ter prosi, naj izrazim zahvalo kraljevski vladi za pomoč, ki je omogočila svobodo glasovanja pri plebiscitu.
Mussolini je nato povdarjal podporo, ki jo je Italija nudila Avstriji v gradi-ščanskem vprašanju in v vprašanju vojaške kontrole po Italiji. Naglašal je investicijsko posojilo, ki ga Avstrija ravnokar namerava najeti ter je nato prešel na vprašanje južne Tirolske. Negiral je eksistenco nacionalnega vprašanja glede majhnih narodnostnih manjšin v Poadžiju. Ta manjšina se more popolnoma prezreti spričo kompaktne mase 42 milijonov Italijanov. Ta manjšina se mora prezreti tudi z ozirom na veliko število Nemcev, ki so pripadli drugim državam. Mogoče je, da so italijanske vlade, ki so obstojale pred fašističnim režimom, dale kake obljube ali zagotovila glede Južne Tirolske. Na take izjave oseb, ki so pripadale sistemu, ki ga fašizem absolutno ne priznava, se fašistična , vlada	i
ne more ozirati.
Ker pa je nemogoče, v tem vprašanju preiti na diplomatsko ozemlje, se skuša spraviti ta problem na politično sentimentalno polje. Govori se o Sistemu tiranstva nad trpinčenimi brati, ki jih baje uničuje barbarska fašistična diktatura. To ni samo napačno, temveč tudi pretirano smešno.
Mi nismo učenci Avstrije,
ki je skozi stoletja dala polovici Evrope krvnike, ki je napolnjevala svoje ječe s mučeniki in ki je neprestano postavljala vešala. Fašistična grozodejstva so izmišljotine hudobne fantazije. Od dveh tujerodcev, ki sta bila poslana v izgnanstvo, je bil eden takoj izpuščen na svobodo, drugemu pa se je zniža'a kazen. Tudi on bi bil izpuščen na svobodo, ako ne bi bilo inozemstvo pričelo zaradi tega gonjo proti Italiji
Država, ki si hoče ustvariti respekt, ne more trpeti takih inozemskih intervencij. Fuller v Zedinjenih državah ie za to najboljši primer.
Dr. Kolb je sicer zelo nejasno govoril o nekakem pritisku. Povdarjati moram. da tak pritisk proti tujerodnemu jeziku in proti lokalnim običajem in tradicijam ne obstoja. Dejstvo je, da izhaja danes po 6-letnem fašističnem režimu v provinciji Bolcan 15 listov v nemškem jeziku, in sicer političnih, gospodarskih. literarnih in šolskih. Ker se je naša dobrohotnost in potrpežljivost napačno tolmačila,
svarim zadnjič, ako bo protiitalijanska borba onstran Brennerja trajala dalje, je usoda vseh listov v tujem jeziku zapečatena: Vsi ti listi bodo ustavljeni.
Z mirno vestjo lahko trdim, da se proti tujerodni narodnosti v bolcanski provinciji ni pričela nobena gonja. Zlasti zaradi tega, ker je to prebivalstvo. po večini kmetje, mirno in disciplinirano. ker sprejema režim, prezira govorice ter želi, da ga pustijo v miru. Zadnje absolutno spontane brzojavke, ki jih je nad 50 lastnikov hotelov v provinciji Bolcan poslalo dunajskim listom, da demantirajo laži, je dokaz za mojo trditev, ravno tako tudi brzojavke bolcanskih bank ter prisega tujerodnih črnosrajčnikov v Poadižju. Od lastnikov hotelov do trgovcev, od rokodelcev do kmetov, vsi sodelujejo v življenju velike državne organizacije. Fašistični režim se približuje temu prebivalstvu z bratskim srcem. To dokazuje tipično dejstvo, da imajo vojni pohabljenci in vojni invalidi bivše avstrijske vojske iste pokojnine kot invalidi italijanske vojske ter da so člani državne invalidske organizacije. Na isti način se postopa z vojnimi sirotami bivše avstrijske vojske.
Ali ni to krščansko postopanje, vi krščanski socijaici onstran Brennerja?
Ali je to fašistično barbarstvo? Ali ne pomislite na dejstvo, da smo poslali 200 revnih otrok nemških rodbin na obalo Tirenskega morja, da popravijo svoje zdravje?
Naslednje številke jasno dokazujejo, da se ne izvršuje noben pritisk: V bolcanski provinciji obstoji 55 otroških vrtcev, katere obiskuje 3500 otrok. V teij provinciji obstoja 193 italijanskih tečajev za moške, ki jih obiskuje 3835 oseb, ki pokazujejo simpatično in lojalno voljo, da bi se naučili jezika svoje nove domovine. Lahko trdim, da nova generacija bolcanske provincije razume in govori italijanski jezik. V tem 0'ziru bi lahko kdo vprašal sledeče: Kako naj se razlaga manifestacija avstrijskega parlamenta in avstrijskega zveznega kancelarja? Ta manifestacija je
višek kampanje,
ki traja od konca vojne in ki se je opazila, odkar obstoja bolcanska provinca. Resnica je v tem, da je germanstvo spričo odločne volje in trdega sistema-ti'zma fašistične Italije izgubilo bitko. To so dokazali tudi časopisni glasovi. Narod, ki se povečuje, lahko saturira svoja obmejna ozemlja.
Italija je v bolcanski provinciji razširila kulturo ter v to svrho izdala 100 milijonov. Italija je ona država, ki je pričela z elektrifikacijo brennerske proge, kar je za mednarodni promet velikanske važnosti. Važno je, da je fašistična Italija pričela z melijoracijo Poadžija ter da je spravila tjakaj
prave skupine kolonov
(naseljencev iz starih provinc). Fašistični režim je pred dvema mesecema določil 11 milijonov za podeželske posojilnice te provincije ter je s tem rešil nebroj nemških kmetov. Fašistični režim je s primernimi predujmi rešil tudi posojilnico v Meramu ter je izdal mnogo milijonov za šume, ceste in regulacijo rek. To inicijativno kulturno delo Italije se vidi zlasti v bolcanski provinciji, kjer se je zgradila vladna palača, skupina hiš za državne nameščence, paviljoni za civilno bolnico, novi kolodvor, otroški vrtec, vojašnica za karabinerje, poslopje za Ballilo, šolsko poslopje in spomenik zmage, ki se bo z največjo svečanostjo odkril 24. maja. Idealni materijelni pomen tega velikanskega dela režima v novih provincah
so onstran Brennerja dobro razumeli.
Pač pa so elkstremni elementi panger-manizma pričeli z brezupnim kričanjem, da bi galvanizirali že rešeno vprašanje. V nekoliko letih bodo preostali elementi nemškega porekla v bolcanski provinci ponosni na to, da so državljani velike fašistične domovine. Poreklo tega prebivalstva se bo
spoznalo samo ie po imenih, ki Jih bo
obdržalo.
To bo posledica logične in usodne doslednosti, ki Je določena od vrhov, gor, od poteka rek, od pro-rokovanja Danteja in Mazzinija, od požrtvovalnosti starih in najmlajših mučenikov in od velike borbe cele generacije.
Kaj nas interesira volilno Igračlkanje, ki se vrši v drugih državah. Fašizem ni izvozni predmet.
Italija se bo znala braniti. Društvo narodov? Ženeva? to so nade brez izgleda. Ako se hoče Društvo narodov podati na stranska pota, jih ne bo moglo nikoli več zapustiti.
Zadnji čas je, da izjavimo, da Je vsaka manifestacija onstran Brennerja
nepotrebna in škodljiva. Prišel je čas, da povdarimo, da imajo nesramni govori in želje ter razžalitve samo en rezultat: Pri nas bodo po-vspešili napredek fašističnega življenja ter otvorili prepad med nami in sosednimi narodi. Kolikor je v naši moči, hočemo biti prijatelji germanstva, čigar lastnosti priznavamo in čigar sodelovanje pri človeški civilizaciji cenimo, toda pod pogojem, da naša varnost, to je varnost 42 milijonov Italijanov, ne bo niti najmanje ogrožena. Da gre za našo varnost in ne za zadevo šol, je jasno dokazala zloglasna seja avstrijskega parlamenta. Kampanja proti fašizmu se nadaljuje. Za ponedeljek 5. t m. je določeno zborovanje v Innsbrucku, na katerem hočejo protestirati proti fašistični nesramnosti, ki zatira Nemce. Zborovanje so sklicali socijalisti, kar dokazuje, da je vprašanje Nemcev v Poadižju samo izgovor, da se lahko vodi protifašistična propaganda. Drugo zborovanje, ki je bilo določeno za 6. t m. na Dunaju, se je z veliko težavo odgo-
dik> na 14. marca. Neki tirolski list Je pisal, da ni samo zatiranje Nemcev po Italijanih, temveč tudi obstoj meje na Brennerju v nasprotju z naravnim rav-novesijem v Srednji Evropi. Še hujš« zveni govor v mestnem svetu v Innsbrucku, v katerem se poživlja bodoča nemška generacija, naj se bori za to, da si bosta Severna in Južna Tirolska od Kufsteina do Saliurna zopet združili. To je vsaj brutalna odkritosrčnost, ki jo cenimo.
Z isto odkritosrčnostjo pa izjavljamo Tirolcem, Avstriji in vsema svetu, da stoji vsa Italija za Bren-nerjem z vsemi svojimi živečimi in mrtvimi.
Govor ministrskega predsednika so vsi poslanci odobravali ž velikanskim navdušenjem ter so nato zapeli fašU stično himno.
(»Telegraf« Amsterdamu

,.Govor, ne pa odgovor"
Avstrijski politični krogi izjavljajo, da Mussolini ni odgovoril na noben bistven očitek glede zatiranja Nemcev v Italiji
Dunaj, 3. marca, g. Današnji Mussolinijev govor je v avstrijskih političnih krogih izzval veliko zanimanje. Urednik lista «Neues VViener Tagblatt* je govoril z raznimi merodajnimi faktorji, ki so izjavili, da Mussolinijev govor neglede na nekatere ostre pripombe proti Avstriji ne predstavlja nobenega odgovora na manifestacijo avstrijskega parlamenta in na govor dr. Seipla. Mussolini se ie izognil vsakemu odgovoru. On ni odgovoril na očitek glede prepovedi nemškega jezika v šolah niti ne na očitek glede eliminacije nemškega verskega pouka na Južnem Tirolskem. V Mussolinijevem govoru skoraj ni nobene točke, na katero bi se moralo z avstrijske strani odgovoriti Mussolini je ignoriral popolnoma apel, ki ga je zvezni kancelar dr. Seipel naslovil na Italijo, naj ne uničuje Nemcev Južne Tirolske v kulturno političnem oziru.
Zelo zanimiv je članek glasila vele-nemcev «Wiener Neueste Nachrichten« pod naslovom: «Govor. ne pa odgovor* Na dejstvu, da smatra Mussolini Nemce kot manjšino, ki se jo lahko prezre in da Južna Tirolska ne predstavlja mednarodnega vprašanja, se ni popolnoma nič izpremenilo. Ali je Južna Tirolska mednarodno vprašanje, ni odvisno niti od Italije, niti od kake formalne akcije. Dejstvo je. da je javnost Južno Tirolsko že napravilo za mednarodno vprašanje. Očitke proti Italiji ni mogel Mussolini omajati. Na koncu svojega govora je Mussolini haranguiral svoje poslušalce, ker je skušal celo akcijo na-
slikati kot gonjo proti fašizmu. AvstrV ja se ne briga za notranje zadeve Ita. lije, temveč samo za kulturna nemška vprašanja.
«Neues Wiener Tagblatt» objavi« uvodnik pod naslovom: »Mussolinijev odgovor«, v katerem izvaja naslednje; Mussolinijev govor vsebuje kar dva pretnji. Eno za slučaj, ako bi Avstrija hotela še enkrat izraziti svojo bol zaradi režima v Poadižju, in drugo, v kateri se preti z zavlačevanjem novega avstrijskega investicijskega posojila. To so argumenti moči, ne pa močni argumenti ter nimajo ničesar opraviti z italijansko upravo na Južnem Tirolskem, Mussolini se moti v svojem proroko-vanju, da se bodo po nekaj letih preostali elementi nemškega porekla s ponosom proklamirati za državljane veli-ke fašistične domovine. Ta akcija sa ne bo posrečila niti s prisilnimi preme, stitvami ali penzijoniranjem nemških uradnikov.
Dunal 3. marca. g. «Reichspost» ugo. tavlja, da je Mussolini bil v svojem govoru razmeroma zelo zmeren. Svoj* stališče je izrazil zelo previdno. Mi za. htevamo prostost za naše rojake, pri čemer mislimo predvsem na kulturna svobodo. To svobodo pa Mussolini odklanja. V svojem govoru ie neprikrita naglasi! fašistično stališče. Nimamo vzroka, da bi njegovih besed ne vzeli resno, moramo pa ugotoviti, da je njih uresničenje iz tisoč vzrokov nemogoče. Med Italijo in Nemštvom so nepremostljive ovire, ki yh tvor] različnost naziranja na obeh straneh.
Na predvečer ženevskega zasedanja
ki bo predvidoma zelo kratko. — Določitev dnevnega reda. — Vprašanje monoštrske afere. — Briand in Chamherlain na pota
v Ženevo
Ženeva. 8. marca. d. Tajnik Društva narodov Drummond je določil dnevni red zasedanja, ki se prične v ponedeljek. Zasedanje bo najbrže zelo kratko in se bo končalo že v petek popoldne ali najkasneje v soboto dopoldne.
Kot znak politike sporazuma, ki jo je in-avguriral dr. Stresemann, se označuje dejstvo, da na programu tega zasedanja ni vprašanje Gdanska. Na programu pa je vprašanje otvoritve nemških manjšinskih šol v Zgornji Šleziji. Končno bo Svet Društva narodov sklepal tudi o graditvi svojega poslopja. Na dnevnem redu je tudi volitev novega člana saarske vlade namesto Belgijca Lamonta., Govori se. da bo imenovan na to mesto Skandinavec. Poleg tega se bo Svet Društva narodov bavil z poročili finančnega odbora glede bolgarskega in por-tugijskega posojila.
Največje zanimanje povzroča madžarsko-rumunski optantski spor ter monoštrska afera. Pritožbi držav Male antante bi se moglo ugoditi t investigacijo Društva narodov, ni pa izključeno, da se bo našla druga rešitev. Obstoji možnost, da bo Svet Društva narodov imenoval posebno komisijo, ki bo s sodelovanjem strokovnjakov, med katerimi bodo carinski in železniški strokovnjaki, proučila vso zadevo. Paril, 3. marca, (be.) Zunanji minister
Briand in kabinetni šef zunanjega ministr stva Berthelot sta odpotovala v Ženevo.
London. 3. marca, (lo.) Davi je odpotoval zunanji minister ChanSberlain v spremstvu svojega privatnega tajnika Walforda Selbv« ja v Ženevo. Istotako odpotuje tjakaj tudi Ronald Lindsay, ki je bil pred kratkim angleški poslanik v Berlinu. Prisostvoval bo sejam Sveta Društva narodov kot opazo valeč.
Fašistična resnicoljubnost
Berlin, 3. marca. h. cVossische Zei-t u n g» objavlja, da so italijanske oblasti prepovedale njen uvoz v Italijo. Kot vzrok se navaja protiitalijansko in protifašistično stališče lista. Glavni urednik Georg Bem-hard zavrača ta vzrok kot nepravičen. Bern-hard izjavlja, da je <Vossische Zeitung> v svojih kritikah fašističnega in boljševiške-ga režima vedno pokazala ono zmernost, Id jo zahtevajo demokratična načela, po katerih si daje vsak narod one zakone, ki jili smatra za pravilne. Italijanskim oblastem ni bila najbrže všeč kritika lista o postopanju fašizma na Južnem Tirolskem. Mussolini povzroča onim listom, ki hočejo imeti iz Italije direktna poročila, vedno težave.
Prečanske pokrajine ne morejo priznati krivičnega proračuna
Deklaracija KDK v Narodni skupščini
Skupščinski predsednik dr. Peric mora odstopiti. — Izvršitev sklepa o odhodu iz parlamenta je samo začasno odgodena. — Bojkotiranje proračunske razprave
Beograd, 8. marca. p. V imenu kluba DKD Svetozar Pribičevid v začetku današnje seje Narodne skupščine podal naslednjo izjavo;
Na včerajšnji «voji seji, ki Je trajala vse do 9. zvečer, Je klub KDK razpravljal o celokupnem političnem položaju, posebej pa fe o parlamentarnem položaju povodom ne-Čuvenega in pristranskega postopanja predsednika Narodne skupščine dr. Ninka Peri-6a povodom organiziranega fizičnega napada v Narodni skupščini enega dela radikal-sko - demokratske večine na oba predsednika KDK in končno o tem, da sta VukiČe-vid - Davidovičeva vlada in njena radikal-sko - demokratska večina, računajoč s tem, da poslanci KDK zaradi izključitve svojega predsednika in iz solidarnosti ž njim ne bodo prišli na tri seje Narodne skupščine, zlorabila ta čas ter skušala v nasprotstvu s parlamentarnim in ustavnim pojmovanjem in z dosedanjo prakso v dveb dneh pretihotapiti državni proračun. Z ozirom na vse te usodne dosrodke v parlamentu je klub KDK sprejel sledeče sklepe:
1.)	Dr. Ninko Peri* mora taradi te svoje pristranosti odstopiti kot predsednik Narodne sknpgčine. Ce tega ne stori, odnosno dokler se to ne zgodi, šefa KDK ne bosta pristala na noben sklep odbora šefov parlamentarnih skupin, predvidenega v poslovniku Narodne skupščine, če bo sestanke »klical in jim predsedoval dr. Perič
2.)	Z ozirom na sistematično izkoriščanje in zapostavljanje vseh prečanskih krajev in naroda, ki ga zlasti zastopa KDK in z ozirom na napad na seji Narodne skupščine na oba predsednika KDK, in to celo na pobudo iz ministrskih klopi s strani članov
vlade, o čimer so bili Sani KDK ovirani
v nemotenem izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti, je KDK v načelu Bklenila, da odgovori na to ■ odhodom U Narodne skup ščine. Vendar pa je z ozirom na celokupni politični položaj, zlasti pa glede na narod ne in državne interese ter da omogoči še v zadnjem trenotku temeljito sprememb* celokupnega režima. iavrSitev tega sklepa odgodena in vodstvu KDK prepuščeno, da določi čas za iivržite* oklepa in da istočasno s posebnim proglasom poiove celokupni na rod naše države na najostrejšo borbo proti takšnemu režimu, takšni vladi in takšni rl&dni večini.
8.) Ce bi bila proračunska razprava Se na dnevnem redu Narodne skupščine ▼ ča su. ko se KDK vrne v parlament, njeni Čl* ni ne bodo sodelovali v razpravi proračuna dohodkov, isvzemši razpravo o finančnem zakona. ker nikakor nočejo niti z delnim sodelovanjem v proračunski razpravi kriti in opravičiti ponovno pogaženje glavne in najvažnejše parlamentare pravice, to je svobode in vsestranske razprave o državnih dohodkih in izdatkih, za katero pravico so se stoletja borili vsi svobodni in kulturni narodi bolj nego za volilno pravico
4.) Ker so Hrvatski in vsem ostalim pre-danskim pokrajinam, torej dvema tretjinama cele države naložene milijarde novih državnih, težkih, nepravičnih in neenakih bremen potom tako nedostojno pretihotapljenega državnega proračuna Izjavlja KDK. da tako dolgo, dokler se to ne popravi, ne smatra za obvezane s tem pretihotapljenim proračunom niti sebe, niti krajev, niti naroda, ki ga predstavlja in sfertopa.
Damoklejev meč nad Narodno skupščino
Beograjsko glasilo o pomenu včerajšnje deklaracije KDK. —
Brez prečanov ni Narodne skupščine in ne trajne vlade. —
Parlament kot javna tribuna.
to še ni jasno. Toda kmalu se bo lahko prepričala da prelahkomiselno ocenjuje situacijo ako misli da je mogoče v tej državi delj časa vladati proti KDK. Vlada proti KDK znači vlado proti prečanom.»
»Iz deklaracije pa je tudi jasno razvidno. da otvarja KDK najostrejšo borbo proti vladi in njeni večini v Narodni skupščini. V sedanjem času KDK od te borbe ne pričakuje pozitivnih rezultatov v zakonodajnem delu in ne živi v iluzijah. Izkoristila pa bo Narodno skupščino do skrajnih mej kot iavno tribuno, raz katere lahko razvija svoj program in razloži narodu svojo politiko. To je propaganda KDK ki jo bodo izpopolnili še veliki manrfestacij-ski shodi med narodom KDK ne gre v vlado, v kateri ne more oživotvoriti svojega programa pač pa bo pod svoio zastavo organizirala vse prečanske kraje. KDK se vrača v Narodno skupščino — o tem ne dvomijo niti reži-movci. — le za to. da povede proti he-gemonistfčnemu režimu najostrejšo borbo z vsemi sredstvi ki so ji na razpolago. Kdor pozna ljudi in prilike, ta ve, da se KDK ne bo dala niti ustrahovati, niti razbiti. Zaveda pa se tudi. da gremo nasproti velikim potresom če se sedania vlada ne bo pravočasno umaknila s političnega odra in napravila mesta novi vladi, ki naj izvede svobodne volitve.*
Beograd, 3. marca, p. Današnja •Reč» objavlja pod naslovom: »Dekla-lacija KDK — Damoklejev moč» uvodnik, v katerem med drugim izvaja:
<Danes je bila v Narodni skupščini prečitana deklaracija KDK, ki nagiaša, da je KDK načelno sklenila, da zapusti Narodno skupščino. To je edini odgovor na sistematično zapostavljanje in pre-ziranje pravic in interesov prečanskih krajev in odgovor na napad vladne večine na voditelja KDK. Toda z ozirom na politični položai v prvi vrsti pa z ozirom na državne in narodne interese je izvršiev tega sklepa odgodena in prepuščeno voditeljem, da ga izvrše. kadar smatrajo, da je za to napočil trenutek.*
«2e v svoji decembersld izjavi je KDK napovedala najostrejšo borbo "he-gemonističnemu režimu. Današnja deklaracija je prvi korak pri izvajanju tega sklepa. Ali bo KDK ta sklep izvršila ali r»e. je odvisno predvsem od nadaljnjega razvoja dogodkov, zlasti pa od uvidevnosti v Beogradu. Do tega koraka lahko pride vsak čas. Položaj ie zelo napet in kritičen. Nad Narodno skupščino visi Damoklejev meč na tanki niti, ki se lahko vsak trenutek pretrga in pade meč na glavo reži-movcem. V tem slučaju bi bila usoda Narodne skupščine zapečatena.* «Brez KDK Narodna skupščina ne more obstojati. Vladna večina si morda še ni na čistem glede položaja in ji morda
Sprememba v sestavi vlade
Dosedanji minister za izenačenje zakonov je imenovan za ministra brez porifelja Beograd, 3. marca, p. Z datumom
i. marca je bil podpisan ukaz o spremembah v vladi. S tem ukazom, ki pa je bil objavljen šele danes, ie minister za izenačenje zakonov dr. Ilija Šumen-kovič razrešen svoje dolžnosti ter Imenovan za ministra brez portfelia, obenem pa za zastopnika zunanjega ministra. Za vršilca dolžnosti ministra za izenačenje zakonov ie, obenem Ime-
novan z ukazom pod datumom 2. marca minister javnih del Pera Markovlč.
Te spremembe so bile Izvršene predvsem zato. ker se ministrstvo za izenačenje zakonov s t. aprilom ukine. Da bi pa mogel dr šumenkovič še nadalje ostati v vladi, ker je določen za zastopnika zunanjega ministra ie bil imenovan za ministra brez portfelja.
-ese-
Konferenca izvazni-čarjev
Beograd, 1 maroa i. Danes se le vršila /onferenca iugoslovenskih izvoznikov ki so Razpravljali o strokovnih vprašanjih, zlasti tudi o pomoči za gladujoče pokrajine. Na konferenci se ie povdarialo. da bi bilo potrebno reaktivirati in razširiti na vso državo bivši srbiianski zakon o »koševskl hrani«. (Ta zakon predvideva ustanovitev nekakih železnih zalog prehrane v območju posameznih občin in srezov. Op. ur.) Konferenca ie nadalje razpravljala o pripravah za Izvoz ter sklenila poduzetl uri ministrstvu za poljedelstvo potrebne korake za izboljšanje kvalitete našega sadia. določenega za izvoz. Končno se ie vršila obširna Tazprava o trgovinski pogodbi z Nemčijo, pri čemer se ie ugotovilo da koristi ta pogodba samo oosrednikom v Avstriji in Madžarski, k) seda* lahko izvažiio našo živino v Nemčiio in Švico na škodo nafr'h producenfov In nemških konzumentov
Odlikovanje našega znanstvenika
Beograd, 8. marca I. Znani profesor beo-rraiske univerze Mika Petrovič, eden prvih naših strokovnjakov za matematiko, ie pozvan na pariško Sorbono. kier bo začel v ponedeljek predavati o teoriii številčnih
mnVtmm,
Manifestacija KDK v Novem Sadu
Beograd, 8. marca. p. Jutri dopoldne se vrši v Novem Sadu veliko maniiestacijsko zborovanje KDK za Vojvodino Na zborovanju se pričakuje rekorden obisk. Nocoj sta odpotovala oba šefa KDK gg. Radič in Pri-bidevič v Novi Sad, kjer bosta lutri nastopila kot glavna govornika. Jutri zjutraj odpotujejo v Novi Sad tudi vsi v Beogradu navzoči poslanci KDK.
G. Vukičevic ▼ Topoli
Beograd, 8. marca. p. Ministrskf predsednik gosp. VukiČevid se je .danes dopoldne odpeljal z avtomobilom v Tbpolo, kjer je bil sprejet v avdijenci pri kralju. Iz Topole se je vrnil šele popoldne.
Kdo postane oodguvemer Narodne banke
Beograd, 3. marca p. Ker j« bil doaada« nji guverner Narodne banke g. Ljuba Sredkavid imenovan li guvernerja, ho upravni odber Narodne banke na svoji prvi seji izvolil novega podguvemefja. Kot najresnejša kandidati za to mesto se imenujeta beograjski trgovec TodoT Mi« hajlovič in radikalski poslanec Andra Ra« dovič. Novi guverneT Narodne banke fe danes prevzel svoje poslej
Tri ileiaj« seje narodne \Mm
KDK bo sejam začasno zopet prisostvovala
Mogočen vtis deklaracije KDK. — Obračun s krivci napada na g. Radiča. — Strahovite zlorabe pri prodaji državnega lesa v Bosni. — Proračun ministrstva za vere sprejet
Beograd, 3. marca p. Današnia seja Narodne skupščine je bila vseskozi zanimiva, zlasti zato, ker se ie seje po tridnevni odsotnosti zopet udeležila KDK. Današnji nastop Kmečko-demokratske koalicije ie napravil na vso skupščino globok utis; zlasti deklaracija KDK. ki io ie prečkal g. Pribi-čevič in briljantni govor poslanca dr. Grisogona sta se vladne večine tako doimila da je bila celodnevna seia pod impresijo ega nastopa. Splošno se ie zvečer ugotavljalo. da bi moral minister pošte Vlajko Ko-jič iz današnje seie izvajati konsekvence in oodati ostavko. To mnenie ie indirektno izrazil v svojem govoru tudi predsednik Narodne skupščine dr. Penč. ko ie zatrjeval da ie na oni kritični seli tudi ministra dr. Kociča pozival k redu. Celo k. Stepo Ko-basica. ki se sicer ob vsaki priliki zavzema za radikale, ni našel izgovora za g. Kociča, temveč je priznal, da je res prekoračil dovoljeno meio.
Dopoldanska seja
Dopoldanska seia Narodne skupščine je pričela ob 10. Po običainih formalnostih ie finančni minister iziavii. da umika svoj zakonski predlog glede naknadnih kreditov za proračunsko leto 1927-28.
Nato ie sporočil predsednik dr. Perič, da je poslanec KDK dr. Prvislav Grisogono predložil Narodni skuoščini predlog resolucije, glede izvolitve anketnega odbora, ki naj preišče vzroke in ugotovi krivce dogodkov na seii Narodne skupščine dne 28. februarja, na kateri ie prišlo do znanega napada večine na voditelie KDK. Predlagatelj zahteva, za svoi predlog nujnost.
Predno ie pričela razprava o tem predlogu je g. SvetozaT Pribičevič med splošno pozornostio zbornice orečital
deklaracijo KDK,
Deklaracija napoveduie boikot skupščinskemu predsedniku dr. Periču. dokler ta ne bo popravil svojega postooania proti g. Ra-diču, in sporoča, da ie klub KDK sicer v načelu sklenil odhod iz Narodne skupščine, izvršitev tega sklepa, pa iz taktičnih razlogov začasno še odgodil. Nadalieval bo na parlamentarnih tleh borbo proti sedanjemu hegemonističnemu režimu, vendar pa se ne bo udeleževal debate o proračunu, ki ie za prečanske pokrajine skraino krivičen, a je vlada gluha in slepa za vse izboljševalne predloge.
Izjava kluba KDK le napravila globok utis na vso skupščino. Vladne večine se je že med čitanjem polaščalo vidno razburjenje in vznemirjenje. Skupščinski predsednik dr. Perič ie skušal zabrisati vtis proti njemu naperjenega odstavka s tem, da je v svojem odgovoru .novdarial. da ie ščitil samo ugled parlament? ter da ie in bo vedno vestno tn nepristra|sko izvrševal svoie dolžnosti.	. 1
Predlog ankete o pretepu v Narodni skupščini
Za dr. Peričem ie povzel besedo dr. Prvislav Grisogono, da je prečital in utemeljil svojo resolucijo, ki se glasi:
»Razpravljajoč o dogodkih, ki so dali povod za prekinitev seie Narodne skupščine z dne 28. februarja, je Narodna skupščina v želji, da ugotovi, kdo ie zakrivil nezaželene spopade in v prvi vrsti, da ugotovi utemeljenost obtožbe, da so dali glavni povod in podžig za te spopade izrazi io geste nekaterih članov vlade iz vl2dnih klopi, sklenila, da imenuje skupščinsko anketo, se-sioječo iz 15 članov, ki nai izvede temeljito preiskavo in poda Narodni skupščin) svoje poročilo s primernimi predlogi v svrho osl-guranjla pravic Narodne skupščine in njenih članov«.
Ta svoj predlog le utemeljil dr. Grisogono v briliantnem govoru. Žalostno je. je naglašal, da ie začela rušiti dostojanstvo parlamenta baš vlada, kar ie brez dvoma edinstveni slučaj v zgodovini evropskih parlamentov Govornik se le obširno bavil z žalostnimi dogodki v Narodni skupščini ter ugotovil, da sta Hh zakrivili in provo-cirali vlada in niena večina. Na podlagi izjav ugleduih parlamentarcev in na podlagi poročil beograiskega tiska ugotavlja govornik, da je pretep In druge neliube incidente v Narodni skupščini zakrivila vlada, v prvi vrsti pa poštni minister Vlaiko Kocič. V svrho očuvania dostoianstva In suverenite-te Narodne skupščine zahteva nujnost in spreiem svojega predloga.
Tudi govor dr. Grisogona. ki le bil vseskozi stvaren ie napravil na skupščino globok utis. Sam predsednik Narodne skupščine dr Perič le moral v svoiem kratkem odgovoru priznati pravilnost niegovih izvajanj.
Vlada ne mara ankete
Poslanec KDK g. D e m e t r o v 11 se je priključil zahtevi dr. Grisogona, orisal ozadje znanih incidentov in zahteval nujnost tega predloga V imenu radikalov je skušal braniti vlado poslanec Stepo K o b a-s i c a. ki je znan kot eden najbolj vnetih zagovornikov radikalske politike, a tudi on le moral priznati upravičenost predloga dr. Grisogona. Vendar pa ie z ozirom na to. da bi pristanek na predlagano anketo pomenil nezaupnico skupščinskemu predsedniku, ple-diral za odklonitev Pri nato sledečem glasovanja Je vladna večina njegovo stališča osvojila in odklonila nujnost.
Korupcija pri prodaji bosanskih gozdov
Nato ie poslanec KDK Ur Jurai Sutej sta vil sledeč, predlog.
•Z ozirom na dejstvo, da ogrožajo sedanj* dolgoročne pogodbe glece eksploatacijt gozdov v Bosni in Hercegovini v ali k del državnega premoženja, z ozirom aa dojstro da je zaradi teh pogodb povzročena držav 2o doslej ogromna Skoda, kar dokazuje?' n« samo poročila tiska, marveč tudi poro čila ratnlh komisij, nai Narodna skupščin? izvoli sedemčlanski anketni odbor, ki nnj s pomočjo odbora strokovnjakov bodisi iz vrst državnih uradnikov ln upokojencev, bodisi iz vrst svobodnih ookUcev, preišče
to pogodbe glede njihovega obstoja, dobe trajanja in z ozirom na njihove škodljive posledice. O rezultatu preiskave naj odbor poroča Narodni skupščini ter obenem do-žene krivce tega stanja.«
Strahovita razkritja
Poslanec dr. šutej je svoi predlog utemeljeval v dve in pol urnem govoru, v katerem je iznesel strahovite slučaje korupcije v področju ministrstva za šume in rude. Izvajal ie med drugim:
»Pod vtisom strahovitih obtožb, ki so prišle v iavnost potom tiska ie minister za šume in rude že 26. decembra L I. imenoval posebno komisijo, ki nai izvede pre-preiskavo Poročlfo te komisije le naravnost porazno In ugotavlja
strahovite zlorabe posameznih organov ministrstva za šume.
Sistem eksploatacije državnih gozdov potom dolgoročnih pogodb ie poguben za državno gospodarstvo in škoda gre v milijarde. Srbski listi so se ponovno pečali s temi škandaloznimi razmerami. Tako ie na pr.»Trgovinski Glasnik« napisal, da ie to nalordlnamejše plačkanle In navadna tatvina ter naglašal. da se v Bosni In Hercegovini Izvaja čisto navadni koloniialnl sistem izmozgavanja na škodo državnih interesov.
Zlasti ogromno škodo le prinesla državi pogodba s tvrdko »Ugar«. ki te popolnoma v italijanskih rokah Kako se postopa, ie dokaz tudi deistvo da je bila na neki pogodbi vrvica, s katero ie povezan akt in na kateri se nahaia pečat pretrgana ter da
manlkajo originalni dokumenti In so mesto nilh ustavljeni prepisi, tako da se lahko podjetje izogne prevzetim obveznostim. Pri vseh dolgoročnih pogodbah ki so bile sklenjene z inozemskimi tvrdkarrri od leta 1925 do 1927. se ie stalno zmanjševal odstotek tehničnega Iglastega lesa. ki je bil prvotno določen z 80% nato pa z raznimi dodatki znižan na 60 In celo na 50%. pri bukovem lesu Pa še nižie. (Od višine odstotka ie namreč odvisna višina odškodnine. ki jo mora plačati tvrdka državi) Naiznačilneiše pri tem pa ie. da so imela zmžania procenta retroaktivno moč. pri nekaterih celo nazaj do 1. 1921 Poleg tega so se raznim podietiem dovolievali miliionski popusti pri plačevanju šumskih taks. poe-dine tvrdke pa so uživale še razne druge bonitete, ki so tudi popolnoma neosnovane.
Vse svoie navedbe ie poslanec dr Šutej podprl z nepobttnlml dokumenti bilancairrl ter uradnimi iziavami kraievnih kontrol in priznanih strokovnjakov
Kliub tem šk?ndalozn1m razmeram pa dobiva država Iz Bosne letno še vedno okrog 5C0 milijonov dinarjev čistega dohodka, v zahvalo za to pa onstl sedantl r»žim to pokrajino stradati, tako da siromašno ljudstvo um;ra ,od gladu.
Govornika, ki le sam Iz Bosne, so pri tem oblile solze, nieeova Izvalanla pa so napravila na vso skupščino globok utis. Grobo tišino, ki ie zavladala po govoru, ie prekinilo še le ploskanie opoziclie. ki le dala s tem duška svojemu odobravanju govorniko-vih izvalanl.
Po govoru poslanca šutela le bila dopoldanska seia ob 14.30 r?k1iučena in se je nadaljevala ob 5. oonoldne
Popoldanska seja
Popoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob 5 Prvi je govoril zemljorad. trik dr Tupanjanin, ki je podprl predlog poslanca Šuteja in oovdarjal da ima država od teh dolgoročnih pogodb ogromno škodo, pa fudi domača industrija ie zelo oškodovana Dočim ie na« mali človek strogo kaznovan. če poseka 1 samo drevo, uničujejo inozemska podjetja cele gozdne komplekse.
Šutejev predlog strejet
Med splošno pozornostio le povzel besedo bosanski radikal Gjuro Jankovič. ki je v splošno presenečenje zagovarjal sprejem Šutejevega predloga bi se zavzema! za uvedbo najstrožje preiskave Pod vtisom briljantnega govora poslanca dr Šuteja je nato tudi minister za šume in rude g. Mi-jovič Iziavll da sprejme predlo« KDK in pristaja na Izvolitev predlagane parlamentarne ankete Povdarla' ie da mu je to celo ljubo ker take pade de' odgovornosti tudi na Narodnr skupščino Sam ie že pod-vzel korake da zaščit, interese države ter je med drugim prpdloži' tudi amandman. v katerem zahteva orotfastilo za revizijo teh pogodb Cim bo ta anmdman spreiet bo ,me>novanih več <?+rok<ivmh komisij, ki bodo revidirale vse pogodbe ln temeljito preiskale vse slučaje da se tako točno dože-ne povzročena škoda fn stavijo predlogi za sanacijo teh razmer Pri glasovanju je bH predlo« oosianca Šu+eja soglasno sprejet.
Proračun ministrstva za vere
Seie ob 7. zvečer Je nato skupščina prešla na dnevni red m nadaljevala proračunsko debato. V smislu včerajšnjega sklepa in današnje dopoldanske deklaracije kluba KDK so posland Kmečko-demokratske koalicije pred pričetkom proračunske debate korporativno In demonstrativno zapustili skupščinsko dvorano.
Ministrov ekspoze
Preden se j« pričela debata o proračunn ministrstva za vere ie predsednik prečital ukaze o spremembah v vladi (o čemer poročamo na druger. mestu) natr pa je podal minister ver Milan Simonovič kratek ekspoze v katerem ie naglašal, d3 ne more obširno govoriti o versk politiki, ker je prevzel svoj resor šole pred desetimi dnevi ta le nima dovoijntga vpogleda Po-vdarjal J«, da le tudi njegov proračun zoio reduciran i« prosi, da ga zato Narodna sk«pšč'na sprejme kakor je predložan. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je na kratko dotaknil najaktualnejših verskih vprašanj, omenil združitev pravoslavne cerkve, opozarjal na položaj katoliške cerkve in govo-> ril o ureditvi odnosa j ev z Vatikanom. Se-

daj so za poeome pokrajine v veljavi zelo
različni kuokordati Za bivše avstrijske pokrajine velja še vedno konkordat tz leta 1885., ki ga je sklenila bivša Avstrija Že L I91i> so bila uvedena pogajanja z Vatikanom, ki pa so biLa pozneje prekinjena in dosiej še ai prišlo do obnove Muslimanska cerkev uživa popolno samostojnost V naši državi so
priznane sledeče veroizpovedi: pravoslavna, grško- in rinibko-KatolišKa, muslimanska evangcljska, auiaburška m reformistična staru-katoliška. židovska in baptistovska Končno je minister povdarjai, da pr pravlja zakonske načrte o uredi.vi pravoslavne cerkve wi o verski zajednid muslimanov dočim bo treba glede katoliške cerkve počakat; na obnovo kotiivordat-skih pogajanj.
Debato
je otvoril nemški poslanec dr Schumacher, nakar sta govorila še demokrat Franješe-vič in zemijoradnik Drljača Končno je govoril še bivši minister ver g Obradovič. ki je v glavnem izpopolnil ekspoze sedanjega ministra ver. nakar je biia seja ob 8. prekinjena
Večerna seja
Ob 9 zvečer je Narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za vere. Govorili so še poslanci Voja La-zič. Novica ŠauliC in radikal Puniša Račič.
V	svoj; zaključni besedi je minister ver Milan Simonovič pojasni! nekatere zadeve, ki so jih iznesii govorniki ter iziavii. da bo upošteva! tekorn debate izražene želje in zahteve Pri nato siedečem glasovanju je vladna večina sprejela tndi proračun ministrstva za vere
Šutejev anketni odbor
Pred zaključkom seje le bil izvoljen anketni odbor v smislu predloga poslanca dT. Šuteja Odbor šteje 21 članov in so proporcionalno zastopane v njem vse stranke.
V	odbor so bili ;zvoljeni:
radikali: Bogumil Kuju-ndžič, Gjoka Po-povič, Dragiša Cvetkovič Dobrivoje Jovi-čič, Milan Milutinovič in Sergej Urukalo;
KDK: dr Gregor Žerjav, dr Šutej, dr. Predavec. dr Celan. dr PTeka in dr. Be-sarovič:
demokrati: Zika Rafajlovič, Slavko Du-
kanac, Vasilije Ognjanovič in Lazar Radi-vojevič:
SLS: dr Barič hi Ivan Vesenjak;
JMO: Mustafa beg Kapetancvlč.
zemljoradnlk: dr Tupanjanin.
Predsednik le nato ob 11 zrvečer zakUu-čit sejo ter napovedal prihrdnio sejo za ponedeljek ob 10 dopoldne z dnevnim redom: proračun ministrstva za notranje zadeve.
SLS in dr. Korošec v svetu"
Pod tem bombastičnim naslovom je priobčil »Slovenec« preteklega torka razgovor svojega dopisnika s sirom Arturjem Evansom: razgovor na) bi dokazal, kako se ves svet zanima za SLS in g Korošca, ter med drugim trdi da se je g Korošec za časa mirovne konference v Parizu tako postavil da je imponiral celo g Evansu.
Na to »Slovenčevo« samohvalo smo zabeležili informacijo našega beograiskega poročevalca da g. Korošec med mirovnimi pogajanji sploh nI bil v Parizu In da ga io g. Evans najbrž zamenjal s pokojilm dr. Rybarem Zaradi te nase ob'ektivne ugotovitve nas je včerajšnji »Slovenec« prav po svoji morali nahruiil. češ. da v n;č de-vamo g Korošca in dvomimo v verodostojnost svetovnega učenjaka g. Evansa. Da bi svoje stališče podprl in zabrisal svojo blamažo. priobčuie »Slovenec« tudi neko pismo univ prof. g. dT. Ehrlicha. ki je bil naš ekspert na mirovni konferenci.
Pa ima že smolo naš dragi »Slovenec«. Pismo g- Ehrilcha namreč v polni meri po-trluie naSo trditev, da g. Korošec med mirovnim' poga^n1" sntoh nf bil v Pariza In se torel tam tudi n! mogel sestotl z gosp. Evansom ne z Italijanskimi delegati. »Slovenec« ie trdil v svoiem intervinvu. da ie bil g. Korošec med mirovno konferenco v Parizu, g. Ehrlich pa mora priznati, da ni bilo tako. Pravi samo. da ie 1. 1921 (!) slišal, da ie bil g. Korošec pred nrrovno konferenco v Parizu Sam pa si g Ehrlich tudi tega ne upa trditi.
Bilo bi vsekakor naiboll priprosto. da s. Korošec sam pove. kai ie na stvari. On bo vendar to na;boI?e vedel, naši lavnosti pa doslei'še ni b:lo znano, da bi bil on za časa mirovne konference ali menih priprav v Parizu in se tam pogaial z Italijani...
Ako se le »Slovenec« že po nepotrebnem blamiral, nai bi vsai pozneie molčal ln nas ne obsipal s svojimi tečnimi psovkami.
Imenovanje v železniški službi
Beograd, 3. marca p. Na predlog pro»
metnega ministr^ je bil danes podpisan ukaz, s katerim je imenovan za inženjerja železriišike delavnice v Zagrebu inž. Gustav Jurman.
Spremembe carinarnic ob koroški meji
Beograd, 3. marca p Generalna direkcij* carin jc izdala odlok, s katerim se ukine oddelek carinarnice Dravograd*Meža, ki je v smislu sporazuma z Avstrijo prenešen v Marenberg, istočasno pa se otvori v Pli» berku, kjer se nahaja avstrijska carinar» niča, v smislu sporazuma o skupnih ob« mejnih postajah, poseben jugoslovenskl oddelek.
Nastop novega romunskega poslanika
Beograd, S. marca p. No»vo imenovani rumunski podanik g. Filodor je danes pr« vič službeno posetif pomočnika zunanjega ministra g. Stevo Pavloviča.
Bombna eksolozija med policijsko oreiskavo
Varšara, 3 marca (be.) Ko I« oolk*!»	preiskovala neko poslooje. v katerem »o se	skrivali tihota,pci. le eksplodiral? bomba, ki ie	ubila troje otrok in ranila 8 ljudi
Polet iz Pariza v južno Afriko
Pariz, 3. marca (ri.) Danes je startato v etike trhootorno letalo za polet iz Pariza v Cape-town. Pot je dolga 7500 kin.
Italijani v Franciji
Rim, 3. marca (be.) Po zadnji statistfla živi v Franciji 1 milijon Italijanov, V Italiji živi
12.000 Francozov*
Stermecki, Celje.	.
2elim da le vsakdo v JugoslavIJi deležen ugodnega nakupa v moH veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, Pri osebnem nakupu pa povrnem vožnio v orimeru nakupa Ne sled.ni konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te nizke cene nd vredno. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljših sve-gJE tovara ker imam samoTrektne zveze z tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, v prvem nadstropju m v podstrešni^ skladišči™ cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobrazemh in Driiaznih uslužbencev kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov.
prijaznih uslužbencev, w ^ oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno. volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža hi lanu Modni oddelek: perilo, pletenine torbarski nožarskfi jekleni in kosmetični izdelki, traki, čipke, vezenine in muzikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke m klobuk«. Čevljarski oddelek: galanterijski' luksuzni 'in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poštorazpošiljalni oddelek in engros oddelek.	Stermecki Celje
General Kalafatovič zapušča Ljubljano
Imenovan je za pomočnika šefa generalnega štaba
Beograd, 3. marca, p. Komandant Dravske divizijske oblasti gospod general Danilo Kalaiatovič je imenovan za prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba. Za komandanta Dravske divizije je imenovan dlvizliski general g. Milan Nedič, dosedanji komandant Kosovske divizije.
Vest o odhodu g. generala Danila Kalafa-toviča bo prebivalstvo Ljubljane in vse Slovenije sprejelo z dvojnim občutkom: radu-jemo se in čestitamo g. generalu k zaslužnemu povišanju, v najboljši zavesti, da bo g. general na svojem novem mestu mogel
razviti vse svoje ogromne sposobnosti in uspešno vršiti najbolj odgovorno, službo za varstvo domovine. Toda obenem iskreno obžalujemo, da izgubljamo g. generala iz svoje srede. Osvojil si je vsa naša srca in težko nam bo za njim kakor za rodnim bratom.
Jubilej Marije Ružičke-Strozzl
Krasna proslava 60-letnega um
škem
Zagreb, 3. marca.
Sinoči je kulturni Zagreb z entuzijaz-
mom in genotjem proslavil redek in časten jubilej — 601etnico udejstvova-nja največje j ugoslo venske tragedinje Marije Ružičke-Strozziieve.
60 let neprekinjenega umetniškega ustvarjanja v domačem Taliiinem hramu! Jubilej, kakor enakega ne beleži naša kulturna zgodovina. Življenje in delo umetnice same je svetla historija he-rojstva, velikih naporov in velikih uspehov. — Po rodu je jubilantka Cehinja. Rodila se je 3. avgusta 1850. v Litavi na Moravskem. Ko je bila stara 4 mesece, sta se starša preselila v Zagreb. Z desetimi leti je Marija začela obiskovati Glasbeni zavod. Bila bi morda postala glasovi ta operna umetnica, toda nespretno šolanje ji je pokvarilo organ in Marija se je posvetila drami, kier je napredovala od uspeha do uspeha. V letu 1871. se je poročila s suplentom zagrebške realke Ferdinandom markizom Strozziiem.
Neštete so kreacije, ki jih je jubilantka plastično podala na zagrebškem odru. Najslavnejša je bila epoha, ko je Marija Strozzijeva dobila sebi vrednega partnerja, nepozabnega Fijana. Z njim se je pričela vrsta velikih duetov v klasičnih tragedijah Shakespeare-ia, Goethea. Schillerja, Grillparzerja. ibsna.
Večkrat je Marija Strozzijeva z ogromnimi uspehi gostovala na Dunaju. V Pragi, Sofiji in Beogradu. Posebno
Balalajke!	Danes	Petje!
velika drama carske Rusije iz dobe kmetskih pimtov.
acam



