ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest IkgyicHKrj f Slovene Daily J&/ BUy in Ohio fw ^^ Best Advertising Medium l*™™.'!;1 — volume XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 3, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 257 Brezprimeren političen triurni župana Lauscheta partizani odbili Otoške napade ZavezniŠka letalska sila Pomaga partizanom v Dalmaciji PREKOSIL JE SVOJ USTNI PRED DVEMA LETOMA DOSEŽEN! REKORD S16 TISOČ GLASOVI ^ONDON. _ Komunikej z !a i"^3, stana armade generate v da so partizan-Cete odbile težke nemške j^j. e v Bosni in na Hrvaškem. Uj Je Se Poroča, da so partiza-rni gori ubili 50 Nemcev. Ijj °eraj so zavezniški bombni-^ ^Prizorih prvi večji napad Nem Se na^aJa v r°kah' ^ Cev- Napad je bil izvršen v ( Poro partizanskih sil, ki kon-lraJo zaledje Splita. ^blikanska ZMA- *vNEW YORKU C? Y0RK. - V državi Sov se Je včeraj volil podane er' zmagal je republi-ien,, Joe Hanley, ki je porazil ^ te Williama Haskella. ^ v°Htve je vladalo veliko širom dežele, ker za ^ "kanskim kandidatom sta iell S°verner Dewey in Wen-8ltega '"^ie, dočim je demokrat-,a kandidata izrecno podprl edtiik Roosevelt. KAKO SO CLEVELANDČANI GLASOVALI ZA ŽUPANA: FRANK J. LAUSCHE, demokrat________112,864 EDWARD C. STANTON, republikanec- 45,955 Lauschetova večina: 66,909 — Glasov je bilo: 158,819 Frank J.% Lausche, v Clevelandu rojeni sin slovenskih staršev-nasčljencev, in prvi župan iz vrst takozvanih narodnostnih skupin, je včeraj zmagal v kampanji za ponovno izvolitev z izrekom tako ogromne zaupnice oct strani clevelandskih prebivalcev kot je ni dobil še noben drug župan v zgodovini mesta. Lausche je prekosil samega sebe Zmagal je s silno večino 66,909 glasov, kar pomeni, da je prekosil samega sebe, kajti navzlic temu, da se je volitev udeležilo primeroma malo volilcev, znaša njegova večina nad 16 tisoč glasov več kot pa je znašala pred dvemi leti, ko je bil prvič izvoljen za župana. ITALIJANSKI KRALJ BO ODSTOPIL NEAPELJ, 2. novembra. — Govori se, da bo maršal Bado-; glio naslovil na ki'alja Viktorja Emanuela poziv, da odstopi, in ( da bo enak poziv naslovljen tu-; di na prestolonaslednika Um-! berta. Za vzrok se navaja, da je italijansko ljudstvo "naveličano" obeh. Domneva se, da bi v takem slučaju bil imenovan re-gentski svet in prestolonaslednikov 6-letni sin bi bil titularni kralj. BNJEPEI JE GROB lk TISOČE NEMCEV Rdeča vojska je zavzela mesto Kahovk,o ob ustju reke. Mnogo ujetnikov zajetih KOVAČIČ IN PRINCE Z LAHKOTO PRODRLA V SVOJIH WARDAH Demokratje so prvič v teku 30 let dobili večino v mestni zbornici Zmagovalci v tekmi za mestne sodnike Zamorski sodnik Jackson je bil poražen. John E. Sweeney izvoljen Župan Frank J. Lausche Njegova takratna večina, ki je znašala 50 tisoč glar sov, je bila do takrat rekord, ki ga ni pred njim dosegel noben drug županski kandidat, bodisi demokratske ali republikanske stranke. Brezprimeren osebni triumf Z drugimi besedami rečeno: Frank Lausche je politični čampijon Clevelanda, ki postavlja v senco vse osebnosti, ki so kdaj poprej v zgodovini mesta stopile v njegovo politično areno. To je tem bolj značilno, ker Lausche ni bil nikdar slep strankar v ožjem pomenu besede, temveč je slej ko prej stal nad stranko, v koje vrstah se je udejstvoval. Njegova brezprimerna zmaga je torej v polnem pomenu besede osebni triumf za njega in za njegovo administracijo. Samo Roosevelt je dobil enako večino Politični komentator lista "Plain Dealer," Ralph Kelly, pravi, da se njegova včerajšnja zmaga more primerjati samo z enim slučajem v zgodovini mesta — ena ke masne podpore je bil leta 1936 deležen v mestu edino-le predsednik Roosevelt. Kako je Lausche zajel ljudsko domišljijo, je razvid not iz dejstva, da je dobil večino v sleherni wardi razen ene — namreč 12. warde, ki je že več kot 25 let politična trdnjava republikanske stranke, katero skozi vso to dobo zastopa v mestni zbornici councilman Herman Finkle. V dotični wardi prevladujejo zamorski državljani. Toda v dveh ali treh drugih wardah, kjer so zamorci odločilen ali zelo važen element, je Lausche, kot drugod po mestu, z lahkoto porazil svojega republikanskega nasprotnika. 71 procentov vseh glasov za Lauscheta Analiza voliteV in primerjava izida med 1941 in letos pokaže, da medtem ko je Lausche pred dvema leto- . Kupujte SPOJNE BONDEI wtCKxor] Najstarejši M BUY slovenski dnevnik Oglasi v tem listu so uspešni Nasi ntje-vojaki * * M ■ 157 g in Mrs- Joe Fidel, 695 E. Votoe Sta dobila obvestil° od * & departmenta, da je bil ' H>1-Sln Joseph Frank Fidel, ^da k žalskemu zboru, ^o P°slan v svrho učenja obali Vstva v šolo na zapadni Posta) končanih izpitih bo %l letalski pilot. Joseph je k^j. k vojakom prostovoljno £ H ftet°m dni- 0b tei Priliki Je 1 Hi k slal staršem domov voj- i 11111 lahd Za $175m Prij^U1 V 0 Pišejo na sledeči na-Joseph F. Fidel, Air g 58> Squadron 25, Army j ase- Santa Ana, Calif. Mr • — . (\n Mrs- Anton Hosta, J H VoCarrington Ave., sta bila ^fta°3nega departmenta obve- ' L a Se njiju sina Pvt. Al- ■ Ve ' Hosta- starega 22 let, I* jeSa v bitki v Italiji. Druži- . ^ je ?.rVotno dobila obvestilo, 1 ranjen. K vojakom je Sn ^njega decembra, pre- 3a Pa je bil poslan v a- , N°Va - v J vA»AMICEVA KNJIGA SreaSemu uradu si od danes VejŠ0 nabavite najno- Wa nJigo izpod peresa ^damiča, "My Native V^Cena knjigi je $3.75. MOSKVA, 3. novembra. — 2etrta ukrajinska armada pod poveljstvom generala Tolbuhi-la je včeraj zavzela zgodovin- j ;ko mesto Kahovko, kjer je ii-; iirlo na tisoče Nemcev v valo-/ih Dnjepra ali pa so obležali ;od ruskim ognjem, ko so skušali zbežati na desni breg reke. Neka druga nemška siia, ki 30 jo Rusi obkolili v ponedeljek n torej južno od Nogajske stepe, je bila vržena nazaj na o-arežje Sivaškega morja in popolnoma uničena. Obenem je Rdeča vojska pri lerekopski ožini, kjer dan preje zasedla mesto Perekop in zapečatila odhod za Nemce, ki so zajeti na Krimu, začela prodirati proti jugu v notranjosti krimskega polotoka. Poročilo o tem prihaja z Berlina, medtem ko Moskva o tej borbi ničesar ne poroča. Izid te borbe ni v dvomu. Nemci na Krimu (sodi se, da jih je tam ostalo kakih 90 tisoč, ako ne več), so obsojeni. Ako se ne bodo podali, jih bodo Rusi uničili, kajti zbežati ne morejo nikamor. KONCERT GLASBENE MATICE Prihodnjo nedeljo, 7. novembra priredi Glasbena Matica svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 7:30 uri zvečer, po končanem programu, se bo pa \ prizidku razvila domača zabava. Ljubitelje lepega petja se opozarja, da si rezervira nedeljo za poset tega koncerta, ki obeta s svojimi izbranimi pevskimi točkami, nuditi obilnega užitka. Pri včerajšnjih mestnih volitvah je bil ponovno izvoljen 1 ' councilman Edward J. Kovačič, 1 ' zastopnik 23. varde v mestni ] 1 zbornici skozi zadnje štiri leta. j Tudi 32. varda, katero je doslej 1 zastopal Anton' Vehovec, bo še ; nadalje imela slovenskega coun-cilmana. Od državljanov te varde je', b i 1 namreč izvoljen dosedanji 1 pomožni okrajni prosekutor | John J. Prince. 