nt* dan io praznikov, ^ dally exeept Saturday«, 1 Sunday« and Holiday! PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravnlSki prostori: M07 South Lawndak Ave omcrn ot PubUoauon •687 South Lawadala An Talaphooe. Rockwall 800« -YEAR XXXVUI Entered m *■•"■* rlia matter January ie iioi >t nn*« ________' ' — at Chiraao. uiinoia, uato th. Act o< cočarS of isLSV ffg CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 3. DECEMBRA (DECEMBER 3). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV. Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in »action 1108. Act of Oct. 8. 1817. author.,ad on Juna 4. 1818 -NUMBER 234 nit med rudarji vlado se nadaljuje Nobenega izgleda za dosego kompromisa. .wis ponovno pred federalnim sodiščem. Ulovitve delavcev napovedane D. C* 2. dec.— glede dosege kompro-ki naj bi končal stavko rudarjev, članov unije na polju mehkega preje izginilo. Obravnava Johnu L. Lewisu, predsed-unije, se bo danes obnovi-federalnim sodiščem, je avtorizirala kaznova-[rudarjev. Kazen je dolar in i dolarja na dan. Naložena I rudarjem, ko se bodo vrnili elo. Zbrana vsota bo šla v ..stvem sklad rudarske uni-Lewis in njegovi odvetniki se etujejo o novi strategiji v ni bitki proti vladi. Ako ^ewis spoznan za krivega ža-ija sodišča, bodo odvetniki bli priziv pri apelatnem so- dward Burke, predsednik or-cije operatorjev iz južnih iv, je dobil ukor, ker je zad-|teden naznanil, da je njego-|organizacija pripravljena za ijanja z Lewisom o zvišanju e, skrajšanju delovnega ted-I in drugih zahtevah. Deset torjev organizacije je obso-naznamlo. irska stavka, če ne bo končana, bo povzročila ekonomsko krizo. Doslej Lewis in ne vlada demon-ila želje za revizijo stali-Lewis ima oporo pri unijah ške delavske federacije in •mdustrtjtlrih organi-il. Čl- sv bo rudarska stav-adaljevalu, bo ameriško e-nsko življenje paralizirano. iijo se grožnje, da bo novi jres, ki se bo sestal v svo-zasedanju po novem letu, tljavil drastične protidelav-zakone. Omejil bo pravico stavke in oblast delavskih I] Obe zbornici bo&ta pod Vrolo republikancev, filoge premoga se črpajo za-rudarske stavke. Jeklar-avtna in druge industrije »morale omejiti obrat. Na-[ed je, da bodo industrije od-najmanj 600,000 delavcev len. ittdevanja za dosego kom-med Lewisom in vlado izjalovila. Rudarska unija ■j® pri zahtevi, da morajo *J. dobivati isto plačo za 40 v tednu kot so jo pre 54 ur dela. To bi bi-•Jjwje plače na $1.77 na u mi prejemali $1.18 h 35 ur dela, za ostalih |Lf P" plačo m pol. i je prevladuje, da Lewis 'Poznan za krivega žalje Federalni sodnik f'nldsborough je preki nil obravnavo zadnji petek. Obnovila se bo danes. Izjavil je, da Lewisova akcija, povezana z naznanilom, da je pogodba med vlado in unijo potekla, ni legalna. W. Tuck, demokrat in gover-ner Virginije, je pozval federalno vlado, naj obtoži Lewisa kršenja provizij Connally-Smitho-vega zakona, ki prepovedujejo stavke v industrijah, ki so pod vladno kontrolo. Ta zakon je bil sprejet v vojnem času. Glasilo jeklarske industrije poroča, da je produkcija jekla padla na 65 odstotkov kapacitete zaradi rudarske stavke. Ta teden, če se bo stavka nadaljevala, bo padla na 45 odstotkov kapacitete. Pepper zagovarjal ruske cilje Chicago, 2. dec.—Senator Pepper, demokrat iz Floride, je v svojem govoru zagovarjal cilje sovjetske Rusije. Poudaril je, da je Rusija za mir, ne agresijo. "Rusija ima zdaj manj o-zemlja negq ga imela pred prvo svetovno vojno," je dejal. "Ona je druga najmočnejša sila na svetu. Sovjetska unija ni šibka in nazadnjaška kot je bila caristična Rusija. Narodnostne nimaJ° vcčJe zaščite kot v Sovjetslci uniji. Trenja med manjšinami sploh ni. Rusija ne skuša raztegniti komunizma na ves svet, kot trdijo njeni sovražniki. Prisvaja si le pravico do življenja na podlagi svojega ekonomskega siste ma." Vojaška zveza med Anglijo in Ameriko? London, 2. dec.