V-	\ V- •' •	V .	'
■ ■ ;.V,:"i.;! ' v--".' '■/ ■■	-	v'" JM.,
Najslavnejši rusko»nem§ki «Ufa» velefilm te sezije po romanu ruskega pisatelja
Petra Nevskega aDaniševi«. Trpljenje m muke podjarmljenih kmetov — Razkošje In orgije plemstva. — Ljubezen mladega grofa in lepe tlačanke. — Prisilna poroka — Pohuna zasuž*
njenih kmetov. Izgon v Sibirijo. V glavnih vlogah nova nemška filmska zvezda Mona Marta, Hetnrtch George, znan iz filmov «Metropoiis» in «Oklopniača», Harry Halm, Oskar Hootoika In
drugi «Ufini» zvezdniki. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester, spremljan a petjem tn batatajkamt.
Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Telefon 2124	ELITNI KINO MATICA
velikih kreacij. Mladina improvizira pozornioo in slavljenka se uživi v davne čase svoje prve slave. Glumi tri znamenite prizore in vmes tolmači stari zvesti obiskovalec gledališča zbranem" ansamblu posamezne epohe iz življenja in delovanja slavijenke. Odigrane prizore nasrradita ansamhe' in občinstvo z zanosom in navdušenjem, a umetnica se poslavlja od svojih mladih tovarišev s toplim, prisrčnim bodri-lom:
— Samo hrabro dalje!...
Bil je prekrasen večer, dostojen slavljene umetnice in kulturnega Zagreba.	_
Nesreča družinskega očeta v litijski predilnici
40 letnega Franceta Simončiča ie stisnilo dvigalo za premog k zidu. Težko ponesrečenega so odpeljali v ljubljansko bolnico.
Litija, 3. marca.
Litijska predilnica ima za dviganje premoga posebne vozičke, ki jih s pomočjo železnih verig vlačijo iz nižje ležečega dvorišča v višje kurilne prostore. Pri premogovnih dvigalnih vozičkih je bil že dalje časa uslužben 40-letni France Srmončič.
Sinoči je Simončiča zadela v premo-garskem oddelku težka nesreča. France je stal ravno na strmini pri odprtini, ki služi za prehod premogarskim vozičkom v notranje kurilniške prostore. Voziček z naloženim premogom je ujel
Simončiča v odprtini, od koder se drvečemu vozilu že ni mogel več umakniti.
Sledil je bolesten krik in Srmončič je obležal stisnjen med vozičkom in zidom.
Težko ranjenega delavca so dvignili njegovi tovariši ter ga položili na nosila. Medtem so že poklicali tovarniškega zdravnika dr. Ukmarja. ki je odredil zaradi opasnega stanja, v katerem se nahaja ponesrečenec, njegov prevoz v ljubljansko splošno bolnico.
Simončiču ie vozičkovo ogrodje povzročilo nevarne notranje poškodbe in mu je jak pritisk notranje organe stlačil Tovarniški zdravnik domneva, da so mu poleg drugih poškodb počila tudi jetra.
Kurilniški delavci so odnesli svojega hudo prizadetega tovariša na litijsko postajo odkoder sta ga z večernim vlakom odvedla dva njegova prijatelja v Ljubljano.
Vest o Simončičevi nesreči se je seveda takoi razširila med predilniškim delavstvom, kjer so sicer težje poškodbe in nesreče precej redke.
Za Simončičevo družino je očetova nezgoda silno hud udarec. V predilniški koloniji za topilnico, kjer družina stanuje. je vest vzbudila s ponesrečencem in njegovo družino mnogo iskrenega sočutja, posebno še z ženo ki se nahaja v blagoslovljenem stanju. Skrbni roki in negi ljubljanskih zdravnikov pa bo sigurno uspelo rešiti Simončiču življenje in s tem delavski družinici ohraniti skrbnika.
Podjetja ne zadene na nesreči nikaka krivda. Bil je pač udarec nesreče, ki nikoli ne praznuje in venomer, posebno v industrijskih obratih, preži na svoje žrtve.
-tSS-
etniškega delovanja na gledali-odru
Dunaj jo je parkrat skušal oteti Zagrebu. Toda markiza Strozzijeva je ostala zvesta odru, na katerem je zrastla in dozorela v umetnico evropske slave. Mladostno sveža in vedra zatorej mar-kiza Strozzi žanje ne samo splošno ljubav, marveč tudi globoko hvaležnost hrvatske metropole, kar je pač najsi-jajneje dokazala sinočnja divna manifestacija v Narodnem kazalištu.
Proslava jubileja se je izvršila na originalen in interesanten način, po zamisli in režiji jubilantkinega sina, pisatelja in režiserja Tita Strozzija. Po odigrani Zajčevi uverturi se je ob gromo-vitem aplavzu nabito polnega gledališča pojavila na odru jubilantka v spremstv u deputacij, ki so s čestitkami izročale vence in darila. Intendant Trešcec-Baranjski je po daljšem nagovoru pripel markizi Strozzijevi najvišje odlikovanje, ki ga doslej še ni prejela nobena jugoslovenska žena, red Sv. Save II. stopnje. Po odmoru je sledil naslednji »svečani prikaz»:
Čajanka po končani paradi na domu jubilantke. Vsa igralska generacija je pri njej zbrana v gostih. Dobre stare čase zastopa v tem krogu star zvest obiskovalec starega zagrebškega gledališča na Markovem trgu. ki v ljubeznivem tonu stare horvatske gospode pozdravlja jubilantko. Pri čaju recitira slavljenka svojim gostom dve nežni Domjaničevi pesmi. Najmlajši igralski rod z navdušenjem nagovori slavljen-ko, da odigra par prizorov iz svojih
Krst malega Aleksandra, desetega sina Martina Tavčarja, vratarja na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani
Od leve na desno: mati Marijana, botra Olga dr. Pucova, županja mesta Ljubljane, z detetom na rokah podpolk. Fran Dolinsek kot namestnik botra Nj. V. kralja, za* daj ooe Martin, krščevalec bratranec krščenca Stanko Grims io babica Marija Grim«
sova, teta krščen ca.
Aretacija osumljenega napadalca na ambu-lanco dolenjskega vlaka
«Poročanje utegne škodovati preiskavi!...»
Sirom Dolenjske se je včeraj naglo razširila novica, da je policiji končno le uspelo razkrinkati in aretirati mi-sterijoznega napadalca na poštno am-bulanco dolenjskega vlaka. Dejstvo je, da so detektivi v petek zjutraj v Kočevju aretirali neko splošno znano osebo, jo z jutranjim vlakom odpeljali v Ljubljano in vtaknili v preiskovalni zapor.
Toda ljubljanska policija, kakor tudi ostale interesirane varnostne oblasti zaenkrat odklanjajo podrobne informacije z zatrjevanjem, da je razpravljanje o tej aferi v javnosti zaenkrat ne-oportuno in bi moglo ovirati razkrin-kanje tudi vseh sokrivcev.
Uklanjamo se tudi tokrat želji policije. dasi se nikakor ne strinjamo z njeno stalno bojaznijo, da poročanje o rezul-
tatih policijskih operacij »utegne škodovati nadaljnji preiskavi...» Da upoštevamo samo ta konkretni primer! Policija ima glavnega osumljenca v rokah in zdaj zasleduje njegove kom-plice, ki pa seveda niso tako naivni, da bi čakali na novinska poročila in se nato morda kar sami prijavili v palači na Blei\veisovi cesti.
Sposobna policija jih bo iztaknila in zajela/ če se zadeva javno razpravlja ali ne. Vsekakor pa bi morali vsi varnostni organi vedeti, da novine zločincem nikoli ne dajejo potuhe. marveč je ravno skupno delo policije in novinstva z lastno informacijsko in poizvedovalno službo vodilo že do presenetljivih uspehov. O tem si je moderna kriminalistika že davno na jasnem.
Klub kolesarjev in motociklistov «Ilirija»
Kolesarski kkrb »Ilirija« se je ustanovil leča 1913. 2e od svetovne vojne je s svojimi dirkači dosegel na mediklubskih in mednarodnih dirkah lepe uspehe. Takoj po pre« vratu je Ilirija pričela z velikopoteznim delovanjem. Njen član Josip šolar jo leta 1925 dosegel kot prvi Slovenec državno kolesarsko prvenstva
originalna angleška
SPARKLET
sifonska steklenica
dobiva pri vseh podružnicah tvrdke
Jolo »1 i. 1
Preiskava proti tatinskim prodajalkam zaključena
Vrednost ukradenega blaga okrog 55.009 dinarjev.
Ljubljana, 3. marca
Preiskava glede velike in široko zasno. vane tatvine v modni trgovini na Mestnem trgu je bila nocoj zaključena.
Kakor smo poročali, so bile aretirane 4 prodajalke, ki so po kratkem tajenju svojo krivdo že v celoti priznale Dekleta bodo v ponedeljek dopoldne izročena sodišču, kjet se bo odločila njihova nadaljnja usoda.
Tekom današnjega dne so imeli policijski organi še vedno veliko posla, da sa spravili ukradeno blago na policijo. Kakot že omenjeno, je imela največjo zalogo modnih potrebščin, skritih na svojem stanovanju, prvo aretirana blagajničarka. Sprva se je menilo, da ie to vse.,v trgovini ukradeno blago; po aretaciji še ostalih treh prodajalk pa je prišlo na dan. da imajo tudi te znatno zalogo nakradenega blaga, ki ga je policija tekom današnjega dne zaplenila. Ukradeno blago je po prevozu na policijsko ravnateljstvo pregledal fn sortiral prizadeti lastnik modne trgovine. Vsega sku. paj se nahaja na policiji blaga v vrednosti skoro do 100.000 Din, od katerega pa je nekaj res last blagajničarke, ki ga j« nakupila v domači trgovini, nekaj pa tudi drugod za svojo balo.
Vrednost nedvomno ukradenega blaga ceni oškodovani veletrgovec na okroglih 55 tisoč dinarjev.
Tatvine so se vršile že nad leto dni. V trgovini so pošteni nastavljenci opažali ža dalje časa, da zmanjkujejo najrazličnejši modni predmeti, za katere nI bilo kritja.
To m precej luksurijozen način življenji aretirank je bil neposreden povod za sum-ničenje, da nekdo izvršuje drzne tatvina Seveda pa se sprva ni slutilo, da so na delu kar štiri uslužbenke. Sum je najprv^ padal samo na blagajničarko.
S kakšnimi manipulacijami so prodajalki odnašale blago? Za njihove potrebe je -v trgovini med nastavljenci uveden v svrha kontrole ta sistem, da proda to ali ona stvar kolega kolegu odnosno tovarišioa to. varišici Pri tem pa so se aretiranke do« menile in poleg zahtevanega vtaknile v za« voj še to ali ono stvar ter tako tekom let* zmosile vz trgovine naravnost ogromno za« logo na nepošten način prisvojenega bla< ga.
Aretacija mladih prodajalk Je izzvala i mestu razumljivo senzacijo posebno meV trgovci tn trgovskimi nastavljenci.
Danes ob H11. dop. in ob 3., H5., 6., Vi 8
in 9. zvečer. Največja mornarska tragedija vseh časoM
,2lvi zakopani na dnu morja^
Veličastna pomorska drama v 6 velikih dei janjih. V glavnih vlogah znani umetniki Carl de Vogt, Ernst Hoffmann, Hella Ma* j«, Pred Sahn, Han<s Nierendorf. — Zani« mrvi bojni prizori in spopadi na morju, torpediranje križark, potop angleških kri« žark «Hough», «Aboukier» in «Crecy». Smrtna borba posadke potapljajoče sa
podmornice. Predprodaje vstopnic od 10.—12 In od 2. dalje.
Telefon 2730 Kino «DVOR*
Akademski urad dela
Slovenska inteligenca preživlja težko krizo. Gospodarska onemoglost, ki je zadnje čase zajela skoro vs« stanove, ni prizanesla mtf visokošolskim absolventom, kaj šele akademiku. Nedavno so poročali listi, da so sestradanega, onemoglega študenta odmesli v bolnico. In taki primeri niso osamljeni. Različni vzroki, posebno pa prekomej-ra importacija tujezemskih delovnih sil, dalje stagnacija v naši industriji in skoro onemogočen placement slovenskega akademskega naraščaja v ostalih pokrajinah države, povzročajo, da je letos ostalo precejšnje število absolventov ljubljanske univerze brez vsake, odnosno vsaj brez primerne zaposlitve.
Bis-tvena Izprememba v tem vprašanju se pa niti za bodočnost ne obeta, d«as4 je jasno, da spričo neznatnega Števila vsakoletnih absolventov v poe-dinih strokah, ni govora o nadproduk-ciji akademskega naraščaja. Zaradi tega tn, da bi omogočil bednim in potrebnim študentom skromno preskrbo se je Svet slušateljev ljublj. univerze odločil ustanoviti nekak posredovalni institut med vpoštev prihajajočimi delodajalci in akademiki. Tateo zvani »Akademski urad dela« pa ne bi posredoval le za službe absolventov, nego bo skušal zainteresirati tudi širšo publiko za revne in pridne študente, ki bi med Študijsko dobo, brez občutne škode za Študij, primemo nagrajeni opravljali nekatera duševna dela. Taka dela so predvsem instrukcije, stenografiranje, strojepisje, prepisovanje, predavanje in podobno. Po vzorcu gospodarskega urada dunajsknh visokošolcev namerava SSLU preskrbovati akademikom tehnikom počitniško prakso v naših tvorni ca h in se že danes toplo priporoča p. n. interesentom, da ga o eventualni potrebi obveste.
Nagrade za opravljeno delo bi sporazumno z delodajalcem določal Akad. urad dela, da se na ta način doseže vsaj delna enotnost v višini nagrad. Vi.ak interesent se obrne na AUD, ki je odsek SSLU. Urad razglasi potem ponujeno delo in izbere izmed prijavljenih prvenstvene.
AUD bo naposled stopil v stik z ime-jitelji dijaških stanovanj, omogočil prijavo in izmenjavo stanovanj in skušal vsaj deloma zajeziti neprimerno draginjo s tem, da bo podprl prosto konkurenco najemodajalcev. Prizadete opozarjam, da vsako akademiku namenjeno stanovanje prijavijo Akad. uradu dela. ki bo zani zainteresiral svoje člane. Tekom prihodnjega šolskega leta namerava isti urad organizirati gospodarsko posredovalnico med obrtniki in akademiki, kakor je to običaj baš na dunajski univerzi.
N? vse zainteresirane, posebno pa na meščane univerzitetnega mesta Ljubljane se Svet slušateljev obrača s prošnjo, da se zanimajo za njegovo delo in ga podprejo. S tem bodo na eni strani omogočili, da absolvirani slovenski vi-sokosolec ne bo obsojen v zapeček, na drugi strani pa naj najpotrebnejšim nudijo priliko, da se med študijsko dobo preživel
Za Akademski urad dela Sveta slušateljev ljubliaiKske univerze JOŽE ZDOLŠEK, t č. predsednik.
Bajtarji
Mlad poljski učenjak, profesor Ma-lecki. je prebil leto in dan po Jugoslaviji. Med drugim ga zanima vprašanje dalmatinske cakavščine. govorice, ki po svoje izreka šumnike, približno takole: ca cemo cekat = ča če-mo oekat. I<aziskovai je ta pojav zlasti zato. ker večina poljskega naroda (nad 60 odst.) govori na c, akoprav se ta izreka ne dopušča v knjižnem jeziku. Dva meseca je izvrstni dialektoiog preživel v Ljubljani, kjer me je seznanil dr. K. z njim, češ da poznam nekaj slovenskih vasi. koder ljudstvo vobče zezlja in seslja prav po benečanski šegi. ki je po vsej priliki vplivala na postanek ca-kavcev. Na doienjsko-notranjska tla je prišlo zezlianje vsekakor po prebežni-kih.
Ob tej priliki sem se spomnil naših najbližjih sosedov «bajtarjev», ki pa domujejo že onkraj meje na Hrvatskem. Ubožen rod kožarjev in lozarjev, ki hodijo često po svetu s trebuhom za kruhom. V moje rodišče je prihajal posta-ren berač. Imena mu otroci nismo ve-deii. Rekli smo mu Kžffe, ker se je vselej priporočal za čašico pijače, nazva-ne v Buličevi latinščini «potio ex faba arabica delocta», pa tudi Kafek, zaradi njegove pritlikavosti.
«Kume Kafe, zakaj pa pravite neke-itu lazu pri Poljanah vražji vrtec?« *mo poizvedovali.
»Vražji vrtec? Kaj ne znaste, da na »nem mestu lezi zaklad, a ga ne more lihce dvigniti, ker hudič na njem ce-?i?» nam je razlagal dedec in delil «la-&ke orehe». t. j. debele orehe, za kar »o mu pa naše mame obilo poplačale z maslom in jajci.
Orožnikov se je rad ogibal. Nekoč ra je ustavil mož postave in mu oči-lal: «Kaj pa vi tod postopate? Ali se je morete oprijeti stalnega posla in po-tlica?»
«Max ga nimam, gospod?* se je po-ližno odrezal malhar, «saj vendar stal-»o vbogajme prosim*.
Pozimi, ko nas zunaj mraz grudi in ko rsak najraje za pečjo grudi svoj kos, te navadno ni prikazal. A neki snežni reče r pa je vendar potrkal in prosil prenočišča. Dobil je sicer primeren dar, ili tudi odgovor.«
•Mož, Čez noč vas nočemo, ker imate blago.* «A!i ga nemam, mi je prodano.* «Vi imate blago, kar naprej pojdite!* «Ce pa vam rečem, da mi je vse prodano!* •Mož, vi imate uši!*
Nepozabno se mi je vtisnila v spomin suhljata, gibka, vendar ne šibka starka, ki smo jo deca krstili za Vrbo.
«Muma (mama), smo ji kričali, «zakaj pa ste vi tako nagli?*
«Znašte. deca: široke peti, pa močan kofe. pa se grč...»
Sama se je hvalila, da je hitra ko vidra. Ker pa nismo poznali te mesojed-ne živali, niti koze istega imena, smo nesmiselno razumeli (jiitra ko vitra). Odtod njen drugi vzdevek Vitra. Nosila je namreč pet ali šest ur daleč prodajat butare tankih bekovih ali vrhovih šib, namenjenih za pletenje ret. košar, jerbasov. Tu pa tam je ostala čez nedeljo v ribniški dolini, da bi združila poslovno pot z božjo potjo. Nekoč je kupila frakelj žganja. Le pol ga je po-lokala da se ne bi opijanila. Ostanek pa je zlila na kruh in pojedla. Ko pa je hotela pri Novi Štifti oblesti oltar, jo je prijela omotica. V glavi se ji je z vrtelo.
«Oj mamka božja,* je prefatovala, «sem mislila, da poidem jaz okoli tebe. pa hodiš ti okoli mene!*
Dandanes se šetata Kafek in Vrba bržkone združno po e1;zijskih po'janah. Bog ve, ali se jima kaj kolca ker ju neznanec obiram in objedam nred javnostjo?	$ Šegovski.
Besr obiioanc^v h zivlienia
Samomorilni poskus 16 letnega dijaka. — Neznana usoda samomorilne kandi-datinje.
Ljubljana, 3. marca. Kakor da so se zli duhovi naselili v Ljubljani! Komaj se malo poleže vtis, povzročen zaradi samomora te mladenke ali onega mladeniča, pa tudi starejših oseb, jže završe po mestu glasovi o novem samomoru ali vsaj takem poskusu.
Danes se je raznesla po mestu vest, da si je končal življenje 16 letni dijak Anton sin deiovodje tovarne Sa-turnus v Mostah. 16 let star — torej še polotrok. pa že beži od življenja... Anton L. je imel s študijem v šoli tež-koče ter je prinesel predvčerajšnjim domov slabo semestralno spričevalo. Spričevalo je predložil iz strahu očetu šele včeraj. Oče. videč slabe rede. se je nad sirtom razburil ter ga pričel,, kakor mu je pač nalagala očetovska dolžnost. pošteno oštevati.
To pa je na sina tako učinkovalo, da je na večer odšel nekam ven. bržkone h kakemu prijatelju. Od tega si je najbrže izposodil revolver. Kmalu zatem se je vrnil domov in še nekaj časa sedel za mifco zatopljen v svoje misli. Nenadoma pa je počil v stanovanju strel. Domači so razburjeni skočili pokonci ter našli sina Antona na tleh z malo rano v desnem sencu, iz katere je tekla kri.
Prestrašeni starši v prvem razburjenju skoro niso vedeli, kaj početi dokler se ni eden domačih osvestil ter po telefonu nujno pozval rešilni avto. ki je mladega obupanca odpeljal v največji naglici v splošno bolnico. Dijako-va rana je hudega značaja in je le malo upanja, da mu bodo zdravniki rešili življenje.
Da bo š'a prostovoljno v smrt, je v petek zvečer najavila tudi 16 letna služkinja Malči K., zaposlena pri trgov-
ki Slavi Glavičevl, stanujoči v Sp. SfšM
v koloniji «Bajtar». Svoji gospodinji je pustila zjutraj pred odhodom iz hiše listič papirja, na katerem je napisala svoj sklep. V pismu se opravičuje, da odhaja iz službe, m piše, da odpušča svoji materi, ki jo je pustila na svetu tako samo in zapuščeno, da se čuti kakor ciganka brez doma. Slednjič pravi, da je ni treba iskati, ker bo poiskala smrt v skritem kraju, kjer je ne bo mogoče najti.
Glavičeva je v svoji prijavi navedla policiji, da veruje v sklep svoje služkinje. ker je ta v samomorilnem naklepu že dvakrat pila petrolej...
Služkinja Malči je srednje postave, okroglega, temnega, lepega obraza. Oblečena je v siv plašč s sivim kožu-hovinastim ovratnikom.
Napredovanje učiteljev
Z ukazom so napredovali naslednji učite-
ijii(-ice) v ljubljanski in mariborski oblasti:
V	I. grupo II. kategorije: Oroslav Železnflc v Sredirj« Bistrici, Sarlota Luther v Puconcih, Roža Oirimger-Žolgaf v St. ttju, Leonida Rautar v Ljutomeru in Marija GabrovJek v Dupljah.
V	2. grupo 11. kategorije: Lndovik tvnik, So4-ska upravitelj v Zabakovoih in Jožica Mervič v Ribnici, srez Kočevje.
V	I. grupo III. kategorije: Alojzija Pe-klar, Ema Kosi in Marija Krebeld, otroške vrtnaržce v Mariboru, ter Friderika Ahčin, otroška vrt-narica v Ljubljani.
V	3. grapo II. kategorije: Slavko Stopar in Franjo Lubej v Ljutomeru, Ivan Lebič v Pre-valjah, Bogomira škedel-Aichholzer v Križev-cih, Marija Klanjšček v Carsko vi, Josip Seraj-i»ik. šolski upravitelj v Dovjem, ter Angela Stranjšek v Jarenini
V	4. grupo II. kategorije: Svofenlr Jatnšek, dodeljen meščanski šoti v Ljutomeru, Hinko Cermeli v §t. Vidu pri Ptuju, Draga Krawjc v Sv. Ruipertu v Si. goricah, Irma Kuharič v Turnišču, Franja Poijajiec v Vel. Poljani, Roža Košenma-Povše v Dokležovju, Milena Beg v Turnišču, Angela Sernec-Vogrinec prd Sv. Andražu, Ivan Si-ttčič v Sv. Mateju, srez Kasta v, Je lica Sikošek v Trbovljah-Vode, Ana Rubeša v Saršonah, srez Kastav, Anica Urbane v Smi-helu pri Novem mestu tn Josip Pire v Velikem Trnu, srez Krško.
Sled novomeških vlomov v Kranju
Kranj, 3. marca
Predvčerajšnje »Jutro« je priobčilo ob. širno vest o seriji vlomov in vlomilskih poskusov v Novem mestu in okolict, ki so bili izvršeni koncem februarja. Vlomljeno ie bilo v traiiko ge. Hajderjeve v Kandiji, kjer so vlomlci pobrali tobačnih izdelkov in drugih stvari v vrednosti nad 4000 Din. Vlomilska topa je poskusila vlomiti Se pri kovaču Oorupiču in Goršetu v Kandiji.
V trafiki ge. Hajderjeve pa so po neprevidnem pozabili vlomilci dopis s kuverto državnega pravdništva, v katerem s4 -aimenovana Vinko Ros iz Kranja in Jože Rakove iz Javernika pod Sv. Joštom.
To »Jutrovo« poročilo je čital tudi Vinko Rož, ki se nahaja pri svoji leti v Kranju. Še isti dan se je javil pri tukajšnji orožniški stanici. Prav one dni se je bil vrnil iz Nemčije, dokazal je neizpodbi.no svoj alibi, zaradi česar je orežništvo napram niemu ustavilo preiskavo.
O tem ie zvedel tudi Jože Rakove, ki se je mudil v kranjski okolici. Javil se ie tudi on prostovoljno na "tukajšnji okrajni sod-niji, kjer so ga napotili na ljubljansko policijo. Medtem pa so ga že iskali kraniski orožniki, ki so ga izsledili v vasi Pševo pod Sv. Joštom ter ga aretirali. Rakove odločno zanika udele?fc>o pri omenjenih vlomih, vendar se zapleta v očitna protislovja ter ne more dokazati alibija. Obdržali so ga v tukajšnjih sodnijskih zaporih. Orožni-štvo izvršuje natančno preiskavo in poizvedbe.
Vremensko poročilo
Meteorološki *a»n<i » Ljubljani 3. marca 1928	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
I
a 23
i> a
S
v
H
a
ot s
Smet vetra in brzina v metrib
Ljubliana . . 773 2 -0" 65 mirno	sneg 11.5
Maribor ... 17i < - \ 0 mirno	tU
Zagreb .... A 77S-3 1 9S mirno	'0
Beograd ... ' 773 i 0 r>8 S 2	10
Sarajevo ... 14 2 78 mirno	8
Skopi je .... _ 7/42 — 1 96 mirno	10
Dubrovnik.. '71 b 7 78 SE 4	'
Split ..... 1 '70 8 7 9b E 10	10
Praha.....
Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 17.48. Luna vzhaja ob 13.5, zahaja ob 4.52.
Naivišia. temperatur* danrs « Liuhliam 2.2 C, najnižja 0.4 C.
Po zelo: dolgi vrsti lepih, sicer hladnih, I sredi	tedna v območje druge depresije, ki
___* ■ i ,i_? ____ -i : i •____-1 —i „i„i______ I c- n u . A tlonrtcl-offi	r>r i hI i v q 1"! i 11 7 TI i
B _
•u _
Ji
Padavine
Vrsta
sneg sneg sneg
del
t mm do 1 ar»
a suhih dni smo dobili naposled slabo vreme. Sneg se je pojavil natanko za pričetek prvega pomladnega meseca.
Slabo vreme, kakor ga imamo zadnje tri dni pri nas, pa se ne razteza na široko. Velika večina Evrope ima nespremenjeno vremensko situacijo kakor v prejšnjem tednu, še. vedno vlada domala nad vsem našim kontinentom visok zračni tlak, ki povzroča po večini Jasno, zato §e vedno dovoij mrzlo vreme, suho in razmeroma mirno. Najhujši mraz je še vedno nad Rusijo, kjer Je bilo pričetkom tedna ponekod 25 do 30° C pod ničlo, koncem tedna pa tudi še do 20 stopinj mraza.
Stanovitnost vremena pa se ni pokazala v vseh predelih Evrope enako Najprej ie
se je z Atlantskega oceana približala južni Evropi ter se čez Biskajski zaliv, Španijo in južno Francijo razširila na zapadne dele Sredozemskega morja V imenovanih predelih se ie podolgovati pas nizkega zračnega pritiska in v njem so se izobliči-ii vetrovni vrtinci ki so v naraščajoči meri vlekli nase mrzlejši zrak s kontinenta. Velika večina srednje. Južne hi zapadne Evrope Je dobila sredi tedna vzhodne vetrove, ki so potiskali temperaturo vedno nižje, ker so dovajali ruski mraz Osobito se Je ozračje shladiio v Podonavju in na Balkanu. ki sta bila najbližje Južnoruskemu mrazu.
Mrzli tok od vzhoda Je povsod tamkaj, kjer Je prodrl v območje toplejših sredo-
nastopila pričetkom tedna sprememba na i zemskih krajev ter se mešsl z vlažnejšim jugu; nad Sredozemskim morjem se ie j zrakom povzročil vremenske spremembe; razvila večja depresija ter odpotovala v i na zapadnem Sredozemskem morju Je moč.
no deževalo posebno v Španiji in iužni
prvih dneh ob Mali Aziji proti vzhodu Njen vetrovni vrtinec Je ob odhodu potegnil nase mrzli zrak iz Rusije: ruski mraz je preplavil črno morje m njegove obrežne dežele na iapadu in iugu. kjer je spričo te. ga nastopi} mraz kakor malokdaj, na nvno^ gih mestih s hudimi viharji ter meteži 02. nalivi. Najhujši ruski mraz pa se ie spričo teta prestavil na iugozapad V torek zjutraj n. pr..ie imela Odesa na Črnem morju —13. LwoW —13. Kijev —19 a Moskva le —8. Arhangelsk celo —5® C ln dn konca tedna je ostal ruski iug mrzleiši cd središča in severa.
Toda učinki črnomorske depresije nas še niso dosegli. Pač pa smo mi prišli že
Franciji, ponekod s hudimi viharji Slabo vreme ie sesrlo še čez vzhodno Jadransko Hbrežie in dobili smo sneg. Ali Je v Av-stnii severno od Alp niso imeli snega.
Kdor presoja vreme samo 00 barometru. Je bil t« teden v radregl: *aka! barometer slabega vremena ni nič opazil, celo dv'gal se Je. ko le pričelo sflelitl In vse tri sne. žene dni ie stal želo visoko Znak. d3 Je zračn. tlak trdno kMubovaJ prod5 rs Joči de. oresM' in <!h ie padavine novzročalo le meša, n'e različno toplih zračn!h plasti v viši-j nah
, Dunajska vremenska n^ooved z« nedeljo:
Nobene posebne spremembe.
Izjava organizacije NSS v Litiji
Na jvojl zadnji seji dne 29. februarja so člani organiazcije NSS v Litiji sklenili povodom združitve NSS z SDS objaviti naslednjo izjavo:
Glede na proglas načelstva NSS z dne 28. februarja 1928. izjavlja podružnica NSS v Litiji, da se popolnoma strinja z združitvijo Narodne socijalne stranke s Samostojno demokratsko stranko. U videvajoč sedanje razmere vseh političnih struj v razkosanosti nas veže dolžnost, da se spojimo v ono politično fronto, ki ima največ možnosti dovesti vse stanove v ono smer, v kateri smemo upati na boljše čase v lastni državi. Slika naše. zgodovine nam jasno kaže. da je bila politična razko-sanost narodu in državi ne v korist, temveč v škodo, zato se pridružujemo načelstvu vseh naprednih strank, da edino združitev naprednih misli privede narod do svojega smotra. Ročni delavci, kmetje, obrtniki in nameščenci do danes res niso imeli pogojev niti za obstanek niti za kak gospodarski razmah. zato smatramo ta korak za najpotrebnejši. da se združijo vsi napredno misleči, da nam bo v bodoče dana možnost priboriti si socijalne in zakonodajne pravice. Za zgled socijalnega dela je N. S. S. v Litiji, ki je žrtvovala mnogo v materijalno in kulturno dobrobit našega delavstva. Zato ji popolnoma zaupamo naše bodoče interese. Živela demokracija! Bizjak Luka, preds.; Ivo HabiS tajnik.
Gibanje SDS v mariborski oblasti
Zooet dve novi krajevni organizaciji.
Tudi tekom zadnjih dveh tednov od 19. februarja naprej se je življenje v vrstah SDS v mariborski oblasti živahno kretalo. Izvršila se ie ceh vrsta občnih zborov že obstoječih organizacij, ustanovili pa sta se spontano tudi dve novi močm krajevni organizaciji stranke.
Dne 19 februarja Je bi! občni zbor organizacije v Petešovcih (srez Dol. Lendava), ki šteje 51 članov in ki si je izvolila za predsednika tamošnjega domačina, posestnika Štefdna Vučkiča.
Istega dne ie izvršila svoj občni zbor tudi organizacija na Ptuiski gor!, ki stoji že vsa leta pod predsedstvom uglednega pose-stn:ka in sedai tudi župana z Ivana Pečeta. Šteje danes organiziranih 28 članov, dočim ie 'an^ko leto kruta smrt iztrgala 2 člana iz sredine organizacije Zborovalci so izrekli željo, na? bi se zastopniki naroda potegnili za to. da bi se zopet izdalo dovoljenje za sajenie tobaka tudi v mariborski oblasti Iskreno so pozdravljali sodelovanje SDS in HSS v Kmečko-drmokratskl koaliciji, ki ie blagodejno vplivalo tudi na občinske voVtve v tamošmji občini. Izrekla se ie tudi želja no zor»etni upeliavi živinskih sejmov na Ptujski gori.
Tudi v Zgor. Kupgoti nad Mariborom Je imela tamošnja krajevna organizacija obč. zbor 19 februarja. Organizacijo vodi agilni g. Trinkaus. Včlanienih je 61 članov
Dne 25 februarja ie zborovala krajevna organizacija v Veržeju, katero vodi že od njenega obstanka od leta 1923 ugledni posestnik g. Ivan Bunder' in ki se ie izkazala že v mnogih bitkah pri občinskih in drugih volitvah Organiziranih je danes 56 članov.
Istega dne Je imela občm zbor tudi krajevna organizacija ori Sv. Petru po<! Sv. gorami, katera je k!as'čen vzgled, kako se potom organiziranega de'a lahko dcs??e!o veliki uspehi. Saj ie narastlo v tel rbxini število strankinih glasov od 2* pri volitvah v letu 1920 na 154 pri skupščinskih volitvah 11 septembra 1927 Vsek?kor len napredek, posledica smotrenega dela organizacije. ki stoji pod vodstvom odličnega posestnika gospoda Martina Ulčnika in šteje danes 110 organiziranih članov
Dne 26. februarja J? izvrši'* svoj občrii zbor tudi organizacija na Vranskem, ki šteje 51 članov 'n ki se pod vodstvom g. dr. šerka, tamošmjega zdravrHca. istotako lepo razvija Sklen^r sp Je. da bo imela organizacija vsako orvo sredo v mesecu redne članske sestanke, na katerih se bodo razpravljala vsi tekoča važna politična in drnga vprašanja
Istega dne se Je ustanovila v Koprivnici pri Raihenburgu# nova organizacija pod predsedstvom rudarja Ivana Kovač;3a Na zborovanju, ki se ga Je udeležilo veliko število Mudi, le oooal poročilo sreski taj-n:k g Maigaj Pristopilo Je takoj na ustanovnem zb^ru 22 članov
Tudi v Prekmurju in sicer v občini So-tlna pri Sv. Jurju blizu avstrijske meje se je tega dne ustanovila nova organizacija pod vodstvom uglednega posestnika g Janeza Juda. Pristopilo Je takoj 51 članov. Veliko se je razpravljalo o razširjenju strankinega časopisja, zlasti »Domo^ne«, ter se je priglasilo v.p5je število novih naročnikov tega lisia. Značilno Je, da se je ta organizacija ustanovila iz lastnega nagiba tamošnjih kmetovalcev.
Tudi na Koroškem ie bilo istega dne opaziti živahno gibanje. Občn« zbor sta izvršili organizaciji v Črni in Mežici, torej v popolnoma rudniških okrožjih. Prva organizacija v črni ima zaznamovati že doslej lepe uspehe in ie pri vsakokratnih volitvah pokazala izredno žilavost. Šteje danes 77 člamov. Za predsednika si Je izvolila rudniškega nadpaznika g. Antona Go-veišeka Organizacija v Mežici, ki ima 39 organiz:ranih članov. Je zborovala istega dne popoldne pod predsedstvom Z- Frana Petriča Na obeh zborovanjih ie podal poročilo e Kejžar kot delegat oblastnega odbora SDS.
Istega dne imajo tudi Slovenske gorice zaznamovati troje lepih zborovanj: Pri Sv. Ani v Slov. gor zjutraj 00 maši občni tbor krajevnega organ'zacije ob navzočnosti okrog zborovalcev Organizacija Šteje 52 rednih Članov Predcednikom je bil ponovno izvoljen ugledni posestnik iz Ledin eka tospod Peter Oateler Po občnem zboru strankini? or*anlzac!Je se Je izvrši) tudi občni rbor tam^nie LJttdcke knl'?nice Krog po'dnev!> ie hi! občni zbor organizacije pri Sv. Benediktu, in s-'cer na domu nleneea vrlega predsednika z. Aloiz-ia Pauriča, posestnika pri Sv. Trcli kraljih.
Organizacija ima danes Miru 50 redtrih B* nov. Zvečer se ie vršilo pri Sv Lenarta % Slov. gor. povodom občnega zbora tarooš. nje organizacije pri g. Retzerju veliko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 154 ljudi, po veliki večini kmetov ic kmečkik mladeničev iz bližnje okolice Predsednikom organizacije Je bil ponovno iz volje* znani narodni politični ta gospodarski de» lavec g dr Miian Gorišek. župan trga Sy Lenart. Na vseh treh zborovanjih je podal poročilo narodni poslanec g dr Pivko ii je bilo njegovo poročilo od navzočega na. roda povsod z navdušenjem sprejeto na znanje. Z njim je bil tudi g Skala pred* sedn!k Zveze kulturnih društev, ki Je ol tej priliki »pripravljal tla za ustanovitve novih kniifcnic v Slovenskih goricah ter 1 tem za nadaljnji podvig naprednega kultur nega dela med našim narodom
V torek 28 t. m. se Je izvršil tucH U občni zbor strankine organizacije v Preva« Uah, ki pod predsedstvom g. dr. Senčarja uspešno vrši svojo nalogo
Na vseh zborovanjih in občnih zborili se je videlo, kako ljudstvo vedno bolj poj. muje veliko važnost organiziranega dela ia zlasti tudi veliko važnost razširjanja strankinega časopisja, zlasti strankinega tedn.ki »Domovine«, med našim kmečkim ljudstvom Videlo se je pa tudi. da ljudstvo odobravi politiko stranke in cele Kmečko-demokrat« sike koalicije in končno se ie videlo po. vsod, kako se ljudstvo polagoma, a sigur« no otresa strahu pred klerikalno maščeval« nos tj o.
Metliško učiteljstvo na delu med narodom
Uspešno kulturno delovanje šolskega odra
So menda redki kraH v Sloveniji, kjer s« učiteljstvo v toliki meri udejstvuje v kulturnem oziru med narodom, kakor pač rav« no v Metliki. Z ene Stranj spretna hi vešča roka upravitelja g. Konrada Barleta, l druge strani pa vztrajnost vsega ostalega učiteljstva, požrtvovalnost in ljubezen da dela samega. Šolske oblasti so lahko po. nosne na tako delo učrteljstva, kakor s« Metličamj ponosni, da imajo v svojem mestu učiteljstvo, ki Je tako požrtvovalno it delavno na vseh poljih. Politična strast J« bila hipoma zasekala globoko v to delovanje, toda učiteljstvo rre svojo pot smotr* no in neustrašeno, ker se pač zaveda svo. jega dela. Tako Je učiteljstvo paralizirak politično strast ter nastaja doba pomirjenj*
Od ustanovitve šolskega odra, h kateri so mmogo pripomogli Metličani sami, so s« vrstile večkratne vprizoritve otroških iger, ki so opetovano dokazale, da se v metli« Ški šoli deca vzgaja za ljudi, ki bodo kol bodočemu življenju. Z dohodki šolskega odra so se krili stroški za napravo šolskega odra, kulis, nabavo garderobe, z drug« strani Je šolski oder pomagal s prispevki Kolu ju?oslovenskih sester za podporo rev» nih učencev Šolski oder se stalno :zpopol< njuje. Tako si je šolski oder dal napeljati na lastne stroške električno razsvetljavo, obogatil se je z novimi ličnimi kulisami, ki jih je učiteljstvo samo naslikalo (gg Vilfan in Zalar). Lepo Je videti, kako se sučejo j učitelji in učiteljice pri izdelavi kubs: ena j šiva vreče, druga striže, tam zopet dva na-j penjata vreče, dva druga barvata s temeljno barvo, dva zopet slikata, in vse pri smehu .n veselju, a stari upravitelj pospešud« delo hi smeh s svojim humorjem. Imel sem priliko videti jih pri takem delu, pa sera se razveselil, ko sem jih videl kakor dru-žinico. Polde ie že starejši in obilen, pa ga mlajši ne pustijo, da bi pomagal, ampak ga samo vprašajo tu pa tam za nasvet; aH tudi on je zraven. Maks In Joža slikata. Lina šiva, Verica striže, Doife iii Marija napenjata, Mirko in Grbčič barvata s temeljno barvo, Bertica in Albina pa žebljičke pobirata, »očka« Konrad pa jih smeši in tako vzpodbuja k delu. Smeh in delo, delo in smeh. Srečna šola, kjer vlada tako razumevanje med učiteljskim zborom I
Na tako izpopolnjenem odru je učiteljstvo z domačimi fanti in gospodičnami vpri-zorilo pretečeno soboto m nedeljo velik« in težko dramo češkega izvora, Mrštikov® »Marišo«. To pot smo imeli priliko spoznati sposobnosti naših igralcev, ker J« drama od vsakega zahtevala, da bo na odr« popoln mojster. Naslovno vlogo Je od«gra« la gdč. Marija Oanglova, Lizala g. Tončifi, Franceta g Zajec, Vavro g Vilfan, babic« gdč. Wostnerjeva, Lizalko gdč. Koreoo-va, Strouhalko gdč. Omerzlova, gos ti kričati a g. Dajmer, Bučka g. Podgornik, slu. go g Guštin. Vse vodilne vloge so bile dobro zasedene, le motilo je, da ima Ista oseba dve vlogi (babica in Lizalka). Pri obeh prireditvah Je bila šolska dvorana popolnoma zasedena, kar Je za igralce najboljša pohvala.
Glede na to, <fa Je drama posneta li kmečkega življenja in prikazuje rak-rano družinskega življenja na kmetih, Je šolsld oder vprizoril dramo v nedeljo tudi na Su-horju za kmečko ljudstvo, ki Je prostrano dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Pri tem pa Je pohvaliti tamkajšnjega dekana g. Jakoba Pavlovčiča, ki Je ljudstvu priporoča dramo, kakor tudi g. Blažiču, ki je prepusti? šolskemu odru brezplačno dvorano za vprizoritev drame. Tudi kmečka publika Je dramo prav lepo sprejela. Šolski oder Je bil povabljen, da s tako poučnimi igrami yedno obišče tudi Suhor.
Kljub temu. da učiteljstvo igra ne sam« za šolski oder, ampak tudi za vsa ostala društva v Metliki, se Je pojavilo neko neumestno zavidanje Šolskemu odru. Kakor sem izvedel, je učiteljstvo udeleženo pri igri za N čitalnico In za Sokola, ki se vprizori prav v kratkem.
Metliško učiteljstvo s. Je dalo napraviti radio-sprelemno postajo na lastne stroške tw Jo vsdikoduSno podarilo ▼ last šoli. Radio ]s ns same v aabavo »SteHstva, ampak tudi Šolski ded, v kolikor Je mogoče, kar Je na vsak na5!n hvalevredno.
Metliškemu učitellstvu Želimo, da v takem udejstvovanju stalno napreduje, da b® tako narodu v korist in v ponos. —4.
Nedelja 4. m. 1928
•JUTRO* St. 55
♦	Zloglasna vlomilska tolpa pod ključem.
Splitska žandarmerija je v zadnjih dneh ujela tri člane zloglasne razbojniške tolpe, ki je že dalje časa ropala po severni Dalmaciji Sodna obravnava proti razbojniški trojici se bo vršila že prihodnji mesec in bo trajala bržkone teden dni.
♦	Upravnik Uidže noče kopališče izročiti oblastnemu odboru. Posebni delegat sarajevskega oblastnega odbora dr. Braco Po-ljokan je dospel v Beograd, da z ministrstvom za narodno zdravje definitivno uredi vprašanje prevzema kopališča Ilidže, ker se dosedanji upravitelj kopališča Paftič noče vrniti iz inozemstva in izročiti Ilidže oblastnemu odboru. Dr. Poljokan je izjavil, da se zadeva eventualne tožbe prod Paftiču zaradi malverzacij prav nič ne tiče oblastnega odbora, ker on nima ničesar skupšne-ga s prejšnjo upravo. To naj opravi država sama.
♦	Hotela Izvršiti samomor zaradi deloža-cije. V Lučaku v splitski okolici se je hotela zastrupiti vdova, ki je mati devetero otrok. V samomorilni nameri je izpila dozo lizola, ker jo je lastnik z otroci vred vrgel na ulico. Zdravnik je nesrečni ženi izpral želodec ter ji rešil življenje.
♦	Slaboumen falzllikator menic. V Stari Kaniži je bil v petek aretiran obrtnik Mirko Katkič. ki je ponaredil menico na ime bogatega veleposestnika M Bagija ter tako dobival posojila. Katkič denarja ni porabil, marveč ga je nalagal v banki na svoje ime. Katkič je velik nevrastenik, sicer pa premožen obrtnik, kateri ni imel vzroka, da bi poskušal na tak način prid do denarja. Domneva se, da je mož duševno obolel. Oddali so ga v zavod za umobolne na opazovanje.
♦	Na begu v Ameriko. Kakor so nedavno poročali, je krivec v mariborski aferi »Bal-kan-Kredit« pobegnil v inozemstvo. Sedaj je od Alojzija S.noleja prispela iz Hamburga razglednica. Tiralica mariborske policije ga najbrže ne bo več dosegla.
♦	Dijak, ki Je z nožem napadel svojega profesorja zopet pred sodiščem. V Sarajevu se je po odredbi višjega sodišča predvčerajšnjim ponovno vršila sodna obravnava proti gimnazijcu Milanu Bilčarju, ki je svo-iedobno v šoli z nožem napadel svojega profesorja g. Petroviča, ker ga je baje slabo kvalificiral. Pri predvčerajšnji obravnavi je senat sklenil, da vnovič zasliši psihijatra o duševnem stanju obtoženca v trenotku zločina, ker se dosedanje tozadevne izjave zdravnikov niso viemale.
♦	Smrtna nesreča železniškega uslužbenca Železniški zavirač Josip Vrane ie bil predvčerajšnjim na železniški postaji Dugo-selo zaposlen pri razvrščanju vagonov. Po nesrečnem slučaju je prišel med odbijače vagonov, ki so mu zdrobili prsni koš. Ostal je na mestu mrtev
Danes prične prodaja
neobnovljenth siečk, ki jih <je le malo. Kdor hoCe biti deiežen večjih dobitkov v milijonskem (5.) razredu naj
si že sedaj preskrbi srečko. Kdor še nI obnovil svojih srečk, jih lahko zamenja le tedaj če bodo
iste še na razpolago.
Zadružna hranile tea r. z. z o. z. LfnPijana Sv. Petra
cesta štev. 19.
Domače vesti
nežnojem cisi
skozi in skozi par-fimirano, prijetno osvežujoče, svetlo v barvi. Lepo zavito. Elida kvaliteta, najpriljublje-nejše milo, favorit vseh.
Razume se, da so tudi dame Iz Kranja bile na mestu. Splošna sodba Beograjčanov o Slovenkah je bila laskava. Naše dame so bile tudi na dvoru In predstavljene raznim odličnim družbam. V Beogradu bivajoči Slovenci, so se trumoma zbirali okrog rojakinj, da se z njimi prav domače pogovorilo. Spremljali so jih po vsem mestu in jim raz-kazali vse beograjske znamenitosti. Dame .se se predsnočnjim vrnile domov.
♦	Taksa za stranišče na gimnaziji v Vln-kovcih. Kako zanikrno ie vzdrževanje naših srednjih šoi zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov je razvidno tudi iz dejstva, da je ravnateljstvo gimnazije v Vinkcvcih pobralo te dni od dijakov takso po 5 Din za be-lenje stranišča.
♦	Vranjsko jezero se bo uredilo za rlbo-gojstvo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je oblastnemu odboru splitske oblasti prepustilo Vranjsko jezero, ki se bo uredilo za racijonalno gojenje rib. To bo velike koristi za dalmatinsko prebivalstvo, ki se bavi z ribolovom.
♦	Žalostno pismo Iz Argentine. Prejeli smo: Argentinski Slovenci uljudno prosimo, da se priobčijo naslednje vrstice. Ker še vedno prihaja mnogo naših rojakov, ne da b; vedeli, kaj jih tu čaka. smo primorani, ker jim ne privoščimo tega trpljenja, brezdelja in stradanja, da opozorimo vse, ki so namenjeni sem. naj to misel opuste. Tu je na tisoče in tisoče ljudi brez dela; posebno zatirani izmed vseh so naši. Nas ne uporab-liajo za drugo delo kakor na progi, kjer se mora trdo^delati za malo mezdo Koliko iih je, ki po več 100 km prehodijo peš, ker nimaio denarja za vlak, da bi si poiskali delo, pa ga ne najdejo. Posebni siromaki so novinci, če jih dobijo v roke agenti, Pošljejo jih po 1000 km daleč; ko pa pridejo tja, delajo dva ali tri dni in zopet so na cesti In kam sedaj brez denaria in brez znania jezika? V tovarnah sploh ni dobiti dela. Malo boljše je za obrtnike, ker več zaslužijo, toda tudi nimajo stalnega dela. Kar v enem mesecu zaslužijo, porabijo v drugem za hra no in stanovanje. Koliko iih ie, ki spijo na prostem kje v travi in jih preganja policija! Mnogo jih je, ki so po dva ali tri dni tukaj Pa že gledajo, kako bi iim bilo mogoče se vrniti v našo milo domovino. Vzdihujejo, da bi le mogli v enem letu pristradati denar za potovanje. Pred kratkim je prišlo nekaj Srbov, ki so leteli nad konzula, naj iim preskrbi delo ali pa jih pošlje domov, toda opravili niso ničesar. Podali so se na tovorno ladjo »Iskra« iz Dubrovnika In prosili za delo, da bi prišli na ta način domov. So nekateri redki rojaki, ki so po več let tu in dobro zaslužijo, toda ti nas ne poznajo, ker so že zatajili našo domovino. Naj zadostujejo te kratke vrstice za opomin, kajti če bi hoteli natančneje opisati tukajšnje obupno življenje, nimate zadosti prostora. — Slovenski izseljenci.
♦	Vprašanje okrnitve naših univerz Kakor smo že poročali, so se včeraj vrnili iz Beograda člani ljubljanske univerze z rektorjem g. dr. Nahtigalom na čelu, ki so te udeležili konference univerzitne komisije v prosvetnem ministrstvu. Komisija fcna nalogo proučiti novi zakon o univerzah, kakor tudi rešiti vprašanje redukcij fakultet. Komisija ljubljanske univerze je dobila za svoje predloge močno oporo pri beograjskih hi zagrebških kolegih ter je vladalo med vsemi člani komisije o vseh v razpravi se nahajajočih vprašanjih popolno soglasje. Komisija je izdelala obširno spomenico ter jo 29. februarja t. 1. izročila prosvetnemu ministru. Komisija ie soglasna v tem, da se fakultete ne smejo reducirati. Zdi se, da je vplivala spomenica komisije na stališče prosvetnega ministra g-Grola. Tako se da vsaj sklepati po prvih poročilih o njegovem govoru, podanem včeraj v Narodni skupščini o priliki proračunske razprave. Komisija ljubljanske unij verze je v Beogradu posedla med drugimi K Ljubo Davidoviča, poslanca dr. Alberta Kramerja in Jugoslovanski klub. Vsi so obljubili svojo pomoč in zagotovili, da se zavzamejo za zahteve ljubljanske univerze V ponedeljek bo poročal rektor g. dr. Nah-tlgal na seji univerzitetnega sveta o rezultatih posvetovanj komisije v Beogradu
♦ Slušatelji naše univerze. V eltnem semestru 1928 se je na ljubljanski univerzi vpisalo 1158 slušateljev (1138 rednih in 20 izrednih). V zimskem semestru 1927—1928 je bilo vpisanih 1311 slušateljev (1280 rednih in 31 izrednih). Na posamezne fakultete se v letnem semestru razdele: a) filozofska 277 rednih, 13 izrednih, skupaj 290, od teh 74 slušateljic, b) juridicna fakulteta: 264 rednih in 6 izrednih, skupaj 270, od teh 16 slušateljic, c) medicinska: 65 rednih, od teh 6 slušateljic, d) tehniška: 442 rednih, 1 izreden, skupaj 443, od teh 14 slušateljic, e) teološka: 90 rednih slušateljev.
♦	Sestanek reprezentativnega odbora za Župančičevo slavje se zaradi koncerta Glasbene Matice ne bo vršil v ponedeljek 5. t. m. ampak drugi ponedeljek 12. t. m. v istem lokalu in ob isti uri, kakor Je bilo naznanjeno da vabilih.
♦	Železniške olajšave za posetnlke Jadrana in naših zdravilišč. Po novi železniški tarifi z dne 1. t. m. uživajo obiskovalci mest, krajev in zdravilišč na naši jadranski Dball kakor tudi na naših otokih na povrat-ku popust polovice železniške vozne karte, v dobi od 1. oktobra do 31 maja pa 75 od-»totni popust. Ta olajšava je veljavna samo tedaj, ako je potnik pri odhodu plačal normalno ceno kateregakoli razreda ali vrste rlaka. Glede Slovenije so veljavne iste olaj lave za naslednja zdravilišča: Čateške to-*Mce, Dobrna, Guštanj-Ravne (rimski vrelec)- Laške toplice, Rimske Toplice, Roga-fka Slatina, Slatina-Radenci, Toplice pri Hovem mestu in Topolščica. Potniki, ki se |ele poslužrtt te olajšave morajo na odhod-ii postaji kupiti potrdilo o potovanju (cena ) Din). V tem potrdilu bo odhodna postaja ►■pisala ime potnika, prepotovano progo nr Itevilo karte ter te podatke potrdila s po-»tajnim žigom, datumom in s podpisom šefa postaje. Potnik sam pa more poskrbeti, da hu kopaKšena uprava potrdi, da se je v do-Ičnem kraju mudrl vsaj deset dni.
♦	Himen. Poročil se je g. dr. Mirko Bo-fcč, ravnatelj Kranjske hranilnice, z gdč. tristo Mavsarjevo, nečakinjo rudarskega tiavarja in dvornega svetnika inž. Vinka »trgarja. Bilo srečno!
♦	Smrtna kosa. Na Zdušah pri Kamniku k umrl po kratki bolezni posestnik g. Franc p a m Pogreb bo danes ob 16. uri. Pogojniku blag spomin, preostalim naše iskre-io sožalje!
♦	Občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v LJubljani se bo vršil v četrtek |9. t. m. ob 16. uri v srebrni dvorani hotela fcioin v Ljubljani	501
♦	Razpisani pošti. Razpisana }e služba po-jodbenega poštarja pri novootvorjeni pošti f Golniku V-2. Jamčevina 400 Din Letni jrejemki: redna plača 3000 Din, doklada pOO Din, za brzojav in telefon 360 Din, za jrenašanje pošte 6570 Din. za selsko dostavo 5928 Din. — Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri novootvorjeni pošti v robu na Dolenjskem (IV-2). Jamčevina 600 pn. Letni prejemki: redna plača 4800 Din, joklada 2400 Din, za odpravljanje in prev-lemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, za jrenašanje pošte 5840 Din. Prošnje s prilo-puni naj se pošiljajo na poštno ravnateljstvo f Ljubljani do 15. t. m.
♦	»Zbori« (1. in 2. štev.) so do tiskani in jh uprava razpošlje do ponedeljka vsem inskrm naročnikom s prošnjo, da čimprej iakažejo naročnino (40 Din) za letos, če je e niso. Položnice bodo priložene. Prihod-|a dvojna številka izide točno 1. aprila, dole pa Jo ie naročniki, ki so naročnino Že bravnaH. Naklada »Zborov« Je letos ome-fcna na manjše število izvodov, zato pri-pročamo, da se novi naročniki takoj pri-lasfjo. I. letnik »Zborov« (1925) je razpro-(mi, dobe se le še nekatere posamezne par-ture. — Uprava »Zborov«.
♦	Na velikem beograjskem plesu »Kola fsL sester« so Slovenke v narodnih nošah kbujale splošno pozornost. Sa; pa so Ljubimo zares tudi zastopale same lepe dame.
Anton Ferant, trgovski vrtnar In drevesni-čar, LJubljana, Ambrožev trg 3.	50
*	Opozarjamo trgovce in živinorejce na
današnji oglas »Govedomedike«. jugoslo-venske razpošiljalnice prej>aratov za govedo, konje in prešiče v Mariboru. 2991-a
*	Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru se bodo začeli 12. marca t. L in bodo trajali šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat
313
*	Toaletno hi deslnfekciisko sredstvo Sa-noform se dobi v vseb lekarnah in drogerl-Jah. 45
*	Izjava. Podpisani S1 a p š a k Josip, elektrikar pri rudniku Trboveljske premo-gokopne družbe na Senovem, izjavljam: KeT se razne osebe zanimajo za moje so-lodnike, sem prisiljen objaviti, da me ne vežejo nikake sorodne vezi s Slapšakom, ki je bil na smrt obsojen pred novomeško poroto. — Slapšak Josip, Senovo pri Rajhen-burgu.
Iz Ljubljane
o— Redna seja ljubljanskega občinskega
sveta se bo vršila prihodnji torek ob šestih zvečer. Na dnevnem redu so med drugim poročila o obligacijskem posojilu, o pooblastilu župana za pričetek neobveznih pogajanj v svrho najetja inozemskega posojila, o ustanovitvi stanovanjskega urada ter samostojni predlog občinskega odbornika Am-brožiča glede odkupa Tomažičevega vrta.
n«— Burko »Pred poroko«, ki je dosegla pri vssh dosedanjih predstavah popoln u&peh Ln je posetnike izredno zadovoljila s svojim zdravim humorjem, bo ponovil šentjakobski gledališki oder danes zadnjikrat. Opozarjamo vse, ki žele par ur neprisiljene zabave, da ne zamude prilike, ogledati si to velekomično burko. Sodelovali bodo najboljši igralci in igralke odra.
u— Na prvem bolgarsko-slovenskem večeru, ki se bo vršil v četrtek. 8. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, bo predavala gospa Vanja Gospodi nova o bolgarski ženi ter vobče o lastnostih, strefnljenjih, idealih in zadevah sodobnega ženstva. Predavanju bo sledil koncert. Operni tenorist g. Georgij Gospodinov bo pel bolgarske narodne pesmi Predprodaja vstopnic je v trgovini »Sana« nasproti glavni pošti.
u— Koncert Nar. železničarsko glasbeno društvo Sloga priredi v ponedeljek, dne 12 marca v veliki dvorani hotela Union koncert, na katerem izvaja znamenito delo Jos. B. Foersterja; »Štirje junaki«, domovinsko legendo za mešani zbor in orkester, Vit. Novakove »Tri pesmi«, za moški zbor m orkester ter najnovejša dela Axma-na, Adamiča bi Šantlja brez spremljeva-nja Pri koncertu izvaja orkestralni del operni orkester, zelo pomnožen s člani društvenega orkestra in orkestralnega društva. Vse točke sporeda se v Ljubljani izvajajo prvič, na kar se glasbo ljubeče občinstvo danes opozarja.
u— Vrtnarsko predavanje s skioptičnlmi slikami. Podružnici Vrtnarskega hi sadjarskega društva v Ljubljani se Je posrečilo, nabaviti si skioptikon za predavanje, ld se
Čuvaite se infuence.
Okolica bolnika se Izogne nevarnosti na-lezljivosti. ako uporablja
bo vršilo v torek 6. t. m. ob dvajsetih v d« kliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Pre daval bo g. A. Lap o okrašenju oken. Član stvo se vabi k obilni udeležbi. Dobro došl so tudi nečlani.
u— Plesne vaje se bodo vršile v nedelj« popoldne od 3. do 7. v hotelu »Bellevue«.
U— Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada. Ustanovni občni zboi se bo vršil v nedeljo 11. t. m. ob 10. dop v veliki dvorani univerze. — Pripravljala odbor.
u— Inštruktorje za vse predmete, prvo
vrstne moči. preskrbuje Društvo slušatelje! filozofske fakultete, Ljubljana — univerza u— Ugotovitev. Povodom smrti prol Rcbide smo poročali, da je podlegel težki operaciji. Resnici na ljubo ugotavljamo, di je podlegel posledicam nevarne bolezni, ni pa operacije.
Za desinfekcijo ustne dupline in grla
Panflavin pa&tilc uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezni Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane.
V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
na velesejmu. Pošljite kože □□□□nnnDDDUuuiJunni ii u h traxDX
u— Življenje ln umiranje v Ljubljani. P«
uradnih podatkih je v mesecu februarju 192! bilo rojenih v Ljubljani 140 otrok (73 moškega in 67 ženskega spola), med temi J mrtvorojenčkov. Umrlo pa je 55 moških in 54 žensk, skupaj torej 109 oseb, in sicer: 13 oseb za ostarelostjo, 12 oseb za jetiko, 13 za boleznijo na srcu 9 za rakom, 8 za prirojeno slabostjo, 7 za pljučnico, 3 za vnetjem slepiča, 3 za vnetjem ledvic, 1 za influenco, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za krčenjem jeter, 27 oseb zaradi drugih naravnih smTtnih vzrokov, 2 osebi zaradi smrtne nezgode, 7 oseb pa je izvršilo samomor. Tri in dvajset oseb Je doseglo starost nad 7(1 let. Za nalezljivimi boleznimi ie obolelo 25 oseb, in sicer: 13 na ošpicah. 7 na škrlatin-ki, 2 na šenu, 2 na davici in 1 na legarju.
u— Policijski drobiž. Policijski organi so tekom petka in sobote spravili z ulic v zapor zopet več beračev, ki se kljub strogim odredbam glede prosjačenja še vedno zatekajo v mesto. Potom policijskega voza sta bila ekspedirana v zapor tudi dva no-torična pijančka PerCgrin ter France G. Zadnji je obležal v soboto Okrog 1. zjutraj v snegu na Dunajski cesti. Kljub mokroti bi tamkaj bržkone prespal vso ostalo noč, da ga niso spravili v kraj in na suho stražniki, ki vTŠe v takih primerih uprav sarna-ritansko delo. Proti jutru se ie tovarišem v policijskih zaporih pridružilo še 5 pohajko-valcev, ki jih je stražnik zalotil speče na nekem kozolcu na Ilovici. V ostalem so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina vozička, 1 tatvina kolesa, 1 prestopek javnega pohujšanja, prestopki pasjega kon-turrjaca, 1 nenavadna obolelost. 1 sum samomora in 3 prestopki cestnega policijskega reda.
u_ Slabost na cesti. V petek malo pred 12. se je v Kolodvorski ulici nenadoma zgrudfl na tla 53 letni krošnjar Kosta Udi-ljak. Obšla ga je nenadna slabost ter je obležal na tleh v nezavesti. Prihiteli stražnik Je o dogodku obvestil rešilno postajo, ki je odposlala v omenjeno ulico rešilni voz. Uslužbencem rešilne postaje pa se je posrečilo nezavestnega krošnjarja na licu mesta spraviti z masažo zopet k sebi, nakar so ga prenesli v domačo oskrbo na njegovo stanovanje v Kolodvorski ulici št 24.
*	Avtomobil pritisnil delavca ob zid.
Lovro Cenčič, 29 let star, rodom iz Stubice, delavec pri trgovcu s koloniialnim blagom Kardošu v Zagrebu, je skupno s tovarišem Alojzom Terčičem nakladal v skladišču v Hici 79, blagajno na tovorni avtomobil. Ko sta avtomobil natovorila in je krenil, se je Cenčič obesil nanj z leve strani, da bi se popeljal. Avtomobil se je, vozeč skozi vežo. moral ogniti vozu, ki je stal v veži, in je zaradi tega zavozil tesno k zidu. Nenadoma se je začul strašen krik, nakar ie šofer takoj ustavil avto. Na tleh je ležal nesrečni Cenčič ves v krvi. Imel je še toliko moči, da je potožil Ferčiču, da je sam kriv svoje nesreče; zatem se je onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je takoj umrl. Šofer Dragutin Štekl je pri zaslišanju izjavil, da ni opazil, da je Cenčič na avtomobilu, ker je karoserija tri metre šeroka.
*	Lopovi so se spravili tudi nad pošto. V zadnjem času je bilo več primerov s fal-sificiranimi brzojavnimi nakaznicami, ki so jih pošte naslovnikom izplačale, dasi niso bile na nobeni pošti vplačane. Zaradi tega razglaša poštno ravnateljstvo ministrski odlok z dne 31. januarja 1928.. ki odreja z kakšno previdnostjo morak; pošte izplačevati nakaznice, posebno brzojavne Pri nakaznicah, katere se glase poste restante ali za osebe v hotelih, penzijonatih itd. kakor tudi pri nakaznicah, ki znašajo več ko 500 Din, a pošta naslovnika ne pozna, mora naslovna pošta vprašati sprejemno pošto, ali je bila tista nakaznica v resnici vplačana Preden pride odgovor od sprejemne pošte, sme pošta izplačati nakaznice za take naslovnike samo tedaj, če jamčita za naslovnikovo istovetnost s svojim podpisom dve zanesljivi osebi, ki jih* pošta pozna.
«Ito» zobna pasta najboljša!
♦	Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca
Vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franz-Josef« zaužita vsako iutro na tešče lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih zaklopnic učinkuje voda »Franz-Josef« zaneslilvo in bTez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje. Jablane, prunus triloba. lepotično grmičevje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim za pomladno saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov.
se mrzlično pripravljajo na pomlad A tudi Ljubljana ne zaostaja Tvrdka Fran Lukič v Stritarjevi ulici je uvozila najmodernejše damske plaišče in obleke, na kar opozarjamo naš ženski svet.
♦	Oklic. Alojzij Solak, živinski trgovec, prej stalno stanujoč v Mariboru, Slovenska ulica št. 36, je meseca maja 1926. kupil in le deloma plačal v Kravjeku (občina Loče, srez Koniice) posestvo, ki so mu ga obdelovali drugi ljudje. Na to posestvo je često zahajal, dne 22. maja 1927., oziroma meseca junija 1927 (ob času spravljanja sena) pa je neznano kam izginil. Ker ie imel Alojzij Solak baje v onem času pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da je bil oropan in nasilno odstranjen, podan pa je bil tudi sum, da je sam neznanokam pobegnil, ker Je bil zelo zadolžen. Vsakdo, komur je kaj znanega o Alojzu Solaku, osobito o njegovem bivališču. se naproša, da to javi okrajnemu sodišču, odd. III., v Konjicah, Slovenija.
*	Tri mesece obešen. Kakor Javljalo Iz Maribora, so gozdni delavci blizu Studencev naleteli na grozno najdbo. Na neki bukvi Je viselo moško truplo, ki ie skoraj do okostja razpadlo. Le po obleki se le mogla ugotoviti identiteta: bil ie to Ivan Frbež-nik, ki je približno pred tremi meseci izginil brez sledu. Samomor je izvršil baje zaradi- nesrečne ljubezni.
Od razpisanega natečaja velikih nagrad Mirim čokolade, t J. koles, gramofonov, ur, servisov itd so orelell nadaljn! sledeči naslovi:
G. Fflrst, M. Sobota: S. Križišmlk, Gorje; S. Pire. Selca; M, Mohorlč. Ormož; L. Mlinairič. SI. Gradec; A. Lamut, Ptuj; E. Rotbauer. Maribor; J Hafner, Kranj: J. Radšel Šmartno: S Berlot. Moravče: F Koren. Šoštanj; O. Aristovnik. Pesje: J. Hedžet Ormož; I Vadnu, Maribor; J. Zel-ko. M Sobota; O. Paar, Jesenice: J. Fe. rančič, Otiški vrh; B. Šinnmac, Kranj; V. Zakušek, Velenje; M. Košenina. Gornji grad
n— Zopet samomor. Pod tem naslovom tmo poročali v petek o obešencu. ki so ga našli v četrtek zjutraj pod nekim kozolcem med Vodovodno cesto in staro kamniško zvezno progo. Napačno informiran* smo navedli, da gre v predmetnem primeru za samomor 43 letnega Franceta Trebušaka, stanujočega v barakah bivše milarne, kar !Pa ne odgovarja resnici. Obešenec je bil identificiran za brezposelnega delavca Fr, Korošca, ki je od časa do časa služil pri tiznih posestnikih oa Posavjn, dočim je Ft. Tiebušnik živ m zdrav pri svoM družini in Jki mu tudi mi privoščimo, da bi se še dolgo veselil svojega življenja.
u— Skoro ne mine dan... V Ljubljani skoro ne mine dan, da ne bi kronika beležila vsaj ene tatvine kolesa. V petek je zopet prijavil trgovec Ivan Zupančič, stanujoč v Krsnikovi ulici d, da mu ie navihan tat odpeljal 1500 Din vredno kolo »Kinta« In sicer iz veže čekovnega urada v Beethov novi ulici.
o— Na žalovanje je z oblačili malokdo pripravljen. Za tak primer nudi tvrdka Lu-kič v Stritarjevi uHci lepo izbiro žalnih oblek za gospode hi dame.	476
u— Vsaka dama se za tnal denar elegantno obleče pri P. Magdiču. Ljubljana.
u— Male tatvine. Prodajalka čevljev Ema Kogojeva, stanujoča v Florijanski ulici 13, Je prijavila, da i ie pred par dnevi, oižko-ce ua večer, nekdo odpe'jai iz vel« 600 dinarjev vredne gare. P»ž.neje je doznala, da je bil tat bivši trgovski potnik Viktor K., znan kot hudomušen pijanček. Viktor je oškodovanki tudi priznal, da je res on odpeljal voziček, pa se ne more sponnuti, kje bi ga pustil... Iz nekega vagona na tivo'ski progi so razni tatovi že več dni odnašali premog. Predsnočnjim so železničarji zopet »apazili tatove kuriva in so zaradi tega obvestili stražnika. Tatovi pa so bili previdni ter so jo še pravočasno odku-rili.
Iz Maribora
a—: Razgrnitev volilnih Imenikov. Volilni tmentki mestne mariborske občine, ki so na novo sestavljeni odnosno popravljeni in prepisani, ter štejejo kakor smo že včeraj poročali 8279 volilcev, bodo med običajnimi uradnimi urami od 15. marca naprej stalno razgrnjeni v konskripcijskem uradu mestnega magistrata. Vsakdo ima pravico volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter zahtevati njegove popravke. Popravki pa se smejo zahtevati še 15 dni po razpisu volitev. Kdor hoče dobiti prepis stalnih volilnih imenikov, naj to javi do 1. aprila mestnemu magistratu ter vloži pri mestni blagajni za vsak prepis znesek 350 dinarjev.
a— Ameriška novinarka v Mariboru. Včeraj popoldne je potovala skozi Maribor v Prago novinarka Miss Marta Roth, sotrud-nica newyorškega lista »Sun«. Novinarka je prišla iz Zagreba, kjer se }e mudila več dni. Miss Rpth je navdušena esperantistka, teT Je že petkrat prepotovala svet.
a— Prenočišče avstrijskega letala v Um-bušn. Včeraj ob 2. popoldne ie moralo pristati na travniku v Limbušu pri Mariboru letalo uslužbeno na stalni zračni prometni progi Dunaj-Celovec-Benetke. Letalo je enokrovni tip Junkerswerke s šestimi prostori za pasažirje. Na letu iz Celovca ie za-brodilo ter končno pristalo v Limbušu s pilotom, njegovim pomočnikom io nekim avstrijskim carinskim uradnikom kot potnikom. Spuščanje in pristanek sta brla brez vsake nezgode. Pilotov pomočnik je sorodnik g. Fišeria v Limbušu, ki ie nepričakovane goste gostoljubno sprejel in prenočil.
Iz Celja
e— Umrle so tekom meseca februarja v
mestu Celju 3 osebe in v celjski favni bolnici 19 oseb. Od teh je iz Celja 5, iz cellske okolice 2 in iz drugih okrajev 12 oseb.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bohiid h umrla 2. L m. 24-letna posestnica Marija Okrožnikova iz Nove cerkve. 3. t. m. je preminul v javni bolnici v 78 letu starosti g. Kare! Kaliger, upokojeni poštni uradnik iz Ponikve ob juž. železnici. Pokojni je tast g. dr. Josipa Karlovška, odvetnika v Celju. Na i počiva v miru, preostalim naše sožaije!
„CH NC FEUSMN"
k na vino z železom, najučinkovitejše sred tvo proti slabokrvnosti. Dobiva se vsaki lekarn«.
r
Ijn
Iz Kranja
Beragka nadloga. Vedno pogosteje ihajajo pritožbe o beraSki nadlogi in vsi« jrvosti, ki se je razpasla tudi v mestu. Pretekli petek so aretirali mestni stražniki kar šest beračev in beračic, ki so vsi pri« stojni v okoliške občine.
r— Poverjništvo Vodnikova družbe po« eovno opozarja stare člane, »aj dvignejo ie preostale knjige in plačajo Članarino, nove pa, da pristopijo k tej prevažni knjiž* ni družbi Z glasiti se je v knjigami «Sav&».
r— Mil&nskega «Ciganl» v Kranju. Pre« tekli petek je vprizoržl domači gledališki oder po skoro večmesečnem odmoru zna* i»o šaloigro «Cigani». Skoro nabito polna gledališka dvorana Narodnega doma je pričala, da si občinstvo želi gledaliških predstav, njeno razipoloženje in zadovolj« Stvo pa, da je igra nad vse uspela.
Iz Tržiča
6— Osebna vest. Postajni odpravnik g4 Ivan KulčaT je prestavljen iz Tržiča v La»
Sko. Na njegovo mesto je imenovan g. Ivan Strniša, ki je bil dosedaj na postaji Sava
pri Liti ji.
č— Sprememba posesti. Društvo Sv. Jo* fefa je kupilo Jegličevo hišo v «Gash». V tie hiši je bila starodavna gostilna Jegli« čeve rodbine, kier je zadnil gospodar, no. kojni cerkveni ključar Jeglič točil dooro kaplHeo in prodajal okusne klobas«. Te gostilne je sedaj konec. Novi posestniki so dosedanjemu najemniku Blažu Hribarju ustavili obrt Le v stanovanju so ga obdr» želi. Slednji p1-*5a menda dosedaj najvišjo najemnino v Tržiču, namreč za eno sobo in kuhinjo mesečno 350 Din. Tudi svoje« vrsten rekordi
miiiiiiiiiiiiii |
Mladost in ljubkost,
se dasta dolgo ohraniti. S stal« nr negovan iem z . ivea*c.e» no se prepreči rarpokanje ko« že na obrazu ter o«' . lise. Nive»«krema vsebuje F *cit, substanco, ki poživi funkcije kože. Vendar samo
Nivea-crema.
minimumu
i
Iz Trbovelj _
t— Praznovanja pri rudniku. Centrala TPD v Ljubljani je obvestila ravnatelj« atvi rudnikov v Trbovljah in v Hrastniku, da morajo praznovati v soboto, nedeljo in še jutri, ker da je premalo naročiL Ne sa* mo rudarji, temveč tudi obrtniki, trgovci in gostilničarji gledajo s strahom v bo* dočnost, ker so letos tako zgodaj začeli praznovati
t— Smrtna kosa. Umrli »o: Anton Gun« šek, rudar v p., 72 let; Ivan Flobus, sin ru« darja, 2 in pol leta; Vinko Polak, rudar, 48 let; Ivan Kavše, orožniški kaplar, 27 let; Franc Pavlovič, rudar v p., 34 let; Tomaž Bevk, dninar. 64 let; Vinko Raspotnik, ru» dar v p„ 59 let; Franc Soštar, sin rudarja, 4 leta; Jernej Kovče, rudar, 29 let.
t— Iz dna življenja. Razburljiv, pa tudi komičen prizor se je nudil občinstvu v če« trtek okrog 21 ure pod Počivavškovim ki« nora. Neka žena, oblečena v samo srajco, je krčevito jokala in vpila, da gre v Savo, ker jo je mož pretepel Sava je namreč edino zatočišče vseh obupanih. Poleg nje je stala druga žena, ki jo je mirila io jo končno spravila domov.
Iz Zagorja
x— Ob priliki gozdnega poiara nad že«
leznico se je ponesrečil gasilec Ivan Ahčin; pri padcu si je poškodoval roko, da je mo« ral oditi v ljubljansko bolnico.
z— Obiskovalci kmetijskega tečaja pri« rede 7. t. m. izlet v Št. Jur ob južni želez« niči, da si ogledajo naprave ondotne kme» tijske šole.
z— Licitacija poitne vožnje bo jutri ob 11. uri v občinski pisarni.
z— Na občnem zboru StreljaČke družine je bil izvoljen predsednikom g. Hugo Bi« rolia, podpredsednikom pa g. Viktor Suša. Ostale funkcije so deloma obdržali prejš« nji odborniki Vojaška oblast je podarila društvu dve puški in več strel j i va.
Iz Novega mesta
n— Čudo narave. Posestniku Janezu Ko« betu iz Malega Slatenka je rodila krava te« le s tremi nogami Dogodek je izzval med okoliškimi kmet precejšnjo senzacijo.
Aretacije radi potepuitva. Mestna
je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Karol Jevšček, podnačeteik Franc Raje, tajnik Franc Avsec, blagajnik Alojz Roz» man.
t— Aretacije radi poepuStva. Mestna
policija je aretirala radi potepuštva Henri« ka Brinskeleja m Ludvika Perhaja, oba iz Kočevja. Mnogo hrupa in krika je povzro« čila Cecilija Jesihova, doma iz. Studenca pri Ljubljani Aretirali so jo v hotelu Uni« oou radi prostitucije. Pri aretaciji se je vrgla na tfa io besno suvala okoli sebe z nogami in rokami Stražnika, ki jo je hotel ukrotiti je s tako silo ugriznila v desno roko, da je moral iskati zdravniške pomoči n— Kopanje v Krki. Te dni se je V naj« hujšem mrazu kopal v Krki prof. g. Josdp Dular. Kopel mu je očitno prav dobro de« Ia, ker se je v rodi precej časa zadržal Na bregu ga je občudovalo mnogo gle« daJcev.
Moško kolo v Krki, Ko so poprav« Ijali železno ograjo na železniškem mostu preko Krke, je delavcem slučajno padlo orodje v Krko. Ko so ga iskali, so opazila na dnu, kjer je bila voda izredno čista in bistra, moško kodo. Delavci so ga izvlekli is vode in ga predali orožnikom. Kolo je bilo bržkone ukradeno. Ko je bil tat na potu preko mostu, se mu je moral nekdo približati ki se ga je ta tako ustrašil, da je vrgel kolo v vodo. Kolo je sedaj sprav« 1 j eno na orožniški komandi kjer naj se sedaj prijavijo vsi oni ki menijo, da je njihovo. V zadnjem času so namreč tatvi« ne koles n« Dolenjskem kaj pogoste.
Kandijske izgrede ob priliki trikrat preprečene aretacije nekega hlapca z Gor« jancev so obravnavali te dni na plenarni
ik
seji občinskega zastopa. Načelnik kluba
je predložil inter« pelacijo, v Icateri je zahteval, naj se ener«
SLS. prof. g. Ambrožič je predložil inter« kateri je
gično nastopi proti mestni policiji ki da
je izgrede sama zakrivila. Ker je župan dr. Rezek odklonil nujnost Interpelacije, so dvignili občinski odborniki SLS silen kra» val Zupan je profesorju Ambrožiču od« vzel besedo ter izjavil, da bo o izgredih poročal na prihodnji občinski seji, vendar pa lahko že sedaj reče, da bo tako inter« pelanta kakor tudi one, ki so se obrnili nanj radi interpelacije še glava bolela, ker so se dogodki čisto drugače odigravali kakor hočejo vedeti. Kakor smo že poro« čali ima zadevo v rokah državno pravdni* štvo.
čitajte jutri PONEDELJEK"!
M
Milit
Ne govorite!
o visokih cenah! Oglejte si U izloib ftrrdks
L MM 11.111
damska kombineža s čipkami* Din 34.-d. spalne srajce	Din 59.-
d. tricot hlače	Din 36.-
domače halje	Din 98.-
d. pyjatna	Din 128.-
d. volneni pullover Din 169.-
Gospodarstvo
Znižanje carin v trgovinskih pogodbah z Anglijo in Bel-
aajboljše, najtrajnejše zato najcenejše 1
Z ratifikacijo in objavo v <Službenlh No-vinah> sta stopili v veljavo trgovinski pogodbi z Anglijo in Belgijo ter Luksembur ško. Obe pogodbi sta sklenjeni za dobo petih let z enoletnim, odnosno polletnim od povednim rokom ter imata značaj dolgotrajnih trgovinskih pogodb.
Naše gospodarske kroge bodo predvsem zanimale carinskotarifne spremembe, ki so z ratifikacijo stopile v veljavo. En del carinsko • tarifne pogodbe z Anglijo je bil pri nas avtonomno ie uveljavljen 20. junija 1927 in je obsegal vsega 14 tarifnih postavk.
V sedaj objavljenem tarifnem delu pogodbe (s 1. marcem stopile v veljavo še postavk tudi med drugim vezane dosedanje carine na bombaževo predivo iz pozicije 274. in 275., in carine prosti uvoz antracita. Razen tega so po ratifikaciji trgovinske pogodbe (s 1. marcem) stopilo v veljavo še nove znižane carine za bombaževo in volneno blago, ki tangirajo našo trgovino in industrijo v. občutni meri. Omeniti je eni tanje uvozne carine na bombaževe tkanine, ki tehtajo preko 120 gr na 1 m* in štejejo na 1 cm* v votku in snutku: a) do 50 niti — od sedanjih 150 na 120 zlatih dinarjev; b) od 50-80 'žic — od sedaniih 170 na 140 zlatih Din; c) preko 80 žic - od 200 na 180 zlatih Din. Carina na bombaževo prejo za nadrobno prodajo iz post. 276., je znižana za sirovo prejo od 100 na 70 zlatih Din, za beljeno prejo od 120 na 90 zlatih Din in za barvano ali tiskano prejo od 140 na 110 zlatih Din. Obenem pa so vezane pogodbene postavke za bombaževo blago, ki tehta do 120 gr na 1 m* Dodatek za mercerizirana prediva je znižan od 50 na 25 %. Za tul in bombinet ter bombažne čipke so pogodbeno vezane sedanje carinske postavke. Za volnene blago iz postavke 317., ki tehta nad 70 gr na 1 m1, je carina znižana od 250 na 180 zlatih Din, za blago od 500 do 700 gr od 800 na 280 zlatih Din in za blago pod 800 gr pa od 450 na 850 zlatih Din, dočim je za blago od 300 do 500 gr vezana pogodbena carina 280 zlatih Din. Povprečno znižanje se giblje torej med 20 in 30 % sedanje carine.
Nadalje so v angleški pogodbi vezane postavke glede računanja carinskih pribitkov sa barvanje, beljenje in tiskanje. Ti dodatki se imajo računati od pogodbenih carinskih postavk na sirovo blago. Velika pridobitev za našo tekstilno trgovino je določba v pogodbi z Anglijo, da se računa samo enkratni pribitek,. kadar ima blago več vrst predelave, in sicer najvišji. Tudi je velika pridobitev za manufaktoriste, da se dodatki svile in volne pri posamesnih vrstah blaga, ki ne presegajo 5 % skupne teže, ne bodo o pošte vali pri odmeri carine. One vrste blaga, pri katerih je osnova popolnoma iz bombaža, votka pa popolnoma ali deloma iz volne, se bodo carinile, ako volna ne presega 50 % skupne teže kot volneno blago, toda z 20 % odbitkom. Te koncesije bodo seveda prišle v prid tudi Cehom, Avstrijcem in Nemcem.
Nadalje so v angleški pogodbi vezane carine. na usnje za podplate (določene v belgijski pogodbi), na pocinkano in pocinjeno pločevino, valovito pločevino iz poz. 537., na pregrejevalce pare, lokomobile, traktorje, parne vozove, parne sesalke, turbine, zračne kompresorje, mlatilnice ter šivalne stroje. Za predmete, ki spadajo pod post. 646. točka 3, 650. in 652., velja svobodni uvoz, dokler se ne pričnejo izdelovati v naši državi. Carine prosti uvoz mlatilnic in lokomobil ter traktorjev, je dovoljen za dobo petih let, po preteku te dobe pa dokler se ti predmeti ne bodo začeli izdelovati v naši državi. Pogodba z Anglijo ne obsega nikake tarifne pogodbe za uvoz v Anglijo in velja v tem ozira le klavzula največjih ugodnosti.
Tarifni del trgovinske pogodbe s belgijsko - Inksemburško carinsko unijo predvideva znižanje uvozne carine na cikorijo od 15 na 5 zlatih Din, na ultramarin od 30 na 20 zlatih Din. nadalje odpravo uvozne ca-rine na Tomaževo žlindro aH moko (dosedaj 2 zlata Din), kar indirektno znatno tan-gira interese naše industrije umetnih gnojil. Carina na ostalo pod platno usnje, iz-vzemši krupone. je znižana od 115 na 90 zl. Din, dočim so za gornje usnje in za gonilne jermene iz usnja vezane sedai veljavne carine. Carina na enojalice sa klobuke je znižana od 350 na 100 Din, kar bo naša klobu-čarska industrija živahno pozdravila. Važne so določbe glede carine na steklo. Znižana je carina za brušeno, -pobrano in slično steklo, ki meri v dolžini in širini manj kakor 100 cm, od 90 na 25 zlatih Din in preko 200 cm od 40 na 88 zlatih Din, za ostale vrste stekla pod poz. 510. c. t. pa je vezana sedanja uvozna carina. Za steklo pod 5 mm debeline v dolžini in širini do 100 cm ie znižana carina od 40 na 85 zlatih Din, od 100 do 200 cm od 45 na 40 zlat Din in preko 200 cm od 50 na 45 zlatih Din Končno ie znižana uvozna carina na prevozna sred stva. in sicer na Mcikle od 40 n» 30 zlitih Din ter na motnelkle in njih dele od 80 na 20 % vrednosti.
S strani belcriisko - luksemburSke carinske Unije so bile določene naslednje carinsko - tarifne postavke: Za fižol in bob je dovoljen carine prost uvoz. Za češplje v sodih znaša carina 20 belgijskih frankov za ICO kg (multiplikator 2 do 4 po kvaliteti
blaga). Nadalje je pogodbeno zajamčen svoboden uvoz belega, mehkega in poltrdega kamenja, apnenega dušika in taninskih ekstraktov iz hrastovega in kostanjevega lesa.'' Za salame znaša uvozna carina 12 frankov (multiplikator 1), za pekmez 25 frankov (multipL 1.2), za rezane grede v debelini nad 15 cm 5 frankov na 1 m3 (mul-tipi. 6). za ostale vrste rezanega lesa 7 frankov (multipL 5), za doge 0.40 franka za 100 kg (multipl. 9) ter za parketne deščice 20 frankov (multipl. 2).
Kakor je iz gornjega razvidno, so koncesije, ki jih je morala dati naša delegacija Angliji, mnogo večje in pomembnejše za naš gospodarski razvoj, kakor one, ki so jih dobili Belgijci. Pri pogodbi z Anglijo se je občutno zmanjšala zaščita tekstilne industrije, ki je dosedaj uživala zelo ugodno konjunkturo.
wn Gibanje konknrsov t tekočem letn. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je v februarju registriralo 83 konknrsov (v januarju 79) napram 121 v istem mesecu preteklega leta. Na posamezna pravna področja je odpadlo v februarju naslednje število konkuraov: na Srbijo in Črno goro 58 (v februarju 1927 82), na Hrvatsko in Slavonijo 8 (14), na Slovenijo in Dalmacijo 9 (9), na Bosno in Hercegovino 0 (3) in na Vojvodino 8 (13). Skupno število konkurzov se je v preteklem mesecu sicer nekoliko dvignilo (na 83 napram 79 v januarju in 80 v decembru), vendar pa je v primeru za L 1927. nazadovalo. V prvih dveh mesecih t. 1. je bilo skupaj registriranih 162 konkuraov napram 200 v istem razdobju pret. leta, ia sicer v Srbiji 113 (januarja - februarja 1927 126), v Hrvatski in Slavoniji 20 — (30), v Sloveniji in DImaeiji 15 (9), v Bosni in Hercegovini 1 (5) in v Vojvodini 13 (20).
= Držama hipotekama banka in gospodarski interesi Slovenije. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nam poroča: Dne 29. februarja se je vršilo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posvetovanje gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, na katerem se je podrobno razmotrivalo vprašanje obveznega nalaganja javnega in hipotekarnega denarja pri Državni hipotekami banki. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik gosp. Jelačin, ki je v svojem uvodnem govoru ob-jasnil vprašanje obveznega nalaganja javnega in pupilarnega denarja pri Državni hipotekami banki s stališča gospodarskih interesov Slovenije. Debate o tem vprašanju so se udeležili predsednik notarske zbornice gosp. Hudovernik, zastopnik odvetniške zbornice gosp. dr. Fettich. zastopnika Zveze jugoslovenskih hranilnic gg. Pretnar in Hiter, zbornični konzulent gosp. Žagar, zastopnik društva denarnih zavodov gosp. dr. Rant, dalje gg. Ivan Frelih, ing. R. Lah, dr. Golia, Kavčič in Trček. Mnenja vseh so Sla za tem, da bodi nalaganje javnega in pupilarnega denarja v Državno hipotekam« banko fakultativno in ne obvezno. V tem smislu se je koncem zborovanja sprejela tudi resolucija, katero je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v imenu trgovskih korporacij, zastopanih na sestanku, odposlala na merodajna mesta.
s RaCunski zaključki državnih dohodkov in izdatkov. Kakor znano, je bil pred meseci izdelan in objavljen računski zaključek za proračunsko leto 1924./25. To je prvi računski zaključek, ki je bil dosedaj objavljen. Iz Beograda poročajo, da bo do julija končan tudi računski zaključek za leto 1925./26.. potem pa bo pričelo delo na računskem zaključku za L 1926./27. in na računskih zakljufklh za leta po ujedinjenju. Ker se Je v teh letih mnogo delalo z dva-najstinami bo delo izredno težavno ter bo končano baje šele v sedmih letih.
»c Enotna ureditev odpiranja in sapir» nja trgovin v naši državi. Ker se je beograjsko prvostopno sodišče v nekem konkretnem primera postavilo na stališče, da je uredba beograjske občine glede odpiranja in zapiranja trgovin protizakonita in ker je beograjska občina nato ukinila to naredbo, »o se beograjske gospodarske zbornice skupno obrnile na ministra za socijalno politiko in zahtevale od njega, da se čim prej defi-nitivn^ reši vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin za vso državo.
=x Združitev tržaških paroplomih družb Cosulich • Line in Lloyd Trieatino. K naši tozadevni včerajšnji notici poročajo naknadno, da bo dražba Cosulich poleg ladijskega parka tržaškega Lloyda prevzela tudi njegove ladjedelnice v Trstu ter paroplovne družbe Maritima Ttaliana (Genova) in Puglia (Bari). Koncernu družbe Cosulich pripadajo poleg tega še tržiška ladjedelnica, paroplovna družba <Adria> (Reka) in Italijanska zrakoplovna dražba. V naše včerajšnje poročilo se je vrinila pomota, in sicer bi se moralo glasiti, da bo družba Cosulich povečala svoj ladijski park na preko 500.000 bratoregisterskih ton in ne ca preko 500.000 bratoregisterskih ton.
»= Dobave. Direkcija državnih železnic, prometnokomercijalni oddelek v Ljubljani, sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg dekstrina. Direkcija državnih železnic. gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 9. t. m ponudbe glede dobave 18 tiso? kg portlandskega cementa. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani, sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave borovih plohov, do 12. t m. glede dobave žičnikov, matic in bakrenih plošč, do 15. t. m. glede dobave bakrene plošče in materijala iz kavčuka. Predmetni pogoji
so na vpogled pri oddelkih te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacij« glede dobave mesa za čas od 1. aprila dQ 80. septembra 1928, in sicer: 10. t m. pri komandi mesta v Slov. Bistrici, 18. t m pri intendanturi dravske divizijske oblast v Ljubljani 14. t. m pri komandi maribor bkega vojnega okruga v Mariboru in pn komandi celjskega vojnegn okruga v Celju, 15. L m. pri komandi mesta v Ptuju, 10. t m pri komandi vojnega okruga v Kar-lovcu, 12. t. m. pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu 13. t. m. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, 14. t m. pri komandi mesta v Cakovcu. 15 t. m. pa pri komandi mesta v Sušaku. pri komandi mesta v Murski Soboti in pri komandi me sta v Dolnji Lendavi. Dne 17. t m se bo vršila pri komandi dravske iivizijske oblasti v Ljubljani licitacija plede dobave 10.610 kg svinjske masti Predmetni oglasi so na , vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Položaj na naših borzah
Devizni promet na linbljanski borti 14 milijonov Din. Vojna škoda ie nekoliko po pustila.
Ljubljana. 8. marca.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi srednje živahen. Tečaji deviz so napram zadnjemu tednu ostali v glavnem nespremenjeni. Privatna ponudba je bila nekoliko večja kakor zadnje tedne, vendar je morala Narodna banka tudi ta teden kriti večino potrebe. Največji je bil promet v devizah na Curih. Dunaj, Berlin, London in Newyork Skupni tedenski devizni promet je inašal 14 milijonov Din napram 12.9, 17.7. 18.7 in 9.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda po rekordnih tečajih zadnjega tedna popustila od 456 — 458 na 443 — 444. V ostalih državnih papirjih je tendenca ostala dalje čvrsta. Investicijsko se je trgovalo po 91 — 91.5, agrarne pa po 58.
Na tržišču zasebnih vrednot so bili banS-ni papirji bolj zanemarjeni. Tečaji so ostale v glavnem nespremenjeni. Praštediona sa ie za malenkost okrepila dočim notirata Narodna banka 6350 - 6500 in Ljubljanska kreditna 135 — 140. Tudi za industrijske papirje ni bilo večjega zanimanja, izvzemši za lesnoindustrijske vrednote. Slaveks se je trgoval po 115 — 120, Slavonija po 14 do 14.5 in Gutmann po 230. Vevče so bile nekoliko krepkejše ter so se trgovale po 140 — 142. Trboveljska, ki je popustila na 507.5 — 528, je koncem tedna notirala 527 do 530.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.0165 Berlin 13.585, Milan 301. London 277.52 Newvork 56.87, Pariz 223.85, Praga 168.55 Curih 1095.
Trst. Beograd 33.17 — 83.447, Dunaj 264 do 270, Praga 56.02 — 56.32, Pariz 74.81 d« 74.71, London 92.29 - 92.49, Newyork 18.81 do 18.95, Curih 363.75 — 365.75; dinarj 33.15 - 83.65.
Cnrih. Beograd 9.13, Berlin 124.10, New vork 519.50, London 25.34125, Pariz 20.433 Milan 27.43, Praga 15.395. Budimpešfc 90.75. Bukarešta 3.i9, Sofija 3.75, Varšavi 58.20, Dunaj 73.175.
Dunaj. Beograd 12.45 in ena osminka d 12.49 in ena osminka, Berlin 169.29—169.71 London 34.57375 — 34.67375, Milan 37.4 <lo 37.52, Newvork 708.55 — 711.05, Pari 27.8650 - 27.9650, Praga 20.99125—21.0712 Curih 136.35 _ 136.85.
Blagovna trt ica
Z lesnega trga. Na slovenskem lesnei trgu se je v zadnjem času pojavila zelo ž) vahna tendenca. Zlasti je veliko povpraši vanje za rezan mehki les (smreka, jelka' To živahnost je pripisati dejstvu, da J Nemčija pričela kupovati tako blago v A' striji (na Koroškem) in v Sloveniji (v S vinjski dolini, Dravski dolini in na Goret skm).. Nemški kupci so v Avstriji nakupi že precej blaga po dobrih cenah ter so isl tudi promptno plačali. Ko so italijanski t gevci videli, da se v Avstriji ne da več ki povati po dosedanjih nižjih cenah, so i tudi oni obrnili k nam. Poleg tega vplii na tendenco tudi živahno zanimanje Juži Amerike za jugoslovenski rezan les. V m ših lukah bodo te dni odpremljeni 3 pam ki z lesom za Južno Ameriko Slovenija J glede rezanega lesa v glavnem razprodan in z naročili založena. V hrastu je tendenc mirnejša. Trenotno je povpraševanje za hn stove frize. Glede na nastopajočo gradben sezijo je opažati oživljenje tudi v tramovtt za katere je cena čvrstejša. Italija je prič« ia kupovati v Sloveniji narezana drva in ji pričakovati da bo tudi v modoče mogoč prodati v Italijo več takega blaga. V osts lem je povpraševanje v drveb slabo. V bu kovini je tendenca ugodna in je povpraš« vanje inozemstva dalje živahno. Iz Italije a Španije je veliko povpraševanje za hrast« ve pragove, in sicer za celoletno dobavo. Oi zadnje licitacije hrastovih pragov za drža* ne železnice je odpadel priličen del tudi n slovenske producente, ki so te dni prejel iz Beograda tozadevne pogodbe. V splošnen ie povpraševanje po hrastovih pragih zeli veliko. — Na italijanskem lesnem trgu Jt naraščajoče gibanje cen postalo izraziteje« V trgovini je pričelo prevladovati spozna nje, da nadaljnja rezerviranost glede spo mladanskih nakupov ni več na mestu. Tr govci so v zadnjem Času sklenili večje kup čije. da povečajo svoje skrčene zaloge. 1 splošnem se pričakuje, da bo letošnja pora ba lesa v Italiji znatno večia kakor lani
Mariborski svinjski sejem. Dogon 171 svinj in 1 koza, prodanih pa je bilo 82 ko madov. Pri srednji kupčiji so bile cene naslednje: prašiči 7—9 tednov stari 280—300, 3—4 mesece 380—450, 5—7 mesecev 4«? do 550. 8—10 mesecev 580-650, 1 leto 1000 do 1200 Din komad: za kg žive teže 10 do 12.50, mrtve teže 16—17 Din.
Dunaiska bor?a kmetijske proizvoda (2. t m.) V skladu s prijaznejšim razpoloženjem na inozemskih borzah, je bila kupčija na dunajski borzi živahnejša. Cene pšenici in rži so se dalie dvijmile, ker je ponudba s prve roke izredno majhna, dočim se je povmrševanje novečalo Cene moki niso sledile dvigu cen pšenice in rži. Tur-SČica Je ve? ali manj zanemarjena. V ovsu le bila pri dvif?nienih cenah s strani ponudnikov kupčija slaba Uradno notirajo vključno blagovnoprometnf davek brez carine: pšenica: domača 40 — 41.25 madžarska Tisa (81/83 kg) 45.75 — 46.25; ržj marchfeldska 41 — 41.75; turščica: 38 do 33.75; oves: domači 81.25 — 35.