1 Tretji councilman slovenske-11 ga porekla je Edward Pucel v ; 10. vardi, ki sploh ni imel proti- 1 kandidata. c Novak in Laihy poražena Kovačič in Prince sta prejela ^ od volilcev svojih okrožij izra- j žito zaupnico, kajti zmagala sta ^ z veliko večino glasov. [ Kovačič je dobil 3.343 glasov, njegov proti-kandidat John M. i .! Novak, tudi demokrat, pa 1,307. : ! | Za Princa je bilo oddanih 4,-279 glasov, republikanec Lathy, ki je kandidiral proti njemu, prejel samo 1,659 glasov. Zmaga Princa je tem bolj značilna, ker je to pot prvič kandidiral za javni urad. Demokratje v kontroli '•. Za demokrate v Clevelandu so včerajšnje volitve zgodovinskega pomena, ker so prvič po preteku tridesetih let dobili kon-; trolo v mestni zbornici. To se je zgodilo, ker izmed devetih novih councilmanov, ki so izvoje-vali zmago na volišču, jih je o-sem demokratov. Vseh sedežev v zbornici je 33, in od teh jih bodo tekom prihodnjih dveh let imeli demokrati 17, in med zmagovalci je po-jeg tega neodvisen republikanec Farnsworth, ki je izza svoje nastavitve lansko leto skoro dosledno glasoval z demokrati. Mestni sodnik Perry B. Jack-on, prvi zamorec v zgodovini Clevelanda, ki je kdaj sedel na nestni sodniji, je bil včeraj od 'olilcev poražen dasiravno se je avzel zanj župan Lausche in ' imenu dobrih plemenskih od-lošajev in edinstva priporočal ijegovo izvolitev. Volitve za sodnike so nepri-;transke, toda Jackson je poli-ično republikanec in je bil ime-lovan za sodnika od gov. Bric-cerja. Če bi bil izid drugačen, a-[o bi bil Jackson demokrat, je ežko reči. Jacksona je porazil John E. Sweeney, demokrat in bivši državni tajnik, ki je dobil 56,752 jI asov. Za Jacksona je volilo >2,024 državljanov. Ostala dva candidata, ki sta se potegovala :a isti urad, Gleason in Marton, ;ta skupaj dobila nekaj nad 37 ;isoč glasov. Na mesto, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo sodnika Bella, je }ii izvoljen David C. Meck, ki je dobil 38,767 glasov. Za isti u-•ad so se potegovali tudi Edwin Bradley, James Cassidy in El-ner Patton-. Brez opozicije sta prodrla ;odnika Joseph Artl in Perry ?rey. Artl, ki je češke narod-losti, je dobil 98 tisoč glasov. Trey je dobil malo manj kot L00 tisoč glasov. • / Ponovno je bil izvoljen klerk •nestne sodnije Peter Henry, tola prvič po dolgih letih je imel Dsbro opozicijo od strani Wil« iam J. Reichle-a. V BOLNIŠNICI V Glenville bolnišnici se nahaja poznani rojak Frank Blaz-lik, stanujoč na 1334 E. 55 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja! t žimu generala Badoglia, dveh poznanih krvnikov neobran j enega jugoslovanskega naroda, je Louis Adamič, predsednik Združenega odbora južnoslo-vanskih Amerikancev, poslal generalu D wight Eisenhoweru, vrhovnemu komandantu zavezniške vojske v Italiji, sledeči kabel: "Pošiljam Vam ta kabel kot predsednik Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, v katerem je zastopanega več sto tisoč članov naroda, izmed katerih so mnogi zelo vznemirjeni radi dejstva, da sta italijanska generala Roatta in Am-brosio ostala v režimu Badoglia, ki je sedaj v zvezi z nami. Smatram za potrebno, da naglašam, da je obdržavanje teh dveh fašističnih generalov posebno pro-tivno ljudem jugoslovanskega porekla, ker sta ta dva fašistična generala direktno odgovorna za okrutne zločine v Sloveniji in Dalmaciji, kjer sta bila komandanta okupacijskih s i 1. i Mnogi izmed nas ne moremo razumeti, čemu je potrebna igra s takimi posamezniki, kakor sta Roatta in Ambrosio, ki sta utrjena vojna zločinca. Oni so za | Jugoslovane to, kar je Badoglio za Abesincfe." ; S spoštovanjem, LOUIS ADAMIČ. I Iz urada Združenega odbora južnoslovan-skih Američanov New York, N. Y., 25. oktobra 1943. — Louis Adamič, predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev je pre-j jel iz Sydneya, Avstralija, od, : J. Kosoviča, tajnika Jugoslo-; vanske izseljenišk^ zveze v Av-! straliji, brzojavko, ki se glasi: "Avstralski Jugoslovani po-j j zdravi ja j o edinstvo Južnoslo-j vanskih Amerikancev in visoko; 'cenijo Vaš doprinos ameriški! ; in zavezniški stvari in Vaše za- i ; nimanje za pomoč južnoslovan-j skim narodom v stari domovini. Delamo vse, kar je v naši moči,! da obveščamo avstralsko javnost o pravi situaciji jugoslo-! :vanskega naroda in delovanju' i Narodne osvobodilne vojske.| Podvzeli smo akcijo za nepo-j ' sredno pomaganje in podporo: stvari našega naroda v stari ' domovini, želimo, da dobimo in-j formacije od Vas in Vaših tisko- ^ vin, posebno Vaši zadnji dve; j knjigi o Jugoslaviji. Pošiljamo, ; Vam pismeno vse detajle." .! New York, N. Y., 27. oktobra - 1943. — Tekom zadnjih par ted- - nov, je Louis Adamič, kot pred-; sednik Združenega odbora juž- - j noslovanskih Amerikancev pre- jel stotine pisem, v katerih , ljudje povprašujejo za podatke - 3 prispevanju Nacionalnemu ] rajnemu fondu (National War ■ Fund). To povpraševanje za in- ' formacije je bilo v največji me- ri od strani jugoslovansko-amerikanskih organizacij iz vse ; Amerike, in ni izhajalo iz kake- < ga nezaupanja v Nacionalni i vojni fond kot celoto, ampak iz i ugibanja kdo bo kontroliral in razpolagal s svoto $2,300,000, kar je delež, odrejen za Združeno jugoslovansko vojno po- ; moč. Mr. Adamič je preiskal stvar in je danes izjavil sledeče: "Vsota $2,300,000 bo dodeljena Združeni jugoslovanski voj-j ni pomoči brez ozira na to, koliko bodo jugoslovanski Ameri-kanci prispevali za Nacionalni vojni fond. Ta denar bo uporabljen za pomoč Jugoslaviji pod nadzorstvom in vplivom Združenih držav in Mednarod-' nega rdečega križa. Meni je bi- lo zajamčeno, da bo razdelitev te pomoči pravilna in skrajno nepolitična. Medtem, denar, ki se sedaj nabira v sedanji kampanji Nacionalnega vojnega fonda, katerega cilj je nad sto milijonov i dolarjev, pa je odrejen v mno-! ge druge svrhe, vključivši za rusko vojno pomoč, kitajsko pomoč in za domače ameriške potrebe. Vse svrhe so priporočila vredne, zato apelirani na sto-tisoče južnih Slovanov, pred-| stavljenih v Združenemu od-!boru, da prispevajo kar največ ! mogoče za Nacionalni vojni fond. Ni potrebno označiti za koga se daje. Dajte naravnost Nacionalnemu vojnemu fondu ; in dajte velikodušno." * žrtve Jugoslovanskega naroda zahtevajo, da bo njih pravica upoštevana in da bodo fašistični zločini kaznovani. V zvezi z obdržavanjem generalov Roatta in Ambrosia v re- ma, ko se je udeležilo volitev okrog 250 tisoč volilcev, dobil 58 procentov in pol vseh oddanih glasov, pa je včeraj, ko je volilo 159,000 državljanov, glasovalo zanj 71 procentov vseh državljanov, ki so šli na volišče. Kandidatura za governerja ali senatorja neizogibna To med drugim pomeni, da je Lausche danes z ozi-rom na dejstvo, da je Cleveland največje mesto v Ohiju, najvažnejši in najvplivnejši demokrat v državi, in da je torej skoro neizogibno, da bo prihodnjič bodisi kandidat za governerja ali pa zveznega senatorja —1 za kar se bo pač odločil. Governer in en zvezni senator se bosta v Ohiju volila prihodnjo jesen. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 3. novembra, M43 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 losi fftica m ENAKOPRAVNOST M Owned and Published by VHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Iisued Every Day Except Sunday« and Holiday* SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)------------------»8.50 Por Half Year — (Za pol leta)_______________________3.50 Por 8 Monthi — (Za 9 meiece)----------------------------------2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)---- Por Half Year — (Za pol leta)------ Por i Montha — (Za 3 mesece)------ ..»7.50 _ 4.00 . 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poi One Year — (Za celo leto)------- Por Half Year — (Za pol leta) --------------------------------------- ...$8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. Časopis mora imeti dohodke — drugače ne more izhajativ Kot pri vsaki stvari, tako je tudi pri izdajanju časopisa dvoje strani—moralna in materijalna. ^ Moralno stran so načela, za katere se časopis zavzema, jih tolmači v luči spreminjajočih se razmer, zagovar- c ja in pospešuje. < Materijalna stran so dohodki, s katerimi mora časo- t pis razpolagati, ako hoče uspešno vršiti svojo nalogo. t Takoj je torej jasno, da je materijalna podpora l vsake publikacije prvi pogoj njenega obstoja. Noben list 1 ne more izhajati brez dohodkov; tudi ne more izhajati v taki obliki in popolnosti kot je zaželjivo, ako so njegovi j dohodki premajhni. < Časopisi so raznih vrst. Recimo, veliki angleški listi j dnevniki se vzdržujejo največ z oglasi. Razne strokovne ali poklicne publikacije se vzdržujejo s članarino posa- , meznikov in organizacij. Listom, ki so glasila podpornih j ' organizacij ni treba skrbeti, kje bodo dobili denar, ker j člani plačujejo določeno Všoto za svoja glasila s svojimi asesmenti. « ' i '/Enakopravnost" ne spada v nobenega izmed zgoraj : omenjenih razredov, temveč je list, ki je na celi črti odvisen za obstoj od svojih naročnikov in simpatičarjev, ,ki se strinjajo z njegovimi načeli in smernicami. Je samostojen lis$ kar pomeni, da ni udinjan nobeni posebni | grupi, niti kaki otopeli idealogiji. Je delavski list, brez j da bi bil doktrinarski—napreden, toda ne ekstremističen ali utopističen. Stal je in stoji na trdih tleh realnosti. V teku svojega več kot petindvajsetletnega obstoja! je bila "Enakopravnost" mnogokrat pod ognjem, tako od leve kot od desne. Reakcijonarji so ji očitali, da je "rdeča," dočim se jo je od druge strani kritiziralo, da je pre- j malo "delavska." Radi takih očitanj si nismo nikoli be-lili las. Naš rekord govori sam dovolj jasno. Brez pretiravanja in samohvale lahko rečemo, da je j čas—ki je koncem konca najvišji sodnik in zadnja in-štanca—razrešil vprašanje načel in smernic tega časo-: pisa, in da je "Enakopravnost" v moralnem pogledu mor- j da danes na višku. To vedo tudi tisti, od katerih ne pri- j čakujemo, da bi to kdaj javno priznali. Toliko glede moralne strani dela, ki ga je vršila "Enakopravnost" zadnjih petindvajset let, in katerega vrši še danes. Ne moremo pa se tako pohvaliti z oziiom na materi-jalno stran. V tem pogledu—to radi in brez sramu pri-1 znamo—so bila skoro vsa leta našega obstoja ena sama dolga borba za obstanek. In danes je ta borba vsled voj-; nih razmer—rastočih mezd in cen za materijal in po-trebščine, itd., itd.—postala malodane kritična. Naravnost povedano: dohodki lista se morajo zvišati, ali pa bo prisiljen v doglednem času prenehati izhajati. Ne jutri ali prihodnji teden ali mesece, ampak čisto lahko se zgodi, da leto dni od danes ne bo več "Enakopravnosti," ako se v tem pogledu položaj ne izboljša. , Kako naj se to zgodi? Enostavno na ta način, da bodo posamezniki in sku- j pine, ki se lista poslužujejo, začeli upoštevati trdo dejstvo, da sama naročnina krije jako malenkosten del stroškov, ki so zvezani z izdajanjem lista, in da bodo časopis podpirali ne samo z brezplačnimi dopisi in naznanili,, temveč tudi s PLAČANIMI OGLASI in TISKOVINAMI, in morda tudi s PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI. Vsak organizem, stvar ali bitje obstoji toliko časa, dokler obstoji potreba zanj. Kar se tiče slovenskih listov v Ameriki, vsi vemo, da je njih življenska doba odmerjena, toda od vseh mest je Cleveland zadnji, ki bi moral kapitulirati prej kot je treba. Ali bo tak list kot je "Enakopravnost," izhajal če pet, deset ali dvajset let, je od- visno od naselbine, posameznikov jn organiziranih skupin, ki želijo, da tak list ostane. Dobro bi bilo, ako bi vi, ki te vrste čitate, o,tem nekoliko razmišljali. Kot naročnik lahko pomagate, ako naročnino plačujete TOČNO, ako pa niste naročnik, pa list vendar berete, bi ne bilo nič narobe, ako bi se sami naročili nanj. Ako ste trgovec, ne pričakujte ob vsaki priliki brezplačne reklame, ker ste nekoč potrošili par dolarjev za oglas. Kot član društva ali organizacije—podporne, kulturne, dobrodelne ali kakršnekoli—ne skrbite samo, da bo na list poslanih ducat dopisov, priporočil, zahval, itd., temveč glejte tudi, da bo društvo sklenilo list za njegovo sodelovanje GMOTNO podpreti, z oglasi, tiskovinami ali prispevki. Pomnite, da prav tako kot nihče drugi, tako tudi mi ne moremo plačati računov s plemenitimi nameni. List je tukaj, da vam služi. Ampak služiti vam ne bo mogel, ako ne boste tudi vi, ki soglašate z njim, storili zanj nekoliko več kot ste v preteklosti. To rečemo naravnost in odkrito, ne da bi hoteli s tem vas ali same sebe poniževati. Kar smo navedli so dejstva, zato upamo, da jim boste dali tisto upoštevanje, ki ga zaslužijo. UREDNIKOVA POŠTA Jugoslavija mora biti demo-1 bor, slovenska sekcija, katere- Sedem let