' " , . ' ' r ;	-i ,» ■
- : - ' -- , -. ■, -
. ; ■■■	S..':',:
General Nobile (1)
V •DKOMtra predsednika neeaSkega Aero-kluba, major j« von Kehlerja (25, ogleduje —-Jave na letališču r pomeranskem mestu Stolpu. Po najnovejših vesteh si je izbral Nofeil« to letališče kot izhod-no točko za svoj polet na Severni tečaj.
Nemški darovi afganistanskim gostom
Kralj Amanulah se je pokazal ob pri-K& svojega obiska v Berlinu zelo darežljivega, toda Nemci nič manj. Vlada bu Je darovala cel aeroplan Junkerje-»ega tipa »G 24« s tremi motorji, ki so zgradili nalašč za afganistanske izmere. Letalo je vredno 180.000 jurk. Berlin mu je daroval dragoceno lapo z dvajsetimi umetniškimi razgledi na mesto. Tehnična visoka šola mu (o poklonila lepo diplomo, s katero ga fcnenuje za častnega doktorja. Siemen-pove delavnice so mu izročile dve popolni avtomatski telefonski napravi najnovejšega sistema, ki bosta vezali nje-jrovo aimslrt) in poletno rezidenco. Kraljica Turaja je prejela poleg tega le zlato ln srebrno posodje za kuhanje kave na elektriko. Električna družba A. E. G. je darovala kraljevski dvojici električno glasbilo, fiindenburg je ob-kferoval kraljico in obe princezinji s ^rebrnimi toaletnimi garniturami, kralj le prejel med drugim 100 parov čevljev, a gospodje iz spremstva so dobili fclate cigaretne doze.
Ahdul-Hamidovi dediči tožijo angleško vlado
Dediči sultana Abdula Hamida so vložili pri angleško - turški razsodišč-ni komisiji tožbo proti angleški vladi. Zahtevajo, naj jim ta vrne posestva, ki jih je imel sultan v Bagdadu in na otoku Cipru. Pravijo, da so upravičeni imeti tudi delež od petrolejskih virov v Mosulu. Tožba bo najbrže propadla, ker se tožitelji ne morejo izkazati s turškim državljanstvom.
Deset let rdeče armade
Rdeča armada je praznovala te dni
desetletnico svojega obstoja. Politična uprava priobčuje ob tej priliki sledečo statistiko o njenem razvoju:
L. 1918. je štela rdeča vojska 106.000 mož; 1. 1919. — 435.000; 1. 1920. —3 milijone 538.000 vojakov; 1. 1921. — 4 milijone 110.000; L 1922. — 1,590.000; 1. 1923. — 703.000; 1. 1924. — 562.000.
V stari carski vojski je služilo 69.3 odstotke kmetov, 14.1 odstotek delavcev in 166 odstotkov pripadnikov drugih slojev; 1. 1916. je bilo v armadi
-"UJCIT*- -	~
fisiilt
< v v-VI
Palača panameriške konference v Havani
fuAor mto fe poročali, s® je panameriSka konferenca razen v gospodarskih in kul» turnih zadevah končala z neuspehom. Ameriške latinske republike so ostro kritizirale Vmešavanje Združenih držav v notranje zadeve drugih ameriških držav. Debato O tem predmetu so washingtonski odposlanci s težavo pokopali do naslednje konference.
71.3 odstotke kmetov in 18.1 odstotek delavcev. Lanskega leta je bilo na poveljniških mestih 48.1 odstotek komunistov.
V desetih letih se je naučilo pol milijona vojakov pisanja in branja.
Sir WilHam Tyrell,
ld ga je poslala angleška vlada kot svojega poslanika v Pariz, na mesto prejšnjega po» slanika lorda Crewa.
Nova dijamantna polja
Iz Kapskega mesta poročajo, da so odkrili v naplavini ob ustju reke Oranja bogata ležišča dijamantov, baje najbogatejša, kar jih imajo v Južni Afriki. Od deležev, ki pripadajo vladi, je prejela ta že od samih na vrhu nabranih kamnov okoli 160.000 funtov. Množine pod zemljo ležečih kamnov ni mogoče oceniti. V južnoafriškem parlamentu so takoj sprejeli zakon, ki omejuje izkoriščanje teh polj, da ne bi cena dijamantov prehitro padla.
Cigaretna doza,
kakršne je nemštki državni predsednik Hin* denburg mesto odlikovanj delil gospodom iz spremstva afganistanskega kralja
Berlinske gledališke razmere v estetiki
V Berlinu je 35 gledališč, M so v preteklem letu odrigrala okoli 10.000 predstav. Med uprizorjenimi avtorji je bila samo tretjina nemških, vsi ostali so inostranci. Prvo mesto zavzemajo Francozi, vendar je dosegel Anglež Bernard Shaw najvišje število uprizoritev, in sicer 261. Njemu sledi Francoz Bourdet s svojimi »Ujetniki«, ki so doživeli 153 predstav. Franc Molnar je zastopan s 150 večeri, Gerhart Haupt-mann s 149. Slabo so se odrezali klasiki. Goethe in Moliere sta se pokazala vsak po 22-krat. Sudermann, ki je svo-ječasno obvladoval nemške odre skoraj neomejeno, je nadel na katastrofalno število dveh predstav Berlinski dra-
i "A
lz
LUXove
milnice
dobi ste
vse kol bi bile novo.
Za nešteto drobnih predmetov drže gospodinje vedno en omot v zalogi.
V današnji dobi 'e že v navadi, da se fino perilo čipke, svila in ostale fine tkanine pero z LUX-om. Drobne milnate luskine LUX-a raztop.jene v topli vodi, dajo bogato peno katera pronikne v luknjice tkanine, ter odstrani vso nečistočo Militi in drgniti, pri čemer se mnogokrat razdvojijo nežne niti. je nepotrebno.
LUX se prodaja v omotih v dveh velikostih. Varčni gospodinja je priljubljen večji omot
Isti uspeta za družinsko perilo nudi Vam RINSO.
maturgi se pritožujejo, da je 98 odstotkov vseh novih del, ki jih pošiljajo nemški avtorji, neuporabnih. Premijere nove nemške dramatike se vršijo danes večinoma izven Berlina, na večjih provincijalnih odrih.
Konec našega sveta
Ameriški znanstvenik Haldane je napisal za revijo »Harpers Magazine« utopističen roman, v katerem obravnava življenje na zemlji po milijonih letih.
Človeštvo se je približalo stopnji popolnosti. Posameznik je učakal povprečno 3000 let Bolezni in bolečine so bile neznane. Človeštvo je stremilo večinoma za razvojm medsebojnih sti-
kov, za izpopolnitvijo svoe duševnosti, bavilo se je najbolj z umetnostjo. Silovito razvita tehnika je omogočala udobno življenje, o kakršnem niso imela prejšnja človeška pokolenja niti pojma. Zaloge premoga so bile že davno izčrpane, toda vso gonilno silo so dajali morski valovi, razborito izkoriščane plime in oseke. V tistih časih je bilo to še bolj mogoče nego prej, kajtimesec se je bil približal zemlji toliko, da je krožil na nebu dozdevno 25-krat večji nego solnce. Njegova privlačnost je dvigala morsko gladino v plimskih valih, ki so bili visoki do 180 m. Genijal-ni stroji so spreminjali ogromne energije teh valov v električno silo, ki e ohranjala vse življenje na planetu. Toda ta čim dalje manjša bližina meseci
Ječa Saint-Gilles v Bruslju,
kjer j« bila zaprta angleška bolničarka miss Cavellova, ki so jc Nemci med svetovno vojno ustrelili To sramotno dejanje je prišlo te dni spet v javnost radi angleškega filma, ki obravnava zgodbo junaške bolničarke in ki bi ga Nemci radi preprečili.
$. V4
Rezervist
Herad In zato malokdaj pridem Jeleni v Ljubljano. In bela vrana je, kdor Jne je v tem času videl v mestu, oziro-pia jaz sem bil zanj bela vrana. Zaradi jnegle neratf' pridem, ki je taka tam doli. Nikomur ni prav posebno všeč ta ljubljanska nesreča in celo Ljubljančani godrnjajo nad njo, čeprav bi jo mo-■rali hvaliti po pregovoru: vsak berač bvojo malho hvali.
Pa me je nekega dne v letošnji zimi ?rendiarle zaneslo v mesto. Pust in go-drnjav sem se pehal proti pošti, ko me je ustavil glas iz višine:
»Ega! Kam pa drviš? Ali se nič več ne poznamo?«
»Ne poznamo se ne v tej megli! Ce lie bi vedel, da si samo ti tako dolg v Evropi, te še sedaj ne bi spoznal, ker obraza ne vidim.«
In res je možakar, ki je stal pred menoi, dtolg, da ima glava najmanj tri stopinje mrzleje podnebje kot noge. In suh, suh! Če spravite skupaj pet najbolj suhih ljudi, ki jih je mogoče najti, vsi skupaj ne bodo tako suhi kakor on »am. Skoraj bi bil zapisal o njem: imel je glavo, um in prosto voljo, telesa pa
ne. Nasprotno pa lahko izberete pet najbolj ješčih in žejnih ljudi in rečem j vam, da ga ne posekajo v jedi in pitju, j Da je bil zaradi svoje suhote žejen, razumem, čemu je pa toliko jedel, ko se nI redil, pa ne.
V mestu —ac v Južni Srbiji sem ga spoznal. Trije smo že bili tam na orožnih vajah, on jo je pa prisekal mesec dni za nami. Bil je kapetan; rekel je, da mu zato pravijo kapetan, ker vedno barko vozi.
Nameravan smo na Staro planino in smo ga povabili s seboj. Pomislil je nekoliko, ko smo povedali dan izleta, nato je pa rekel, da ne pojde, ker je tisti dan polna luna. Ker je bil že precej, smo misliili. dla se šali. Ko pa je vztrajal na tem, smo ga silili, naj nam pove, zakaj se s polno luno tako grdo gledata.
»E, prijateljčki, ne bom pripovedoval vsega, dovolj je, če vam povem, da še pit ne grem na dan polne lune!«
Nismo mu dali miru dokler ni povedal vzroka. Biti mora namreč nekaj posebnega, da se mu celo pijača upira o polni luni.
Geste naj si vsakdo sam predstavlja, njegovo pripovedovanje pa berite:
»Najlepši stan vojaški stan! Kdo ni bil vojak!? O, zlod&J Marafeuo * tek
Sem se že zaletel Bolje bo, če rečem, kdo ne bi hotel biti vojak. Prav za prav nam pa ni mar, kdo bi hotel in kdo ne, ampak je važno, da sem jaz bil. Pa ne bi hotel biti več, ker človek ni sam, ampak je vojakov navadno več v istem kraju. Da, to je tisto! In je včasi tako, da je v tistem kraju samo nekaj deklet, ki si izbero vojaka Kdo ti je porok, da boš tudi ti med izbranimi, ko vas je pa več!? Mislim, da se vam sedaj že sveti. Če bi bil človek edini vojak v takem kraju, je skoraj gotovo, da bi ga izbrala katera, ki po vsej sili hoče vojaka; ne?
Zgodilo se je pa — posnemam slog biblije, saj moja žalost ni manjša od Jeremijeve! — da nas je bilo več vojakov naenkrat v enem kraju. In kal bi pravil. Vojaško življenje sestoji iz biksa, menaže, komisa, puške in dekleta. Pijančevanje je ostanek iz civila. Ce manjka ene naštetih stvari, vojak ni vojak. Seveda niso mogli med vojno razumeti oni. ki nikdar niso bili vojaki, kako da junaki petega poziva, s profi-lol paragrafa, norijo z isto vnemo kakor pobič, star šele osemnajst let. Rečem vam, da samo zato, da je bila vrsta popolna. k<er sicer se je reklo biti samo pri vojakih, a ne biti vojak. Takrat je tc-i*<žj m y ures lueštf
se je zgodilo. Še sedaj pišem ime tega kraja z majhno začetnico, brez pike na i in brez strešice na č. Bil sem enoleten prostovoljec.
Deškle je bilo tako, da me Se danes jezi, da je ta hruška oziroma buča zorela za drugega. Ravno prave postave je bila, natanko take sem iskal, še celo nekoliko večja in ožja bi lahko bila. Kot zapovedan praznik v pratiki je bila rdeča po vsem obrazu, ne pa samo nekoliko na licih. Prvo, kar je zbudilo mojo pozornost, je bilo. kako je na cesti pohodila kostanj: samo nekoliko je hrustnilo in je bil zmlinčen ko krajcar, če si ga položil pod vlak. In debelost je bila tisti čas lepota, ker je bila redka. Vsi smo bili suhi, jaz, ti. on, mi, vi, oni, ona pa debela. Takoj sem rekel: ta ali nobena!«
Nekajkrat simo ga seveda prekinili, včasi pa je tudi sam počakal, ker človek težko obenem pije in govori. Po tem razkritju pa je čalcal tako dolgo, da smo mu morali pomagati dalje.
»Lep večer je bil po onem lepem dnevu. Nebo je bilo visoko, da se mi je zdelo, kakor bi bila zemlja čisto na tleh, in vse polno zvezd je bilo na njem. Sicer se jih Je malo videlo, ker je bilo oblačno, pa sem še ori druT^. večera«
KI I	% W >
no. Tam na zahodni strani se je včasi pokazal ozek srp lune, ki je torej začela rasti vzporedno z mojo ljubeznijo.
S tem pa tega večera še ni konec. Večere je jako prijetno opisovati, ker je tema in se malo vidi; zato je konec opisa, kakšen je bil večer sam po sebi. Drugo pa je, kaj se je ta večer godilo z nama, ki sva junaka zgodbe. Za njo ne vem ničesar določnega Mislim pa, da se je v neizpremenjenem tempu redila. Jaz pa sem šel trikrat po vasi, da bi na kak način dospel do doma debele dive, ali pa celo videl rijo samo. Mislim, da je Mojzes manj pričakoval oni dan, ko je šel na Sinaj na rendezvous z Je-hovo, kot pa jaz ta večer.-Pa ni bilo. uspeha pri iskanju.
Šel sem prilivat z vincem eni rožici, ki je cvetela v mojem srcu. Sam sem sedel v somračni sobi in san'aril o bodočem blagostanju, ki ob njeni strani mora priti. Da bi bil vsaj vedel, Čigava, je! Napil bi se bil od nezadovoljstva nad samim seboj, pa sem bil lačen ia vino ni teklo.
Noč. — Noč je zato, da se nič ne vidi in Je najbolje, da človek meži. Ker je pa težko kar tako mižati, so ljudje že v starih časih izumili spanje. Da je H*1?! re<? star priča narodna pesem:
je imela tudi katastrofalne posledice.
Zemlja je krožila veliko počasneje okoli svoie osi, tako da je bil zemeljski dan 1. 17.000.000 približno tako dolg kakor en mesec 1. 1928. Bližat se je konec zemlje. Ljudje so se tedaj trudili na vso moč, da bi ubegli katastrofi. Bili so prisiljeni misliti na naselitev drugih planetov. Organizirali so velikanske ekspedicije v svetovni prostor. Po 284. poizkusu je dospela takšna eks-pedicija na Venero, njeni člani so se prilagodili novemu ozračju in so začeli inovo življenje. Z daljnega planeta so opazovali, kako je hitelo živi jen je na zemlji proti koncu. Nekega dne je bruhnili silovit tok lave iz notranjosti meseca. Stari trabant se je izpremenil v ža-Teč obroč, ki je krožil okoli zemjle. Zadnje poročilo z zemlje je javilo, da se je podal ves človeški rod v njeno notranjost.
Nova zgodovina človeštva se odigra-jra nato na Veneri.
Štiri leta brez obleke
Londonski homeopat Shofield je Izdal knjigo, v kateri poroča med drugim o neki čudakinji, ki je umrla pred letom dni v londonskem Westendu. Bila je hči nekega irskega gostilničarja in je slovela svojčas zaradi svoje lepote. Postala je metresa nekega bivšega avstrijskega nadvojvode, ki ji je po-* daril palačo v Westendu in neozdravljivo bolezen. To je bilo 1. 1923. Tedaj je odpustila nesrečnica vso služinčad, zaprla se je v palačo, odložila obleko in je živela štiri leta popolnoma sama in naga. Nikogar ni sprejemala. Hrano so ii prinašali vsak dan pred vrata.
Zdravnik in smrt
V Chicagu je izzval veliko razbur« j en je dogodek z dr. Martinom Shop* manora, Ki ni hotel operirati novoro« j eno dekletce. Otrok je prišel na svet z debelo oteklino na glavi. Bula sama bi se še dala odstraniti, toda pod pri« tiskom bi trpeli možgani. Otrok bi bil pokveka, bebec in ne bi niti hodil.
Starši so od kraja prosili, naj se reši otroku življenje, nato pa so se sporazumeli z zdravnikom, da naj mu rajši smrt prihrani trpljenje. Mati je nehala dojiti otroka. Zdravniki in du« hovščina so ostro obsodili nastop dr. Shopmana, češ da nima zdravnik pra« vice nikogar izročiti smrti. Napade« nec je izjavil, da je pričakoval strogo kritiko, a je vendar prepričan, du mu bo pritrdilo vse misleče Človeštvo. Shopman javno občuduje požrtvoval« r>o odločnost starišev. Menda bo ime« la zadeva še sodniiski odmev, ker go* vori javnost o «umoru».
Človek se uči gibanja od
v* 1«
živali
O tem zanimivem predmeta Je pre-caval dr. Maks Thun - Hohensteln v dunajskem Konzerthausu ter je v svojih izvajanjih skušal dokazati, da se morajo vsi človeški gibi izvajati iz živalskih gibov. Človek, ki vsled svoje neugodne telesne vzgoje pozabi svoje prvotne prirojene gibe, se mora vračati k živalim, predvsem h konju, da se nauči prirodnega gibanja, ki je bilo v kali zatrto in ki je najvišja ekonomija človeške telesne moči. Človek se po slojih gibih razlikuje od četvo-ronožcev le v tem, da lahko izvaja iste gibe v hrbtni legi, n. pr. pri plavanju na hrbtu, živali pa jih izvajajo lahko samo v svoji navadni stoji na vseh štirih.
Predavatelj navaja, da so se človeške roke v teku časa razvile iz udov za hojo popolnoma v ude za pogon, pri čemer je ritem gibov ostal isti. Ko stopiš z desno nogo, zamahneš naprej z levo roko m obratno, kar popolnoma odgovarja ritmu ostalih četveronož-cev, razen dromedarja io žirafe. Konj da pri hoji v 4četrtiuskem taktu svojemu telesu vedno potrebno oporo in pogon. To vodoravno hodo in ravnotežje bi moral človek vedno vaditi, pravi predavatelj, kajti šele potem bi se dosegel pravilen način človeške hoje, prirodno gibanje in kot nadaljnja posledica, umetni gibi plesa in akrobatike.
Kritika o predavanju sicer pogreša v izvajanjih strogo izgrajeno sistema-
tičnost o tem predmetu, tembolj pa je zato učinkovala na poslušalca ponazoritev. Dr. Thun - Hohenstein je ponazoril posamezne gibe s pomočjo lepo raslega, stooro popolnoma golega mladeniča, ki ga stalno zasleduje opica in s tem dokazoval razliko med gibi obeh. Poleg dveh dečkov in ene deklice, ki so neprestano vzbujali pozornost občinstva z raznimi efektivnimi ritmičnimi grbi, je predavatelj sam posnemal razne načine konjske hoje po taktu godbe in je žel za svojo gibčnost in urnost splošno pohvalo. Poskus z opicami se je dr. Thunu ponesrečil. ker živali se v novih nenavadnih okoliščinah nikdar niso dale pripraviti do tega, da bi plavale. Vendar so bili poslušalci v splošnem zadovoljni in pričakujejo z napetostjo nadaljnjih predavanj tega apostola biološke vzgoje.
Oglaševanje s pomočjo radiotelegrafije
V	pariški izdaji »New York Herakla« je izšel te dni peterostolpen oglas ameriških bank o posojilu 41,000.000 dolarjev za buenosaireško provinco, ki so ga poslali dva dni prej po radijotele-grafskem potu iz New - Yorka v London ,od tam pa po posebnem slu v Pariz. To je doslej najhitrejša oglasna pošiljka na tako veliko razdaljo, kar jih je kdaj bilo.
Rekord v postavljanja na glavo
Francoslkl letalec Alfred Fronval je odnesel v maju 1920. svetovni rekord v posebni stroki letanja, v tako zva-nih loopingih ali po naše prekopicava-njih. Takrat se je bil v Madridu v teku nekaj ut 1093krat postavil na glavo. Dne 13. februarja t 1. mu je ta rekord odjedel Američan Charles Ho-man s 1096 loopingi. To dejanje Fron-valu seveda ni dalo spati. Po nekajdnevnih pripravah se je dvignil z majhnim bojnim letalom na villa-coublayskem letališču pri Parizu v zrak in ni miroval, dokler se ni bil postavil v teku petih ur llllkrat na glavo. Svetovni rekord je torej spet v njegovih rokah.
Pisani nebotičniki
V	Chicagu so začeli graditi prve nebotičnike, čijih pročelja so poslikana v raznih barvah. In sicer bodo prva nadstropja izvršena v temno modri tera-koti, nadaljnja nadstropja do četrtega bodo svetlo zelena, nato bo do 14. gor vse rožnate barve, a pročelja na-jdednjih pet nadstropij bodo iz tera-kotne opeke v petih različnih barvah. Nad vsem bo stala bakrena mansarda z zeleno patino.
Kulturna zgodovina tiska
V	začetku maja se otvori v Kolnu mednarodna razstava časopisov. Namen razstave, je pokazati sistem svetovnega tiska, obenem pa podati pregled čez pridobitve te dandanes tako važne javne panoge. Lahko rečemo, da se stanje sodobne kulture in civilizacije ne kaže nikjer tako jasno, kakor v časopisju.
Generalni ravnatelj kčlnske razstave dr. Esch je izjavil o »Pressi« sledeče:
Največji pomen razstave tiči v mednarodnem značaju prireditve. Razstava je organizirana po posebni metodi, ter bo zanimiva za Evropo in Ameriko v enaki meri. Tisk je sredstvo, ki lahko združuje ali razdvaja narode. Njegova moč je velikanska in ni bila še nikdar tako močna kot danes.
K61nske »Presse« se bodo udeležile poleg Nemčije, Francija in Belgija, pa tudi male države Litva in Luksenbur-ška, Avstrija, Norveška. Poljska, Portugalska, Rusija, Švedska. Španija, Turčija in Madžarska. Razume se, da bodo tudi angleški listi častno zastopani. Z nekaterimi državami pogajanja za razstavo še niso zaključena. Med te države spada tudi Jugoslavija. Amerika pošlje v Koln velikansko pregledno serijo svojega časopisja. Ameriški tisk, ki bo združil v skupen nastop germansko in latinsko raso Amerike, bo nekaj čisto posebnega. In da bo izložba res svetovna in popolna, pošljejo svoje pe-
ne pesmi so stare. In bilo je jutro, bil je večer — drugi dan. Videl je pa nisem.
Tretji dlan Je deževalo. Luna Je rastja...
Četrti dan nestanovitno. Izvedel nisem ničesar.
Peti dan, oj krasni dan! Bog te živi! Hajd' na plan! Zaslišal sem za oglom precej težke stopinje in že v mogočni prelepoti zagledalo jo je oko. Tedaj pa je stegnil dvom svoje koščene prste po mojem srcu in ga je stisnil, da je za-ječalo: kaj pa je tebe treba bilo, peti dan! Saj me ne bo hotela, ker sem tako suh! Za dva druga sem bil suh in kam bi z menoj ona, poosebljena obljubljena dežela. Ko sem tako premišljeval, mi je že precej daleč ušla. Zmagal pa je v meni glas samoljubja in stopil sem za njo.
Da me ne boste gledal! skoz} kukalo za perverzneže, ko ste že pozabili na kugo, lakoto in vojsko, moram poudariti, da me je od teh treh nadlog najbolj nadlegovala lakota. Ce vrag ni, se bo v hiši, ki red! tak osebek, našlo nekaj tudi za njegov prilastek. Zakaj: ni dvoma, da več ne bi pomenil pri nji in če bi kdo dejal za naju: lep par, bi bil jaz lep, ona pa par. Seveda sem bil pa nekoliko človeka tudi o fauiiJ Sai aJcn.
raj ni čudno, če se me je prijelo pože-Ijenje mesa, ko so me bile pa same kosti.
O svet, kako si velik! In vendar bi te bil vsega podaril prvemu potepuhu, če bi si bi! s tem pridobil njeno naklonjenost. Posebno, ko je zavila v hišo s tablo: trgovina, gostilna in mesarija.
Šesti dan je oko ni videlo in uho ne slišalo. Tja si pa še nisem upal, ker bi se mi bilo gotovo kar z obraza bralo, po kaj sem prišel.
Sedmi dan sem jo videl ln sem ji salutiral — nasmehnila se mi je. Solon bi bil pri Krezu tudfi mene imenoval, če bd to bilo tedaj!
Luna je bila v prvem krajcu..,
Potem pa je prišel transport Da sem moral z njim ravno jaz! In za sedem dni! Naj vrag potegne k sebi tisti vlak in za prevažanje premoga v peklu naj ga rabi na vekov veke, amen — ko sem prišel nazaj, je že naš »fej debel« žel, kar sem bil jaz sejal.
Zvečer sem moral na stražo k maga-ciniu pod hrib in na poti me je udarilo Pod kostanji sta nas srečaia, oba de bela, oba vesela. Zamiglialo mi je pred očmi: nikjer rešitve! Do konca se boš nalival s flodro, ki io je dan za cflnevom naliva kuhar in ki si se je že napol rešil ICtasr w krosr sama kalna voda in
rijodične publikacije v KOln na razstavo tudi Kitajci in JapoacL
Kaj pa, da bo nudila prilika kOlnske razstave tudi nenavadno priložnost za sestanke vseh vrst Ze danes je naznanjenih v Kolnu 200 kongresov. Vršili se bodo predvsem kongres novinarjev, kongres za reklamo, mednarodni kongres knjigotržcev, mednarodno zborovanje žensk itd. itd. Sestanejo pa se tudi založniki, ki bodo na svojem zborovanju obravnavali vprašanja, ki se tičejo njihove gmotne eksistence ter obstoja tistih, ki žive od peresa.
Vlak brez vodje
V monakovski glavni postaji se Je zgodila nenavadna nesreča. Ko je prispela v postajo neka lokomotiva, je padel vlakovodja ž nje in si je prebil lobanjo; stroj pa je brzel s hitrostjo 30 km skozi dvoran^ za električne lokomotive, podrl zid. stekel po ravnih tleh proti dvorani za lokomotive na paro predrl tudi njene stene in se ustavil končno v umivalnici za osobje. Dva ključavničarja sta bila pri tem težko ranjena. Lokomotiva je seveda razbita.	_
Hrana in delo
Najstarejša Angležinja Mistres Walker je praznovala v Northingha« mu prav veselo svoj 106 rojstni dan. Stara dama je razodela novinarjem, da pridno dela, hodi na sprehod in goji ribolov, predvsem pa dobro je. Brez*hrane ne bi postala toliko stara, je pripomnila.
Stara gospa vstane zjutraj ob 6. in popije dve čaši čaja z mlekom. Ob 9. ji prineso kozarec mleka. Ob 11. uri je lunch: sir, pražen kruh, nekaj piva. Ob 1. uri je drugi zajtrk: kos pečen« ke, prikuha, puding z mlekom. Kosilo izostane (kar je ranljivo za nas, ne pa za Angleže, ki toliko pojedo). Ob 5. popoldne pri malici izpije mrs. Wal» ker zopet dve čaši čaja, poje kos kru« ha z maslom tn več kosov torte aH peciva. Ob 9. uri je večerja: med. jaj« ca, gnjat, zrezek ali kaka druga mes« na jed. Kaj ne bi živel človek dolgo, če se mu dobro godi!
Težka žrtev
Na Francoskem posnemajo nov film Jeanne d'Are. Glavno vlogo je morala prevzeti gospa Falconetti, ka« tere ponoa tvorijo dolge zlate kite. Režiser ie zahteval od igralke, nai se ostriže, ker je nosila Orleanska devi« ca kratke lase. Madame Falconetti je pristala na zahtevo, menda zategadelj, ker je vpoštevala poleg režiserja se* danjo modo. Potem pa je prišel ne« znosen režiser z novo zahtevo, na ka« teri ni bilo nič modnega. Jeanno d'Are so namreč pred smrtjo obrili, da se ne bi predčasno zadušila na grmadi Režiser je zahteval tudi obrito glavo. Lepa gospa Falconetti je rdkla: niko« li! in je odšla. Zdaj toži režiserja, ki jo je osrečil z dečjo glavico.
Tvrdka je med tem pričela poga« janja z drugo znano umetnico iz oCommedie Francaise* gdč. Marie Belles. Zagotovila ji je strogo molčeč« nost o tem, da bi nosila gospodična lasuljo, dokler zopet ne bo imela last« ne kodre. A Marie Belles se bo v ma« ju poročila in se ne mara prikazati možu z lasuljo ali z obrito glavo. Zdaj išče obupan režiser pripravno plavo« laško, ki bi žrtvovala neusmiljenemu kinu svoje kite ali kodre.
Op
• v**
hcji npor
Potniki oceanskega parnika «Ha-pan», ki je prišel 18. februarja v Pli« mouth, pravijo, da je izbruhnila na krovu ob vzhodni afriški obali vstaja posebne vrste. Parnik je peljal v kletkah 40 mladih opic za londonski zverinjak. Živali so bile jako nemirne in so se venomer premetavale v klet« kak Končno je zagledala neka pamet* nejša opica, kako je zapahnil mornar zjutraj po pospravljanju vratca. Ko je mornar odšel, je opica bliskoma odprla lastno kletko in je ponovila isto kretnjo pri vseh tovariših. Z ve* selim kričanjem so se razpršile opice po krovu. Pričel se je lov.
Najspretnejši šimpanzi so plezali po vrveh na jambore, sedali nanje, le
nikjer izhoda, kakor mrtvo morje, kjer nobeno živo bitje ne obstane.
In ona! Niti najmanj ji ni moglo biti zame — samo v njegove zvezde je strmela in žvenketu njegove sablje je prisluškovala, ni pa videla mojega obupanega pogleda in slišala eksplozije mojega srca. Dva človeka poznam, ki sta res iz srca vzkliknila: n čevost ničevosti, vse je ničevo! Jaz in Oelimer, kralj Vandalov, sva bila to
Kaj mi je bilo za magacin, ki sem ga stražil! Če je meni neusmiljen debeluh ukradel vse, naj pa še magacin kdo ukrade, ali kar že bodi.
»Pa kako se je vrag debeli privalil do nje?« sem premišljeval.
»In kako, da ga je marala, saj je naj-grši v regimentu?«
Stopilo mi je pred oči razsvetljenj« in bral sem: svoji k svojim! Da. ker je bil debel, jaz pa še suh ne pošteno!
Izza hribčka, pod katerim sem stra žil, se je začela dvigati polna luna. Videl sem. kako zelo je podobna mesa rici, ki mi ni bila uso.iena in vselej me ie zabolelo srce. ko sem k) pogledal. Če sem <?e pa obrnil, sem vid«e1 svojo Jolgo in tanko senco, k h jo ie luna nalašč daljšala in tanjšala. Nikamor nisem mogel pogledati, da me ne bi kaj SDaminialo nanrin.
časih ao pljunili na kakega človeka, če so ga lahko zadeli. Druge opice so se poskrile po skladiščih in kajutah, so zlezle pod naoljeno platno v rešilne čolne. Eno so našii v sobi za brezži« čen brzojav, kjer je obračala kolesa. Ujete opice so tako tulile, da so se poskrile vse ostale živali po rajraz-ličnejših kotih. Šele 8 dni pozneje so bili begunci na varnem.
Usmrtitev za poskušnjo
Ameriški listi javljajo iz Manille o neverjetnem oglasu, ki je izšel v nekem tamošnjem listu in ki priča, kako malo cenijo gotovi ljudje življenje svojega bližnjega, ako ta slučajno ni sin belopoltih staršev.	;
Oglas ima sledeče besedilo:	'
«Išče se domačin s Filipinov, ki bi se dal proti dobri nagradi prostovoljno usmrtiti na električnem stolu. Gre za poskus, da-li aparat deluje in je smrtna nevarnost skoro izključena.*
Na Filipinih se vrše justifikacije po ameriškem zakonu na električnem sto- i lu, ki se je bil nekaj pokvaril. Elektrotehniki so ga popravili toJa sodišče je hotelo imeti gotovost, da funkcijonira brezhibno. Gospodom bi bilo gotovo zelo neprijetno, ako bi prvi kandidat, ki bo deležen dobrote te napredne justifikacije, ostal živ in zdrav. Američani se čudijo, da se domačini trumoma ne javljajo za to lepo priliko za zaslužek ko je vendar smrtna nevarnost skoro izključena. Na Filipinih najbrž ni znano mnenje nekega slavnega ameriškega učenjaka, ki trdi, da ta človekoljubni način usmrtitve človeka samo začasno omami. Navadno se pacijent prebudi v grobu in šele potem definitivno umre, ko se zaduši. V tem primeru gre samo za poskus in se ne bi žurili s pogrebom. Počakali bi, da mine omama in Filipinec bi zaslužil nagrado, — ako so se elektrotehniki zmotili.
Težka glava
in bolečine, kadar se čila pozne v noc! 1—2
Aspirin
tableti
takoj pomagajo in misli posta nefo zopet jasne. Zahtevajte pa vedno_ originalni zamoi „<Ba^ebm, Id se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki.
X Moderna amazemka. Mrs« Lflian Jen« kinson, 21 letno dekle iz Monroeja v Ne« brasJci, smatrajo za najboljšo ameriško tekmovalko pri konjskih dirkah. V zadnji dirkalni sezlji je nastopila celih 48 krat in je zmagala v 19 slučajih. Prejela je že nešteto ponudb za angažmaje s strani ve« likih ameriških konjerejcev, a je vse po« nudbe odbila, češ da še ni popolnoma zre« la za velike dirkalne tekme. Sedaj je od«
potovala v Mehiko, kjer ae bo udeležila tekem v mestu Tijuanu.
X Družina stoletnikov. V Melineji bH» zu španskega mesta Cartagene živi 127« letna starka, ki ima tri sinove. NajmlajM šteje 103 leta. Potoval je mnogo po Ame» riki, Italiji, Franciji in Egiptu. Doma fia imenujejo še vedno «maš mali*. Pravi, oa hoče doživeti vsaj toliko let, HoKkor jih šteje njegova mati.
X Nova zr*&»* proga. Sovjetski koori* sarijat za pošto in brzojav se je pogodil z nemško«rusko dTužbo za zračni promet «Derukift», da bo ta otvorila novo zračno progo, ki bo vezala Ljeningrad z evropskimi progami Iz Ljeningrad a v Berlin bo tra* jala vožnja en dan.
X Koennecke se vrača. NemSlci letale« Koennecke je odpotoval ■ parnikom do* mov. Njegovo letalo je ostalo pod gleškim varstvom v Kalkuti
X Z majhno jadrnico preko Oceana, Proti koncu decembra je odplul nemški kapitanski poročnik Pliischow s petimi ljudmi na majhnem lcuterju iz Lizbone, da bi prejadral Atlantski ocean do Juine Amerike. Pravkar poročajo iz Rahije v Braziliji, da je prispel srečno na cilj.
Velika senzacija!
Vera: »AH že veš za novo senzacijo?«
Zora: »Vem, vem. ljubljanski šaljivi šrrinajstdnevnik »Skovir« bo s prhod-njo (četrto) številko znižal naročnino od 20 na 15 Din četrtletno, a posamezna številka bo stala potem namesto 4 le 3 Din.«
Vera: »Ta v resnici moderen in krasno opremljen list grem sedaj takoj naročit. ker se rada zabavam. Tudi vsi moji prijatelji in prijateljice moraio to »to. rhi brez odlašanja.«
Zora- »Jaz bom isto storila, saj že vem za naslov: Rožna dolina ob LJubljani Cesta II./18 Ker nimam položnice, si jo bom kupila na pošti ter vpisala vanjo št 10.995.«
Vera: »Povej povsod, da se dobi »Skovir« v vseh trafikah slavnejših krajev Slovenije.«
Zora- »Jaz grem sedajle precej v trafiko kupit števiTke. ki ml manjkajo, da bom Imela cel letnik.«
Vera: »če Jih v trafiki že ne dobiš več, jih naroči v upravi, dokler so Se v zalogi' Delajva z vnemo za ta list. ki zasluži, da ga podpirava!«
Ko sem zopet pogledal v luno, se mi je zdelo, da se mi posmehuje, in v jezi sem ustrelil proti nji. Zato sem dobil Jvanajst dni zapora
Od tedaj sovražim luno, mesarje hi politike, ki kriče: svoji k svojim! Rad Ti šel z vami, pa nočem prelomiti be-ede, ki sem jo dal sam sebi!«
To sem povedal, da bo razumljiv nadaljnji pogovor iz ljubi anske megle. Dolgi mož mi je rekel, naj greva do Franceta, s katerim smo bili v —cu, ker samo tisti dan še utegne, naslednjega je polna luna.
O ostalem prihodnjič. Danes povem samo. da je mož samec, torej ne samo vojaški ampak tudi vobče rezervist Mislim pa, da večina bralcev soglaša z menoj; ko sem zapisal naslov »rezervist«, sem namreč mislil, da je tuda glede zakona rezervist in sicer pravi: ko zmanjka drugih, pride šele on na vrsto.
Mi ne?
Izvirne francoske pastilje
V V U » ^
zoper grlobol, hrlpavost, prehlad, nahod, akutne in kronične broanhite. katarje, hrl-po. influenco. naduho, zasoplost.
Prodaiaio vu lekarne in droserii«
Frigid:
Kar tako
Čez dolgo sem srečal znanca, šla sva po parku sem in tja in sva se menila. Na koncu me je zagrabil za roko: Jezus Marija, fant kako sem se zmo« tfl nad teboj. Do dna si me razočaral.
Potem sva šla vsak na svojo stran.
Malo žalosten sem bil. Jaz n sem še nikoli nikomur storil tega. Zmerom sem mislil, kako hudo mora biti člo« veku, nad katerim se kdo razočara. Človek se bije, s skelečimi rokami in s skelečo dušo se minuto za minuto pre« bija skozi življenje, potem je že ve® truden in ne more naprej, pasanti na trotoarjih pa zadržujejo korake, če* rame se ozirajo vanj s tisočem bode« čih pogledov in — so razočarani nad niim.
Jaz se še nikoli nad nikomur nisem razočaral. Zmerom sem mislil, da ni« mam pravice, da n:hče nima pravice in da s-m sam kriv; človek ne vne ve« rovat; kar tja v en dan.
Tole pa se je zgodilo nekje daleč. Pri Hi-enburgu sem bral.
V Tiflisu je neko deMe bralo njego. vo Ljubezen Jeanne Ney. Pri znanki si je izposodila knjigo, sedla je, brala, na koncu pa. ko Andrej pada
Kraljestvo mode
Ostrižene glavice
8e pred letom <tn4 se Je govorilo o zmagi kratko ostriženih ženskih las oa celi črti. Po prejeku dvanajstih mesecev doživljamo izpremembo: ženske se vračajo zopet k fe-mteil« modi, ki je s predpisi, veljavnimi ie pred enim letom, v načelni opreki.
Mesto pomožačenja ženske se kaže da. Bes druga tendenca: pošportljemje dame. Tudi ta moda !ma na sebi nekaj strogega ln stiliziranega, ampak je kljub vsemu ne-tnejša od prejšnje.
Dečja glavica v pravem pomenu besede |e postala redka prikazen; tudi zelo kratki lasje niso več splošno pravilo. Podoba je. da s« bodo čedalje bolj uveljavljale frizure poldolgih las. Ta moda je nastopila »magovit pohod v Ameriki in se širi z veliko naglico po evropskem kontinenta
Najbolj priljubljene so danes frizure z lasmi, ki so počesani naprej na čelo; tako počesana glavica je dobila ime »DoIly», po »gledu Dolly-Siste>rs, znamenitih pariških plesalk. Prva risba na naši sliki predočuje takšen tip nuve frizure.
Druga slika prikazuje frizuro blondinke g povezanimi lasmi na tilniku Ta frizura Aaje dami poseben povdarek mladostnosti Prva slika v. drugi vrsti predstavlja tako rvane ipanske kodre, počesane na stran Lasje so v tem primeru lahno ondulirani Srednja slika v tej vrsti prikazuje ondti-•rane lase, počesane na levo; taka frizura §e nosi podnevi in zvečer Desno spodaj vidimo tako zvano raz-
Rokavi iz kožuhovine
to zadrt]a modna novost za spomladanske obleke, obenem pa *«eH najpikantnejši do.
kuStrano frizuro, Id se nosi posebno na večernih prireditvah.
Predzadnja skica predstavlja tip dečje glavice, ki se vedno bolj umika s pozornl-ce. Na zadnji sliki so lasje počesani nazaj; takšne frizure se napovedujejo za bodoče; skica nad njo kaže nekoliko daljše lase s kodri, visečimi na čelo Izjemoma se vidijo dalj&i lasje, ki pa se pri!egaj6 le klasičnim profilom, pri katerih se moda ostriženih glavic sploh ni mogla uveljaviti.
flfstek oovejSlh kreacij. Naša skica prfka-luje plašč s kožuhovinastimi rokavi; plašč le iz črne svile ter ima široke reverje. Za faroiranle se uporablja navadno lisica.
- Nedeljski oddih
Bližajo se toplejši dnevi, ko bodo zopet izleti na dnevnem redu Modna dama se bo za t« priložnosti pravočasno preskrbela po navodili v.elikih modnih salonov. Pri
tem 4 ne bo nabavljala prevelike, a tudi »e premajhne garderobe marveč si bo omislila le neobhodno potrebne predmete Mesto plašča si velja nabaviti poldolg paletot ia kariranega blaga K paletotu spada vsekakor volnena obleka Pulover in nabrano krilo sta hvaležna za tenis Za izlete v planine se priporoča bluza, kombinirana s knickerbocker - hlačami. Pižama Je enostavna Zvečer se nosi lahka obleka lz gaze ali lz čipk Ta garderoba zadostuje športni dami za večtedenski boravek v planinah aH na izletih
Kolesarski pas za pomladanske kostume
Moda s« nfkdar n« boji poseči oral po
starih pripomočkih, da doseže nove uspehe in je zato tudi sedaj prevzela staro idejo ki jo je porabila na prav originalen način V modo so prišli zopet nekdanji tako
priljubljeni kolesarski pasovi, ki delujejo kakor kratki telovniki in kakor prehod med bluzo in krilom.
2e dolgo se ponavljajoča ohlapna oblika tumperja postaja vedno boli dolgočasna, zato se bodo vse dame rade poslužile takega pasu ter ga napravile iz istega blaga kakoT je kostum, vendar pa mora biti bluza vedno iz lahke tkanine. Na naši sliki vidimo belo svileno bluzo z deškim ovratnikom ln pliseji aH robčki ob strani ter z gumbi po sredini. K bluzi spada seveda krilo z že opisanim dobrodošlim Pasom.
Zdravstvo
Angina
Le*o§nJa rima nam Je poleg razni), močno
razširjenih gripo mi h obolenj naklonila ie obilico angin, o katere epidemačnem značaju ne more biti nobenega dvoma, saj Je v nekaterih rodbinah obolelo na nji po troje in več članov n vsak ped človek toži, da ]o ima, da Jo le prestal, ali da se mu »dela«.
Angina Je vnetje nebesa, nebesnih »vodov In bezgavk, mnogokrat tudi okoliša teh organov, povzročena pač vedno po bakterijelni infekciji. Včasih le seveda angina samo simptom v poteku drugih nalezljivih bolezni, kot ošpic, Skria-trnk«, koz itd. A tudi kadar >•, kakor sedaj v Ljubljani, pojavlja kot svojevrstna, navidezna te na omenjene organe omejena bolezen, kaže vse make prave splošne infekcijske bolezni. To potrjujejo temperature, trganje po udih in sklepih, vnetja obkostraic in celo sluznic in »orožnih open itd.
Prvi maki bolezni se pofcažetk) navado« t vati ki medlosti bolnika, U se slabo počuti. Mn gokrat ga bolj glava Potem se podavtjo prve bolečine v gohancu, najprej navadno na eni str nI, pri požarataku Kmalu nato oteko, časih prav Izdatno omenjeni organi in bezgavk« se*po-sujetfo s večjimi ali manjšimi sivkasto-bettmi lisami. Sluznica je zatekla, boleča, zardela ki te-ločuje mnogo sluzi. Telesna temperatura se časih ob pošteni groznici dvigne do 40 stop. C in tudi višje.
Ker k potek bolezni dobrohoten, pada ▼ par dneh temperatura, nabrekltae splahnelo, bezgavke se zmanjšajo in bolečina mine. Vsako pot pa seveda ni žalibog tako in bolezen se tudi sempatja v nekakšnih recidivah zavleče ceio za več tednov, ne da bi se v tem času shujšala aH celo ogražala življenje.
Drugače Je pa tam, kijer taktMra bolezen ste-
kobno&ti, kjer se trdovratno ugnezdi v 1 tonzfV in Jo zagnoji. Na ta način nastane tonzHaren ab-sces še slabše Je pa, kjer »e infittrzt ne omeji, ampak prehaja kot prava flegmona oa svojo okolico in se širi ne samo na bližnje duplhie, ampak tudi na grlo in organe na vratu. Ker so pri flegmonoznem poteka bolezni otekline Jako velike, le velika tudi nevarnost, da se bolnik zaduši ne glede na to. da časih te vrste angine nosijo na sebi znake prave sepse, za katero seveda skoro da ni rešitve Kar se rešiti da, reši lahko samo brezobziren kirurgov nož.
Baš iz teh vzrokov lahko postane bolezen tudi tako nevarna. Se pride v njenem poteku do flegmonozno-eeptičnega vnetja podčeljustnih žlez do tako imenovane Angine Ludovid. Id se
Vse svomladanske novosti
so ie cenj damam na razpolago v modnem ateljeju
m. SARC, KONGRESNI TRG 4.

KAIODONT
J/
pa pojavlja včasft tudi kot samostojna epide-tnična bolezen
Navadno pa poteka, kakor amo povedali, angina dobrohotno, ne ogroža resno zdravja bi ne življeofa Seveda zanemarjat« bolezni radi tega še ne velja. Ker le bolezen lažje preprečiti kot ozdraveli, le dobro, da profilaktično razkužuje-mo ustne, a tudi nosne dupline, kjer se naseljujejo kali. Znane panflavin pastile bi ČHateljem pri tej priliki poklicali v spomin, nadalje pogosto grgranje s ustno vodo, raztopino orticona v studenčioi.
Ce ie bolezen ugotovljena, držimo bolnika na gorkem, posadimo ga v toplo kopel, dajmo mn piti vročega čaja ter svetujmo mu, da Jemtle aspirin aH natrijev sahcjrl. predvsem pa naj deda, da pride Iz kopeli v posteljo, kjer naj se prepoti do dobra Začetkom se polaga krog vrata lahko mrzle obkladke in grgra z orticonom Ce se J« pa bolezen do dobra razvila, naj si devije bolnik krog vratu čim bo H gorke obkladke in noj grgra t vročo raztopino 1 Ogr resor-etaa na 100 gr vode ki to čim češče mogoče. Seveda v težjih primerih, zlasti tam. kjer se dvigne temperatura nad 38 stopinj C, naj se vedno pokliče zdravnik. Za bolnike s opešanlm srcem postane tudi relativno nedolžna angina lahko nevarna. Ko )e bolnik bolezen prebolel, naj se še vedno čuva ta naj se oblači toplo, dokler se popolnoma ne popravi in ne čuti, da Je zopet pri svojih starih močeh. Nekatere ljudi tudi navidez čisto lahka angina težko zdela.
Zastrupljenje z mesom
2e nad sto let le pod Imenom Botulismus znano zastrupljenje z mesom, klobasami Itd, Id vsebuje bacillus botulinus: povzročitelj tega opasnega zastrupiienia izločuje izredno močan strun. Opasen ie botulizem zaradi tega. ker lnficiTana živila ne izgledalo vedno, da so neužitna Niso še tako razpadla, da bi smrdela, imaio oa večkrat žgoč okus. Najvažnejši pojavi botulizma so: netočen vid ali pa trepetanie pred očmi. težkoče pri požiranju. suh vrat. ohromelost ln oslabelo mišičevie tako. da se bolnik jedva drži pokonci. Umrljivost ie tako velika in presega 50%.
Pa tudi tisti, ki so tako zastruoHenie preživeli, še dolgo bolehajo ln znani so slučaji. v katerih so šele do štirih letih izginil' zadnji poiavi boiezni. Kako se oa obranimo temu zastrupljenju? Ce se meso speče ali skuha, se strup gotovo uniči. Pri večiih kosih mesa pa često potrebna temperatura ne sega do sredine. Razen tega se nahaia lahko strup v živežu, ki je bil deli časa shranjen in katerega se ne kuha. kot n. pr v salatl. če ie enkrat bolezen izbruhnila, jo ozdravi samo Botulismus - Antitoxin Ta protistrup Je v stanu uničiti strup bacilov. On ne zboljša samo stania. temveč bolezen popolnoma ozdravi.
KostolomTprilportnih prireditvah
Razveseljiv razvoi športa le obenem po-vrčal Itevilr nesreč Skoro vsak dan javljajo časopisi o težkih padcih in kostolomih pri smučanju, sankaniu. hockevu m bobs-leighu. Pa tudi pri drugih športnih panogah obstoja vedno nevarnost kostnih okvar- pri telovadbi, iahanju. vožnii z avtom, z motornimi kolesi itd Take nesreče Imaio vedno za posledico dolzotraino zdravlienie. ki ima za gospodarsko stanie prizadetega lahko težke posledice. RazumIHvo :e. da ponesrečenci težko čakaio na ozdravitev, ki na včasih dolgo trata.
Dr Bor« v Dflsseldorfu Je » zadnjem času napravil poskuse ki so nam dober kažipot kako bi se mogoče ozdravitev pospešila Dr Bors ie podganam katerim ie v narkozi zlomil kako važno ko«t dajal Viganto. t J. vitamin Dl o katerem se ie v zadnjem času že veliko pisalo Ze po dveh tednih se ie pokazala razlika v za-celjenjn prelomljenega mesta in po treh® tednih so kosti popolnoma zrastle. Kontrolne živali ki niso zauživalp Vleantola so
bfle ie daleč zada) in na RSntgenonrf aH
se ie opazila po treh tednih samo lahk strica na mestu preloma Upravičeno j torej upanje, da bodo na ta način tudi lsr stolomi pri človeku hitreje ozdraveli.
Zdravniška posvetovalnica
O. 3. A. v R. Očividno gre za vneti« obkoa niče. Devajte si obkladke na obolelo čeljust, žlico Darkavske sob na t liter tople vode. P dnevi se lahko nadrgnete • sledečim ma£ lom: jothion 10.0. ongt. emoll 50.0. -- Pr«4 vsem se pa zglasite pri vašem zdravniku a zobe — O. M. P. v S. Pri kožnih boleznih ki maj strokovni opis zadošča, a niti to ne vse!« Kožne boiezni le treba videti, sicer ostane v» le prazno ugibanje Na /al opis vam ne mor« mo ničesar svetovati. Obrnite se oa kakeg strokovnjaka. — G. T. D. v S. Strupenih, s trt in 16li oboroženih rib pozna ihtiologija vse pota« Tudi na daln. tinskera obrežju živi riba, kater prvi trn hrbtne plavute prizadene lehko neprevid nemu ribiču težke okvare, tako da j« Se mat sikdo radi strupenega zabodka izgubil roko al nogo. Meso naše mrene v d res ti je zlasti a občutljive ljudi malo priporočljivo Ikre so po gost strupene in povzročajo včasih težke drl ske. — G. T. R. v M. Sol zadržuje vodo v t« lesu. osobito v masti Zato skušamo pri razma ičevalnih kurah bolnike privaditi na čim man slane Jedi Seveda imate prav: večinoma te kur« niso razmaščevalne. ampak razvodenilne. — Q E. K. v K. Zrcalce za grlo res ni iznajdba kak* ga zdravnika, ampak opernega pevca in nčfeetji petja, po imenu Oaroia. - G. T. B. v t. Bacil« difterrje je najti tudi v ustih otrok, ki niso o bo leli na tej bolezni, odnosno ki »o povsem zdravi Oa je pa bacil brez dvoma povzročitelj bolezni »t rji. Samo to ni mano, pod katerimi pogoji po» vzroča bolezen ta pod katerimi ne. Sicer »e na-haja bacil, ki povzroča račjo kugo skoro povsod ta vedno, ta tudi v tistih vodah, v kateril žive raki. Isti bacil povzroča pri oiprtaoidih, zi» sti pri karpib tako zvano šršavost. take. dl obolele ribe izgledajo kot storži, ker ftro v to skinjih vrečicah nastali eksudat privzdigne to skiiie. Tako obolelih karpov pa Je bilo vedno najti v vodah, ne da bi se raki, ki so imeli dovo!| možnosti za infekcijo, okužiH ta oboleli - na kugi. - Mara. Ce se Je bolečina pojavila, de-vajte na boleča mesta raztopnhio: 1 žlico svinčenega acetata na I liter mrzle vode a. pr. čez 03Č Drugi dan dobro dozo posušite ta sa mažite redno s sledečim mazilom: Acid. salicyl 2.0, sebi ovfl 90.0 ongt. emoH. 10.0. Večkrat tople kopeli - G. T. K. v O. O ultravijoličnih žarkih smo že toliko pisaK, da bi bila vsaka beseda odveč, prav tako tudi o krajih. Id pridejo za to lečenje v poštev. Ce bi se dal napraviti tak eksperiment. U bila lečilna doba, ki Je seveda odvisna od akthritete solnca, od-nosno od zračnih plasti, katere morajo žarki prodreti, tako vzporejena: kdor bi potreboval za to, da Izleči svojo kostno (etiko v Ljubljani 100 solnčnih dni. bi dosegel isti efekt na Sv. Katarini v 90. na Kredarici pa ▼ 25 dneh Nadelamo se, da nas sedaj umejete G. T. D. v D. Na resno zdravljenje vašega bolnika doma aH v odprtem zavodu ni misliti. Te kare se daj« izvesti samo v zaprtih zavodih, kjer Je dana popolna garancija, da bolnik ne pride do strupa. Sicer pa škoda časa. truda to denarja. — G. C. L. v Sp. S. Vse grenčice kot »tavientrože«, oranžne luščine, pelin, eodjan Hd. so na glasu, da vzbujajo tek Tudi le isttaa. da se mnogi« bolnikom apeitit po zdravilih, napravljenih iz takih ta podobnih grenčič, popravi Za malenkostne mimo idoče indispozicije želodca bodo tudi taka lečenja zadostovala Pri resnejših obolenjih, s« Je pa že tTeba obrniti na zdravnika - G. E. S. v -L. Preden ne spravite svoje zobovje v red, nI moči povedati, odkod izvira bolečina. Sto-prav. če }c zobovje v redu. govorimo lehko zanesljivo o nevralgijl — G S. V. v T. Bolezen Je dolgotrajna ta neozdravljiva, dasi narav« nost ne ograža življenja Smrt nastopi navadno radi kakega slučajno vmes se pojavivšega obolenja — G. L R. v P. Zdravil za kilo ni; odstraniti se da samo z operacijo. Ozdravljenje, če vse izteče brez komplikacij, dosežete v par tednih.
pod giljotino, se je razjokala in je knjigo zagnala v vodo.
Potem je vsa zadevi priSla pred •ovjetskega sodnika.
»Pa kako, da si jo zagnala?«
»Grda knjiga je bila Ne vem, kako «ore kdo pisati tako strašne reči.«
»Vidiš, pa knjiga ni bila tvoja.«
»V*«eno je, čigava je bila. Grda je bila.«
Sodnik Jo je obsodil.
Ne vem — pravi Ehrenburg — kaj |e šel prav za prav branit ta sodnik: tli pravico db zasebne posesti ali avtorjevo pravico do tragičnega konca; rekel bi, da pravico do tragičnega kon< ta.
Umetnik je po svojem bistvu revolu« eijonar. Njegov poklic je, da s silo do« fivetja človekusfilistru razmaje os nje» flove jalove udobnosti, da s tragičnimi konflikti bejja mirne državljane in jih ipreko pretresov vodi do očiščenj, spo« cnani in dejanj. Drama bo v tem smi» »Iu najpopolnejša oblika literarne imetnine.
Film, kakor se je uveljavil do da» tes, se je tej. poslednji nalogi veči« »oma izognil. Dramo in tragedijo, ka» lerih zgradba je njegovim sredstvom prav za prav še najadekvatnejša* je isvojil le izjemoma. Bolj kakor na
borbe srca igra film na lahko gibkost človeške fantazije in na čustva, ki so prav pri vrhu duše. Njegova estetika je močno različna od estetike onega sodnika v Tiflisu: tragična konec ni lep, ni dovoljen.
Zato je tako težko iz dobre literatu« re delati dobre filme. »In če so pri tem zmečkali par stenic in dušo roma*-na, o tem res ni vredno izgubljati be« sedi,«* je s cinično žalostjo zapisal Ehrenburg.
*
Ko so onikrat na Dunafa dali po Csokarju Izpopolnjenega Bflchnerjeve-ga Vojička. je Felix Salten zaoisal:
»Tragična postava vojaka Vojička Jte v poslednjem času dobila moderno nasprotno figuro. Haškovega dobrega vo-iaka Švejka. Obtožbi sta tu in tam skoraj enaki med seboj. Dejstvo oa. da se ie tragika s katero le Bflchner svoi čas obdelal to snov. morala zdai umakniti ironiji nima svoiega vzroka samo v osebnostnih razlikah med Bflchnerjem in Haškom. To so tudi razlike v času. Bflchner ie pripadal dobi. kateri so se vsa pota v svobodo zdela zaprta. Ha-šek pa .je bil sin časa, ki je začel pri-
SFrankfurter Zeitung«, dne 30. okt. L L
tisk mogočnih smešiti, ker te vedel, da ga bo nekega lepega dne stresel s sebe. Samo tisti, ki je v sebi že osvobojen, je zmožen delati revolucijo in pisati satire.«
Ne bi šel citirat Saltena In dokazovat. da ie v tej njegovi besedi samo pol resnice, če ne bi vedel, da je problem aktualen tudi ori nas.
Hudo narobe je misliti, da M bilo mogoče zgodovino ločiti v razdobia, ki bi bila za umetnika ali tragična ali komična Vsak umetnik zaiema in podaja svoj čas do človeku - posamezniku, po tipu prav za prav. Naj vihra čas v tri-umfu, naj pada v poraz: vselei more biti človek, ki se v borbi srečuje s silami njegovega toka. aH ooražen ali zmagovalec. Grozote svetovne vojne in nade na revoluciiske zarie so oač dale enega veseleea Šveika: dale oa so tudj Johna Dos Passosa Barbusseov Ogenj Ernensta Tolleria in Podobe Iz •=anuj pri nas. In Georg Bflchner je oživel prav po njih.
Potem pa še to - le: tragika hi komika sta samo nasprotna si oola iste energije. Maškov humor ie. da se sme-ješ z usti in z lici, nekje na dnu pa te žze. da bi se raziokaL Prav takšen ie
Bflchnerjev (Leonce und Lena!) In humor vseh velikih tvorcev.
Razlika med tragiko ln humorjem je samo v razliki vidnega kota v razdalji med gledalcem in akteriem. Oni dan sem v Kranjski gori gledal, kako so se smučarji vadili v skoku. Človek se je v loku zagnal s skakalnice, a ko je priletel na strmino, ga je izoodneslo, da je padel in se ie s sunkovito nazlico kotalil navzdol. Mi smo stali SDodai in smo se smejali. Moj bog, sem si mislil, ne bo se več zdrav pobral.
Ena scena v prvem dejanju Ljubezni Jeanne Ney se godj v gostilni v malem mestu na Krimu. Beli oficirji vese-Ijačijo. Osemdeset statistov. Režiserju se ie — pripoveduje Ehrenburg — posrečil Izreden realizem: rosiki oficirji igrajo sami sebi Emigranti člani nekdanje carske vojske ki hraniio svoje uniforme — sami dobro ne vedo čemu. ali za restavracijo ali samo za nastope v kinu. Pijo. ljubimka io. razbiiajo ogledala. Vodka, muzika ženske. — Prevedite jim — kriči režiser asistentu-tolmaču — naj bodo veseli. Naj bodo še bolj veseli! — General igra generala. Statist Petnajst mark za nastop. O navad sa meniio: £ana Ca _ lin obira
Ruse za svoio armado; do 200 dolarjev. pravijo... Režiser kriči: Povejte
jim. to ni nič. Naj bodo še boli veseli! *
Ne samo do tragičnih koncev, tudi do pesimizma naravnost ima nesporno pravico poet. Naivno je misliti, da bi bil problem moderne literature rešen z uv eljavljenjem življenskega oDtimizma. Vse to je bolj vprašanje temDeramenta nego umetniškega nazora. Sleherni padec človekov, sleherni ooraz in obup je kakor majčken kamenček v zgradbi zmagujočega človeštva. »Triie vojaki« Johna Dos Passosa n pr. niso Ie ena najlepših umetnin moderne ameriške literature; kljub brezupnemu koncu — in morda deloma prav zato — so tudi edem ^najsifnejših protestov proti vojni.
) PRAVI „Flori; n* izdeluje samo
tvrtfka C fERAS ta DRLO. Ljubljana Danalska seate 13.
Pazite oa firmo, ki Je označena oa vsaki steklenici s pravim PLORIANOM.
je najboljša
Želodčna
GRENCICA
Sem in tja po ljubljanskem trgu
Trg za Živila v Ljubljani je mnogo večji, kakor bi ga Človek pričakoval v mestu, kjer ima gotovo petina prebivalstva svoje vrtove. Sicer ni tu naprodaj sama zelenjava, temveč tudi drugi pridelki. ki so tipični za Slovenijo sploh. NajvažnejSa med njimi je gotovo kranjska klobasa in se nahaja na trgu v velikih množinah in v najrazličnejšem stanju svojega kratkega življenja, ki doseže svoj pravi namen šele ob smrti, ko se poslovi od tega pregrešnega sveta in se poglobi v tajnostno metamorfo-zo trebuha. Vsaj kar se tiče njihovega ramena, ker šele s krajem življenja dosežejo svoj cilj, so najbolj podobne na
in je bolj sprejemljivo za ustna izročila, ker so neposrednejša in niso podvržena tiskovnemu zakonu, vendar pa po večini na vse zgodaj že vestno re-digirane po zaupnicah gospode iz mogočnih stavb ob trgu in v njegovi najbližji soseski. O važnosti teh hitrih in brezžičnih, zalo pa tembolj jezičnih poročil so strokovnjaki v publicističnih zadevah še vedno premalo prepričani. To je «vox populi®!
Poleg novic pa je trg redno zadostno založen tudi z vsemi sezonskimi novostmi, ki so prijetne telesu in potrebne za hišo. sploh z vsem živim in mrtvim blagom, ki ga producira dežela
Pogled na Krekov trg v Ljubljani ob tržnih dnevih
frgti številno zastopanim tercijankam. Pogačarjev trg je nekako križišče nji-k>ve frekvence med Šenklavžem in frančiškani, oziroma v nasprotni sme-1, vendar pa imajo tu vse svoj postanek in najvažnejše opravke. Vedno najdejo tu hvaležna ušesa za svoje sen-racijonalne novice, plodonosen teren za poizvedbe in okrepčila za vrati gostiln v okolici, ki je dosti velika, da se je razvrstila impozantna serija vseh vrst od Košaka, Kaplana, Fajmoštra in Belega volka, pa do Škofove kleti, Kolovrata in Sokola ter kakor se imenuje še drugih tucat. ne da bi našteval delikatesne trgovine, zavetišča z najboljšim brinovcem in dalmatinske vinotoče. Vsi ti jokali imajo dopoldne čisto dru-jge obiskovalce kakoT zvečer. V zgodnjih jutranjih urah se grejejo ženice v kuhinji sami ali pa v njeni bližini s čajem z dosti ruma ali drugega žganja ali pa kar s samimi ogrevajočimi in poživljajočimi kapljicami — brez čaja. Pozneje pa naročajo še vino, večkrat tudi košček cukra zraven, da v oslaje-no vino, ki so ga tako potrebne in tako dobro stori, močijo sveže žemlje. Mlajše in modernejše se pa kakor moški krepčajo z golažem, vampi, hrenovkami in pivom. Ajmohta ne marajo Več. ker je iz mode v mestu in ima yeliavo le še na deželi.
Kakor pripovedujejo stalne obiskovalke trga, je vedno vse blago predrago. Mislim, da prodajalki še nikdar ni frobena priznala, da bi bila dobro kupila. čeprav so v primeri z drugimi slovenskimi mesti na ljubljanskem trgu fcnatno nižje cene. Kmetice so se namreč navadile na vlak, posebno jih pa mikajo druge privlačnosti mesta, da so na trgu v Ljubljani vsaj ob tržnih dnevih zastopane vse do 25 km oddaljene jvasi in mesta po zastopnicah in rednih potovkah in da je naš ženski svet na tem precej obsežnem teritoriju vedno v Najožjem stiku s centralo in virom vseh razburjajočih novic. Na novine naše ^enstvo namreč še vedno da zelo malo
in ga vedno sodobni in za dobrobit mestnega prebivalstva vneti prekupci spravijo na trg iz vseh provinc naše države, še raje pa iz pokrajin, ki sedaj pripadajo k Italiji. *Te zamerimo jim, ker s tem grehom vendarle podiramo naše rojake tam oni strani. Prav za prav pa še bolj one, ki so prišli sem. Kar nekdaj v Ljubljani skoraj ni bilo znano, je sedaj potreba. Med te potrebe livarno radič in druge južne pro-
bel nemSkutarjenue. Vendar pa se nepotrebna domača nemščina ali kuhei-tajč naših starih purgarjev še ni tako razpasla kakor talijanščina. Posebno naše narodne dlame, ki so spet pričele nemškutariti, naj bodo preverjene, da jih zaradi nemščine javnost najčešče smatra za zagrebške Cifutke, torej vsaj za državljanke — če pa laharijo, česar seveda narodne dame nikdar ne poskušajo, pa za tujke, ki so pri nas, kadar le preglasno izzivajo celo na na-cijonalnih prireditvah, opravičeno ravno tako priljubljene, kakor so v Gorici in v Trstu po krivici osovražene domačinke, če govore svoj slovenski ma-terni jezik. Zato naj se pa izzivajoče dame ne jeze na posledice, če bi zavedna mladina pričela z'njimi postopat po tržaškem vzorcu.
Razen navedenih jezikov se pa zadnja leta slišijo na trgu narečja z vseh strani naše države. S sljivami, purani in gosmi je prišla čista bosanščina, s papriko in marelicami zategnjeni glasovi iz Bačke in Banata, z drugo zelenjavo živahna kajkavščina iz Zagorja, iz zelenega Štajerja, Prlekije in Prek-murja. Med kupci se pa zelo pogosto oglasi čakavščina z otokov in Hrvatskega primorja. Dalmatinski in primorski dijalekti so se vdomačili z vinom, ki povsod izpodriva dražjo domačo kapljico. Redka tudi nista več albanski in turški jezik, ki so ju s svojimi slaščicami prinesli prodajalci iz Makedonije. Še redkeje se na trgu oglasita cincar-ski in grški ezik, zato pa tem večkrat ob veleesjmu po kavarnah in na postaji, kjer često prav živahno udari na uho tudi španjolščina bosanskih in srbijan-skih Židov.
Vendar vsi ti, dozdaj nenavadni glasovi, niso prav nič izpremenili ljubljanskega trga in so ga napravili le živahnejšega in bolj založenega, kakor je bil pred prevratom. Kakor tedlaj, tudi še danes na njem gospodari kmetica iz okolice in se ponosno košati domača branjevka, ki je še vedijo prava lastnica te svoje starodavne domene, Če je že iz Kraifrovega ali Trnovega ali pa z drugega dela mestne periferije.
Popolnoma kmetom pa pripada Krekov trg pred Mestnim domom, ker sem vozijo svoje pridelke »a vozeh. Največ je tu zelja in krompirja, ker ga gOT>p- ! dinje, ki imajo kleti, kupujejo v večjih
Prodajalka semen in zdravilnih rastlin
dukte, nikakor pa ne vedno bolj glasnega italijanskega ščebetanja, ki je že davno bolj prešerno in pogostejše kakor je bilo nekdaj na našem trgu nem-škutarjenje. Ker to uvoženo blago ne spada v delokrog tržnega nadzornika, bo morala ta vedno bolj bohotni plevel izkoreniniti naša mladina, kakor bo po trgovinah, na ulicah in po kavarnah morala pomesti zadnje čase že spet no-
ŠT*ecijalist z zdravilnimi 'koreninami
množinah. Kmalu po sv. Jožefu bo krompirja vedno več, ko bo kmet že posadil z njim n;ive. Cena vedno pada, čeprav kmetje trde. d<a raje ves stari krompir dajo prašičem, kak)r po tako nizki ceni ljubljanskim meščanom. In kljub temu ga je več na trgu vsak dan, dokler ga Ljubljančani ne pokupijo in ga ne konzumirajo sloji, ki nimajo prihrankov po bankah in hranilnicah. Ti jedo tedaj že novi krompirček, ki se v ceni kosa s pomarančami.. Čudno se mi zdi, da te še vedtao uvažamo samo čez Italijo, če je Solun, kjer je vedno dosti najslajšega in najlepšega grškega in maloazijskega blaga, vendar tik državne meje in bi se tam lahko izognili lakorrmim talijanskim prekupcem.
Za mesto kakor za kmeta, torej za producente in za prodajalce zelenjave snakio važni so pa posebno spomladi >rodiajalci semen. Poglejte samo našo ohano, kako se te svoje važnosti za-eda! Dobro seme prav za prav tudi rži ves trg pokoncu. Zato so si tudi emenarji izbrali prostor takoj ob vho-u na trg pri Frančiškanskem mostu, a nobena zelenjadarica in nobena vrt-arica ne bi pozabila na svojo nalogo, akupiti semena. Na izbiro je vse, kar e mogoče posejati po naših vrtovih, a, še take stvari so vmes, k? pri nas elo v cvetličnjakih slabo uspevajo, ato je pa tu v ogromnih množinah se-e pristne ljubljanske ledenkte, tiste krte, vedho rumene salate, ki po ti j j po-a Ljubljano ves vrtnarski svet, mi pa veda »ajsarico« naročamo iz Nem-e. Tudi značilno za naše vrtnarske mere ali kaj hočemo, če prepotreb« vrtnarsko šolo še vedno smatramo luksus.
?azen semen imajo pa na teh stoj-jah tudi vse jagode in posušene rast-i.ne ter korenine, ki so vedno potrebne v domačih apotekah. Borovnice proti odprtju, bezgove jagode za kašelj in prehlajenie sploh, tavžentrože za želodec in čiščenje kivi ter še za vs$ dni- I
to po vrini, sitim moč za srce, imenitni baldrijan ravno tako za srčne bolečine, podobno melisa za preganjanje skrbi in hudih misli, lapuh za prsa, za želodec grenki pefin, ki se ga mnogo porabi posebno pomladi za »zelenega«, preslica in brinje zoper vodenico, zoper žolčno kamenje-pa šipečje jagodje, abrožica
pa dobra za vse, prav za vse in zopet
vse. To so sladke koreninice, v segam o« gočni žiženbajn in sploh rastline z ne« kakimi čarovniškimi imeni saj tudi ti največ dejstvujejo. Oglasil se pa š< nikdar ni nikdo, da bi kaka taka speci-jaliteta škodovala. So pač ta sredstvi ravno tako nedolžna, kakor so skromrt
Prodajalka domačih klepla-nih čipk
zoper božjaat ta zoper napenjanje ma-jaron, sladki janež zoper zaprtje, ku-mma pa za odjprtje in zoper nadležne vetrove majaronove plevice. Glavne so seveda kamilice za čaj in slavno lipovo cvetje,- potem pa vinska rutica, hu-bad, smrekovi vršički, ki edini pomagajo proti jetiki, bohinjski mah in vsa druga zdravila, ki si je z njimi stoletja naš narod popravljal z večjim ali manjšim uspehom svoje zdravje.
Ni je drogerije niti lekarne, ki bi bila tako založena z mecfikamenti in nasveti kakor so te univerzalne ženice.
Sem in tja se na trgu s stojnico pojavi tudi kak specijaHst, ki ponuja !e po ene vrste rastlino ali koremno, ki je
zaslužki o svojih učinkovitih pripomo& kih najtrdnejše prepričanih prodajal cev.
Gotovo pa nikjer drugod na trgu z\
živila niso naprodaj čipke, kakor t Ljubljani. Seveda so to le kleplane čipke, ki jih z umetniškim okusom ki spretnostjo izdelujejo marljiva dekleta na deželi. Če drugega ne, te -stojnic« gotovo dokazujejo, da so ti domači iz« delki umetnostne obrti potreba vsej slojev — in pomenijo še več, namre4 da je čut za lepoto tako globok, da s4 uspešno javlja celo na trgu za živila, kjer bi človek pričakoval samo pože-Ijenje za uteho praznega trebuha. Še več, na trgu imamo celo Grišo-pesnika!
Moderno stavbarstvo na deželi in v mesta
ZtforaJ
Nova cerkev ▼ Bogojini v Prek-murju
Zanimivo delo moder* nega cerkvenega stav« barstva na deželi je rgrajeno po načrtih mojstra prof. Jožeta Plečnika
Spodaj
1. slika: Vlafi nove podzemeljske železnice Saddington-Whitechapel
2. slika: Pogled na progo
*
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Kedelja, 4. ob 8. popoldne; cSodnik zala-mejskl>. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 8. zvečer: cNedeljski oddiha Ljudska predstava po znižanih ce-nah.
Ponedeljek, 5.: cSestrična iz Varšave*. D.
Ljubljanska opera.
Hedelta, 4. ob 8. popoldne: cHoffmannove pripovedke*. Ljudska predstava po zn*. farnih cenah; ob pol 8. zvečer: cGrohni Marica*. Ljudska predstava po zmzanib
cenah. Ponedeljek, 8.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
ledelja, 4. marca ob 8. popoldne: <Manonv Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat - Ob 8. zvečer: <Dobri vojak Švejk». Kuponi. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Torek. 6.: «Pn treh mladenkah*. D
Šentjakobski gledališki oder
»edelja, 4.: <Pred poroko*.
pedelja t ljubljanski drami. Popoldne ob 4. m uprizori prvič v tej sezoni kot popot danska predstava po znižanih cenah Calde ronova drama <Sodnik zalamejski*, ki je po ivoii izredno zanimivi vsebini v resnic prava ljudska predstava. Zvečer igra drama komedijo «Nedeljski oddih* po znižanih c»-
aah.	. .
<G rotira Maric** 40tič na ljubljanske«
•dru. V nedeljo zvečer praznuje <Gro!ica Marica* na naših opernih deskah svoj jubilej _ 40. predstavo, kar je vsekakor značilno za njeno priljubljenost in privlačnost ▼ naSem repertoarju To priča tudi, da se je ta opereta vsled svoje notranje in zunanje vrednosti tudi pri nas izredno priljubi la. S 40 predstavo praznujejo svoj 40. na •lop v tej opereti tudi nekateri člani, ki so lli vsakokrat t njo preko našega odra To ▼elja v prvi vrsti za naše soliste, predvsem ta Grofico Marico — gospo Poličevo, odlič-nega grofa Tasila — gosp. Drenovca, režiserja Povheta, za staro kneginjo Cuden-•teinsko — go. Rakarjevo in v resnici ne dosefeega Penižka — gosp. Janka, ki bo nedvomno obnovil v nedeljo repertoar svo Jih dovtipov. Zvesto jim je stala ob strani velika večina spremstva, ki ga izvajajo nad vse marljivi člani našega zbora. — Predstava je ijudska po znižanih cenah.
Posetnike nedeljskih oper .iih predstav opozarjamo na uprizoritev Offenbachovih «Hoffmanovih pripovedk*, ki se vrši danes popoldne ob 8. v ljubljanski operi po itr redno znižanih opernih cenah Pri tej ptedstavi debutira. kakor že javljeno. gdč. Scbmidova Ostala zasedba običajna.
Nedelja v mariborskem gledališču, popoldne ob S. se uprizori zadnjič divna ojie-ra fManon* po znižanih cenah. — Ob 8 zvečer letošnji dramski šlager <Dobn vojak ftvejk*.
Skladatelj Leoi Janaček je v Ljubljani zlasti znan po sijajno uspeli operi tJenu-fa», ki se je pela v ljubljanski operi. Na ponedeljkovem koncertu Glasbene Matice igra godalni orkester orkestralnega dru-Itva štiri stavke njegove Suite, in sicer šesti, 2., 3. in 1. stavek. V tej Suiti se kaže vsa melodična radost in nacijonalna ritmika sivolasega mladeniča, slavnega sklada telja. Janaček, ki je eden najslavnejših živečih čeških komponistov, živi kot profe 6or kompozicije na mojstrski šoli konser-vatorija v Brnu. — Ruske komponiste za-•topa na tem koncertu modernist Igor Stra-vinski. <Žar ptica* je eno njegovih manj ekstremnih del. Ples princes iz te suite je v nekako mistično meglo zavit, čudovito pestro inštrumentiran stavek ▼ mirnem plesnem temu z zanimivimi nacijonalnimi melodičnimi mislimi, poln harmoničnih presenečenj. Zlasti sijajen je konec, ki se preliva liki mavrica iz barve v barvo. Silen kontrast k temu stavku pa je finale, ki začne s široko rogovo pesmijo nad blestečo barvitim tremolom godal. Ta tema se vzpne do ff v celem orkestru, nato pa nastopi v lirokem. hitrem sedemdelnem tempu kratka končna glasbena fraza, ki Jo zaključit) iz pp do ff naraščajoči vzporedni trozvoKi troMl ob enoglasju vsega ostalega orkestra. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 8. zvečer v unionski dvorani in so vstop niče v razprodaji v Matični knjigarni.
Program koncerta komornega Tria i» Zagreba, kojega člani so gg. Sancin, MTar-ličeva in Matz: 1.) Smetana Trio v G-molu, ©p. 15. 2.) Drorak Trio v B - duru, op. 21. Novak Trio quasi una Ballata. Toliko glede sporeda. O posameznih točkah spregovorimo v prihodnjih dneh. Poset koncerta naj-topleje priporočamo.
Župančičeva proslav« v Sarajevu. Dru-Stvo prijateljev lepih umetnosti cCvijeta Zuzorič* v Sarajevu priredi v nedeljo, dne 4. marca proslavo 50letnice pesnika Otona Zupančiča. Na sporedu je predavanje o Zupančiču, recitacije iz njegovih del in pevske točke.
Prav tako nenavadna kakor besedilo in »Igra« ie Stravmskeza muzika Brani se na vse kriplie, da bi imela s tekstom kakšno zvezo, posebno pa da bi opisovala kakršnokoli zunanje ali notranje dogajanje, kakor je bila v modernih operah skoraj brez izjeme navada Tekst ie eno. muz;ka je drugo: vezalo bi iu kvečiemu stremljenje po popolni obiektivlzaciii enega in drugega, po podaianiu tipičnega, po opuščanju vsega čustvenega, po skrajni preprostosti Harmonika te glasbe ie trda. asketska, skoraj brez polifonh elementov in spominja na staroholandsko. na koralno ln na orientalsko glasbo: samo ritmika, ki se drži natančno latinske verzne nere ne more utajiti ritmičnega prainštfnkta ki označuje Stravinskega skladbe Poseben znak pevskega parta so dolee arije, ki vplivajo, kakor Dravi kritika. Tudovito toplo navzl-c skladateljevemu srremPeniu. da bi čustvenost el'miniral. V splošnem bi deial«.da le. ta »Oedipus« nekaj popolnoma statičnega, na dvoie (po muzik' in po deianiu) razcepljenega, a vendar po ostrini in značaju svojega Izraza umetniško enotnega, ^cenenje ni nobene, vsaj ne takšne, kakršne smo navaieni orf drugih operah.
Stravinsk? se odnravlja sedai v Wasnng-ton kjer bodo dali orvo uprizoritev niego-vega »skulDtiiTalnpga baletac brez baletnega zbora in deian'a »Musagets^ega Apolona« V niem nastopa<o sa.no Štiri osebe in predvajani ne bo trajalo več nego 30 minut.___
Jakcb GaPus (reete Petelin)
je bil rojen leta 1550. na Kranjskem (domnevno v Ribnici) Humanistično tn glasbene izobrazbo je dobil v stiškem samostanu okoli 15R0 -1506. Izpopolnil jojev Zwettlu in Melku (oktobra 1o66 - 1570.) in prišel od tam v dvorni pevski zbor, kjer je deloval do leta 1574 Nato je prepotoval
Starinskega »Oedipus rex"
Na Dunaju so uprizorili novo delo Stra-vtnskega. ki je vzbudilo navzlic svoji nenavadnosti veliko zaniminia in odobravanja tako pri publiki kakor pri kritiki.
Opera se Imenuje »Oedipus rex«, obravnava znani starogrški motiv kraHa Edipa, ki se poroči s svojo materjo Jokasto, in Je napisana v — latinskem Jeziku. Po Mozartovi eperi »Comedia latfna« ie to prvi poskus, da bi oživeli mrtev Jezik na modernem odru in v moderni obliki. Prvotno Je hotel ruski skladatelj uglasbitl ta motiv aa starogrški tekst, a fe to misel kmalu ©pustil, ker le latinščina boli melodična in se da bolje peti z našemi grli. Končno na tudi zato. ker več Hudi razume latinščino kakor grščino.
Kritika dunalske predstave ugotavlja, da •e mrtvi iez-'k orav d^bro cVbda f p'cz-ftvljenskim, skoraj lutkoven delanjeM Na. stopaioče osebe stoje kakor k!p' na podstavkih odnoiejo svoi part ln Izginejo, ne da bi se brigsde za detan'e — k?Vnr so se prikazale Isto tako hrezFvlIsnsk! se zdi irolčečl »bor dočim «a*t*t»a »•?•?? zbsr v pmstoru za orkester. Zunanle d«gaia*Ie ©psuie ©oseben redtator v orkestru ali. kakor ga Sfravfnski imenuje. »spe?ker< in sicer ie na Dunaju recitiral v nemškem ie-zfkn. dočim se ie za francosko premliero v Parizn govoril francoski tekst pisatelja Je-Cocteauja.
Moravsko. Češko in Slezijo (1575—1579.). teta 1579 je v Olomucu ter stopi v službo škofa Stanislava Pawlowskega kot kapel-nik (1579.—1585) V Prago se je preselil leta 1585 in ostal tam do smrti dne 18. julija 1591 V Pragi ie bil kantor pri cerkvi Sv. Jana na Brehu (sedaj: Anenska ulica 210). kjer je bil tudi pokonan. Zložil je 517 skladb, največ maš in motet za cerkev, dve zbirki latinskih msdru?alov in nekaj svetnih pesmi, vse a capella v polifonskem slogu za 4—24 gl?sov Rad uporablja deljene zbore (Con Rpazzati).
Njegova dela je poiskal ln zbral prof. dr. Josip Mantuani in prihajajo sedaj na svetlo v partituri Cerkvene motete so pri-občene (prof. Mantuani in prof. Bezecny); madrigali se pripravljajo za objavo, kolikor jih ie za koncertno porabo uporabnih, jih je spartiral prof. dr. Mantuani.
Kidriče? uvod v refonsadisko slovstvo
ITniv prof. dr. France Kidrič: Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v XVI. veku. Izdalo in založilo «Dru5tvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani. 1927. (Kvari oblika. 235 strani.)
Pisatelj tu sistematično v celoti razbere ln pretrese vso obširno literaturo o predmetu v kronološkem redu. Poleg splošne oznake vsake posamezne knjige je zabele žena tudi vsa literatura o njej. kakor tudi označeno število primerkov — originalov in ponatisov ter njih nahajališča.
Vse ogromno gradivo o tej dobi je tn zbrano in razvrščeno lepo pregledno in priročno. Kdorkoli bo kdaj hotel o tej dobi ali pa tudi le o kakem njenem področju ali delu jasne slike, bo moral zopet in zopei vzeti v roke ta ^Bibliografski uvod* kot vodilo pri svojem študiju.
D S. F. F je izdalo to delo litografira-no v sto izvodih za svoje člane Nekaj izvodov pa ie namenjenih tudi drugim Kdor reflektira na delo. naj ga takoj naroči pri Društvu slušateljev filozofske fakultete na univerzi v Ljubljani. S poštnino vred stane 55 Din.
„Naš glas"
Prejeli smn I. in 2 številko mesečnika »Naš glas« ki izhaja že četrto leto v Trstu KHub skrajno neugodnim razmeram, v katerih se mora naš živeli pod Italiio boritf za svoje osnovne pravice, se ie ta ugledni Časopis v novem letu §e povečal, razširi! in vsebinsko Izpopolnil tako. da ie Po svoji obliH in vsebfm i7d?;ate1'em na čast
»Naš glas, objav<ia nov' roman Frana Bevka »Skrinja s srebrniki« in dališo povest Slavka Slavca »Tičartev Tone«. Vrhu teh le Izšlo v prvih dveh zvezkih več kral-š!h Izvlrnth ln prevedenih povesti Ima tudi ooseben kot!ček za otroke ocd za-glavjem »Pi'?ku in vzgoii« na nr'n?šs razflr povčne članke Listek poroča o novfh k«?'gah.
f^ksii	tudi Host"*«?"«:
vre#no Je. ds -»Na? rlai« retr<>d"Hrs slike iomačih umetnikov Skratka: »Naš glas« ie dosTina r?vHa naš'h primorskih rolakov in zasluži vso pozornost.
Izdaja in urejuje ga Roman Pahor. Naroča se v Trstu, Casella postala 348.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BFRLIN (484 m 4 kw). FRANKFUR1 (428 m 4 ki). LANOENBERO (468 m 25 kw) STUTTGART (379 m 4 kw) PRAUA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw) ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw) vrOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw)
Nedelja, 4. IIL
BERLIN 20^0: V spomin padlim vojatoom h velike vodne. (Orkester, moiki in meiaai zbor.) PRANKFURT 19: Skladbe za violino in klavk.
1.	Bach: Dvoglasne invencije. — 2. Rhodei Koncert t» violino in klavir, v A-molu. —
3.	Mozart: Klavirska sonata v C-duru. —
4.	B6rk>t: Baten za violino ta klavir. —
5.	Mendetesolm: Pesmi brez besed. 20.30: Program kakor v Berlina.
LANGENBERG 19.20: Deia pesnikov ta skladateljev, ki so padii v vojoi. 20.25: Koncert cerkvene glasbe. STUTTGART 19.15: Prvi in trotji stavek Bruck-nerjeive četrte sinfotirje. 20.15: Orgelski koncert. — 1. WaJter: Orgelski koncert v G-duru. — 2. Bach: Iz koncerta v D-mcIu. - 3 Reger: Preludij in fuga v Crs-mola - 4. Reutke: Psalm št-94. PRAGA 19.30; Koncert Češke filharmonije. — 1 Weber: Uvertura iz opere »Evrijanta.« —
2.	Cajkovskij: Koncert v D-duru, za violrno inorkester. — 3. Mahler: Cftrta smfonija.
LONDON 22.05; Komorna glasba. — 1 Haydn: Kvartet v Es-duru. št. 6. — 2. Mozart: Koncertna arija za soipran — 3 Grieg: Romanca in intermeizo tz godalnega kvarteta, oo-27 - 4. Schonberg: Štiri pesmi za sopran.
5.	Debussy: Godalni kvartet, op. 10. ZAGREB 19.30: Prenos opere iz NaT. gledališča
v Ljubljani. BRNO 19.30: Prenos koncert« ta Prage. RIM 21: Sinfoiričen koncert-DUNAJ 19.30: Koncert komorne glasbe.
20	15: Kaimin: .Holandska ženica«; opereta " > -^janUh.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 21.40: Koncert. - 1. Wagner: »TannhSuser«; uvertura — 2. Pesmi za »-pran. — 3. Svendsen: Umetniški karneval. 4. Nielsefl: Maske. — 5. Recitacije. —
6.	StrauB: Smrt m zveličanje.
Ponedeljek, 5. III.
BERLIN 20.30: Še neigrane skladbe.
21	JO: Koncert italijanskih skladateljev. Nato spomladanske pesmi-
FRANKFURT 20: »Ljubezen ta trobemanje«;
opereta v 3 dejanjih. LANGENBERG 18: Koncert. — 1. Bach-Tausig: Toccata in fuga v D-molu. — 2. Pesmi. —
3.	Chopin: Balada v G^no-ta. — 4. Hasier: Pesem za ples. — 5. Lisa*: Dvanaosta rapsodija.
20.15: Večarad h«ncert »flkesstra ta JoJbttov. STUTTGART 20.G6: Operni veče*. (Filharroo-
ničen orkester kn solisti.) PRAGA 19.15: Eys!ei: »Soprog, ki se »meje«;
operet^ v 3 dejanjih. LONDON 20.15: Dueti za dva klavirja. — Beethoven: a) Sonata v D-duru. — b) Koračnica.
22.35: »Mesto ta d^la«. (Gkwba-ta reetta-?r Preao« ^j|wchc«tra.) ZAGREB 20: Ptcisos ; orkestraineg« koncerta Glasbene matice Iz Ljubljane. — 1. Borodin: Sinffliiila v H-cnolu. — 2. Škerianc: Koncert za veliki orkester. — 3. Rahmairinov: Klavirski koncert. BRNO 20: Večerni koncert. — 1. KeKr B£la: Francoska uvertura ta vesetoigr«. — 2. Du-bois: La Farandol. — 3. Elliot: Ljubavna pesem; — 4. Margds: Sin)i valček. — 5. Au-ber: Auberiane. — 6. G*l!et: Lutk*. RIM 20.45: Mešan večer. Nato godba za plea. DUNAJ 20.05: Pevski večer. Nato koncert Marsovih skladb. VARŠAVA 20.40: Koncert solistov. — 1. Scbu-mann: Koncert za čelo, v D-nnolu. — 2. Cho-pinove, Kieviezove, Ravedove in Prokofijeve skladbe za čelo. -4 3. Operne arije. —
4.	Prokcrfkjev: Balada. — 5. Skladbe za četo. STOCKtlOLM 20.15: Koncert komorne glasbe.
Torek, i. III. BERLIN 20: »Prstan Nibekmgiov«. (Prenos te mestne opere v Charlottentourgu.) — Prvi večer — Wagner: »Rensko zlato«. FRANKFURT 20.15: Dymo<va drama »Njn«. LANGENBERG 18: Večerni koncert komornega tercett iz Hessena.
20.15: Castelle-WahJ: »Strah«; fantastična slubodrama z Stierlinovo godbo. PRAGA 20.10: Zabaven večer. — i. Moor: Češko »žegnanje«. — 2. Vesele pesmi. —
3.	Hager: Madžarski ples. — 4. Pesmi. —
5.	WeiB: Spomini na etnografsko razstarvo. 21.10: Koncert. — I. StrauB: »Kavalir z rožo«: — 2. Wagner: Uvertura in finale hc opere »Tristan ta Izolda«.
LONDON 20.15: Dueti za 2 klavirja. — Beethoven: Koračnici št. 1 ta 2. 20.45: Koncert okteta Harakl-Moo«. 21.30: Orgelski koncert. — I. Bach: Fuga v G-molu. — 2. Franck: Koral it. 3, v A-tnolu. — 3. Debussy: MaK Shepherd. —
4.	Walond: Introdukcija in Toccata. 22.40: Pergolesijeva opera »Služkinja-sopo-dtn)a«.
BRNO 20: Komorna glasba. — Mozartovi ta MysHveckovi godalni kvarteti. 20.40: Dvofakovi dueti. — 1. Duet te opere »Jakobinec«. — 2 Iz opere »Kmet navlha-nec«. — 3. Stlrie dueti. op. 20; moravske narodne pesmi. Nato koncert tamburaškega zbora »Harmonla«. RIM 20.45: Orkestralen koncert. DUNAJ 20.10: Historične ta moderne fanfare
in koračnice. VARŠAVA 19.20: Ha!Avy: .Židinja«; opera v 3
delanjih (Prenos te Poznanja.) STOCKHOLM 19.45: Koncert skandinavske rlas-be. — 1. Norman: »Antonij ta Kleopatra«; uvertura. — 2. Norman: Smrt kraHa Hako-na; za zbor m orkester. — 3. Henriques: Suita za oboo ta orkester. — 4. Grieg: S4-gurd Jorsalfar; širita za soliste, zbor tn orkester. — 5. Grieg: Landlojendiing; za bariton, zbor ta orkester. — 6. Svendsen: Norveška rapsodija.
Sreda. 7. IIL
BERLIN 21: Orkestralen koncert. — 1. Beethoven: Velika fuga v B-duru, op. 133. 2. Brali ms: Koncert ra violino ta orkester, v D-duru. op. 77. Nato prenos športne prireditve.
FRANKFURT 20: Pr«os programa te Stnttgtr-ta. Nats komorna flash«. — 1. Emborg; OktobarsU kvartet, o*. 42. — 1 Schubert: Kvartet v D-moIn LANOENBERO 20.30- Oostovanje ruskega umetniškega teatra »Harlekta«. STUTTGART 20: Koncert tilharmoničnega orkestra in solistke Erice Morinl. — 1. Caj-kovskii; Peta sinioatia t E-rooln. — 2.
Brahma: VioUmU taocul — U m violino ta ktavtr. PRAGA 19-30: Prireditev aa Ca*
sarykn. (Zbor ta orkester.) LONDON 20.15: Dueti n dva klavirja. — Mozart: Variaoije v G-daru. 20.65: Orkestralen koncert lahke glasbe. ZAGREB 20.35: Koncert ar+) ta pesmi. BRNO 19.30: Prenos programa te Prage. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19.30: R Heger: Pesem mira; n soliste
zbor ta orkester VARŠAVA 20.30: Večerni koncert CeSke giasbe. STOCKHOLM 19.30: Orkestralen koncert lahke glasbe.
ValoTna dolžina domžalske postaje
Z dežele smo prejeli dopis, k kateremu
b' zaradi občne važnosti dodali nekaj pri« pomb Gre namreč za valovno dolžino ra» diofonske oddajne postaje v Domžalah. Dopisnik meni, da bi bilo treba oddajni postaji odikazati kakšen krai&i val. m ne dolžine 566 metrov, katera je predvidena. Dopisnik imi napram omenjeni valovni dolžini neke pomisleke, čel da imajo naši radioamaterji v pretežni večini prejemoe aparate, ki sprejemajo le valovne dolžine do 600 metrov. Le malo jih ie, ki bi imeli aparate za še daljše valove. Že valove v bližini 600 metrov je s takimi aparati tež« ko doseči in postaje v tem intervalu se ja» ko slabo slišijo.
K tem pomislekom bi imeli pripomniti sledeče: oddajne postaje si danes eč sa» me ne izbirajo valovnih dolžin, marveč jim jih odkaže mednarodna radiofonska unija v Ženevi, katera zastopa skoro vse evropske radiofonske postaje. V Evropi je trikrat toliko oddajnih postaj kot bi jih moglo nemoteno oddajati v razpoložljivem valovnem intervalu. Zato vsaka oddajna postaja ne more imeti posebne valovne dolžine, rarveč jih oddaja, po več skupaj na enem in istem vahi. Le za omejeno Ste* vik) oddajnih postaj ««o rezervirane po« sebne valovne dolžine, ki so jih po gospo» darskih in kulturnih vidikih porazdelili na posamezne države. Jugoslavija je vsled brezbrižnosti dobila le eno posebno v«# lovno dolžino, ka je rezervirana za od* dajno po6tajo v Beogradu, dočim bosta Zagreb m Ljubljana oddajam na valovih, ki se jih poslužujejo že druge inozemske oddajne postaje. Dolžine vala 566 metrov, ki je odkazana Ljubljani, se poslužujejo tudi še oddajne r>ostaje Augsburg, K.ra» kov, Bloemendaal, Hamar in Mikkeli.
Da b» se morala ljubljanska oddajna po» staja slabo slišati baš zaradi te valovne dolžirc, pa ne drži. Jakost postaje je od* visna od neštetih okoliščin, ki se ne dado predvidevati
Poljske in češke oddajne postaje to rasred zase; večinoma so ameriškega tipa, ki po kvaliteti daleč prekaša nemške posta* je tipa «Telefunken», ki fradi postajo v Domžalah. Razen tega pa oddajajo n. pr. Katovice s štirikrat večjo energijo v pri* meri z domžalsko postajo.
O kakšni podobnosti med ljubljansko in brnsko oddajno postajo ne more biti go* vora, ker se postaji prmcipijelno razMku* jeta že po načinu modulacije. Da se Brno pri nas ne čtije čisto, tega ni kriva po« staja sama, marveč obče sprejemne prilike, ki so vsled prevelikega števila oddajnih po* staj dan na dan slabše. To velja tudi za Zagreb, čigar glaven nedostatek pa je ne* znatna energija.
Kako se bo čuk domžalska postaja do* ma in v inozemstvu, ae ne da predvide* vati. Izgledi na žalost niso baš preveč rožnati. Za sprejem v ožjem okolišu par desetin kilometrov okrog oddajne postaje pa je valovna dolžina 566 metrov jalco pri* merna, kajti ta valovna dolžina je za pre* cejšen interval oddaljena od tistih valov* nih dolžin, ki se jih poslužujejo postaj«, ki jih pri nas najlažje sprejemamo. Ce bi bila postaja kje med 400 in 500 metri, te* daj bi še to bore inozemskega sprejema kar ga imamo, splavalo po vodi, oziroma b; postalo maio komu dostopen hiksus.
Prejemni aparati za valove preko 600 metrov 90 pri nas jako razširjeni, kajti ▼ intervalu med 1000 in 2000 metri oddajajo najboljše oddajne postaje, ]|i pridejo ▼ poštev za sprejem na daljavo. Te so Ko* nigsvusterhausen, Varšava, Motala (Stock* holm) Daventry in Moskva. Te postaje se čujejo boljše kot Dunaj in boljše kot Ka* tovice. Sprejem je brez izrazitega fadinga in brez prehudih medsebojnih interferenc.
Kaj vem? ~ Koliko znam?
viesnikItsreče
1.	Kaj
2.	Kaj
3.	Kaj
4.	Kaj
5.	K a)
6.	Kaj
7.	Kaj
8.	Kaj 9 Kaj
10. Kaj 11 Kaj 12. Kaj
13	Kaj
14	Kaj
15	Ka. 16. Kaj 17 Kaj 18. Kaj 19 Kaj
20.	Kaj
21.	Kaj
22.	Ka)
23.	Ka) 24 Kaj 25. Kaj
Drngs serija tujk.
Je analiza? Je antipatija? Je askesa? Je aspekit? Je argument? je averzila? Je avtoriteta? so ekstremitete ? Je eksaktnost? le ekstravaganca? Je horizont? Je rnkarnacjja? Je intenzivnost? Je instinkt? Je imaginacija? Ie konstelacija? Je konvencijonalnost? Ie dogma? Je objektivnost? Je originalnost? Je subjektivnost? Je okultnost? Je fenomen? J« sarkazem? Je sentimentalnost? Odgovori v prihodnji itevBld.
JE IZSELI
Loterijske 2%% državne rente za vojno odškodnina — Srečke srbskega Rdečega križa. —Duhanske srečke iz leta 1888. — Drž. razredne loterije II. razreda, 4% agr. oblik bos. - herc. leta 1921., 30god 5% založnice ter 331etni 4J4% založnice Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino. Komunalnih oblik Zemaljske banke za Bosno in Hercegvino. Posojila mesta Splita, Reke in Zadra Žrebanje raznih komunalnih zadolžnir Hr. Slov. Hipot v Zagrebu. Srečk« med! Rdečega križa brezobrestnih premijskih obligacij madi. Hipotekarae banke.
Postala a itavUka lastonf!
Predplačilo za celo leto Din 66. polletno Din 30, četrtletno Din 20. — Pisma in denarna nakazila na upravo: »Vjesnik sreče« v Zagrebu, Preradideva ulica 5, telefon 1/88.
Trije onomatogrami
Vlada Jordana
PATACHON.
SLON.
Rešitev križanke «Torbica»
Vodoravno: 1. Praga, 9. porok, 9. nagrada,
11. lek, 13. a Is. 14. ier, 16. Ivan, 18. Kane (Can-nae), 19. ta, 20. Erato, 23. ta, 24. srno, 25. old. 27. strojepisje. — Navpično: 1. Polkte, J. Anka. 3. ga, 4. aga, 5. pas, 6. od, 7. raja, 8. korenje, 10. riba, 12. Eva, 15. eni, 17. Nemo, 18. -koli, 21. raj, 22. top, 24. ». r., 26. ds.
0KULTIZEM
Kraljestvo čudežev naše duše. HIPNOTfZfM SUGESTIJE. TELEPATIJA. «sebni maenetizem itd Knli*a * mnogo praktičnimi navodili Din 28
DO
«VEDA IN ZNANOST*, Celje, Razlagova ulica 8«
«CAPTOLIN» je po izjavi an* gleških in francoskih Speci j ali« stov svetovno pripoznano naj* boljie sredstvo zoper izpadanje las.
Po kakovosti las uporabljamo suhi ali mastni «CAPTOLIN», kateri ima poleg sigurnosti učin* ka Se prijeten duh. »CAPTO« LIN» prepreči izpadanje las, ozdravi že bolne korenine In pri daljši uporabi pri plešah zopet začnejo raste novi lasje. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak poslužuje «CAPTOLINA». Dobite ga lahko v vseh lekarnah, drogerijah, brivcih in lasničar* jih.
Natančnejša pojasnila daje, kakor tudi vsa naročila prompt* no izvršuie:
Generalne zratopstvo «CaptoIin» Pariz
FRANJO R02IČ, Ljubljana VII, Celovška c. 71.
Podzastopstva za Slovenijo $e ie oddajol
Valovite lase
i
bum is naravo« kadi« docetete tekom ena • o 61 ■ neškodljivim bioloiklm tmUtvoB <OR18ULDE> od dr. Ourrfcin» t Cie.. Pari«. Loti on oailomeMSa najpopol. nejR* ondtillranic — kodri ostajajo dolgotrajni n odporni proti vlagi N»na<io-mestljivo ta plese in peto-vaaH. Din 40.—. OentifoNa kosnet eavod. Zagreb [lica br. 37. — Zahtevajte bretpla&ne ilnstrovaae trt« (|ekU,	0
»
:
Delniška glavnica Din S>0,000.000■—
Skupne rezerve cai Dšn 10,000.000*—
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena 1900.
CENTRALA;
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei
Ustasovliena 1900.
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Kakek, Sarajevo, Slovenjgradeo, Split, Sibenik, Gorica, Trst.
BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA.
Telet on štev. 2861, 2413, 2502 in 2503.
h oriporofa za vse bančne nesle.
Šport
Po svetu
Kritizirati je seveda lažje kot delati! Toda stvarna kritika je gotovo koristna in »koraj vedno potrebna. Med raznimi po* eetniki in gledalci zimskosportnih priTedi* tev v Sv. Moritzu se je oglasil sedaj tudi glavni urednik curiškega «Sporta» Buchli, ki je vodil tiskovno službo na tej olimpi* jadi. Na vprašanje, ali je olimpijada do* segla pričakovane uspehe m ali je bila vredna velikega truda in stroškov sodelu* jočih, si je mogel le deloma odgovoriti po* ritivno. Buchli sicer ne soglaša z onimi pesimisti, ki so mnenja, da je letošnja olimpijada zadnja moderne dobe; priznava pa krizo modernega olimpizma, ki ve ne strinja s tokom časa Niegovi zakoni so tako avtokratični, da so spori neizbežnr Velike zmede so nastale tudi n pr zaradi nastanitve številnih delegatov, ki jih je bilo na tisoč tekmovalcev «samo» 500. ta* ko da je že tem v malem St. Moritzu po* vsod primanjkovalo prostora. Tudi orga* nizacija ni bila na višku — za olimpijsko
frireditev! Največji reveži zaradi pomanj*
ljive organizacije so bili novinarji, ki sko» raj nikjer niso dobili potrebnih in form a* cij. Rezultate so si morali računati sami, ah pa letati za raznimi gg funkcijonarji in sodniki, ki so medtem odšli n; izlete ali pa se drugače zabavali Take in enake ua* p-vke so prireditelje in gledalce mnogo na* učile, tako da je upati, da bo v Amster* damu drugače in bo letna olimpijada or* ganizatorno in športno dosegla lepše uspe* ne. 2al bo v Amsterdamu preveč okrnjen nogometni turnir, ki bi sicer lahko priteg* nil veliko število gledalcev. Razen Anglije, Avstrije, Češkoslovaško, in Švice bosta manjkali skoraj gotovo tudi Švedska in Italija. Španci bodo poslali neko oslablje« no garnituro amaterjev, ki jih seveda ne bo mogla zastopati tako kot bi njihov no* goonet zaslužil. Vse kaže, da bo imela Juž* na Amerika zopet glavno besedo!
Grafstrom in Bockl sta se v umetnem drsanju na olimpijadi ostro dajala za prvo mesto. Zmagal jC — kakor se splošno ču* je, «skozi prste-« — Šved Grafstrom V ne* deljo so se v Berlinu vršile tekme za sve* tovno prvenstvo v tej panogi. Grafstroma ni bilo in Dunajčan Bockl si je osvojil ve* liki naslov Tekmovali so med drugimi Schafer, Dostler, Anglež Page. Američana Turner m \V tisam, NUes za Kanado itd Njeno hockey*moštvo na ledu je Berlin* čane porazilo s 12 : 2; to je najboljši re* nihat, ki ga je kdaj kako evropsko moštvo doseelo proti tem akrobatom na ledu Se* daj gredo v London, nato pa domov. Isto pot dela mala Sonja Hennie.
Dr. Peltzerja si je te dni ogledal preži* dent Coolidge. Tudi pri tretjem startu sia Peltzerja nesla na 1 miljo Američana Lloyd Halin in Ray Conger. Zmagal je Hahn s 4 : 13. Peltzer je že vzel pot pod noge! Iz Amerike prihaja vest o novem rekordu v skoku ob palici. Sabin W Carr je zbolj* šal Hoffov rekord (436.7) na 429.2 cm. Ska* kal je v vežbališču pred 8000 gledalci. Ko je priletel na tla, je najprej pogledal na prečko, ki je ostala Sedaj je poskusil še enkrat! Dvignili so prečko na 434.3 cm. Bil je že na drugi strani, a se je z roko do» taknil prečke in jo zmaknil. Vse kaže, da nam bo Amsterdam v lahko atletiki pri* nesel bajne rezultate! Iz Nove Zelandije prihajajo i avstralskega prvenstva vesti o izbornih rezultatih. Tako je n. pr. zmagal 17 letni Carlton na 100 y v 10.2 in na 220 y v 22.2, Stuart na 440 v v 50.2 in na 880 y 1 : 57.2, Rose na 1 miljo v 4 : 25 in na 3 milje v 14 : 49.8. V metu kopja je do* 6egel Lav 66.51 m, v skoku na daljavo Ebert, oziroma Maic Kay 716, oziroma 715 cm, v skoku v višino Davidson, oziro« ma Mason 188.5, oziroma 187 cm in v troskoku Shirlev, oziroma Ebert 14.53, ozi* roma 14.22 m. — Včeraj se je pričela gi* gantična hoja iz Los Angelesa v Newyork, ki bo trajala do vključno 6. maja. Priredi* tev je pristno ameriška! Nagrajenih bo deset atletov, prvi s 25.000 dolarji! Odii* kovani bodo dalje zmagovalci posameznih etap. Mesto Padavena, do kamor sega prva etapa, je naklonilo kot nagrade 6000 dolarjev. Tekmovalcev je prijavljenih nad tisoč! Gledalcev bo na vsej progi 20 mili* j ono v. Samo za kontrole, spremstvo, okrep* čevanje itd., bo spremljalo pešce na sto* tine avtomobilov. Organizator prireditve C. C. Pvlc si ie dal izgotoviti avtomobil s pisarno, kopališčem, kuhinjo itd., na ka* terem bo devet tednov sledil tekmoval* cem, ki smejo po določeni progi hoditi ali teči, nikakor pa se ne smejo voziti. Od tre* nutka, ko se prične tekma, jim daje pre* hrano, stanovanje in zdravniško oskrbo prireditelj. Razen tega jim vozi tudi oseb* no prtljago. Med hojo se jim daje samo voda. Dnevne etape so dolge po 50 do 60 milj. Na startu bodo odšli tekmovalci v skupinah, da ne nastane gneča, in nato v istem redu dan za dnevom odhajali dalje. Zastopane so vse velike sportske države, med njimi najštevilnejše Amerika, Angli* ja, Finska (z maratonskim zmagovalcem Kohlemainenom), Nemčija, Italija (Umek
—	je gotovo Slovenec!), Francija itd. Sen* eacijo vzbujajo zastopniki indijanskih ple* men, pri kaierih si obetajo dosedaj nedo* sežene rezultate. Včeraj zjutraj so odšli..!
Novi svetovni rekordi so neka posebnost plavačev. V Chicagu je plaval Walter Laufer na 150 y hrbtno 1 : 40.8 in vrgel do* sedanji svetovni rekord za 4 sekunde Na istem meetin<m je dosegla izreden čas Ete' Lackie, ki je plavala v štafeti 4 krat 400 v zadnjih 100 y 1 : 01.8! — Ravmond Rudd (smuški skakač je Ruud!) je dosegel ti a 80 v tri ameriške rekorde in sicer na 600 v 7 : 13.4, 700 y 8 : 323 in na 800 y 9 : 48,
Boksačl so pridno na delu. Francoski prvak v srednji težki teži Bouquillon je nepričakovano v 3. krogu položil avstral* skega prvaka težke teže Blackie Millerja k. o. — Mladi zamorec Godfrev j« ▼ sre* do v Los Angelesu v 12 krogih po točkah premagal evropskega prvaka Paulina Uzcu* duma; Paolinu je parkrat grozil celo k. o.
—	Skoraj neznani Mac Larnin je v Ame*
riki v L kolu k. o. vrgel Žida Sida Tenisa.
V dviganju uteži je dosegel Francoz Ro* ger Francois nov svetovni rekord. Dvignil je tezno z obema rokama 1035 kg in vrgel prešnji svetovni rekord Avstrijca Edinger* ja (102.5 kg).
O CampbeHu,, ld je postavil nov hitrost* ni rekord z avtomobilom, smo pisali zad* njič. Sedaj je iz Floride odšel v Washing* ton, od tu pa hoče v Anglijo. SegTave, t. j. oni, ki je držal rekord do sedaj, se ne pri* zna premaganega; obljubil je, da se bo ude* ležil prve mednarodne dirke m dosegel — nov rekord! Poskus bo vsekakor — riskan* ten!
333 km na uro — bo treba najmanj!
V <rloopir>gih» se tudi sedaj dva tako kosata. Dne 12. februarja je ameriški leta* # lec Hollman dosegel rekord s 1093 loopingi brez pristanka, 14 dni pozneje ga je pre* kosil Francoz Fronval, ki je napravil 1111 loopingov v 4 : 28 : 16 Fronval je bil že v letih 1919 in 1920 rekorder v tej «stroki».
Službene objave LNP
Iz seje upravnega odbora dne 24. II. 1928.
Na Ma-raje se vzajnejo novi odbori klubov SK Železničar (Maribor) glasom prijave z dne 13 febr. (.presednik s. mž. Edo Sen.ica), SK Slavija (Ljubljana) gl dopisa z dne 7. febr (predsednik g. Franjo Baijec), SK Svoboda (Maribor) gl. dopisa z dne 15. febr (predsednik g. Franjo Nem-ec), SK Trbovlje g! dopisa z dne 21. febr (predsednik g. Anton Babič) Novi naslovi: SK Slavija, Ljubljana. Nov.i Vodmat 65; SK Trbovlje t, Dobrna, g Alb Borišek
Na snanje se vzame izjava SD Rapida z dne 14. febr., da odstopa od fuzije s TSK Merkurjem; ukine se vsled tega sklep upravnega odbora gl »Jutra« od 29. }an glede poravnave članskih zaostankov bivših igralcev TSK Merkurja.
Na predlog M. o. v Mariboru se sklene prirediti v juniju v sporazumu z LLAPom in s sodelovanjem šolskih oblasti srednješolski lahkoatletski meetang v Mariboru dočim se izvedba srednješolskega nogometnega turnirja v Mariboru odgodi na dobo velikih šolskih počitnic.
Sklene se prirediti v sporazumu s sekcijo ZNSa v Ljubljani tekom pomladne sezone tečaj ra nogometne sodnike; odbori podsaveznih klubov se že danes pozivajo, da zainteresirajo za tečaj člane, ki kažejo voljo m sposobnost za funkcijo sodnika.
Pooblasti' se tajnika 1 teir M. o. v Mariboru, da nadaljujeta pogajanja za medmestne tekme Ljubljane in Maribora z Zagrebom, Grazom in Celovcem.
Ker dostavljajo klubi poslovnemu odboru Se vedno netočne prijavnice ra igralce, ki menjajo svoj klub, se v skladu s principijelnim sklepom JNSa, objavljenim dne 19 dec. 1926 v »Jutru«, opozarjajo klubi vnovič, da se mora v vsakem takem slučaju priložiti prijavnici poleg podsa-vezne izkaznice igralca ali a) potrdilo prejšnjega (matičnega) iigralčevega kluba, da se le pri njem odi a vil kot aktiven igralec, aH b) izjavo, da prejšnji igralčev klub prošnji za pod a) navedeno potrdilo ni ugodil; prepis tozadevne korespondence z dotičnim klubom se mora obenem predložiti podsavezu — V slučajih pod b) bo LNP pozval dotični klub, da pošlje potrdilo tekom 8 dni. Ako se klub na ta pozrv ne bo odzval, se bo igralca verificiralo retroaktivno, klub pa s« bo kaznovalo po § 52. kaz. prav. Naknadnih ugovorov proti verificiranju igralca s strani dotičnega kluba se v takih slučajih ne bo uvaževalo. Ponovno se objavlja ob tej priliki tozadevni principijelni sklep JNSa:
»Prigodom verifkacije igrača, koji prelaze iz kluba u klub, ima se od no sni poslovna odbor podsaveza uvjerit, dali se je igrač kod kluba, iz kojeg prelazi, odjavio kao aktivni igrač. Tako dn.go dok poslovni odbor nije to saznao, nemo že igrač biti verificiran za novi klub.« »Ako posl. odbor utvrdi. da je klub hotimično sipniječio verifikaciji! igrača za novi klub, kaž-njava se po § 52. kaz pravilnika, a igrač se verificira sa pravom nastupa sa danom, kada je podnio svoje dokumente, retroaktivno.«
Na prošnjo ASK Primorja z dne 24. febr. se odgodi jesensko prv. tekmo Primorje rez. : Hermes rez., določeno po posl. odboru na 26. febr., na kasnejša termin. — Dalje se ugod.i prošnji istega kluba z dne 24. febr. ter se dovoljuje igr. Vladimirju Vrhovniku z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za ASK Primorje v smislu § 10 o. p. — Vlogo istega kluba v zadevi delegiranja nogom. sodirškov k njegovim tekmam se odstopi sekciji ZNSa s priporočilom, da se vloga ugodi.
Odklonijo se prošnje: igralca O. Kurzmanna (SD Raipid) z dne 8 febr za črtanje preostanka zabrane igranja, SK Slavije z dne 14. febr., SK Javornšika z dme 10. febr. in SK Trbovelj z dne 10. febr. za odpis naložene jam globe. Rer Je edino glavna skupščina JNSa kompe-teratna za črtanje ali znižanje pravomočroih kazni. — Odkloni se istotako prošnjo SK Trbovelj od 8. febr. za denarno podporo, ker še ni poravnal naložene mu globe.
Kaznujejo se ponovno po § 52. kaz prav kiuibi Atletik SK, SK Celje, SK Disk z globo po Din 50.—, ker navzlic novim opominom še vedno niso vrnili kontrolnih seznamov svojih verificiranih igralcev. Rok za plačilo globe }e 14 dni. za predložitev seznamov se stavlja še enkrat 8-dnevni rok. — Kaznuje se SK Svoboda (Lo) z ukorom, ker je pri pokalni tekmi dne 19. febr. postavila neprimernega stranskega sodnika; stranski sodnik igr. V. Battč se v tej zadevi preda kaz odboru. — Kaznuje se SK Panonaja, ker ni nastopila k pokalni tekmi dne 19. febr., z globo Din 50.— po § 52. kaz prav ter v smislu tekmovalnih določil s tem. da se jo izključi od tekem za preh. pokal LNPa za prihodnje leto; naknadnega opravičila kluba z dme 20 febr. npr. odbor ne more vzeti na znanje z ozirom na objavljena predhodna opozorila; ostalo vsebino dopisa SK Panonije od 20 febr. bo rešil upr. odbor po klubovem občnem zbora. — Talnih I.
IX olimpiada ln naJe kolesarstvo. V četrtek dne 1 marc« t. I. so se sestali de* legati vseh kolesarskih klubov Slovenije izvzemSi mariborske khibe. V polnem spo* razumu so ustanovili »Medklubski kolesar* ski odbor v Sloveniji*, ki bo ob strani Pros pagandnega xfbora za IX. olimpiiado raz* vil intenzivno in energično delo v svrho udeležbe naših kolesarjev na letošnji olim*
pijadi v Amsterdamu Odbor se je sestavil sledeče: za ASK Primorje: Kosmatin. na* mestnik Moran, za Ilirijo: Ogrin, nam. Ad. Bar, za Savo: Batjel. nam Sirnik. za Ljub* Ijanco: Smrekar Pavle, nam. Pogačar, za Soro: Stanko, nam. Dolničar Karol, za Zarjo: Plankar, nam. Veretig, za Disk: Smigovec, nam. Flis, za Celje: Jančigaj. nam. Šurner in za Vrhniko: Jesenovec, nam Oblak. — Na prvi seji, katera se sklicuje za nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dop v Narodni kavarni, se bo odbor konstituiral, ter pričel takoj z energičnim delom. Raz* veseljivo je, da so se kolesarski klubi ze* dinili na skupno važno delo in s tem po* kazali, da sc zavedajo dolžnosti, ki nas čakajo z oziTom na predstoječo olimpijado v Amsterdamu. — Na zadnji olimpijadi leta 1924 v Parizu je Jugoslovenska kole* sarska vrsta dosegla izmed 28 tekmujočih držav 10 mesto, za naše športne razmere gotovo izredno častni uspeh, vsled česar smo uverjeni, da bo vsak posamezni klub kakor tudi našemu športu naklonjena jav* nost po svojih najboljših močeh prispeva* la, tako da bo ta za jugoslovenske barve namenjena akcija pokazala tem večji mo* ralni in financijelni uspeh.
Službeno iz LNP. — Pokalna tekma Her* mes : Primorje in prvenstvena tekma Iliri* ja : Slovan, ki sta bili določeni za danes, se vsled neugodnega vremena odgodita; za prvenstveno tekmo Ilirija : Slovan ostane v veljavi prvotno določeni termin 18 mar* ca, nov termin za pokalno tekmo Hermes : Primorje določi poslovni odbor Tajnik II
Razpis propagandnega cross:countryja LLAP. Ljubljanski lahkoatletski podsavez razpisuje za 25 marca propagandni cross* country za moštva in posameznike Star* tajo lahko vsi verificirani atleti klubov, včlanjeni v JLAP. Proga je dolga 7000 m. Start na igrišču SK Ilirije ob 10 30. Mo* štva nastopijo s 4 tekači, od katerih se klasificirajo prvi trije. Prvo moštvo in prvi triie tekači prejmejo priznanice. Prijavni* r.a za moštvo znaša Din 30. za posameznike Din 10.— Prijave s prijavnino je poslati na naslov: Ljublj lahkoatletski podsavez. v roke g. A Gnidovec, Ljubljana, kavarna «Evropa». in sicer do 22 marca.
Redna glavna skupščina LLAP. V ne* deljo 18 t. m. ob 11 uri se bo vršila redna glavna skupščina LLAP v damski sobi ka* varne «Emona» s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odstopajočega odbora, 2. revi* zijsko poročilo, 3. podelitev absolutorija, 4 volitev novega odbora, 5. določitev služ* benega glasila, 6. določitev termina in pro» štora za podsavezno prvenstveno tekmo* vanje, 7. slučajnosti. Na skupščino morejo klubi poslati po dva delegata, od katerih ima eden glasovalno pTavico. — Člani, ki so še v zaostanku z izplačilom svojih ob* veznosti napram LLAP, nimajo glasovalne pravice. Ako glav skupščina ob določenem času ni sklepčna, se bo vršila ista eno uro kasneje z istim dnevnim redom ob vsa* kem številu prisotnih članov.
Sokol
Priprave češkoslovaškega So-kolstva za Olimpijado
Sredi februarja je priredila Češkoslovaška o-bec sokolska d.rago izbirno tekmo svoje članske vrste za Olimippjado v Amsterdamu. Prireditev se je vršila v velikem Varieteju v Pragi in je bila zelo dobro obiskana. Navzoč je bil za vlado CSR tudi minister vojske br. Udržal. Poleg niega se prisostvovala zastopniki mnogih iavmih uradov in raznih korporacij
Tekmovalo it 14 bratov samo v obveznih vajah na bradlji, drogu, konju in krogih. Cela prireditev je trajala nad tri ure, ker so med odmori nastopila tudi razna praška društva s prostimi vajami. — Najprej so tekmovalci ab-solvirali vežbe na bradlji, ki so bile podane izmed vseh najslabše Najboljša znamka je bila le 8.35 točke. Povdariti pa moramo, da je bila sodba zelo stroga. V celoti je vrsta na bradlji nekoliko razočarala Opazilo pa se je. da so brli mlajši tekmovalci mnogo vestnejše pripravljeni kot starejši. — Na drogu je bilo opaziti mnogo zelo lepih sestav, ki niso delale večini tekmovalcev prevelikih težav. — Navežbanost vaj na konju je bil i zopet slabša od one na drogu. Tu bodo morali posameznik posvetiti še zelo mnogo vežbania, ako naj dosežejo zaželje-no viSino. — Višek dneva pa je bila vadba na krogih. Tu se le krasno pokazala homogenost cele vrste. Izvedbe vseh so bile res sigurne in lepe.
V splošnem moramo povdariti, da so bili doseženi zelo ugodni rezultati pri zelo strogi klasifikaciji. saj se je sukala povprečna znamka za posameznike preko 8.25 točke Vsekakor |e pričakovati, da se bo do Olimprjade vrsta še zelo spopolnila in gotovo nastopila z velikim 'jspehom na mednarodnem tekmovališču.
Dopisi
JEŽICA Krajevna organizacija SDS Jezica ima dne 8 marca t. 1. ob pol 8 zvečer svoj občni zbor v gostilni z. Ramovža v Stožicah Kot delegat centrale se udeleži občnega zbora g dr Rape Po občnem zboru se bo vršilo Dredavanie »O Sumatri« s filmskimi slikami Občni zbor se prične točno ob napovedani uri K predavanju imajo oristoo tudi nečlani kr organizacije. K obilni udeležb' vabi odbor
D M V POLJU, Dramski odsek Sokola Polje bo vprizoril danes 4. t m pod vodstvom br. prosvetarja šesto gledališko nredstavo v tekoči seziji dramo v dejanjih »Morje« Začetek ob 19 uri Med odmori bo svira' tamburašk- zbor K obilni udelež bi vabi odsek Zdravo!	489
RADOVLJICA Sokolsko gledališče bo ponovilo danes, v nedeljo 4 t. m ob do 16 burko »Avtomobilist«. ki je povzroč:la pri prvi vprizoritvi izredno mnofo smeha
504
DOLENJI LOGATEC Sokolski oder v Dolenjem Logatcu nam bo preskrbe! zooet smeha in zabave z burko v treh dejani;h »Pri belem konjičku«, katero bo vprizoril danes ob 20.
VRHNIKA. Dne 25 januarja t. I. novo izvoljeni gospodarski odbor trga Vrhnike še ni mogel prevzeti gospodarskih ooslov. ker klerikalc' zavlačujejo predajo Da o tem informira volilne upravičence, sklicuje novo izvolieni gospodarski odbor trga'Vrhnike za današnjo nedeljo 4. t m ob 3 Dopoldne orotestni shod v gnsti'ni »Mantova« na Vrhniki in prosi, da se volilci udeleže se-j statika v čimvečiem številu V nedeljo U t. m ob 10 doooldne Da se bo vršila občinska seja. na kar oDozarjamo cenj. občinstvo.
, MIRNA PEČ V zadnjih letih le začela v Mirni peči smrt grozmo gospodariti Pobrala nam ie že štiri ugledne poses^ke. Trdni in znani goSDodar Kotnik za njim Potočar Hude in končno Anton Rupena so nas zaDfStili Kako nam ie b'"1 Anton Ru-pma priljubljen ie oričalo številno sprem, sivo na njegovi zadnji pr>t: v sredo, dne 29 februarja Ker sta obadva niegova sinova Dri gasilcih, katerih Dodoornik !e bi! Dokoini so nosili n'egovo krsto gasilci, ki so se udeležil1 Doereba v velikem številu Ravno tako šolska mladina za katere napredek se ie on vedno brigal Izmed ožiih sorodnikov i7 Trsta in Maribora so Drih;-teli k poerebu številni znanci in Drijatelii. k' iih ie Dresetietila vest da je tako družabna' iti kratkočasni PtiDena tako hitro preminul Umrl ie do dvodnevnem ležan.iu kliub vsei skrbni oomoči e polkovnika dr Juga iz Liubliane kateremu najlepša hvala za njegovo Dožrtvovalnost kakor tudi vsem udeležencem Dogreba Pokojniku pa lahka žemljica dileč od roistnega kraia
W onstran ttonir
p— Zvestoba in poštenost. Goriški fa* šistični tajnik Caccese je posetil fašije v Ajdovščini in Vipavi. Vse v zastavah, ve* lika parada, slovesni sprejemi. Caccese je razlagal fašistične direktive za tekoče leto m izkazoval posebno pažnjo za balilo in dopolavoro Izvajal je, da morajo biti fa* šisti zvesti in pošteni. Pred vsem bi se moral poboljšati dr. Delpin v Vipavi, ki je tamošnjemu prebivalstvu prizadjal že toliko gorja!
p— Vojaškemu naboru se radi odteguje* jo po furlanskih vaseh. *Te dni so bili pred sodiščem v Vidmu trije furlanski fantje obtoženi, da so se poskrili pred naborno komisijo. Eden je bil oproščen, Albert Be* tina je bil obsojen na 10 mesecev, Mario Bugnariol pa na 1 leto in 6 mesecev zapo* ra Med furlanskim ljudstvom se ne bo dalo nikdar iztrebiti staro sovraštvo do Italije.
p— Promocija. Na univerzi v Krakovu je promoviral za doktorja vsega zdravil* stva g. Ludovik Čebohin iz Kozine
p— Premeščena je učiteljica I. Podbr* šček iz Renč v Villo Vicentino v Furlaniji.
p— Na Bovškem je ukazalo fašistično vodstvo, da se imajo nemudoma odstraniti dvojezični napisi Vsi obrati, gostilne, tr* govine morajo imeti samo laške napise.
p— V Idriji je te dni goriški «Mont» prevzel tamošnjo mestno hranilnico.
p_ Govedoreja na Tolminskem. Kmetje
bi si radi opomogli z govedorejo in mlekarstvom. Goveie živine ie na Tolminskem okoli 10.000 glav. Zadnie čase le bil trg z
« k v
Zmrzavanje Zatekline
Strjenje kože. Znojenje rok in nog. Uganutost
Raztopimo manio količino soli sv. Roka za noge dobili bomo vodo nasičeno z oxige nom. ki izvanredno ublažuioče deluie na bolno nogo ter obustav'ia boli. povzročene od pritiska čevljev Ozdravi (udi zastarele ozebline tet trganie. novzročeno od uzeblin in vsako rano na nogi Po dolgotrainem amekšavaniu postanek) kurji očesi in trda '<oža tako mehki da iih lahko odstranimo irez noža in britve PoDolnoma ie sigurno la sol sv Roka naizaDuščeneiše noge po-»olnoma soravi v red Tesni novi čevli' 'am bod<. udobm kakor rta s«? 'ih nosili že eč let Morete hoditi kolikor Va* le volia "Grete stati ure ln ure na enem mestu 'rez da občutite naimanio bol aH utruienost /eliki omot soli sv Roka ta nožne kupel' stane Din 16.—.
Dobite »o v vsaki lekarm" in droeerifl
Sol sv. Roka za noge
ozdravljuje noge, rane, vnetja na nogah !
govejo živino v veliki krizi. Zato so pričeli kmetje soditi, da ondi v bodoče ne bo boljše. Ali dejstvo ostane, da ie govedoreja ^lina panoga gospodarstva ki ima naravne predpogoje za usoeh v eorskem delu dežele Treba izbolišania in izčiščenia Das.ne. Vlada bi morala kreDko DodDiratj stremljenje tolminskih kmetov do Dovzdigi govedoreje .. ali v Tolminu mislik) samo na petujčenie Uudstva
P— Ker so šli čez meio. 181etni dijak Alojzij Marčelia iz Klane ie bi! Dred sodiščem na Reki obsoien na globo 1665 lir, ker ie šel čez meio brez notnega lista. — 23 letni Josip Zvanut pa je obsoien na pet mesecev zapora in 14 letni Ivan Poropat na tri mesece zapora ker sta se tudi neopa-ženo odstranila iz območja barbarskega fa šizma.
p— Kavčič — Tekstor. Tržaška »Edinost« je pred kratkim Driobčila doniš o treh Kra-ševcih. ki so bili ljubljanski škofje. Med temi ie Kavčič — Urban Tekstor Na ugibanje o izvoru Driimka Kavčič navaiamo da so Kavčiči doma na Tolminskem. Ljubinj in Pol ju bi n sta še polna Kavčičev. Kavčiči so bili tkalci (tkavci) Iz tega se ie razvil njihov oriimek Tkavčič Tekavčič. Kavčič. Tega se ie gotovo zavedal škof Kavčič, ko je polatinil svoi oriimek v »Tekstor
p— Žerjal — Cereali. Modri »Piccolo« nasvetuje k slovenskemu Driimku Žerjal malo korektufb Da se bo glasil čisto po rim-Ijansko: Cereali (žito). »Piccolo« se prime nato za glavo pa modruie: Kdo ve, če ni slovenski oriimek Zerial sa.no ootvora starega rimskega in krščanskega imena »Ce-reale«? Za slovenski Driimek Cerkvenik je našel »Piccolo« izvor v »Ceraua«. ki je prestavitev za »Ouercia« (hrast)... To so trditve, na kakršne odgovarja naše ljudstvo kratko Da kreDko: Bog dai norcem Damet!
p— V semenišču na Reki ie 24 gojencev. Skof Sain je fašist in pobratim D' Annunzija nišče v svojem Dastirskem listu, napovedujoč da bo vzgojevalo izborne duhovnike. Skof Sain ie fašist in Dobratim D' Anunzija Po tem lahko vsakdo Dresodi kake duhovnike bo pošilia! iz svoiega semenišča med naše ljudstvo. Skof Sain govori tudi o treh svetiščih za vzgoio mladine: dom šola in cerkev. Za slovenskega otroka ie svetišče samo dom, v šoli mu ie vse tuie in nasprot-no in kmalu bo lahko tudi v cerkvi.
Proda a moine kanuame in ševiore za moške obieke po reklamnih cenah — Izdelujejo se tudi obleke po meri.
IVAN KR0ŠELJ — Ljubljana
Ketie-Murnova (Martinova) c. 15.
Zahtevajte brezplačni
CtKOUNIK
S 1000 slikami!
D n 49'
nra na sidro (atvkerica),
nekoliko boljše izvršitve 65—
3-letno jamstvo
8-lettK) jamstvo
•m Din 64'-
Pošiljam po povzetju, ra neodgovarjajoče vmeoi denar.
A. Kiffmann, Maribor št. 36sb.
Pri švicarski tvornid ur. Lastno izdelovanje 6 okrovij in sestavljanje ur (remootaža).
So ie fu
najnove š pariški in dunajski modeli
damskih s^amn kov ^a ie'ošn o pi m adans!<o se-cijo v ljubkih lazonah, ki bodo naš m d. micara
go ovo z lo všeč. "a tudi moške klobuke ma letos v posebno okusnih no/ih iazonai> in barvah tvrdka
3van in jelena Kvas
tubl ana, fi e*san3rova cesta štev. 32
v vel ki izDtr stalno v zabgi.
Vsako popravilo klobukov se zvrSi ta
točno n soiidno po nizkih cenan. Oglejte si izložbo !	Og ejte si Izložbo
Najstarejša kleparska delavnica
Jakob Fligl
oblastveno koocesionlranl vodovodni inštalater
se priporoča slavnemn občinstvu za vsa stavbena kleparska dela, kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah lnprivatno — Naprava modemih "kopalnic umivalnikov bidetov stranišč. pomivalnih miz za kuhanje s oplo ln mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprav Proračuni se izstavljajo brezplačno.
Točna postrežba! — Najnižje cene!
Zane Grey:
69
Železna cesta
Romaa
Drugo jutro se je Neale zgodaj napotil k reki, da M si podrobno ogledal pripravljam a dela za gradnjo številke deset. Colohan mu je
moral povedati število opažev in okvirnih jezov, ki jih je bilo odneslo; od kamnosekov je zvedel, koliko kock so bili že pripravili za temelje. Ne samo, da je bil iznenaden in začuden, ampak njegovo strmenje in ogorčenje sta bili brez mej. Ogromno dela je bilo zapravljenega. Na stotine ton najboljšega gradiva so bih zmetali v to brezdno in to je pomenilo, da so šli stotisoči dolarjev po vodil
Ko si je Neale natančneje ogledal dela, je zasledil, da so bili sicer rabili v dno veliko košev za stebre,, da pa niso šli nikoli dovolj globoko Okvirni jezovi, ki niso prav nič zadrževali vode, so bili brezimna in jalova potrata časa, tvoriva in delavskih mezd. Njegovi načrti so zahtevali petdeset desetmeterskih soh, trdno zabitih v tla do skalnega temelja, ki je bil — po njegovih vrtalnih poizkusih za časa meritve — kakih trinajst metrov pod površino vode. A tu ni bilo niti ene solze! Nikake trdne podlage za koše! Nikakega temeljna za stebre!«
Vroča kri je udarila Neahi v sence. »Ne, to ni pogrešek — nI nezmožnost, ni krivo tolmačenje mojih načrtov! To je prekleta, dobro premišljena lopovščina!... Dvajsetkrat ponovljeno delo! Oh. zdaj razumem vso stvar! General Lodge je vedel, kaj se godi, ne da bi mu bilo treba priti semkaj. Zmerom ista stara komedija! Sramotni modež na velikem delu!... Prevara! Sleparija!«
Zlezel je iz mokre, umazane jame po brežina navzgor. Tedaj je »ugledal Blaka, ki je počasi stopal po. ravnini. Neale je mahoma sedel, da bi z obrazom vred skril svoj gnev, in si je jel verno strgati
blato s Škornjev. Ko je prSd Blaike do njega, *e Je Imel Neale spet
v oblasti.
»Alo, Neale!« je rekel Blake a prffiztfivim glasom. »Malce govns. ste nbarali, kakor vidim. Umazano deio.«
»Da, umazano, v marsikaterem pogledu,« Je odvrni! Neale. »Kup denarja — umozanega vladnega denarja — se je pogreznil v to luknjo,« je rekel Blake. Govoril je tako gotovo in samozavestno, da se je Neahi zahotelo videti, kako daleč se bo upaL »Blake, grd veter je tisti, ki nikomur ne prinese dobrega.« Trenutek čudno pomembnega molčanja je minil, preden se je Blake spet oglasil. »Gotovo da,« je dejal težko dihaje. »Mislim pa, da bo tudi za vas kaj hasfca.«
»Vsak ima svojo ceno,« je malomarno vrgel Neale.
In nato je mahoma začutil med prsti mehek zvitek bankovcev. Tresoč se po vsem telesu, je stisnil pest. Hotel je skočiti pokoncu in zalučati lopovu podkupnino v obraz. Toda udržal se je še za minuto. »Kdo je podjetnik, ki gradi ta kos?« je vprašal hlastno. »Ali ne veste?«	j
»Ne.«	r
»Nu, mislila sva, da veste. — Lee.«
Neale se je zdrznil, kakor da ga je zadela svinčenka. S svojim zvokom in s spomini, ki so bili združeni z njim, je to ime odprlo vse stare rane v njegovih prsih.
»Allison Lee — komisar?« je vprašal z zastajojočim glasom. »Menda. Oh, tu smo v imenitnem položaju,« je odvrnil Blake ter
se potolaženo nasmehnil.
Po bliskovo kakor Indijanec, in nič manj divje ne, je skoči! Neale na noge in je vrgel bankovec Blaku v obraz.
»Podkupiti me hočete? Mene?« je strastno udarilo iz njega. »Mislili ste, da vzamem vaš umazani denar in da bom dajal vašim
slepariiam potubo! Pes!«
Pobil je Blaka na tla. »Stojte. Neale, stojte!« je zahropel Blake.
Napo* -jmamiJen se Je vzdignil na komolce .
»Vzemite denar,« je ukazal Neale in mu grozeče podržal post pot nos. »Takoj!... k marš v taborišče!«
Neale je gnal mladega inženjerja pred seboj k njegovemu sta-rejšrni. Coffee, Some rs in še nekdo so sedeti pod senčnikom za mizo. Colohan je takoj prišel m nekaj ljudi, ki so stali v bližini, je jelo razburjeno šušljati med seboj, češ, kaj se pripravlja. Coffee je vstal Obraz mu je porumenel. Njegove ustnice so se zlobne skrivile.
»Coffee, evo vam vašega dičnega pajdaša!« je z rezkim glasom zaklical Neale. »Zdaj sta zasačena, lažnika!... Niti poizkusila nista delati po mojih načrtih.
»Kaj vraga pa mislite, Neale, čemu sediva v tej puščavi?« je r* bato odvrnil Coffee. »Tudi midva hočeva pobrati drobtinico denarja, ki ga razmetajo. Uh, kak sanjač ste, vi Lodgev pestovanček! A jaz se vam ne dam ugnati v kozji rog.«
»Coffee, če bi bil tu na zapadu zakon zoper tatvino, bi zdajle že sedeli pod ključem,« je rekel Neale. »Navaden tat ste, prav kakor tale bedak, ki me je hotel podkupiti. In ne samo to! Motili ste gradnjo; desetkrat ste začeli svoje klavrno dek). To je izdajstvo zoper generala Lodgea in zoper Henneya, ki vas je postavil na to mesto. In za to, kar ste storili meni, je ni dovolj grde besede. Jaz sem meril to progo; napravil sem načrte za številko deset; in razkrinkal vaše sleparstvo z vami in vašim naročitelnem vred.«
»Neale, midva nisva edina v tej igri,« je čemerikavo zagodrnjal Coffee.
Colohan se je približal kakor gora, širokopleč in grozeč, »če merite s to besdo name, ste preklet lažnivec,« je dejaL »Čuvajte se!« Coffee se je očividno ustrašil in Colohan se je obrnil k Nealu. »Boss, kolnem se vam, da nisem ničesar vedel o tej komediji Šele v zadnjem času se mi je zasvitalo, da stvar ne more biti v redu; a kaj sem hotel? Moral sem delati, kakor so mi ukazovali.«
Pozor, trgovci popust!
Brisolice zn no?e
mreže za kanale, stoiala za dežnike sobne ventilatorie z žaluziiami in. železna orezibliiva korita Ka sviniake
i z d e 1 u i e MALEVŠEK. sniošno kliučavnlčarsfvc
Oddam
•rgmrnos <p t^njs^ m blagom
renomirano. še 'z predvojne dobe. v zelo prometnem kraiu sredi Ljubljane, z velikimi In lep;mi poslovnim! in skladščnimi prostori - Ponudbe na oehsni oddelek »Jutra« pod šifro »Merkur« 3000.
BOH BISTRICA, Slovenija.
Oblastno dovoljena
bistva
Kadi opustitve pohištvenega oddelka razprodam prekrasne spalnične. jedilnične sobne, klubske in salonske garniture kakor _
tudi druoe vrste puh i št v a po čudovito _ nizkih "cenah. Prosto na ogled, brezplačni ceniki pri
KAREL PREIS, MARIBOR
Gosposka ul. 20.
11
T
Za krojače 1
i ff
8 ©
tš jsm
MOV®, IfSfifea Za krojače!
i®	© ^ a
I* && 1A <0 W8 i?
IL^
za samouke o prikrojevaniu moških obiačil
A. KUKIC, IraMtana, dospos&s siica 7
Zahtevajte opis fcniige_
Otvoritev slalli arrsel
Cenjenemu občinstvu naznan amo, da otver mo z današnjim dnem t la;'rh oros'orih Bjt-o ura»es»a s'asiie«r»»©
Vsem cenjenim edem lam nomo poslužili s prvovtstnim pecivom Vsa naročila b mo točno izviševali in na žtljo dosiavljaii tudi .8 dom — Društva in dru?i pri.ed tel,i imajo znaten popust. Se p ipon čamo
JiOSiP M&fŽA	pekarna; ViH&O SSiEit slaščičar
Cs ©všk* €«5St55 Sli _
7it'ynn& rorta m največie skladišče ukraku dvo-^ tuitoilC	k.v!es motorjev otrošk-b vozič-f^
zičkov šivalnih •TRIBUNA. F
kov šivalni stroiev vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike Posebni oddelek za popoln, oopravo emailiranie ta pon:k!anje dvokoles otr >šk;h vo-etroiev Ud — Prodal? na firoke — B t« tovarna dvoko'e~ in otroških vozičkov. LJUBI JAN* Karlovska cesta št 4
sprejme prikladne, dobro uvedene, denarno jake firme kot zastopnike. Ponudbe pod Roholmotoren št. 1101 na Publicltas d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica štev. 11.
Mestna etefeirarsa v Brežicah
s p r e i m e zanesljivega
k diesel motorjem.
Prošnje s prilogami le vlagati do 11. 3. 1928 Plača oo dogovoru.
k u p »m.
ED. UNGER ULLMANN,
Celjska opekarn«, Ceiie