v "železnih pljučah" Fred B. Smite se že sedem let nahaja v "železnih pljučah," ki ga držijo pri življenju, odkar je zbolel za infantilno paralizo, ki jet paralizirala njegove dihalne organe. Smite, ki je sin chi-caškega bogatine, se je oženil, odkar je "jetnik" železnih pljuč, in slika ga predstavlja z njegovo družino. kratična Cleveland, Ohio. — Naročnica sem dveh naprednih listov "Enakopravnosti" in "Prosve-te", odkar izhajata. Rada čitam samo če mi čas dppušča. Zadnje čase se mi je pa Prosveta nekaj zamerila, ker je urednik Mo-lek spremenil barvo. Kar se tiče sedanjih bojev v Jugoslaviji, obstojita dve fronti— partizani in Mihajlovičevi četniki,- Partizani se borijo za svobodo, Mihajlovič pa za kralja. Urednik "Prosvete" se zelo ogreva za Mihajloviča, za o- . svobodilno fronto pa ni še zapisal ene dobre besede v Pro-sveti, samo gerilci zmagujejo in Mihajlovič je junak. Ne pravijo J zastonj v "Ameriški Domovini", j da je tudi urednik Prosvete ž njimi. Je pač žalostno, da je zašel pod kraljevo klerikalno ma-relo. Kar se tiče lista "Ameriška ! Domovina", ta nasprotuje vsaki j dobri in napredni stvari. Spo-I minjam se na tiste čase, ko smo za republikansko združenje de-j lali, koliko je bilo nasprotstva! ' Sedaj pa se ruje s svojimi pristaši proti Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu in blati njegove zastopnike. Vsak trezno misleči človek; ; mora spoznati zakaj se bori o-1 i svobodilna fronta; da se bori za svobodo in boljšo bodočnost. In | kdo je ta fronta? Večina pre-! prosti trpini, pa se dobijo izda-jice, ki jim nasprotujejo in jih , blatijo, da so komunisti in ban-i diti. To delajo vsi tisti, ki bi radi videli, da bi prišla srbska vlada s kraljem na krmilo, tisti troti, ki so zbežali z milijoni iz domovine v težki uri, ter prišli sem, da tukaj zapravljajo in vodijo propagando. Živela osvobodilna fronta. Živela demokratična Jugoslavija! i Agnes Strauss. Lokalni odbor št. 2 JPO,SS Cleveland, Ohio. — V zad-I njih par dopisih smo čitali raz-! veseljiva poročila našega agil-nega blagajnika Joseph Okorna, ki nam podaja poročila kar se tiče finančne pomoči, ki jo j prispeva naš narod potom lo-; kalnega odbora št. 2 JPO,SS, j ki posluje v st. clairskem okrož-! ju. Iz raznih velikodušnih prispevkov je razvidno, da se naš izseljeni narod še vedno spomi-' nja svojih dragih v stari domovini, ki danes ječe pod zavoje-valčevo peto. Res žalostna prihajajo poročila iz naše prelepe Slovenije. Eno poročilo je hujše od drugega. V resnici bi nam moglo srce okameneti, če bi pri vseh teh strašnih poročilih osta-' li brezčutni. Jugoslovanski pomožni od- ga tvorijo najodličnejši naši rojaki in narodni delavci deluje popolnoma brezplačno, tako glavni odborniki kot zadnji odbornik katerega koli lokalnega odbora. In ne samo to, tukaj-moramo pripomniti, da tudi vsi naši domači talenti, ki nastopajo pri raznih prireditvah lokalnih odborov, to store popolnoma brezplačno in do sedaj ni še nihče prejel kakšne plače ali nagrade za svoje sodelovanje. Naš lokalni odbor št. 2 JPO je imel svojo prireditev v nedeljo 17. oktobra, ki je nad vse ■povoljno izpadla, za kar gre v prvi vrsti najlepša hvala zavednemu občinstvu, ki se je v tako lepem številu odzvalo klicu odbora. Nikakor pa ne smemo pozabiti izreči najprisrčnej-šo zahvalo vsem, ki so pri popoldanskem programu nastopili in tako velikodušno žrtvovali svoj čas. Imena vseh teh naših | zavednih narodnih talentov so bila označena že v obeh lokalnih časopisih in tudi na programu, zato menda ni potrebno, da bi jih sedaj zopet imenovali, saj so vedno eni in isti. Vsi sprejmite v imenu naših trpečih tam doma najprisrčnejšo zahvalo in v svojih srcih pa imate sladko zavest, da ste tudi vi vsak po svoje doprinesli svoj delež v pomoč bednim rojakom v stari domovini. Poleg teh pa izreka odbor najlepšo zahvalo vsem požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so ob vsaki priliki 'pripravljeni delovati za dobro stvar. Tudi ti so skoro vedno eni in isti. To so naši požrtvovalni društveni delavci in delavke, katerim ni nobeno delo pretežko, kadar se gre za v korist našega naroda. Naj jim bo na tem mestu izrečena tisočera zahvala za ves njih trud in da bi tako vneto delovali tudi v bodoče. Vsi, ki delujemo pri tem lokalnem odboru, delujemo edino iz ljubezni do naših trpinov v sfari domovini, da nam bo nekoč mogoče priskočiti na pomoč, kakor nam veleva slovensko in bratsko čuteče srce. Prepričani smo, da nihče izmed nas ne deluje zato, da bi se njegovo ime nosilo po časopisih, ali da bi pričakoval od kje kakšno plačilo. Največje plačilo nam bo vsem, da smo storili svojo narodno in bratsko dolžnost napram onim, ki si sami v potrebi in bedi ne morejo pomagati. Plačilo nam bo zavest, da smo tudi mi pomagali otirati bra-tovske solze. S to zavestjo v i svojih srcih, bomo lahko zakl jučili svoje delo. Nikakor pa bi ne bilo prav, če bi ne omenili naših zavednih slovenskih žena, ki tako pridne ! hodijo sedaj od hiše do hiše in izbirajo prostovoljne prispevke delu čaka še velika naloga. Bil« Wash bi kaj nesmiselno tratiti časlia fopagg sejah zato, da bi se prekljali za ^ kak prazen nič, ko od nas nasi ^ ^ v domovini nestrpno pričakuj ^ rne( jo in krvavo potrebujejo nančne in moralne pomoči, vsi, ^ kot eden neomajno podpiraj jn cenimo in spoštujemo delovanje, ki ga vršijo naši, od Narod" ^ nega kongresa postavljen1 ditelji: Adamič, Kristan, Z*1 ^ in drugi. Reveži so za svoje ^ ^ do, nesebično in pošteno delo ^ zahvalo še napadani. Toda, j, Vz| bolj se vam bo godila kflVlC j % toliko večji in bolj oboževa ^ boste v naših očeh. ,;fiat Te in še druge odlične gov ^ ^ nike bomo imeli priliko slisa^ t^ na velikem ljudskem shodu ^ nedeljo 14. novembra, "ob - P ^ tretji uri popoldne v SloV skem narodnem domu. Uet Do tega dne bodo imeli ^ odlični možje še kaj bolj « % mivega za povedati, kot.slRaV. H nfes moremo predstavljati- K % no sedaj je poročal po ra ^ j Drew Pearson v svojih % "Predictions to Come", da J Ju . Cordell Hull—sedaj nahajaj se v Moskvi, po uspešni k°> . J., > renči—neštetokrat napil % ^ co Jožetu Stalinu, rekoč: $ Rusi niso tako slabi, kot jm c'j kateri slikajo." Če naš ainer ? i tajnik tako misli o Rusih, ^ J tem. smemo tudi mi stori« ^ m in se veseliti zmage RuS°Vtir$z \ ' jugoslovanskih partizanov,, . J bojazni, da bi nas kdo PrlSl ^ v vrste komunistov. 