aparati in sestavine slovitih nemških tvormc, s katerimi vsak čas lahko pokušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No. 6 Odplačilo v 4mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina znes* ka v gotovini
Radioblažek, Beograd, Jakšiceva ul. štev, H. — Telefon 41—85.
OHiIfo
Za dokaze toplega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta, itd., gospoda
in za spremstvo na njegovi zadnji poti bodi vsem prijateljem in znancem ter darovateljem krasnega cvetja izrečena najiskre-nejša zahvala.
Maša zadušnica se bo brala v soboto dne 10. t. m. ob 10. uri
dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dne 3. marra 1928.
Rediioe GroHelnlh in sorodnih!.
Zavidljiva telesna moč v primeri z leti, ki so minula, kar nam dokazuje sestanek dveh starih prijateljev, ki sta uživala popolno zdravje, kljub temu, da se tako do'go nista videla. Ako pomislimo, pravita, da je taka svežost mogoča vsem, ki uporabljajo dnevno
popolnoma koncentrirano hrano, ki Je v stanju, da vsakemu organizmu osi-gura potrebno prehrano in ie edino sredstvo, ki vzdrži moč in gibdnos; staničnega tkiva. Dobite Jih v vseh lekarnah, drogerijah in boljših deli-katesah za ceno: 100 gr 18.50 Din. 250 gr 36.25 Din in 500 gr 63.25 Din.
Zahteval te vzorec zastonj, porivajoči se na ta list od dr Vander d. d. Zagreb.
Prvovrstna, bilance zmožna
knjigovodkinja
sedaj pri veletvrdkl zaposlena, stara 34 let išče radi nastalih razmer novega namešče-nja. Prvovrstne reference Tekom 16 let sa mo 3 službe. Ponudbe pod »Izredna moč«.
Svarilo!
Opozarjamo, da Viktor Oblak ni več naš prov. potnik. Zato ni upravičen sprejemati naročila ali naplačila za našo tvrdko.
Ponovno opozariamo na to. da se mora vsak ootnik izkazati z našim pooblastilom ter da odgovarjamo Dri naročilih za slike samo za naplačiia do največ 25% kupnine Spezialimport Ljubljana, Vegova al. 8.
*šfaite jutri „Ponedeliek"!

V globoki žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem. da je naš dobri nepozabni oče, tast ta stric, gospod
Franc Gams
posestnik Zduše- Kamnik
dne 2 t m. ob 19. uri i>o kratki bolezni. prtviiea s sv, zakramenti za vedno zaspal.
Pogreb se bo vršU v nedeljo. <§ie i. maroa ob 16. url.
žalujoča rodbina GAMS in vse ostalo sorodstvo.
POMLADANSKI
VZORČNI VELESEJM PRAGI
18.-25. MARCA
Razstavljalci iz vsega »veta. Razni specijalni velesejmi Za posetnike znižana vožnja za osebne in brzo* vlake: Jugoslavija 25%, Češkoslovaška 33 %, Avstrija 25 % — Brezplafc« ni vizum. — Legitimacija stan« Din 22.—.
"r	Pojasnila In legitimacije daje:
češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg; Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2; *Putnik», Ljubljana, Dunaj»
ska cesta 1.
Največji sovražniki klavirja so moli, ker napravijo veliko škodo. Zato jih je treba osnažiti enkrat na leto. Vsa popra* vila izvršujem: mehaniko, uglaševanje in politiranje, da izgle» dajo kot novi ter jih uredim kar najboljše! Vse to z večletno prakso v inozemstvu (Dunaju, Lipskem. Hamburgu, Švici rn Londonu) — Svetovno znana tvrcTka BAJDE, SPODNJA ŠIŠKA, Šolska ulica št. 1. — Grem vsepovsod; tudi na deželo.
Zakaj naši zastopniki dosti zaslužijo? Ker samo mi nudimo senzacionalne ugodno«!! bi zato vsakdo kupuje samo pri NAS vrednostne papirje na obroke!
Zastopniki,
Javit« «e takoj, ako želite stalen in dober zaslužek 1
Zorič i Pivčevič, Split, Marmontova 3.
Kontorlstlnjo
zmožno samostojne slovenske in nemške korespondence, ter vseh pisarniških del in prvovrstno
trgovsko uslužbenko
v modni in galanterijski stroki
sprefmem takof.
Ponndbe na upravo „Jutra" pod ..Veletrgovina"
Velika domača in dobro upeljana zavarovalna družba
išče zastopnika
za žlvljenska zavarovanja. Reflektira se samo na ag lne i» perfektne moči. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod .V*.
SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih stroiev in blagajn do konkurenčni ceni
Lod Baraga. l.Inhllana Selenburgova ul 6/1 Telef W
Pomladansko novosti
za premenadne in športne t bleke, moške in damske plašče,
ima v veliki izbiri
Alojzij Lombar
modni salon za gospode in dame LJUBLJANA VII., Celovftka cesta Met. 53.
ffa.rx>i*la. ul w t dopwi L*£oi<t, ml aurLk. oglasov. poAatu nxv OgLasnu. oddtUk JITTRA, LjctbLtcuuz, Prxl4jrTurva, ul 4 Ctkovtto rcuUui parbiA. Lmsuhtu* Lfubifcuuh,št ti J4 7	Jlah. ovIom., k/. slu-iijO v posr^idcnjaJjic ta, soa/aLru naurnjic abčinstoa. maka bistdLa,50par f/a^nuuijJi z/ustk Din, 5«-. Pristojbina za. šifro Din,iinituv, dopisovanja, i/i oglas*.		CM	i	SprMMOA/t šialdt, oglasov ta, prv~ kodiifo rUmlko JUTRA ** zaključi-dan, prid. uudon lista, ob 17 urv fiozsUf* sprtjih, oglase bodo pri, obccm> u naslicLnj*, sUatlkt, lusta,
folafon stajulka, 7492		trgovskega aLi rddanuicga uiaZaja, maka btnda Vul r-Hajrnanjst, irustk Duv iar- Pristojbina m ttfro Dui Ust pnstojbi nt ji vpoflah obaram, z naročilom,, ncim. ogLasiu priobčijo			Tclo/on stuulka 2492
Ekspozitura 9lJutra"
v Šiški
Celovška cesta štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove tnalih oglasov
Din 2-—
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah oristoibino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora
OGI.ASNI ODDFLFK ».JUTRA«. miMiattilMraBMMBHMMMfM IIII EiU !■ I 'II
Naznanilo!
SL občinstvu najvljudneje aaznanjava, da imava na doto ustanovljen« restavracijo pet minut nad postajo Brezovica, sredi vrta pod gozdom v livadi, brez cestnega prahu. Od Ljubljane po driavni Cf-sti je 1 % ure pei hoda. Od Ljubljane do tu 6 vlakov, od tu nazaj p« 7 razpoložljivih Izvrstna vina, mleko, kava, f»j, kakao, malinovec in kuhinja Za d-užbe s prednaročilom po izbiri postrežba. Cene primerne. Prosiva, prepričajte sel — Za obilen obisk se priporočata Ivan in Ana Remškar, restavracija Kumar 7003
f
šolski odbor kmet.-
nadaijevalne šole gosp. tečaj v Celju
priredi povodom zaključka gospodinjskega tečaja v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ledališko predstavo »V .jubljano Jo dajmo«, burka v treh dejanjih, na šolskem odru v telovadnici nove okoliške šole ob 3. uri popoldne ter razstavo kurirskih tn Šivalnih izdelkov v konferenčni sobi v I. nadstropju. Razstava je odprta dopoldne in pop. — Vstopnina za igro: I. red 10 Din. II red 6 Din, stojišča 3 Din. K obilni ude-Jefbi vabi vljudno šo'ski odbor.	7324
Vulkanizlram
Wt vrsU If toini ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljani Kole«* ta mo torje P Škafar Ljubljana Rimska centa U	U!
Razno pohištvo
lepo in solidno izvršuje najceneje mizar J. Mrhar, Stanežiče — 8t. Vid nad Ljubljano.	7292
Eksplozivni motorji
ter posamezni deli: bati, batne osi Ln obroči, cilindri. razplinjači itd. »Jugo-mot«, Tržaška cesta št. 4.
7173
Naznanilo
Ker sem začel obratovati ca 2 dobrih žagah blizu kolodvora 2 a 1 c a, naznanjam vsem posestnikom trdega ali mehkega lesa, da ga vzamem v takojšnje rezanje po zelo ugodni ceni. Podedujem tudi nakup l»-sa. Alojzij Urtelj, Vrbje Štev. 53, Žalec pri Celju.
7225
Odeje
^delovanje ln popravila po Aaročilu, vata za blazine, odeje itd. Rožna ulica 19 (Sv. Jakoba trg). 7450
Pletilja
dobro izurjena v vsakem delu, dobi službo takoj na Seia gt. 41.	7167
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice. hišne itd dobe naj lažje službo t Beogradu, ako se oglase ▼ birou Ekonomija. Beograd, Vasina ul št. 11.	6647
Stenotipistinjo
perfektno in urno. zmožno popolnoma srbohrvaščine in nemščine, sprejmem s 1 ali 15. aprilom. One, ki obvladajo tudi francoščino in eo izvežbane v knjigovodstvu, imajo prednost. Plača 2500 Din. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manufaktura 1010». 7105
Šivilja
se priporoča cenj. damam po konkurenčnih cenah — Gre tudi na dom. Sadar Rimska cesta štev. 2/II 7263
Vrtnarja
vestnega, pridnega ln poštenega ter popolnoma izurjenega sprejmem na graščino Cemšenik pri Dobu Ponudbe s spričevali in označbo zahtev na naslov. Feliks Drbanc, Ljubljana.
7377
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«	7395
Strojnika In kurjača
sprejmemo ta večje podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Strojnik in kurjač«. 7350
Pošteno dekle
snažno, 20—30 let staro, sprejmem k majhni družini Znati mora kuhati, opravljati druga hišna dela ln v popoldanskih urah šivati — V m^sto na Gorenjskem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena*.	7331
Popravila
klobukov
M dame ln gospode sprejema modni salon Stuchly-
Maške v Ljubljani. 7441 > 1
Cenj. damam
1» zahvaljujem za izkazano »aupanje ter ie nadalje priporočam tn Izvršujem popravila po najnovejši zadnji dunajski modi, cene nizke. Angela Pekolj, nodistrnja. Aleksandrova cesta št. 5, pritličje, dwno 7466