3 Ne pozabite prosim, na ^ ^ tum 14. novembra, ko se o ^ l šil veliki ljudski shod, na ^ ^ rem ne bi smelo manjkat ^ benega zavednega Slovenca- § Za publicijski odbor SA . & J štev. 39: . Mf. A. S«»clC' • ^ a--; * H Opomini glede rad- * l joniranja J Procesirana hrana: ^ « I" X, Y in Z so dobre do 2a t s vembra. Zelene znamke K'.Jd0 i i- ce št. 4, A B in C v veljavi y L- 20. decembra. . } d A 8zatrl C Gasolin: Znamka A—. fa > . galone skozi do 21. novem ^ \ e in znamki B in C. sta ^"^ta j dva galona vsaka, dokler , porabljeni. 1 i * ■" i >e Kurivno olje: Kupon sl'^ j n novo sezono je veljaven i- za 10 galonov do 3. jan«aU j )- Modre i Procesirana hrana: ; znamke U V in W so še ve J % , ne do 20. oktobra. Znam*'e ; ;; Y in Z so dobre do 20. nov* , . bra. n Peci: Certifikati za » ^ -ž- peči za gretje ali kuho, ^ na premog, drva, plin j1' ^fc iu se mora sedaj dobiti od 1° ci racijskih odborov. ^^^ k -- ^ —-— SEZNAM j i r\ Ti ' S KOM MORETE POMA°A ! ZMAGI le * ^pAl*1 I j. MAŠČOBE IN MASTNI O"« u. Prodajte vašemu mesa« ★ kovinski odpa,)K'or»ni : Povprašajte v vaši mestni * nV .li SHRANITE STARE re„i0 j. Pokličite PR. 6100 za °dp KOSITRNE SKATLJIC® V ; — Operite jih je ; — stri te jih f. — Shranite Jih . - Oddajte jih jrllnj« 'I na pristojna mesta za Pou a', I ★ in Pobiranje v Clevcl»ndu" mi vzhodni strani: ,0 prvo nedeljo v mesec«' na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesec^^ Kot vam je že poročal naš blaga jniV, so te požrtvovalne žene nabrale že kaj lepo vsoto in za-j vzele so se tako odločno, da pravijo, da ne bodo odnehale dokler ne bo tisočak skupaj.; Vsa čast tem zavednim Sloven- j kam in prav lepa hvala tudi vsem darovalcem, ki se tako ve-j likodušno odzivi jejo -s prosto-. voljnimi darovi. Od strani našega lokalnega odbora št. 2 JPO,SS Sprejmite' v imenu naših trpinov v stari domovini najprisrčnejšo zahvalo za vse žrtve, ki ste jih do se-j daj že doprinesli v ta namen.1 Le tako še naprej, dokler ne bo ta svetovna/morij a končana in takrat pa bo tudi naše delo končano. Bratje in sestre — na pomoč! Lokalni odbor št. 2 JPO,SS, Frank A. Turek, tajnik. - SANSova podružnica št. 39 in veliki ljudski shod Cleveland, Ohio. — Podružnica SANSa št. 39 je za St. clair-sko okrožje^ v kateri je včlanjenih do 40 društev in okrog 300 posameznikov. Ta podružnica prednjači v tem, da smo v njej zastopani ljudje različnih prepričanj, toda se vsi dobro razumemo in nič ne bo preveč rečeno, če povem, da se imamo kar radi med seboj. Ce se v čem takoj ne strinjamo, se debata nadaljuje toliko časa, da se sporazumemo. Ne spominjam se, da bi bila na naši seji izrečena niti ena žaljivka z ozirom na mnenje enega ali drugega. Ker spoštujemo' tole-11 anco, zato tudi dobro napredujemo. Za predsednika imamo Leota Kushlana. Po pravici povedano, da je dobra poteza voliti v tak u-lad kakega advokata, Katerega življenski poklic je paziti na legalnost in red, zato mu je i-grača voditi seje po elementarnem redu ter bistro presojati in i slediti izvajanjem govornikov. Vce to dela naš advokat in kaj hitro nas opozori, če smo iz reda. Pazno sledita ob njegovi ! desnici in levici podpredsednik Krist Štokel in druga podpredsednica Josephine Zakrajšek. Kakor Joseph Okorn in John Pollock rada prejemata in štejeta denar za pomožno akcijo, tako je naš tajnik John Sušnik ves zaljubljen v te dolarje. Kadar odpošlje denar iz domače blagajne na glavni urad, se pri poročilu, da je spet pralna blagajna, tako žalostno nakremži, da se nam zasmili in z združeni-I mi močmi znašamo skupaj, da j £c spet lahko pohvali na prihod-! nji seji, da je odposlal kakih i pet stota kov, kot po navadi na ' glavni urad. 1 Blagajnik Matt Lučič le potr- di, da je bilo tajnikovo finančno poročilo točno. Milan Medvešek ima najtežje delo pri mizi, ker mora kot zapisnikar vedno koncentrirati. To je naš dični izvršni odbor. Sedaj pridejo na vrsto razni zastopniki, izmed katerih je nekatere kar zabavno poslušati. Tako na primer je zgrešil poklic župnika Jos. Okorn. Govori kot bi čital; njegov glas je baritonske vrste in misli tako hitro, da mu včasih jezik ne more slediti in mu za hip sape zmanjka. Ko se spet pljuča napolnijo, nadaljuje, pribija dokaze ter poudarja, kako se njemu za malo zdi, ker ta in ta časopis ne piše o sijajnem partizanskem bojevanju in uspehih. Ta zna biti dramatičen. Za name-ček pridene še kako smešno, da je vselej dobrodošli govornik, kadar vpraša za besedo. Drugi stvaren, vedno na mestu in izvrsten filozof je naš resni odbornik publicitete, France Česen. Ker ima dobro pisa-! teljsko žilico, ga imajo povsod radi, da jim piše potrebno reklamo, kar zna v najlepšem slogu in redu izvršiti. On nikdar ne mlati prazne slame. V tem odboru se odlikuje tu-i di Mary Križmančičeva, ki se brezmejno zanima, kakor njen oče Andrej, za vse, kar je v zve-! zi z osvoboditvijo Slovencev o-ziroma južnih Slovanov. V nje-j nih angleških člankih je najti citate vsakovrstnih odličnih pisateljev, ki se ji zdijo važni, da se seznani publiko kaj in kako mislijo o našem jugoslovanskem gerilskem bojevanju druge važ-! ne politične osebnosti. Najpridnejši pri prodajanju j članskih kart pri tej podružnici | je, no, saj veste kdo, Ludvik ; Medvešek. Nekdaj sva bila v i kompčticiji, toda ko sva dose-! gla vsoto vsak po $100, mi je : rekel, da bo nehal ljudi nadlegovati. Ampak na začudenje vseh smo slišali na zadnji seji, da jih J je prodal že' do $300 vrednosti. Nihče mu ne more več do žive-i ga. Kaj bo porekel k temu Tone ! Wapotic, ki je tudi lezel za na-ma z Medveškom? Čast komur j čast! Še več važnih in veščih za-i stopnikov imamo v prireditve-1 nem odboru, ki bodo pokazali svoje zmožnosti kadar bomo i-' meli svoje prireditve. Iz pretekle zgodovine vemo, da se lahko zanesemo na take delavce kot so: Mary Stanonik, Charles Vrtovšnik, John Pollock, John Tavčar, John Centa, Vin-, cent Salmič, Virant, 'Česnik in j drugi. Vsem zastopnikom ^e dobro i znan namen organizacije, zato se dobro zavedamo, da nas v k— ENAKOEEAVNDSI STRAN 3. lovska konfe-^a razodeva vznesenost nacistov ington — Iz nacistične *£ande zvoni vznemirje-,Cističnih voditeljev za-isajočega se sodelova-1 zedinjenimi nai-odi, ki Prihodu v Moskvo ministrov Coridell ln Anthony Eden, ki so na konferenco treh zu-J4 Ministrov, z Vjačesla-Molotovom. ^ioče vojaško in po-fc ,razumevanje med za-i.®1 velesilami i Rusijo je .^emirilo naciste. Office J; nformation poroča, da % proPasanda začela % ! ,'la k°ben že znane me-, °'ikor se tiče moskov- ,, Trente. ScigH [ese Ponavljajo svojo sta-I .' Anglo-Amerikanci lkej0 ničesar odreči Stalili E 80 Preslabi. Da so pro-iiaiftroP°. ali pa, da jo pro-[ a je njihov poskus ^o-boljševizacije bolj-tako sramotna preva-l01 nol)en pameten človek %je Verjeti. Nacisti prav ^ ^udarjajo, da ni norega nesoglasja med „'.