Jedilonosca
sprejme takoj Majer. kolodvorska restavracija. Maribor.	7310
Učenca
»prejme fotografski atelje Weiss, Polzela, Savinska dolina. Prednost imajo sinovi železničarjev s primerno šolsko zobrazbo ter rnanjem slov. in nemškega Vezika.	7296
Dobro dekle
(možno vseb hišnih del in kuhanja, takoj sprejme Milica Puljo, Zemun, Trg *ik. Pašiča 2.	7288
Prodajalko
veščo nemSkega jezika — sprejmemo s 15. marcem. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7254
Kovaškega vajenca
»prejme Anton Hafner, kovač, Stara Loka št. 84 —
LSkofja Loka. Prednost ajo taki, ki to se že učili od 1 leta naprej.
6936
Učenko
sprejme šivilja z vso oskrbo proti odškodnini. Pori »ibe na oglasni oddelek
Učenko
sprejme šivilja na Bledu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7332
Korespondenta(injo)
samskega, perfektnega — sprejmemo takoj v lesno in industrijsko podjetje na deželi. Znati mora slovensko, srbohrvaško, nemško in italijansko ustmeno in pismeno. Vešč mora biti tudi stenografije in strojepisja. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Les«.
7154
2 vajenca
sprejmem za strojno ključavničarstvo v tvorniškem obratu v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
7231
Pisar, pomočnika
zmožnega knjigovodstva — perfektnega v nemščini — sprejmemo s 15. marcem v exportno trgovino. — Ponudbe « prepisi spričeval in sliko na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Hrvatsko 1928».	7066
Za Izdelovanje sekir
sprejmem takoj pomočnika ter krepkega in zdravega vajenca. Pismene ponudbe na Mikložina, Braslovče.
7326
Učenca
pridnega in poštenega — sprejme Josip Ogoreutz, manufakturna trgovina v Novem mestu.	7461
Kuharico
pridno in pošteno,	nad 35
let staro,	sprejme	takoj
orožniška	postaja	v Polj-
čanah.	7186
Deklico
14—16 let staro, preprosto, ki je event brez staršev, sprejmem v pomoč gospodinji Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	7421
Kroj. pomočnika
za veliko delo »prejme takoj »Elite«, Prešernova ul št. 9	7440
Šivilje
dobro izvežbane za moSko perilo in likarico sprejmem Vprašati med 13. in 14 uro v Vegovi ulici 2. 7434
Zastopnike
agilne, re«nt in poštene, za prodajo obveznic K a t a e Štete (vojne Škode) na obroke iščemo » vseh večjih krajih Slovenije -Pri pridnem flelu ie možno zaslužit' mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe n» »Posest« Ljubljana Miklo-
Zastopnike
za prodajo novega patentnega predmeta sprejme No-vinski biro v Selnburgovi ulici 7/II	7001
Pletilja
ki plete razne nogavice iz prejce (Garn), sprejme delo na dom Naslov v oglas. " " T *	7355
Ud UUU1 i, dli
oddelku »Jutra«.
Zastopstvo
raznih vrst sprejme potnik ki potuje po vsej Kranjski Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dober uspeh«.	7449
Železniški uradnik
želi v popoldanskih urah kakršnekoli primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv 57«.	7357
šičeva cesta 4.
48
Zastopnika
za Mariboi in okolico išče večja zavarovalnica Isto-tako sprejme potnika za življensko zavarovanje — Nastop takoj Ponudbe pod »Zavarovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 7051
Perica
vzame perilo v lepo pranje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7348
Zastopnike
-prejme velika zavarovalna Iružba za vse večje kraje v Sloveniji — specijelno za Dolenjsko. Največja ku lantnort in visoka provi zija Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 'Vesten zastopnik št 928» 7248
Prov -ijske potnike
ozir potnice sprejmemo za obisk privatnih strank Vi soka provizija, majhn« kav cija Specialimport. Ljub Ijana, Vegovi 8	7015
Potnike
zanesljive in poštene za ■itopnike in »gentt- sprejme proti dobri proviziji tvor niča pijač — Ponudbe pod tnačko »Zanesljiv 28« na ogla«ni oddelek »Jutra«
7368
Zastopnike
za prodajo d'ž srečk na obroke Sijajni brezkonku renčni zaslužek; lahko po ■dovanje — Razen izdatne provizije še posebna na grada za gotovo količino srečk. Prijavite se takoj na Bančno poslovalnico Bezjak. Maribor. Gosposka ulica 25.	6628
Zastopniki (ce)!
Ce obiskujeta privatne odjemalce (tudi na deželi) za-morete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici i lahkoto do 200 Din dnevno zaslužiti. Potrebna kavcija 2—300 Din — Podrobnosti vsaki dan od 2.—6 ure. — Kemične novosti! — Val Kovač. Beethovnova ul. 4.
7211
Črkoslikar
špecljalist na steklu in vešč reklamnih napisov — samo dober in samostojen delavec, oženjen ali samec, dobi stalno službo (poleti in pozimi) proti dobri plači. — Ponudbe na naslov: D. Matakovč i sin, pismosli-karski atelje, Karlovac.
7S25
čevljar, pomočnika
vajenega finejšega dela. takoj sprejme s hrano in stanovanjem v hiši v stalno službo Franc Travnik, Trebnje, Dolenjsko. 7328
Okrajne zastopnike
v mestih Celje, Ptuj Slo venj^radec, Laško, sprejme takoj domača zavarovalnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovalni poverjenik« 7108
Mnogo denarja
lahko zaslužite v prostih urah. Pišite še danes na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren« ter priložite znamko za odgovor.
7435
Izurjeno frizerko
spremje takoj ali pozneje M. Pod-krajšek, f rise ur za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 12.
7475
Potnika
za lu/ksuzne čevlje, za Slovenijo sprejmem Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten sotrudnik 14«.	7888
Prodajalko
živilske stroke, izurjeno ln pošteno ter zmožno zastopati tudi šefa, sprejmem. — Ponudbe na glas. oddelek
— —	i vuttuua L /% glas. ouiicieit
•Jutra« pod šifro »šivilja«' »Jutra« pod značko »Za-7379nealiiva moč 19». 7419
Tukajšnje zastopstvo H szi ■ mi na
Senta
Išče za takoj
rovlz iskeap amiih
za vso Slovenijo. Vpo. števajo se gospodie, ki so že delali v mlev-ski in žitni stroki. — Pismene ponudbe na E.RoSenield, Ljubljana Dunajska cesta št. 33
Vsim jostoDniboir
ki se bavijo ^ pro» dajo vrednostnih pa» pirjev na odplačila olajšamo poslovanje na nov način pod ugodnejšimi pogoji. V vašem interesu je. da se javite čim pre* je . Beogradu nošfni predal 339.
Vsakomur damo stalni zaslužek rn provizijo.	3022
Šoferska šola
laje pouk tn izohrazuji-
praktlino tn teoretične Kandidate za tamostojm šoferje Pouk )e temeijit m uspeh siguren Kandi lat«- sprejemamo vsak lan Prospekti erati« Nataočn« informaciji- v avto šol.
i*greb Kaptoi 15 telefon 11-95	82«
Jecljanja
se temeljito m trajno odvadite Najhuljše priznal-nice ln reference Prijave v«ak ian od 9 —11 m od 2 —S v Ljubljani Bt-elh0v nova ulica 4. pritličje — Pavla Kovač, špecijalistl nja za govorilno gimna>ti ko	43
Mlad akademik
vestno instruira. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7259
Francoščino
temeljito poučuje učiteljica francoščine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
7076
Inštruktorja
za francoščino, latinščino in matematiko sprejmem k dijaku pete gimnazije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7353
Poučujem
nemščino, italijanščino, latinščino in grščino odrasle in dijake za 7 Din na uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7474
Klavir poučuje
perfektna.. potrpežljiva učiteljica. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 7411
Nemško
konverzacijo in teorijo, za hitro učenje jezika nudim odraslim in otrokom Stari trg S/n, desno.	7446
Klavir, učiteljica
poučuje klavir in glasbeno teorijo po dobri metodi. — Siguren napredek. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7436
Nem. konverzacijo
želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija št 31«.
7431
Vse srednješolske predmete
poučujem ev. za stanovanje ali hrano Sprejmem zaposlitev v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben 69«.	7469
Mayerjev leksikon
16 kinjig, naprodaj za Din 500 na Tržaški cesti 7 — Vič-Glince.	6998
G Th Rozman:
Maverhoferjev
priročni'
■ipravnega prava, po možnosti zadnjo izdajo ter
Rolk komentar
in judikaturo železniškemu obratnemu pravilniku. — zadnjo izdajo, kupim Ponudbe s točnimi navedbami in ceno na naslov doktor V. Knaflič, odvetnik, Ljubljana, Miklošičev* cest* 16.	743»
Po dolgem romanjn so prišli do sodnika Lajona. ki je sklepal zakone. Sodnik je imel lep nagovor, doktor Vohlja* in njegova ne vesta sta rekla cda* in sta s tem postala egospod in gospa dr. Vobljačeva* Svatovska družba je zdaj krenila proti novemu stanovanju. ki ga je bil doktor Vohljač najel pod koreninami starega bresta.
Stanovanje je bilo kaj lepo in udobno in nevesta je bila vsa srečna. V izbi je stala iniza z vsakojakimi poslasticami in svatje so se jeli mastiti in veseliti po mili volji. Kura je kokcdakala, petelin je kukurikal, raca je gogota'a — z eno besedo, zabavali so se. da nikoli tega.
Toda — o groza! Sredi gostije so se odprla vrata in pokazal se je dehor, smrtni sovražnik rac. kokoši in zajčkov! <Oho.> je zaklical. czda.i vas imam! Ali mi boste tek nili!x Nepopisen strab se je polastil gostov Zajček Migoukec je skočil kar tja t en dan preko mize.
Na srečo je imel doktor Vohljč tajni hod-ik, ki se je končaval daleč tam zadaj na >olju. Tod je po bliskovo pobegnila vsa Iružba in dehor je ostal na cedilu. Le abo-:i Debelinko je ni mogel tako brzo popi-ati; ves tresoč se je tičal pod mizo Joj. •iehor ga je zagledal! Zgrabil ga je za nogo •n ga je potegnil na dan.
9 Divje kože"
Kupujem vsth vrst divjačine 'er p a u
em po (iajw'š ih dnevn h cenah. L sič e kunie. d hurjeve, zajčje, ii
Trgovir a z k 'žami
ELIGID EBEft. LJ bljana,
Kongresni trg 7. (Zvezda*

Tapetnlk
s večletno praks«, Kelt službo za takoj Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 7237
KoreSpondent
knjigovodja
samostojen delavec * večletno prakso vešč sloven ščine, srbohrv in nemščine, feli službe Verziran i vseh pisarniških delih — Cenjene ponudbe prosi pod »Mahrovec« Da oglasni oddelek »Jutra«.	7061
Trg. pomočnik
mlajši izurjen T ipeceri,-ski in manufakturni stroki, želi službe Nastopi lahko 15 marca ali pozneje — Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod šifru »Priden ln pošten« 7196
Knjigovodlnja
perfektna v nemščini nr vaščini ln slovenščini teli službe, event tudi samo popoldansko — v bližini Ljubljane. — Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost«.	7164
Prodajalka
začetnica, izučena mešane stroke, teli nastopiti tako; - gre nekaj mesecev brezplačno Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Posestnikova hči«. 7106
Šofer
predvojni želi službo šoferja ali hišnika ca takoj ali pozneje. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 21«.
7383
1000 Din
dam onemu, ki mi preskrbi službo sluge ali slično — privatno ali državno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «1000«.
7881
Dober šofer
želi stalno službo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» poc «En mesec zastonj*
7391
Krojaške obrti
s« želi učiti priden in pošten fant. kjer bi imel vso oskrbo, ker je brez staršev in vsakih sredstev. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vajenec«.
7401
PosfovodinJa
z večletnimi spričevali — zmožna samostojno voditi špecerijsko trgovino aR podružnico — želi premeniti službo takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«.	7358
Prodajalka
špee. trgovine, t večletno prakso, vešča slov. in nemškega jezika, želi preme-niti službo takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«.	7359
Korespondentlnla
z večletno prakso prvovrstna strojepiska, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, želi prpjneniti službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna moč 71«. 7371
Hotelska Sobarica
želi kot samostojna službo v kakem boljšem hotelu v Mariboru ali Ptuju Nastopi lahko 15. marca. — Naslov. Marica Žižek. Maribor. Glavni trg 5. 7352
Starejša kuharica
prvovrstna, dobro tzvežba na. teli službo v pensionn ali sanatoriju Nastop po dogovoru. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 7213
Strojepiska
t večletno prakso, 1 B C e službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7307
Fina šivilja
za moško in žensko perilo se priporoča eenj damam. Gre tudi na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7336
Postrežnica
išče zaposlenja v dopoldan skih in popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7323
Gospodična
stara 17 let, ki Je dovršila 4 meščanske razrede, prosi mesto blagajničarke, ▼ pisarni ali slično Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zači '	- - •
četnica t iivljenju«.
7445
Gospod
'Ur 22 let. želi službe kot sluga v trgovini ali hanki v Ljubljani Ponudbe na i odd »Jutra« pod o pošten«.	7427
oel »Zel
Plač. natakarica
dobra, leli službo v boljši restavraciji ali gostilni — Vešča je slov nemškega ter hrvatskega jezika Gre tudi na deželo. — Cenjene dopis« u oglasni oddelek «Joi»» pod »Sgretna«.
Mesar, pomočnik
prekajevalec, teli službo takoj Naslov v oglas.
7404
Naslov v oddelku »Jutra«.
Pletilja
teli službo. Naslov v ogL-oddelku »Jutra«. 7443
Perfektna kuharica
Mi služb« poleg sobarice ali pri samostojnem gospodu Ponudbe pod »Zanesljiva 1881« na ogl odd. »Jutra«.	7470
Prodajalka
želi premeniti službo. — Ponudbe na Anico Miku-lič. Dobrna pri Celju.
7464
Natakarica
želi »lužbo v prometnem kraju v mestu ali večjem trgu na deželi, kjer bi pod ugodnimi pogoje prevzela tudi gostilno Poseduje tudi osebno pravico — Ponudb« s pogoji na oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica«	7200
Trg. pomočnik
mlajši. inteligenten, iš&e službo v kaki trgovini — najraje v modni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec 20«.
7316
Mlad uradnik
vojaščine prost, trg na-obralen, s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, želi službo v pisarni. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in marljiv«.	7285
i>m(a
Magnet
enocilindrski, nov, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 7293
Fiat Turino
petsedežni avtomobil, malo vožen, v telo dobrem stanju, poceni proda Peter Stepič, Ljubljana 7 6915
Motorno kolo
BSA 8—5 HP, ■ prikolico, komaj 1 leto v rabi, zelo dobro ohranjeno, prodam. — Veeltrgovina V. Weixi; Maribor.	7197
Motorno kolo
s prikolico, znamke BSA, od 3^—4 HP, malo rabljeno, dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
7270

Ure, zlatnino
srebraino in lepa krstna darila nudi najceneje A Fuchs, zlatar, Ljubljana, Selenburgova ulica štev 6 10
Drva
'■rastova parketni odpartk-«1 iag» t»r mehka irva po aitki een 1o*Uvlj» aa dom ,-arna tag» V Scagnettl -Ljubljana u roreajtkim Kolodvorom	(6
Avto
poltovorni, 24 PS, v dobrem stanju, nosilnost 800 do 1000 kg, radi pomanjkanja prostora poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7392
«Saurer»
dvotonski tovorni to* i omnibus karoserijo skupaj aH separatno proda Lain-pret ln drug, Ljubljana — Dunajska cesta 22. 7385
Motor
dobro ohranjen, novejše tipe, najraje Harley-David-son, kupim. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novejša tipa«.	7356
Motorje
Terrot - Jap, najmodernejše opremljene dobite tudi na obroke. Motor Import Cie., Ljubljana. Krekov trg 10.
7346
Tovorni avtomobili
3—Stonskl, poznane nemške znamke, poipolnoma nove. radi prevzemanja od likvidacijske mase drugega podjetja, prodaja 40 odstotkov ceneje izpod tvorniške cene Lampert in drug, Ljubljana, Dunajska cesta
7366
Motor
n» surovo olje. 15—20 k s, kupimo Ponudbe s točnim opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stabil« 7232
Harey Davldson
8 Vt HP najboljše ohranjen. prodam. Dopise pod šifro «Motocykl» na po-Iružnico »Jutra« v Celju.
7463
Motorno kolo
v brezhibnem stanju. 2 efl.. S HP S brzin«, t električno razsvetljavo, elektr rogom. hupo. števcem in kompletnim orodjem, soci-us sedežem, znamke De-rad ugodno proifa dr. Baumpar-ten v Trbovljah. 7222
Premog, drva koks
ta o g * J • oodi trnlba »Ilirija« Dunajska w*t* 46 poleg Iv Zakotnika) le-lofoo 2830	«08
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v naj večji vrvaroi Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje.	261
Bodečo žico
pocinkano, prodam — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7224
Pisalne stroje
L. E. Smith Bros, malo rabljen; Adler, skoraj nov; Stears, dobro ohranjen; AEG Mignon. dobro ohranjen. prodam po ugodni ceni — tudi na obroke — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim pisalni stroj«.	7291
Najlepša drva
Oebia. Woltov» ulic« | IL O
Otroški voziček
v dobr«m stanju, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7343
Omare za trgovino
prodam Naslov v og oddelku »Jutra«.
Hrastove odpadke
»o tage u kurjavo t »eo v <nope povečane po t250 tn nevezane po UOi' Din m desettonski vagon frank« Črnomelj nudi parna laga »Zora«, d. t «. «., Črnomelj 4641
Trgovino
c železnino in barvami —
v našem največjem morskem kopališču prodam iz proste roke. Zasiguran obstanek. Možnost lepega zaslužka Potreben kapital cca 120—150.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7289
Spalnico
novo, masivno, politirano. prodam za 3900 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7281
Kolo
skoraj novo in moderno opremljeno, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra*.	7022
Vreče
nove tn rabljene vseh vrst ter
Juto za embalažo
tma vedno t salogt
MIRKO MLAKAR
Ljubljana. Slomškova ul U
Pozor ženini in neveste!
Žimnic e
m&trace). posteljne mreže, železne postelje ^zložljve). otomane divant in tapet niške izdelke nudi najceneje
Rudoll Radovan
tapeto ik
Krekov trg štev. 7
i>cleg Mestnega doma 80
Hrastove palice
27 * 27 mm. od 1—1.00 m <iolge u vrtne ogTaje vi-nograde ali metlišča po 80—70 para komad nudi parna tags »Zora«, d s o. t v Črnomlju.	4642
Trboveljski cement
vsak dan »vel, v papirna.
tih vrečah ln TRAVERZB nudi Fr Stupica. teleznina. Ljcbljana.	6564
Trgovino
*	letno preko 1 milijo« prometa, prodam. — Resni reflektanti naj se obraej« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zdrava trgovina«.
7148
Trgovino In gostilno
v prometnem kraju tik rudnika, brez konkurence, prodam ali oddam v najem Na željo tudi s posestvom. Naslov pri podružnici Jutra
*	Celju.	7137
2 kočiji
v brezhibnem stanju proda Josip Ogoreutz, Novo mesto.	T46S
Pisalno mizo
In 4 stole talkoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1244
Izložbeno okno
in vrata ra trgovino, oboj« z ruloji, lepa hišna vrat* in 2 pisalni miri, ugodno prodam. Poizve se v trgovini na Poljanski cesti 7.
7439
Barako
z opeko krito, priprava« tudi za predelavo v stanovanje, poceni prodam. Nv slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7429
črn kovčeg
lep, za avto, ugodno predam Velikosti 40 krat 40 krat 55. Viktor Jarc, Ma-ribor-Lajteršberg. 7479
Sokoiski kroj
dobro ohranjen, preda Komer, Dolenjska cesta št. 4.
6981
Parcele
na l«pem. suhem prostor« prodam Naslov T oglaa. oddelku »Jutra«. "6933
Konji in vozovi
(dire in kasoni) po ugodni ceni naprodaj Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika«	6724
Triciklje
» «krinj'co ln napisom tvrd. ke, za previžanje blaga, pripravne *a trgovce, pekarne in mesarje, izdeluje »Tribuna« F B L., Ljubljana. Karlovska cesta 4.
46
Avtobus
dvanajsUedežni, porabljiv tudi kot Uitoneki tovorni, znamke Daimler. potreben manjših popravil, zamenjam za lahek osebni voz, lahko tudi kaj defekten. Naslov v oglasnem oddelku Jut« 7329
Prikolico
z» BSA motorno kolo kupi Podbevšek. Ljubljana 7 — Jernejeva 11	T477
Avto plaščev
•tarib. kupim vsako množino po najvfšii dnevni ceni Pi«mene ponudbe na upravništvo »Merkurja« — Ljubljana.	7487
Essex - avto
šUrisedelen, v dobrem stanju, zamenja i večjim, a šesteedežnim Ivo G o r n p, Zagreb, Jvjmlta »lica 37
ČUTOM