^rikanei in Rusi v cil^u temeljne politike, ka-Hije„le Popolno uničenje Wura „ X1 Hinl, 4 nemškega zunanje-•tičti Va NPD' ki P°šilja Ntv^ ,predstavnikom v A • "navodila" preko '^ikCltirala Dr" Schmidt-a, zunanjega minister-'KiljJe ^udi v svoji časni-istih ei*enci govoril v smi-\ s^ernic. Te propa-leng ,e iajo tako An-Rusi namen ] divjanje in da pride opat An-' jeni enako in imajo zato enake gelus vizirat samostan — še v pravice, ter jim kazal, kako kri-večji meri se je bal, da se spun-1 čeča krivica je to, da so kmetje tajo kmetje. In ta strah je bil | sužnji, tisti pa, ki pravijo, da opravičen, kajti v neki noči se so kristusovi namestniki, jih je na štirih konceh pristave pri tlačijo in molzejo neusmiljeno, Križni vasi pojavil rdeči petelin, izkoriščajo njihovo delo in uži-Kmetje so bili pristavo užgali. vajo vse sladkosti življenja. Rovan in Matija sta se bila u- Čez nekaj časa je začel hodi-maknila na smreško grajščino ti-z Matijo tudi neki tujec, slok, pri Zatični. Preletelo je več dni, mlad mož — Hugon Alba, ube-predno je Rovan premagal bo- gli menih, katerega je bil Ro-lest, ki mu jo je povzročila Po- van rešil iz samostanske ječe. loničina tragična smrt, a čim je Živel je tedaj na grajščini prišel zopet k sebi, je tudi brez Svibno,*kjer je poučeval oskrb-odlašanja začel delati priprave nikove otroke, na Rovanov poza maščevanje. ziv pa je prišel na grad Smre-Matija je hodil po vaseh in ko, da bi pomagal pri odstra-previdno netil plamen jeze, ki nitvi opata Lindeka. Hugon Al-je bil nastal med kmetskim ba je med kmeti vzbudil šele ljudstvom. Pravil je ljudem, ka-1 pravo nezadovoljnost, ker je na ko razkošno in zapravljivo žive svojih potih in pri skrivnostnih samostanci, in kmet, ki je mo- sestankih obiral tudi verske ral rediti samostance, je s tem strune ter fjudi prepričal, da so primerjal svojo lastno uprav menihi pokvarili Kristusovo ve-Gornje slike predstavljajo prizore v nekem taboru za vojne ujetniki v Nemčiji, kjer se na- pasje življenje. Dopovedoval je ro in da kupčujejo z vero. haja mnogo Amerikancev. Vzel jih je zastopnik mednarodne organizacije za pomoč vojnih ujet-! ljudem, da so vsi ljudje ustvar- (Dalje prihodnjič) nikov, ki jo vodi YMCA. Zgoraj na levi vojni ujetniki prejemajo zavoje od svojcev, ki jih'je dostavil Mednarodni rdeči križ. Spodaj so ujetniki v vrsti pred jedilnico. Na desni govori švedski zastopnik YMCA z enim izmed voditeljev ameriških vojnih ujetnikov. All Over The iVorld 1 HAVE YOU A SON OR DAUGHTER? There's nothing you slip through your fingers, wouldn't do to give them So start saving or increase the unequaled advantages your savings. Invest every life in a free America pro- cent you can in U. S. War vides. Yet . . . will you Savings Bonds. Regularly! be able to give them these War Bonds are the best advantages when the time an.ar0und investment the comes? world has ever seen. They You will—if you start can't go down in price, saving for it now. You Ten years from now, you won't—if you let the get back $4 for every $3 money you're making now you invest now. YOUVE DONE YOUR BIT§;"N0W DO YOUR BEST! ---BUY MORE BONDS THROUGH jjc]&TH[ PAYROLL SAVINGS PUN -- This advertisement is a contribution to America's all-out war effort by "OPATOV PRAPORŠČAK" SPISAL FR. REMEC uničiti Nemčijo, je bilo koristno, da oplaši v nemškem narodu vse one, ki bi se bili mogli iz- | neveriti nacizmu. Značilno je, da so se začele | govorice o nemško-ruskem mirui::: — povsem očividno zasejane od g Nemcev samih — krožiti ravno | ob času ko so se pričele predpri- i prave za moskovsko konferen- | co, a nacisti so jih nato po-J * novno zanikali, v cilju, da jih j ožive in ojačijo. Ta nemška za-j nikanja so bila vedno naslov-j ljena le inozemstvu, nikdar ne' » domačemu prebivalstvu. V zvezi s temi umetno zase j a- j nimi govoricami o rusko-nem- J škem miru in s svojo staro [ | "boljševiško grožnjo" je mini- f ster propagande Josip Goeb-bels, v svojih zadnjih govorih ! po ovinkih priznal, da je pri- \ pravi j en pogajati se z Anglo- j Amerikanci proti Rusiji. Dne 3. j oktobra je dejal: "Prav nič ne dvomim, da bo 1 smatrala generacija, ki bo sle- 1 dila naši, v deželah Evrope, da ^ je največja sramota našega sto- j letja, da prepušča sedanji svet -v glavnem Nemčiji, katero podpirajo le nekateri manjši zavezniki, to borbo proti nevarnosti, = ki ogroža ves kontinent. Nikakor ne trdim tega, ker pričakujem, da nam bo prišla pomoč iz . onih krogov, ki bi nam jo morali dati. Dovolj smo silni sami, ■ da vzdržimo na vzhodni fron-. ti." ; Pričakovati je treba še drugih poskusov, da se razbije mo- = . skovska konferenca. Washing-, tonski opazovalci smatrajo na ' podlagi prejšnjih izkušenj (po-> žar Reichstag-a, Katyn-ski gro-, bovi, grobi je v Vinici), da ne bi i - bilo prav nič presenetljivo, ako , - bi poskusili propagandno akti- - jo velikega stila, da bi le poto- - pili moskovsko konferenco. Pri- i; - pravijenost sklepanja miru bij ; vrhu tega (bodisi da je pokaza-j - na le od nemške propagande ali i -I s strani nemške diplomacije) - - mogla imeti po mišljenju teh t opazovalcev še drugačen na- ■ men, namreč nov, brezupen po- - skus, prepričati javno mnenje ) v zavezniških deželah, da so- . 3 delovanje z Rusi, ali pa celo - koncesije napram njim, prav i zares niso potrebne, ker je pravi 3 lahko končati vojno na najhi-j -'trejši način ako bi zavezniki le' - hoteli izkoristiti pripravljenost - Nemčije, da se pobota z Anglo- - Amerikanci in z njimi sklene i takšen mir. (Nadaljevanje) — Pustite to! Vi ste bili do- i bri z menoj, jaz pa sem vam pošteno služil, torej sva bot. — Verjemite, Rovan, jaz ne vem ničesar, ie vnovič začel zatrjevati opat. — Ste-li hodili preoblečeni za tatinskega lovca k Polonici ? Da — ali ne? — Da! je dihnil opat. — Ste-li ukazali Jerneju Kosu in njegovim hlapcem, da so ugrabili Polonico in njeno ba-; bico? — Da! je zopet rekel opat, a koj pristavil: Obtoženi stfi bili čarovništva, zato sem ju dal za- \ preti. — In kaj se je potem zgodilo ? je vpraša? Rovan. — Ničesar ne vem — meni je: samejfiu neumljivo, kaj se je m vi noglo zgoditi, je zagotavljal o- n' — Prisezite pri živem Bogu ^ N n pri zvelicarju svoje duše, da ličesar ne veste, prisezite na s< svojo plemsko čast in na svo- tc ie poštenje. Opata je spreletel zopet mraz, ci i le trenotek je omahoval, po-;em pa dvignil roko in zaklical slovesno: — Prisegam! Zdaj pa se je pririnila nežna- 0 la ženska v ospredje in s hripa- s1 vim glasom zakričala: ^ — Lažete, lažete — opat je t{ po krivem prisegel — duhovnik v je po krivem prisegel! § Vse je sililo k tej ženi! Tudi s opat je stopil k nji, istotako P Rovan in Matija. ® F — Kdo si ti? je vprašal Ro- r van žensko. — Na pristavi služim. — s spod opat me pozna — ti lju-dje tudi. v — Če praviš, da je opat po _ krivem prisegel — moraš tudi vedeti, kaj se je zgodilo, je rekel Rovan. — Seveda vem, saj sem vse sama videla. Oi, in kar se je to j noč zgodilo, se je zgodilo že j večkrat. Ženska je natančno vse opi- j sala, kar sfe je zgodilo na pristavi. Trepetaje radi take grozote so jo poslušali ljudje — trepetal je tudi opat, a tajiti ni mogel. — Satan vseh satanov, je zakričal Rovan ves iz sebe, ko je ženska končala svoje pripove-: dovanje. Jeza mu je dala ne-; i znanske moči. Zgrabil je opata | j za vrat in ga z enim mahom! i treščil ob tla. In vsi so planili | na opata in ga začeli biti s pestmi in mu pljuvali v obraz. Rovan je bil iztrgal meč iz nožnice in ga zavihtel, da bi o-' ! pata ubil, a priskočil je Matija i in.ga zadržal. i — Ne, ne, je zakričal in u-jel Ravana za roko. Ubiti ga ne! smemo — opat je in vse bi nas j ob glavo deli, če bi ga ubili. — Zaslužil je-smrt že davno, je zaklical sključeni starček, ki je gospodaril v ti koči. — Mi ga ne smemo soditi. Ko je bil stokrat zaslužil smrt — kaznovali bi samo nas. Mi smo le kmetje, in on pa duhovnik. Cesarski sodniji ga moramo naznaniti, ta naj ga sodi. Matija se je moral dolgo truditi, predno je ljudi prepHčal, da bi jih zadela strašna kazen, če bi opata ubili. Naposled se ■ mu je to vendar posrečilo. Ro- van je spravil svoj meč in obr-tiivši se k postelji, se je jokaje. sklonil nad Polonico ter poljubljal njeno bledo lice. Matija pa je sunil opata z nogo in mu u-kazal: — Vstanite in spravite se od tod! Počasi se je opat dvignil s tal. Niti besedice ni črhnil, aii iz njegovih oči so švigali plameni najstrahovitejšega sovraštva. Ker je čutil, da je minila največja nevarnost, se mu je vrnil tudi pogum in ošabno je stopal mimo ljudi iz koče. Nihče ga ni oviral, od postelje se je samo čulo Rovanovo šepetanje. — Jaz te maščujem. Poloni-ca, jaz te maščujem! XIX. Od vasi do vasi je letela vest o dogodkih na samostanski pristavi pri Križni vasi in med kmetskim ljudstvom je začelo tako vreti, da je opat oborožil vse svoje ljudi in od sosednih grajščakov izprosil pomoči. Vsa samostanu pripadajoča poslopja so bila zastražena in tudi v šentlambertsko grajščino je o-pat poslal dvajset zanesljivih mož, da bi varovali vojvodinjo Virido in njegovo sestro Margareto. Vzlic temii pa je opat trepetal. Ni se samo bal, da izve vojvoda Viljem za njegovo S 2 Ž Ako iščete delo? —---< •j Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine :j | * ne pozabite najprej pogledati v j kolono naših malih oglasov! i ^______ S j--- | SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA 'NDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV \ ---:----i I VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V I TFM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! I -•—z-- j ^^dar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti IHI-v j v. STRAH V ENAKOPRAVNOST DOLG Povest CIRIL DREKONJA (Nadaljevanje) Z njimi je kazal neko dostojanstvo. Klobuk je imel potisnjen nazaj, da se je svetilo izpod njega visoko, jasno čelo. "Plešeš, Nanica?" jo je nagovoril. "Sem. In ti, Tone kje si bil?" "Pri Seljanih; saj veš, pri domači mizi." Njegov obraz se je smehljal. Gledal je Nanico in tople so bile njegove oči. "Si kaj vesela?" jo je vprašal nadalje. Dekle mu je poki-malo v smehu in sklonilo za trenutek glavo. "Veš, kupil sem ti malenkost za spomin, tako da se prijateljstvo ne pozabi." "Sem daj!" Fant je segnil v žep in ji ponudil prebiralko. "Iskal sem te na trgu pred cerkvijo, bila si z domačimi. Nisem se hotel mešati med vas. Pa lani si me vprašala po odpustku." V nasmehu je izustil Tone o-čitek. Nanica ga je pogledala, ni se opravičila. Godec je odrezal mazurko. Možje so odhajali. Fantje so zahtevali poskočnico. Zopet so jeknili glasovi po zadušnem prostoru. Poživljena godba je dvig-, nila mladino v nov vrtinec. Med Nanico in med visokega fanta se je mahoma zaril Feliks. Pograbil je dekle in se zavrtel ž njim med pare. Nanica se je begoma ozrla; mrzel, skoraj odpovedujoč pogled je poslala Tonetu, nato je utonila v gneči. Visoki fant je obstal kakor prikovan. Vse se je zgodilo tako naglo, da se je zavedel komaj čez čas. Z nasmehom je pozdravil Nanico; smehljal se je še potem, ko mu je izginila izpred oči, vendar je smeh dobil takrat grenke črte. Ozrl se je okoli sebe, da bi pogledal, če ga nihče ne opazuje in če ni nihče opazil, kaj se je zgodilo. Okoli njega je vrtelo, se gnetlo vse vprek. Stal je na mestu še nekaj časa, nato si je poiskal pot med gnečo in vrvežem. Odšel je počasi, nekoliko sključen v dobrodušnosti. Nasmeh na obrazu je zakrival pritajeno bolečino in razočaranje njegove duše. Harmonika je za čas utihnila. Oglasila se 'je pesem. V spodnjih prostorih so peli Seljani. Veljali so za najboljše pevce. Le špilajte, muzikanti, moje srce je žalostno, igrajte se med sabo fanti, katr' dekleta ljubite. Nanica je stala na izpraznjenem plesišču. Družbo ji je delal Feliks. Ljubeznivo se ji je smejal in govoril v gostih besedah. Nanica je pogledovala vanj, a uho je poslušalo pesem. Mehko je segal v višino prvi glas. Poznala ga je. Vedela je, da poje Tone. Čutila je, kako prihaja glas globoko iz srca. Trepetal je na rahlo v klicu: "Moje srce je žalostno." Samo ona in tisti, ki je pel visoki glas, sta razumela pesem. Nanica se je zganila, kakor da bi se hotela nečesa otresti, nato je rekla: "Pojdiva k mizi!" Seljani so zapeli drugo, veselo: "Kaj boš ti, kaj boš ti, za mano hodil!" Glasovi so rezali zrak; v prešerni pesmi ni bilo tiste duše kakor v prvi. Solnce se je nagibalo k zato- nu. Ljudje so se razhajali. V gručah so se odpravljale posamezne vasi proti domu. Tudi Po-ložani so se namenili domov. Spredaj so šli v skupini fantje, nekoliko zadaj so jim sledila dekleta. Ne mladeniči ne dekleta niso bili zgovorni. Hodili so izmerjeno. Rahel, tu in tam pretrgan pogovor je prepletal obe družbi. Vsi so čutili, da se vrača praznik v vsakdanjost, da sledi veselju otrpelost. Vsakdo je mislil rajši sam zase, kakor da bi govoril. Andrej je bil teman. Grizel ga je spomin na čokatega samotarja z zelenimi dokolenica-mi. Neznano silo je videl v njem. Nikoli prej ni mislil nanj, nikdar še mu ni bil na poti, danes se je zasekal v njegovo misel, kakor bi udaril s sekiro. Kaj mu je naredil? Kaj mu hoče? Sam -ni vedel odgovora. Pač, plesal je s