PLANIHKA
iikiviim
C-A*.
plamnka
zdravilni čaj prenavlja. Cisti io >sveža|e kri. izboljša slabo prebavo, sla "X>tno delovanje čre ves. napihovanje, jbjlenla mokračnt <isline. te ter. iolca n iolčn: kamen Vipidbula ipetit to zborno učinkuje o<"
arteriosklerozi ■ Planinka* č a t it jrtsten v plombiranih >aKetih oo Din iO r lapisom proizvajalca Lekarna Bahovec Ljnbliana. Kong trg (Dpbi se v vseb lekarnah.)
Hmeljarji* pozor!
Prodam vet sto polsuhih, obeljenih hrastovih drogov, za napravo žičnih hmeljskih nasadov Ivaa Majdič. gostilničar, Leveo pri Celju	7223
Pekarno
ugodno prodam Pojasnila daje Viktor Nedug. Maribor, Frankopanova ulica 9 7135
Bukovih drv
suhih. 5 vagonov skupaj ali posamezno proda Indl ha*, Eokovca-Kranj. 709t
Tovorne vozove
nove, 3—Stonske. ima zel« ugodno naprodaj Lampret io drag, Ljubljana. Dunajska cesta 22.	7388
Stoječe ogledalo
velko in nekaj slik prodaj« Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	7390
Veliko omaro
za perilo in obleko, pr®. dam. Nast»v v oglasnem oddelku »Jutra«. 7318
•JSEJBr- 'f-ia
1» »I o g i <* j t e zalog* Q krasnih brzošivalnib strojev najnuvi-jš« ™ iznajdbe moder«« tehnike Na U -tro, »ivat« [H>po notna enostavno vsakovrstno blago našitke ia čipke * cikcak šivom v«, žete verenine, gumbe ia gumbnice Pouk v vezenju brezplačen - Prodaja tudi na obroke Ceniki franko. »Tribuna« F B L., Ljub. Ijana, Karlovska cesta 4.
41
iOOOEOGI
Rabljeno pohiKvo
spalnica) po nizki ceni na-
rdaj r Levstikovi nlici ž, pritličje Istotam ms h kitara
sam en ji thu
aa 13 strun, i trem stanju.
kol« r io 7841
Nove spalnice
ro 2200 Din in kuhinje po 1») Din, kakor tudi posamezne dele radi pomanjkanja prostora prod« J Vidmar v Zg. Sliki Mer. 2.
7875
Salonsko garnituro
turiko garnituro, iarezljano ln kitajsko dekoracijo
milico prodam; r«e za 1000 Din. — Našlo, r ogiasnfm oddelku «Jqu».	7340
Manulaktur. blaga
m obleke. prodam nekaj ko&or po telo nizki ceni
Istotam krasni rzorci dam-ikega peri!« na ogled. — Mi.rija JelrciS, Ljubljana. Etara pot itev. 1, vrata S.
7o54
Važno za dame
(S/^NTELA*, higljen.ka sol
ca izpiranje, IHSi brzo »Beli »t«. (Fluss). — Priznana Ipecijaliteta po 80 Din v »&eh lekarnah m drogsri-^h.	'»I
FotograL aparat
6 kasetami, 4 b po! krat 6, znamke Ernemann, fina optika Ooen Dogmar 1 4.6. F 7.5. proda« po ugodni eenl Na ogled lahko vsaki dan od 1—8 r Gledališki uL T-L, vrv ta 5.	7471
VrUUtki
Ajdovo moko
po 5 Din ln činkvantin zdrob po 4 Dia. prvovrrt-ne tadelke, poiilja od 25 k^ naprej Pavel Sede j. nmetni mlin Javornik. Gorenjsko
se
Dobro seno
proda po 80 para Jnlius Klemene. Ljubljana, Sv. Petra cesta 79	7257
Pisalni stroj
dobro ohranjen in linoleum ca 2 x 8, kupi teto F Ju, r Mitu.
Hišico z vrtom in vinotočem
ob najprometnejši cesti — par minut od Novega mesta proda za 28.000 Din Franc Kocjan, 2abja vas št 4 — Novo mesto
7068
Cvetlični med
po poŠti iranko 5 kg 125 Din razpošilja A. Jebelar, Vrhnika.
Maček 7253
Posestvo
bito t sadnim vrtom in travnikom pripravno za kmetijstvo ali obrtnika, T lepem kraju na Gorenjskem <ajDO % ure od Kra nja takoj prodam intere lenti naj takoj sporočijo »roje naslove na ogiasni oddelek »Jutra« pod šitro Ugodna prilika na Goreiij-kem*	®92
Lepo kredenco
orjevo in kuhinjo pro-
javorjev lam po
aelo ugodni ceni. P'aftljivo tudi v obrokih. k:«.?lov ▼ oglasnem oddeOkn •Jutra«.
7236
Usnjtat d!van
lep. irn. naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra.
7295
Polževe »topnlce
t.SO m visoke, lelezne, skoraj nore, proda Jurij Firenc, stavbno podjetje Trbovlje.	7301
Šivalni stroj
fcrojaški, ©eno naprodaj ▼ Krakovski ulici Mer 15.
7822
300 kg medu
ajdovega, razipoiiljam 8 po 12 Din m 25 kg po Din — brez posode 18 Din kg. — Kancler Franc, Sp. Hajdina it 12, pošta Ptuj 7306
Krompir
zdrav, sa jelo in trgovino, kakor tudi roza za seme kupujemo Cenjene ponudbe z navedbo cene na naslov: H Novak, Zagreb, Maksi-mirska 94. Telefon 20-60.
7279
Hrušk© in jabolka
pritlikavce, holjie vrste — nudi v
MaretiS, Ljubljana, 6eva 7.	7344
poljubni množini Ljubljana, GerM
Zeiss - trieder
• X i raadeio, primeren za tastnike, poceni naprodaj m Ambroževem trgu 7/1, vrata 1.	7459
Izvoščekovo
koncesijo
t inventarjem, pripravno za avtotakso, prodam. Naslov t oglasnem oddelku JutTa.
7418
Rabljene vreče
meh vrst dobavlja najee-Iteje Podbevšek, Ljubljana 7, Jernejev* 11.
7476
2 para čevljev
prav dobro ohranjenih, 1 par lahkih in 1 par težkih, itn 14 let starega dečka — ft 38. prodam. Naslov v oela^nem oddelku »Jutra*. 6	7420
Spalnico
ta eno osebo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	7430
Eleg. spalnico
proda Andlovio, Domobran-uka cesta 23.	7428
Vagonete
rabljene tračnice, traverae stare neuporabljive -troje železo i« Ktvine kupuje po najvišjih cenah »C a 1 i n». kom druStvo, Zagreb — Macdaličina 1-b.	58
Stare kovine
med. rvinee einkoro plofct-vino. alnminium strugovi ne it nudi črke ielezo litine rablj»ue stroje ste Menice in ostalo »teklo <ode kupujemo in plačam« najvišje dnevne oene »FerromotaU. k i. Za greb. 81ovensk» ultcs 12
Vsakovrstno zlato
fcunuj* oo aaivfšjih •<> ost1
Cerne - Jovelir
Ljnbliana Wolfov» allca
Gostilna ta
kovačija
naprodaj za 45.000 Din. — Pojasnila daje Albert F 1 b r 11, Dolič-MUlinja.
6965
V na^em
Vilo
»ob. SOOO m* Vrta »
tovarn, poslopjem
prodam najboljšemu ponuri nikn Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	6856
Malo hišo
s vrtom ali njivo v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem vzamem v najem Naslov poslati v Povion. Trisčka cesta, Franc 8.
7424
1 nadstropno vilo
novozidano, prodam r bli-lini obrtne Sole. Pon«ibe na ogl odd »Jutra* pod značko »Vil* 800.000».
7487
Parcele
vogalne, i materialom v zemlji, prodim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7349
Dvoriščno sobo
primerno za pisarno ali podobno, odrtem Vprašati t Tavčarjevi ulici št 611 desno.	7277
Enonadstropna hiša
dvoriščem , Toplicah pri Novem me»tu naprodaj ali jo zamenjam za majhno in prijazno hišo za eno j Rožnik št. 19 družino v večjem mesto Hiša se nahaja v n^fiosred-ni bliiini kopališča in je z»lo dobrem stanju Par keti in vodovod Pripo.ro čene ponudbe n« naslov Ptaček, Topiee pri Novem mestu it 39.	6907
Večji vrt
in delavnico
usodno oddam Cesta na - - -	7312
Gostilničarji, pozor
2 dobro vpeljani gostilni oddam event eno prodam takoj Več se izve Ljubljana 7. Kobaridska al 4.
7870
Velik solnčnat vrt
ln njivo da pod ugodnimi pogoji r najem Jančigaj, Zg. Slika, Celovika 0.114.
7B1
Trgovino
dbbro idočo, v industrijske« trgu, vpeljano r galanterijski in modni strdki, na zelo prometni točki takoj oddam v najem z" vso aaJogo — Potreben kapital 60.000 Din — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurna eksistenca*.
7333
Skladišče
▼ bliiini glavmega kolodvora oddani v najem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	7365
Stanovaaie _
1—t »ob, kuhinje to prM-klin telim «a maj ali tudi pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Suho in šolnino*. 7077
Stanovanje
kuhinjo in »obo takoj oddam . G er biče vi ulici št. 9
Stanovanje
8 »ob. kuhinje in pritiklin oddam ia april 1'onddbe na ogiaani oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta 407*
7407
Trgovino
mešanega blaga, v lesnoindustrijskem kraju Savinjske doline radi smrti dosedanjega imetnika oddam ugodno v najem Dopise na osladni odde"eV »Jutra« pod »Redka prilika 86« 7286
Stanovanje
8 »ob, če mogoč* * ki nico ieliui vmeatu — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plačam naprej 23«.	7423
Stanovanje
> sobami telim Ponndbe na ogla?«i oddelek »Jutra« pod »Tri sobe — 2 osebi«
7351
Velik vrt
dam v najem pod ugodnimi pogoji Naslov pove oclaf oddelek »Jutra*	7078

Soinčno stanevf.r.e
dvosobno, » kopalnico, balkonom. parketirano, takoj oddam Cesta na Roinik 19 7311
Zakonski par
ieli za takoj stanovanje I sobe (event s kabinetom). | kuhinje in pritiklin Po
nudbe ra oglasni oddelek Jutra* pod »Gorenjci«.
7342 1
Stavbišča
za majhne hišice, po telo nizki ceni, suha in solnč-na, idilično »ituirana. na P od rožniku. — Dopise pod Gede« na oglasni oddelek »Jutra*.	73""
Lokal in sobo
v sredini mesta pripraven za vsako obrt. oddam pod zelo usodnimi pogoji — Opremo za mesarski lokal orodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	7258
Enodružinska vila
v Mariboru, davka prosta I
v soinčni legi. 5 sob in | ostali komfort, prazna takoj za vseliti, po ugodni | ceni naprodaj. Maribor . Tomšičeva nI. 215 74841
Zemljišče
ob Linhaftori ulici, primerno zlasti za vilo r vrtom. ugodno prodam Naslov pove oglasi oddelek ! »Jutra*.	73601
Prodaja hiše
in zemljišč
se vrši dne 13 sušca 1928 ob 9. »i v pisarni notarja dr. Kuharja. Kolodvorska uiica »t a. Izklicna oena niše v Knallovi »lici za 2 milijona Din, za zemljišče po 7 Min za m« Podrobno v pisarni dr Kuharja	7367
Frizerski salon
dame in gospode, zelo j) lokal, ▼ sredini letovišča Bleda, na najbolj prometnem kraju takoj oddam Avolfling. Bied
1400
Trgovino
s špecerijskim blagom prodam v ljubljanskem predmestju, na glavni cesti — Potreben kapital 25—80.000 Din. - Pojasnila daje V Bavdck. Selška ulica 39 -Moste pri Ljubijani. 7444
Lokal
na 'periferiji Ljubljane — pripraven ta vsako malo obrt. takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7415
Več starinskih
predme.-v
prodam. Naslov oddelku »Jutra*.
ogla«. 7456
2 hrastovi spalnici
eno s trodelno omaro proda po nizki ceni Ivan Novak. Vižmarje, poleg po-•taj«.	7452
Smuči
kompletne, poceni naprodaj Naslov r oglasnem oddelku •Jutra*.	7451
Omaro prodam
■ ogledalom,, 1 maJa omara, 1 pisalna miza in omara, amerikanska, 1 umivalnik iz marmorja. Mestni trg št 13, U. 7425
Lisičie.
ln vse druge od divjačine
kupujf io »anfljivo dobro plač* t) idfavič. Ljuhlja oa Florijansks ulic« It 9 47
Hlode
oukovr 1» in S ras to ve o<l 8" cm aaprej k n p « i e » vsaki množin' y»rn» iag* V Scaguetti Liubliana
»i
Srebne krone
zlatnike in različno zlato kupi F Čuden. Prešernova ulica 1	4202
Mleka
rečjo množino rabim skozi vse leto Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »ifro »Pasteriziran*.	7081
Tračno žago
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Žaga* na po-Olju.
družnico »Jutra« v
7208
Mizarski stroji
tračna iaga, ravnalni stroj in skobelni stroj (Dickten-hobelmaechine). popolnoma novi, nerabljeni, naprodaj pod tvorriiško ceno, zelo ugodni pogoji. Pisati pod »Prvovrstni proizvod« na »glasni oddelek »Jutra*.
7403
Dekliška soba
kompletna, belo lakirana s lepimi okraski in dvema rrcalima. Še skoro nerabljena, ugodno naprodaj — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra*, Maribor pod »Spalnica*.	7482
Shaping
ki -vrtalni stroj, popolnoma nova, »er? bi jena, naprodaj po-d tvorniško ceno. Pisati pod »Prvovrstni proizvod* na oglasni oddelek »Jntra* 7402
Pozor!
Kinopodjetja, druJtv* tt restavracije! Badi odfoto ▼anja takoj prodam za ja-ko ugodno ceno kra«ea in fin elektr koncertni piani-do — najboljše svetovne tvrdke »Philipe* t Frank-furtu. ki kombiniran * har-monjunom imitira vijoline 8 To. violonba«. lagot. fla eiolo itd Je skoraj nov in igra tudi ročno G'as m go Iba krasna pojx>lna Na aomt-:uje 8 golln-nih in jtnimen!o\ ter im» 18 No-teniolle« . plesnimi, kon eertnimi in opernimt ke aaadi, nevi komadi takoj ca dobiti, cena 14.000 Din fn takojšnjemu plačilu
za postavitev in »fla-dtev računam samo peta* •troške. v «ln»aj« takejta peznejSesra pojvmvila pr vr.-ten strokovnjak v Ljubljani takoj na razpolago, po dogovoru Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« •Ubijam-	723»
Hišo
s 4 sobami, t kuhinjama, velikim vrtom, sadno drevje, 1600 m*, pripravno za zidanje tovarne, prodam za 200.000 Din. — Stanovajije prosto. Pojasnila v Mariboru. Koroška cesta št. 70 7309
Posestvo
14 oralov, blizn Rog Slatine, hiša z go?podarskim poslopjem sadonosnik, vinogradi, gozdi, travnik in njive, prodam ra 45.000 Din Istotako prodam enodružin
hišo z vrtom
pripravno »a obrtnika, tdi-zu glavnega t.rga v Celju, zs 55.000 Din — Pojasnila daje Martin Strašek Ga-berje 153, Celje.	7327
Stanovanje 2 sob
tn kuhinje, s vrtom !n so upor-ibo kopalnice in pral niče odda z majem Pokojninski zavod na Brinju 1.
5203
Stanovanje
8 »ob in pritiklin zamenjam na Kongresnem trgu. drugo nadstr . z enakim v pri tiičju ali visokem pritličju Ponudbe na oglaf oddelek »Jutra* pod »Št 33S*
7188
Za maj
po »merni ceni oddam vfl-sko stanovanje 3 sob, kuhinje. pritiklin in vrta. — Istotako tudi vrtno hišico z Ž sobama, kuhinjo, priti-kltnami in vrtom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8	7319
Stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin oddam za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesečno 1800*.	74f«
Svetel lokal
za delavnico ali skladišče takoj oddam Vprašati na Resljevi cesti 30. 7410
Lokal
na najživahnejši eeeti 1. majem za oddati. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.
7426
Trgovina
v centru Maribora, dva velika lokal« vfeoka. i 4 it tožbami skladiščem in kletjo, en lokal pripraven za vinotoč, » posebnim vhodom odlam proti odplačilu tTtforskega inventarja m specerije Naslov v ogl odd »Jutra*. 7478
Več gospodov
»prejmem na hrano ta
novanje ▼ »obo s poeebmm vbodom. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*.
oglas. 7147
Lepo, prazno sobo
prostorno, s predsobo. ▼ L nad str., i posebnim vhodom, v sredtsl mmU od-
dam s 1. aprilom zakonskemu paru We« otrok — sli tudi mirnem samskem« gospoda Istotam naprodaj tndi neka) sel o dobro ohranjenega pohiitva. Pismene ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro «L< »ob« 22Z*.
[Lepa 7177
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom m električno razsvetljavo taikoj oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglaenen oddelka »Jutra« 7412
Stanovanje
2—8 sob s kuhinjo kopalnico in pritiklinami želim centru mesta — Mirna stranka P! a/a dobro. Ponudb« na poštni predal 208 7347
Opremljeno sobo
manjšo, s električno razsvetljavo oddam takoj ali s 15 marcem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
7339
Sobo
z t posteljam« in elektr.
razsvetljavo oddam s 1. aprilom * sredini merta gonpodoma ali zakonskemu paru brez otrok Na ogled med 2. in 4. uro Naslov oglasnem oddelku Jutra.
7388
1—2 sobi za pisarno
želim Ponndbe na oglasni 0<Welek »Jutra* pod šifro »Biro*.	7845
________> do!c<>-
letno prakso" »lutko Magaj-
aičarke ali SM<letetbe pri dobičkanornem podjetju — Ponndbe aa ojlaa oddeM »Jatra* pod Ur« »Zanesljiva moč*.	78S7
Družabnika
. M.000 Dss i i • e ■ aa
zgradbo dvo<iruiinAe hišice blizu Dunajske Mste. — Stanovanje lahko prevzame 1. avg. ponndbe pod šifro «La*tai il«a> aa ogl. oddelek »Jntra*. 7264
Eksistenco
s visokimi dohodki nndiaso podjetnim moškim in teo-»kam s kapitalom od C do SuOOO Din in sieer * vseh mestih Jugoslavije Pojasnila vsaki dan v hotelu »Slon* soba 62, Ljubljana 73*1
VUoUno
• fcaOa poceni prodam. — Naslov t oglasnem oddolku »Jutra*.	7820
J. Stjepušin, Zagreb
Jarjevaka alica 51
priporoča najbolje tambunc* strune, oartiture šole in
ostale potrebščine sa vsa glasbila Odli kovan aa ps
ritki izložbi
Onikl frank«
Stanovanje
i sob kuhinje in pritiklin, v soln&m legi. 10 minut od kolodvora takoj oddam v gradu Višnji, potok v Višnji gori.	7330
štedilnikom
ali z uporabo
kuhinje letam za takoj —
Stanovanje
lepo rn soinčno, na deželi, pri glavni cesti blizu železnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7142
Stanovanje
suno in snažno obstoječ« iz 4—5 sob, v centru me sta iščem za takoj ali maj Ponudbe na oglas, oddelak »Jntra« pod »Mirna družina 15*.	7314
Sobo s
opremljeno nje ie
1'onudbf na ogla« oddelek »Jutra« pod »Mirna stran ka 222*	7874
2 sobi
posebnim vhodom takoj
odrlam v Novem Vodmatu. Ribniška ulica štev 272.
7148
Lepo sobo
veliko primerno za pisarno oddam v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	7241
Stanovanje
2—8 sob In kuhinj« t pri-tikfinami išče mirna stranka. Najemnino plača event. za 1 leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*
pod »L. 500*.
7318
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca s 15. marcem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
7269
Prazno sobo
na Sv Petra cesti štev. 24 takoj o<M«ni.	7318
Slaščičar
sprejme družabnika ali pristopi kot družal«ik, s večjim zneskom Ponudbe pod »Piruhe* na ogl. odd. »Jutra*.	7468
Dt/piri
Dober mlinar
86 let star, ločen, brez premoženja. trezen in pride«, zmožen kmečkega gostilni-čarskega dela. želi znanja z gospodično vdovo ali ločeno gospo, katera potrebuje pome* pri gospodinj stvo m katera bi imela usmiljenje do takega člo V6ka Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	7184
Gospodična
rednjih let. tedne zunanjosti in neoa ieževane preteklosti, * primernim pre-moienjem že S znanja obrtnikom ali uradnikom v svrho kasnejše žertitve — Resnt ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek Jutro* pod značko »Bodočnost 99*.	7199
•Tivoli*
V sled dalji« odsotnosti —
prosim gospodično ki sem jo srečava! vsako opoldne med 1 —2 uto na sprehodu v Tivoli, r družbi mlajših, za eenj naslov pod šifro »Opoldansko solnoe* na ogl oduelek »Jutra* — £dan pozdravi	7290-a
Akvarij
palmo, črno pis. mizo in 15-noleum knpim. Ponudbe na oglasni o idelek »Jutra« pol »Cena*.	7382
čajno maslo
Rabim večjo količino pravega čajnoga masla. Cenj. Kinudbe i navedbo cene in cvalitete na oglasni oddelek »Jutra* pod »čajno maslo takoj*.	7399
Kratkih desk
(curtajne) 20 mm močne, od 1 m dolžine naprej in od 10 cm širine nadtpJ, kupim o vagonov. Ponudbe z navedbo najnižje cene za 100 kg frank o meja pod šifro eske* na oglasni oddelek »Jutra*.
700 m cevi
novih in rabljenih, 2—2 Ms eole, vodovodnih (plinskih) kupim. Ponudbe s ceno za tekoči m ter na naslov: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakova ulica štev. 6.
7397
Sode od vina
rabljene, dobro ohranjene, od 80—1201 kupujemo. — Ponudbe na tovarno kisa Jos. Vodnika dediči Ljub-Ijan, VII	7406
Za orehovino
m fcrešnjsv le* Ieli prvovrstna dunajska firma dobrih prodajalcev (liferantov) Psnadbe aa oala« oddelrt »Jutra* pod cfaport lOg» 7W4
Stare molke obleke
in dmge kupuje« tor plačam najbolje. Dopisnea ra-dostuje da nrinem na dom A. Drame. Ljubljana. Gallusova nabrežje 29. T4'4
„ Posest"
Realltetna pisarna
lružtia t o t
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
PRITLIČNO HIŠO, 3 sobo, pritik-ine, hlev za 2 glavi živine, svinjak, 1 oral vrta, njive. Rožna dolina, 115.000 Din; VILO, novozi.iano, i stanovanja po 3 sobe. priti-kline. 1600 m' vrta, blizu Martinove ceste, 250.000 j t Din;
VILO, viskopritlično. enodružinsko, novozidano. 5 sob, pritikline, 1300 m5 vrta. Šiška, 230 000 D'in; HlšO, novozidano, 2 sobi uritikirno, vrt Roina dolina. 60.000 Din; VILO. visokopritliino, 4 sobe, priliki ine, velik vrt — blizu klavnioe — Dir 145.000; HIŠO, Dovuzitlaao 6 stan. vanj, vrt, Novi Vodma 100.000 Din; HIŠO pritlično, tristam. ^tnjs-ko 1600 ms vrta Trnovo, 95.000 Din: HIŠO, novozidano. 2 sta novanja po 2 sobi, priti kline, lep jrrt, Rožna do-lna, 135.000 Din; VILO novoztdano, 5 §oh, pritikline, velik vrt, Pod-rožnik, 250.000 Din; H1S0 pritlično. 3 sobe in pritikline, elektrika, vodovod, blizu tramvaja — 95.000 Din; HISO, visokopritlično, štiri sobe, pritikline, Rožna dolina, vrt. 135.000 Din: HIŠO, novozidano. trgovina mešanega blaga — 2 stanovanji — prometno predmestje, 160.000 Din; HftO. prenovljeno, 2 lokala. 8 stanovanja, dvorišče, Tržaška cesta. Din 130 000; HIŠO t pekarijo. pro*toren lokal, delavnica. 4 stanovanjski prostori elektn ka, vodovod, prometna .•osta Ljubljane 150 (**! Din;
' ŠO. novozidano, Ž sob), kuhinja, pritikline, velik -m dal vrt, ie« 1 eral aii-Vj^ pri Hodvodab. 40 <W>
Poleg tm vOjs HevSe stovbili oh Daaajskl o. po M ia K »in, sa Be-
tigradera p® SJ ia 80 Din
Trnovem in centru mssto. razne trgovske, gostilniške hiše, kmečka pO-seetva, industrijo itd.
Trgovski lokal
v sredi Maribora s pisarniškimi prostori oddani z opravo primerno za manu-fakturno papirno ali galanterijsko oranžo. Ponudbe na ogl odd »Jutra* Maribor pod »Trgovina«. 7480
Skladiščne
' prostore
velike, »uhe in sretle a
vodovodno pline ko in električno napeljavo, pri-
mera* tudi ta industrijske prostore, ležeč«- y ar edini Maribora, ugodno oddam za dobo 5 So 10 let Po nudbe na ogl odd »Jutra*. Maribor pod »Skladišče*	7481
MM"
Realltetna pisarna
Iruihh r o s
Lhihliana Miklošičeva cesta
odda sledeča »tanovania
ŠTIRI SOBNO, parkefireno, center Ljubljane, 1400 D rRISOBNO, komfortno —
Bežigrad, 1600 Din; SOBO, kabinet, kuhinjo ln pritikline. Bežigrad — 700 Din; VEC praznih hi opremljenih mesečnih »ob. IŠČE za svoj« interesent« več eno- in dvosobnih stanovanj. Sprejema prijave in posreduje za od-dajalca popolnoma brezplačno	7447
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin, želi boljša, s« idna stranka v centru ali v neposredni bližini za lr maj ali poprej Pcraudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Ljubljana 376*.	7376
Dvoje stanovanj
po 3 sobe, s kuhinjo m pritiklii.ami. eno s kopalnico oddam, eno s 1 majem, drugo s 1 avgustom t 1. Naslov ▼ oglasnem odde'ku »Jutra«	7369
Stanovanje
t m0 ali dvema sobama I in pritiklinami želim za Bežigradom ali v Sp. Šiški, za april ali pozneje. Po- | nudbe n* oglasni oddelek [ »Jutra* pod »Šiška«. 723S
Gospodična
uradnica, želi opremljeno = o b o v bližini kavarne Evropa Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »F C. C.»	7299
Opremljeno sobo
želita 2 gospodični T bliiini OlHona. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šoba 2*.	7276
Soinčno sobo
vili poleg Tivolija od-1 lam »oiidnemn gospodu Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra*.	7252 ]
Separirano sobo
Ijrimerno za društveni lo- I tal, želimo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom*.	72451
Opremljeno sobo
event 2. s potrebnim vho-1 dom in elektriko telita 2 gospod* Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Zračna*	7214|
Preprostega
moškega
(dela-vca) sprejmem na sta-uovanje Naslov pore ogl. oddelek »Jutra*.	7368
Opremljeno sobo
takoj oddam v »redini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	7453
ajDolji 1IUPRMHE! na Generalno iaMops»vo:
Sarzel d. d. Subottc
Zah>eva;te cen<kl Dobite ga povsod.

Opremljeno sobo
v pritličju, s posebnim vhodom, oddam za pisarno na Poljanski cesti Sttrr. 12
Majhno sobico
i električno razsvetljavo v sredini mesta takoj od lam čez dan odsotnemu — | Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	7473
Soinčno sobico
v mestu, čedno opremljeno. prijazno, takoj oddam Naslov y oglasnem oddeiku »Jutra*	7485
Opremljeno sobico
- posebnim vhodom In električno razsvetljavo oddam gospodu v Vodmatu Ci| lerjevs ulica M.	74
ha:
C ?
:o3mmmaonnu.
<8rtiar» M H. Bm
n poroča kot »tar« is<lei«» rslniea »vol* oaiboljšr tam •uric« meh vrst Ceniki n* »znolago	»
Več kletk
gojenj« kaaarčkor Ia I
.ržke samice poceni a* prodaj v Mestni hi« at AhacIJevi cesti, IX. stepni ce, L nadstropja. 7451

Gumijaste cevi
za pretakanje vina, 7 • dolge, sem pozabil ▼ pet«! ■ine 24 februarja y vlak« ki vozi ob Vil2. i* Ljufc ijane proti Jesenicam P» štea najditelj naj jih odd« proti dobri nagTadi na na. slov Ignacij Cadel, Srci nja vas, pošta Poljane na4 Skofjo Loko	7151
Snežni čevlji
zamenjani na gusiareke^ koncertu v levi garderob naj se vrnejo v fHsarni dr Fetticha. Dalmatinova u!. 1 7394
Voz
sHien poetreščkovka, sea
izgubil. Najditelj naj g« proti nagradi odd* v Fl0( rinjiki ulici 18.
78li
Psico
dobermanko, lepo vzgojeno, 10 mesecev staro, t rodovnikom. izredao lep«, ugodno prodam. Naslov pove oglasu! oddelek »Jutra«.
7417
Posestniki konj!
»Commercial Csion« zava rovalna družb« v LjubljaH sprejema v zarrarovanjl konje proti nezgodam.
Najugodnejši plačilni poga ji Vsa pojasnila dobit« 1 pisarni na Sv. Petra ce«< št. 24.	7241
Hiromant
prišel le za kratko dol*
Pove prošlost sedanjost M bodočnost - Sprejema o4 10—12 in 8—6 V Tirno fejev Liuhljana — hotel Lloyd, soba 10.	7331
u mm
Osamljen mladenič
inteligenten, želi korespondenca radi debate in razvedrila Dopise na ogla-sni oddelek »Jutra* pod šifro Razvedrilo«.	7062
z manufakturnim. špecerijskim in ^alanieniskim blagom, dobro upe-jano in renomuano v prometnem n sredini trga Žalec v Sav. dolini. N slov v oglasni oddelek .Jutra'.
»Macij«
Danes ptemo »prejeto. Poljub.	7465
Izjava
Ker so o meni t dobro poznanih krogih razširjali škodoželjne ve* ti ter o moji obrti, da imam v iz-lotbi saau tovarniške čevlje, da nočem sprejemati popravil itd., povdarjam. de imam v izložbi, kakor v zalogi samo lastne izdelke ter Izdelujem vfeb vrst Čevljev po najnovejši modi. po meri Sprejemam vsa popravila, katera iz vršujem točno in solidno Kdor ne verjame, s« lahko prepriča > tem, da postane moj odjema! ee 8e pri poročam Ivan Hafner Izdelovanje in prodaja čevljev, škofja Lok*. 7454
-a ŽjLLiAA
Državni uradnik
vdovec Srb, 86 lot star, t otrokoma, teli poroditi dobrosrčno gospodično ali vdovo, šiviljo ali učiteljico z nekaj premoženja, staro 28—30 lot, ki ima veselje do otrok Ponudb« na ogl oddelek »Jutra* pod iifro »Blfenda*	7163
Veliko sobo
oddam na periferiji mesta. | v bližini cestne železnice V sobo lahko postavite štedilnik Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*	7205 |
Separirano sobo
oddam stalnemu gospodu
Istotam sprejmem
gdč. sostanovalko
s hrano Naelor v oglas oddelku »Jutra*. 7405
Separ. sobo
oddam s hrano ali brez Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*	7438
Prazno sobo
soinčno. oddam v Majstrovi ulici št. 14.	7343
Opremljeno sobo
odda,m Naslov v oglasnem ! oddelku »Jutra*.	7109 |
Sobo
oddam gospodu ali gospo-diSni e svojo posteljo Naslov pore oglasni od-delek »Jutra*	7894
Sobo
| s souporabo kuhinje telita 12 osebi r mestu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-pod »2 osebi*.	• 7442
1—2 gospodični
sprejmem oa hrano in sta novanje r bližini unirerie Naslor » ogl odd »Jutra* 7472
Akademik
poro« gospodično, ki mu z gmotnimi sredstvi pomore zgotoviter študij — Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Konec študij*.	7416
ti*.
Kratek klavir
kablnjsk« opravo in bas naprodaj T Mariboru, Frančiškanska 21.	7308
Klavir
(Konzertfltlgel) dobro ohranjen. naprodaj za 7000 Din Naslor v oglasnem oddelku
s štedilnikom
s 1. aprilom. Cenj
Sobo
žetim	.
ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Obrtnik 16*.	7384
Opremljeno sobico
oddam na Starem trgn 81. I
7878
Prazno sobo
skromno, teli starejša gospodična Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Ne predrago*	7S87
Otrok
od t I-et naprej sprejmem dobro oskrbo. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra*.
7409
Samostojna gospa
sprejme r skrboo varstvo otroka od H leta naprei.
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Skrbno varstvo*.	7457
Gospod
-prejme delo v nišami za | 2 uri popoldan kot po--transki zaslutek Ponudb, na og'a,«ni oddelek »Jntra; pod »Vesten 88*	788P |
Preprosto sobico
v sredini mosta oddal gospodu Naslov t Ogla« oddelka *fm*a». 7400 |
Sobice
s posebnim vhodom In elek tnčno razsvetljavo takoj oddam v Florijaneki ulici
z
mo
Družabnike
IO—sil OUt Dtn sprejme v dobto vpeljano pod
jetje v Jugo-lariji konkurence. kovinska
las tri ja oddelka
Naslov »Jutra*.
brez
ia-oglas 717B
it. sin.
Ket poslovodja
ali »litao, a voiio kavsi^o. v kako solidno ta rsatahU-ao po<Qol)s. s«'rr»» ■ ado-
leSbo. » todel«ranj«m ia kapitalom teli rstoprti Wv si ritjl bsnftii uradnik t splošno trgovsko oaobra«-bo. Cenjen« ponudbe
7878 i šifro cSinniort
»Jetra*.
7146
Gramofon
dobre ohranjen, naprodaj za 450 Din na Poljanski c št 49	7093
Klavir za vežbanje
ugodno na razpolago r Ko-lodrorski ulici Mer. 8.
7145
Planino
prodam na obroke. Naslor r oglasnem oddelku Jutra 7880
Angleški gramofon
(Ttorčeg) ( najmodernejšimi ploščami zete ugodno prodam. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 7389
Nov pian:no
črn. pro'lam Pojasnila trgovini Vehorec. Florijan -ka ulica 5.	7378
Gramofon
»raj aov dobro okraajoa ret »isšHmi poosai naprodaj ffaslor r ogiosa«« •ddoUta »Jutra.	74M
skoraj c
Kratek fl*sork
» krasnim glasom, jo t»l«
poceni tudi na obroke naprodaj Ponudbe na ogl odd. «Jutra», Maribor pod »Glasova«


Oddam
za Kranjsko, razen Ljubljane, ®a tri dobro uvedene predmete Reflektiram na gospoda, ki že potuje v špecerijski branži Ponudbe na upravo | »Jutra« pod »'Takoj 2000«.	|
&ds* israde ori iamah
ie vse nadležne kocine na tilniku. pod pazduho in na obraz« odstramite sami na najpripro-steiši način z moj m preizkušenim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni samo Din bO. franko, ako pošljete denar naprej.
Kosrn laboralonj W. ECKHARDT. \usshHrg. Bajrern, Rarenspurgerstr. 12 /93.
Dobro izvežoanega
POTNIKA
za Žitno stroko išče veletvrdk*
v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal št 101,
kostume, obleke ra dame in otroke twfe luje in modernizira po najnovejših krojil ter najnižjih cenah damski modni atelj«
JOSIP BAJDE, Ljubljana, Krekov trg 10/71 (nasproti Mestnega doma).
Za ugodne zavarovalne posle Iščemo v vseh
krajih Slovenije vestne io zanesljiv«
reprezentanie, zaupnike In posrednike*
Dober postranski zaslužek *
zagotovljen.
Prednost imajo on!, ki imajo refflto poznanstva med uradniki. obr^r^M. trgovci, potniki nameščene?
Ponudbe na upravo »Jutra« po<f »Zavarovalnica«.
.............
Advokat
v Kranju
sprtjme v službo izvežbano odvet-n ško uradnico eventuelno solicita-torja in izurjeno strojepisko.
<iiihiv««imihiui»iii laiiMJL)
«JUTRO» it 55
16
Nedelja 4. IIL 1928
©
ORIGINAL
LUTZ
PA1ENT PECi
LEPE 003RE SOLIDNE
malo goriva, dolga prijetna gorkota Zaloga:
INŽ. GUZELJ
UUBLIiHJI - S1SHA. Jv-iim it 5.
dvorišZe pod Celovško o 58 prospekti domača priznanja
8-ma.jlrti oklep Ject-ro kcLfrvrvi
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS. Turjaški trs št. 6
priporoča svofo »ellko zaloeo vsako-vršnega oohištva oo najnižjih srnah
Kostanjeva drva
za tanin in smrekove skorje, oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnin cenah in takojšnjem na željo akTe-
ditivnem plačdlu.
Ernest Marine, Celje, Zrinlskega u'. 4
Telefon interurban št. 136.
Želite li se
dopasti ?
Ako želite biti lepi, obdržati svoje lice
mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto. svoje 'ase lepe in bujne tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote
1.	Elsa-milo zdravja in lepote katero ni samo parfimirano toaletno milo, temveč vsebuie v sebi tudi medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo
kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo. mlado in Vašo zunanjost mladeniško svežo
Fellerjeva prava mila zdravia In lepote so:
ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerin milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo (šarnpon) milo ELSA-milo za britje
Poizkusite iih! Nikdar ne boste rabili druga mila!
Za poizkus 5 komadov Elsa-mila z omotom in poštnino vred 52 Din
2.	Feilerjevo pravo kavkaško po-mado za zaščito lica in kože. Ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja ustvarja mladost in lepoto lanenadilo Vas bo. s kakšno brzino izeiriajo solnčne pege, kožne brazde, rdečilo nosa mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedrvstatki kože.
3.	Fellerlevo močno pomado za rast las katera preprečuje izpadanje las. prerano osivijenje. čisti lasne luskine. dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast
Za poizkus 2 lorčiča ene ali po 1 lončič od vsake Eisa-pomade z omotom in poštnino vred za 38 Din V Vašem interesu ie. da pošliete denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov 10 Din več. — Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju EITGEN V FELLER Stnbiea Donja. EIsatrp 245 Hrvatska
I
VELIKO IZBIRO
Izbranih vrat
VINA
po najugndnelS) ceni.
domaČi PELINKOVAC domaČi
nudi Vam
P1VNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D.
Zagreb, Prankopanska aL 12.
Ako potrebujete Izvolite ogledati naSe kleti in sokus-tl vrste brez obveze za kupčijo
99
SPECTRUM" d. d.
ini. Kopista. Dnbsky In Krstlč, tvornlca
ogledal in brnšenega stekla, LJnbllana VII. Medvedova aL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Oslek. Središnjica. Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, maSin-<ko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe. izbočene plošče vstsklevanje t med Fina. navadna ogledala	M
PRVOVRSTNI MATER3AL-N1ZKE CENEII
Izpadanje las!
izpadanje lae id pleša ao največja nesreča za mlailo in 4taro V 24 arah vam za vedno to preprečimo Izginejo prt.lji earjice
srbei lu-kin» maSfoha in nesnaga Neohticino potrebno za vsakogar je za nego lic totioo
ESPARtETTE.
od dr Durraaine & Cie. Parlg. ker takoj ozdravi eplderari« ta« in lasje ponovno poženejo mehki. gto?t> is lepi JamSino vsakemu za oapeh Mnogo zahvalnir Garnitura 60 Din Centifolia k o-m p t zavod Zagreb — Ilica br spektel
87 — Zahtevajte brezplačne ilustrovane pro 8
Boks !
Moški čevlll	Din	182
Moški polčevlji	Din	169
Ženski čevlji	Din	182
Ženski oolčevtil	Din	169
Otroški 31 -35	Din	110
Otroški 2fr -30	Din	73
Otroški 22—25	Din	56
Damski ševro	Din	185
Damski v barvah	Din	194
Damski lah	Din	199
Moški iz kravine	Din	154
Moški iz teietine	Din	163
Naročite takoj, dokler so te nizke cene in pišite tudi po cenik z več 1000 slikami na
veletrgovino
R. STERM ECK I — Celje štev. 20.
Naročila čez Din S00.— poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
REVMflTIZEM.
Zahvalnostna izjava.
G. dr. L Rahlejevu,
Beograd, Kosovska 43.
Prejela sem Vaš lek radio-balzamika za svojega sina, ki je boleval na revmatizmu skozi dolgih 8 let. 10 mesecev sploh ni mogel hoditi in sem ga morala nositi na rokah. Radi tega. g. doktor, se Vam najpri-srčnejše zahvaljujem za Vaše zdravilo, ki je delovalo izvrstno
Gornja Rijeka kod Novog Marofa.
ZORA BISKUP.
Lek radiobalzamika Izdeluje, prodaja in razipošilja po povzetju laboratorij radio, balzamika D-ra. I. Rahlijeva. Beograd — Kosovska 43
Zdravilo dobite tudi v vsaki večji lekarni in drogeriji.
za rjavi premog, 4600 kalorij v bliž nI železnfc
naprodaj
Naslov:
il

GLAVNO JE. DA SE IMENUJE
„PUBI"
ker to lahko zapomnite In zahtevete povsod Vi recite v lekarni samo dve besedi- »PUB1 ELFENBEIN« ali »PUBI TRANSPARENT, in dobili boste ono. kar ootrebuiete »PUB1< ie nainovejše in^ ie naiholiše!
Prostovoljna dražba.
Dne 13. sušca 1928. ob 9. uri se vrš
v pisarni notarja dr Kuharja v Kolodvorski ulci št. 3
solastne dedičem pokojnega g. Hammerscbmidta, ležeče v Knaflovi ulici nasproti Kranjske hran lnice, ter zem Ijišč, vpisan h pod vlož. št. 251 k o. Kapuc nsKo predmestje, vlož. št k. o. Trnovsko predmestje.
Izklicna cena zna*a za hišo v Knaflovi ulici dva milijona dinarjev, za zemljišča po 7 Din za mž zaokrožena na tisočake navzdol.
VKnj ženim upnikom so njihove pravice pridržane.
Dražbeni pogoji med uradnimi urami v pisarni dr. Kuharja na vpogled.
Tovarna salam
JAGODINA (Srbija)
Prvorazredne salame Mortadele (špeciialiteta) Mast v sodih od 50, 100 in 2X) kg ter v pločevinastih kant h od lo-20 kg
Prekaiena srnina Tlačenka (sežeta klobasa) itd.
NIZKE CENE!
Takojšnja in točna izvršitev naročil
Pošiijatev po pošti od 4 do 2u kg ter po železn ci
Na zahtevo se pošl e cenik
Brzojavni naslov: Kfe?>s Jasrodina. Teief štev.: la^rv*'-- 2.
Odlikovana z ziato dipiomo
Prihranite 40% na grad benera lesu. imeli boste ceno lahko d bro streho ako pokrnete hišo s glasovitim
Zahtevajte vzorec ln ponudbo parne opekarne
Pazite na značko Bohn BOHN - Vinkovci
Živinorejci!
Trgovci!
Posestniki!
pošta Poljane (Slovenija).
Čitali ste včeraj in čitali boste iutri, kako obvarujete svojo živino, govedo, konje in prašiče pred obolenjem in kako jo ozdravite. Če oboli z
ALMAFLOROM4
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom — Na* pre» parate «ALMAFLOR» za govedo, »ALMAFLORi za konje, «LA FLEL'R» za govedo, «HALF» za prašiče in «URINOT» za govedo in konje uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. — Na tisoče je priporočil. Citajte samo sledeča:
Preizkusil sem v mnogih slu Čajih Vaš prašek proti napenja nju in proti koliki m sem v naj krajšem času ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih slučajih Dalje secn ugotovil, da delujejo ti praški pri trajnem uporabljanju tudi kot izvrstno varovalno sredstvo proti obolenju Pri redni uporabi se niti pri konjih, ki so zelo močno podvrženi koliki ta nevarna bolezen nič več ne pojavlja Vsled tega bom priporočal iz lastne izk-i.šnje to izbor
no sredstvo vsem konjerejcem in posestnikom konj.
Z odličnim spoštovanjem A. URBAN BARON, ka petan v p.
Preizkusil sem v lastnem go spodarstvu v dveh slučajih Va še zdravilo »HALF< proti svinj ski vročici in sem ugotovil, da deluje izredno učinkovito Po£ Ijite mi takoj še 24 zavojev, ker mi je zaloga že pošla
MATIJ \ SCHIEFER. trgover v Sv Petru n R
)9
Naše preparate mora (meti v zalogi vsak moderen trgovec! Kdor jih se nima, naj jih nemudoma naročil Edina zaloga za
Jugoslavijo:
Govedomedika
Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov zi. goveao, konje in prašiče iz lekarne *Pri sv Antonu», MARIBOR, Kopališka
ulica 11.
ftl
Poletje se bodli Velika noč se bliža!
Dospela ie velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske olašče, za obleke za ženske moške in otroke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. Prodaja se po zelo nizkih cenah
na obroke
pri
Oblačilni« JURIJU"
Ljubljana Mestni trg štev 17 I. nadstr.
Tele>on «te«. 2825.
I
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za. šivilje, krojače in čevljarje tet za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to vrednost pri tvrdki
tud. Baraga, uubiiana
Selenburgova ulica 6 I.
Iruoiatai aouk iS-ictn* garanciji
Telefon št 980. *
m
i
j
?
5 i
Vaša obleka bode izgledala zopet kakor
nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni ^Jos. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: belenburgova ul i.
v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
a Plisiranje
K
| Barvanje oblek v različnih barvah. *
'naauaaaflae
2 leti kredita!
Vseh vrst
mizcnkl in bolarsKi stroll
posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega
I!
Welker VITerke I. Wachstein, Wien X.k Luxenburgerstp< sse 12.
Oglas
za nabavku ljudske hrane.
10. marta 1928 god. u 11. časova prepodne vršiče se lici* tacija u komandi 16. artilerijskog puka za nabavku sledečih artikala ljudske hrane za garnizion Ljubli^*ki i to:
514 kg 4.400 „ 9.750 „ 4.350 „ 4.300 M 3.200 „ 3.300 „ 1.720 „ 3.850 „ 300 „ 450 lit.
50 kg
jedilnega olja, griža pšenijfloog, pasulja, pirinča, makarona, geršla, luka crnog, kavine konzerve, krompirja, kukuruznog griža sirčeta jedilnog, šečera kristala.
Kaucfje treba položiti ranije, odnosno na dan nadmetanja do 10 časova prepodne na kasi komande 16. artilerijskog puka u Ljubljani i to 5 % ukupne vrednosti artikala koje hoče po« jedinac da isporučd.
Detaljni uslovi mogu se videti svako dnevno o kancelariji štaba 16. artilerijskog puka u Ljubljani.
Iz kancelarl e komande 16. artllerfskog pnka
broj 6(5.
S
FRANCOSKA LINIJA
Cie. Gle. Transatlantique
Za severno Ameriko In Kanado največji in najlepši brzo-pamiki Havre—New-York samo 5 Vt dni čez morie
V Južro Ameriko Anrentini-lo Chile Avstralijo vsak te-ten iz Havre Bordeaux In Marsitiie
CIE CH AROFURS-REEUN1S SUD ATLANTIOUF TRANS PORTS MARIT1MF.S
Izvrstna hrana (zborna postrežba vino brszplačno
Vsa pojasnila dale brezplačn« zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
Urejuje Davorin Ravljca Izdaja za Konzorcij «Jutza» Adali Ribnika.*, Narodno tiskarno dd, ko: tiskarnarja fran Jezeršek. Za laseratai del ^e odgovotrca Alojzij Novak, Vai I Ljub^aal,