Štefanijo; a je lahko, če sam ni hotel. In Štefanija, zakaj je bila pozneje od-ljudna ž njim? Jo je mar oni bolje zabaval in napajal? "S Štefanijo ni več, niti besede ne!" tako je sklepal v srcu. U-veli, že razneseni cvet na prsih ga je zaskelel. Pograbil ga je z roko in ga vrgel v stran, da bi ne bilo ne misli ne spomina. Prvi v fantovski družbi je hodil France. Molčal je največ; niti v paru ni maral iti. Med dekleti je bila zadnja Zagričar-jeva Angela. Še se ni popolnoma strnila s tovarišicami. Čutila je, da je najmlajša, in čeprav jo dekleta niso zapostavljala, se je zapostavljala sama. Stopala je samotna, kot privesek od zadaj, in prav ji je bilo, da nT bilo treba dajati odgovora s še nespretnim jezikom. V duhu je živeli minuli dan; nekaj misli je posvetila tudi Andreju. Okoli mize se je nabralo nekaj moških iz vasi, poznih gostov. Dragar in Košan s Pologa sta se bila zamudila domov grede pri vinu. Dragar je sedel košato na stolu, poleg njega se je fiščal Košan. V gostilni pri Andrcu*'je sedelo še omizje ki so bili vsakodnevni gosti pri Andrcu. Niso bili to pivci, ki pijejo za lasten denar. Nekateri izmed njih ga niti imeli niso, da bi si iz svojega žepa privoščili kozarec pijače. Njihovo opravilo je bilo, da so pogledali vsak dan parkrat v gostilno, ali ni tam obsedel kak hribovski bahač ali kak meše-tar, da se mu pridružijo in pijejo na njegov račun. Ti vinski paberkovalci so bili premeteni in izkušeni. Znali so voditi pogovor, hvalili so gosta, njegovo bogatijo in veljavo Če se je vračal kmet s sodnije, kjer se je tožaril, so zabavljali čez nasprotnika, ga oblagali s priim-kami, iznašali njegove slabe lastnosti. Zopet so pritrjevali, kako je pravica na strani ttega, kako je gotovo, da bo tožba njegova. Poveličevanje in zagovarjanje in imelo uspeh. Deležni so bili pijače. Ako je odšel prvi gost in je prišel v gostilno njegov nasprotnik, so se oprijeli tega. Udarili so po tistem, ki so ga prej hvalili. Gostilničar Andrea je vodil gostilno, da je bilo vsem prav. Ostajal je vedno v ozadju. Kvečjemu je na stavljeno vprašanje molče prikimal. Bal se je zamere na vse strani. Nikoli ni raznašal besedi, ki jih je slišal med gosti, nikoli se ni postavil JOS. ŽBLE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili In bolnttkl vob redno tn ob vsaki url na razpolaga Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo. COLLWWOOOBE3 URAD: 452 Eaat 152nd Street TeL: REnmore S118 Domačini na Pacifiku so naklonjeni ~ Amerikancem * " CLEVELAND ORCHESTRA Erich Leinsdorf, diligent SEVERANCE četrtek, 4. nov., 8:30 DVORANA sobota, 6. nov., 8:30 HELEN TRAUBEL, soprano Ves program Wagnerjevih del. v Severance dvorani CE. 7300 3. novembra, Za delavce Dragar je bil že vinjen. Divje so mu gledale oči, ko se je oziral naokoli in zahteval pritrjevanja ter hvale. ^ Takrat je vstopil v izbo Zagričar s Pologa. Velik je bil, da se je moral skloniti, ko je stopil skozi vrata. Ustavil se je sredi izbe in se razgledal po pivcih. "Ho, ti Zagričar si tu!" ga je pozdravil Andrea. "Kako pa, da tako pozno? To ni v tvoji navadi." Za delavce IŠČE SE POMOČNIKE KOVAŠKE POMOČNIKE SHEAR POMOČNIKE tudi ROUGH BRUSAČE DIE POLISHERS Plača od ure poleg "overtime" STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64 St. Mali oglasi Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. Štirje ameriški letalci so bili nedavno sestreljeni v teritoriju, ki se nahaja v območju japonske kontrole v južnem Pacifiku, ampak domačini so bili zelo prijazni z njimi, in skrbeli so sanje, dokler niso bili v stanu vrniti na svoje baze v čolnih iz gumija. Po štirih dneh na morju jih je opazil neki mornariški aeroplom, nakar so bili rešeni. Slika jih predstavlja s pilotom rešilnega letala. FREE MARKET FOR RANCH FRUIT SAN FRANCISCO—The city's first "Free Ranchers Market" turned out to be a huge success with 19 tons of pears and apples being sold before noon. Here, some of the multitude, who attended, bid for boxes of fruit seen stacked on truck. Designed to save a goodly part of the fruit crop now threatening to rot on the trees because of a shortage of cannery help, the "Free Market" will funnel the fruit to household canners who cannot drive to the orchards. NAMED AMBASSADOR TO RUSSIA WASHINGTON, D. C.—Succeeding Admiral William H. Standley, who resigned recently, W. Averell Har-riman (above), lend-lease expeditor in Great Britain, has been named U. S. Ambassador to the U.S.S.R. odločno na stran enega ali drugega. Nekaj pa je "bilo, vsakdanje goste, zabavnike je rad trpel, saj so mu pomagali prazniti sode. Tudi ta večer so bili vaški gostje na delu. Podžigali so Dragar ja: "Ti, Dragar, znaš", se je o-glasil eden izmed njih. "vse krave prodaš dražje ko drugi." "Ha, pri meni se ne baranta; toliko daj, ali pa pojdi! Uahko delam tako; blago imam, da je kaj in pa sile nimam po denarju, sile." Dragar se je ozrl mogočno po omizju in je pogledal po zadnjih besedah posmehljivo Koša-na. Ta se je napol oslanjal na mizo tako, da je bil obrnjen proti Dragarju. i "Res, blago imaš in pa, sile nimaš," mu je pritrjeval in kimal z glavo. "Res je, kar praviš," je mrmralo omizje. Dragar je nalival. Prazno steklenico je pomolil molče Andrcu, ki je odhitel ž njo skozi vrata in se takoj vrnil s pijačo. "Rečem vam," je nadaljeval Dragar, "trdni smo pri nas. Ti Andrea, ali se greš merit z menoj pri denarju?" "Kako naj se merim s tabo," je odgovoril pohlevno gostilničar. "Ti litrčki, ki jih prodam na dan, me še niso obogatili." "Nihče se ne more ponašati s tabo," je pritrdil glas izmed pivcev. "Res, nihče," je prikimal Košan. "Pa, Jermol bi se kmalu lahko," je pomislil drugi pivec. "In Zagričar je tudi težak," je dostavil tretji. Dragar je zrasel. Prijel je kozarec in udaril ž njim po mizi, da se je vino razlilo. Ročno je prihitel Andrea ter pobrisal med steklenico in kozarci. "Jermol da se bo meril z mano? Zagričar da je težak? Naj prideta, ha, pa se bomo merili! Naj le prideta!" Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 A pumping station is wrecked by explosives. It was being used by the Nazis to keep the mines free from water. The unwilling workers were mining ore for German war production; factories, locomo- tives, river boats. Now the mines will be idle for months. Six shots are heard from the public square. Tomorrow there will be six new graves in the village churchyard; six homes have been ruined—homes that once were as happy as yours. Keep your homeland free from conquering spoilers. Work every day and buy War Bonds every pay day. WSS 74IK u. S. TfeasiiDil v