—Daily Worker, glasilo komunistične stranke, je citiral izjavo besednika vojnega urada, da bo Velika Britanija kmalu sklenila vojaško zvezo z Ameriko. Urad ni hotel komentirati poročila. List trdi, da so zadevna pogajanja v teku od maja tega leta. Francoske unije izkazujejo napredek Pariz, 2. dec.—Delavske unije, včlanjene v delavski federacijt, izkazujejo porast v številu čla nov. Naznanilo pravi, da imajo 6,359.000 članov, skoro milijon več kot pred enim letom. Glav no besedo v delavski federaciji imajo komunisti. Domače vesti Ubita pri delu Sheridan, Wyo.—Dne 18. nov. je bil ubit pri delu v premogovniku Jože Gutman, star 59 let, doma iz Murske Sobote, Prek-murje in član društva 327 SNPJ. Z njim vred je bil ubit tudi nje gov pomočnik, neki fant poljske narodnosti, ki je ravno prišel od vojakov in delal prvi šiht. Oba je zasul premog, ki se je zavalil od "ripne". Pokojni Gutman zapušča tukaj ženo, brata Toneta in nekaj drugih sorodnikov, v starem kraju pa tudi brata. Is Clevelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je umrl Frank Primožič, doma iz Podslivnice pri Cerknici, v Ameriki 38 let. Bil je član Car-niole tent in SMZ. Tukaj zapušča ženo, poročeno hčer in sina ter več sorodnikov.—Po dolgi bolezni je umrla Zora Hafner, stara 35 let in rojena v Cleve-landu. Zapušča starše, brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. — V Collinwoodu je po dolgi bolezni umrla Mary Ko-žel, rojena Požun, stara 48 let, doma iz Štefana, Dolenjsko, v Ameriki 25 let, članica društva 137 SNPJ in SDZ. Tukaj zupu-šča moža, dve hčeri, dva sinova in več drugih sorodnikov.—Poročila sta se Alex Toth in Louise Koren, kakor tudi Jack Novosel in Annamae Kekic. "Gliha vkup štriha" Milwaukee.—Milwauški Obzor naznanja, da se bo po novem letu "združil" z Ameriško domo-vion in v bodoče izhajal kot "tedenska priloga". Kot se tukaj domneva, je Rado Staut storil ta korak, da svpi^umotvor", ki je v ozki "duševnr žlaKfiTA. D in že precej časa črpa gradivo iz njenih kolon, "častno" pokop I je. Namen te poteze je tudi, da s svojim "prestižem" dvomljive vrednosti pridobi kakšnega novega naročnika A.*D.—namreč med takimi, ki ljubijo—rdeča strašila, s čimer se njeni "krščanski" uredniki ukvarjajo dan za dnevom. Na to strašenje se je Specializiral i Rado Staut in zato tudi propadel. To bo v bo doče nadaljeval v svoji "prilo gi", seveda "po možnosti". Pra vijo, da "gliha vkup štnhu" . . . Tej "poroki" z mrtvakoni vso srečo! PREISKAVA VZROKOV PORAZA FRANCUE V VOJNI Predlog komunistične stranke pred ustavno skupščino PREMIER BIDAULT V ZAGATI Paris, 2. dec.—Komunistična stranka zahteva, naj ustavna skupščina odredi temeljito preis kavo vzrokov poraza francije 1. 1940. Zahtevo je predložil skup ščini Jacques Duclos, parlamentarni vodja komunistične stran* ke. Voditelji socialistične stranke tudi zahtevajo preiskavo dogodkov v dobi od 1. 1933, ko je prišel Hitler na krmilo Nemčije, do osvoboditve Francije v preteklem letu. Duclos je omenil več dogodkov, katere naj bi skupščina preiskala. ' , Med temi so monakovski pakt, organiziranje francoskega voja škega zbora za boj proti Rusom na finski fronti, politika neinter-veneije v teku španske civilne vojne in formiranje vlade mar-šala Petama po kapitulaciji Francije pred Nemčijo. Komunistična stranka bi rada odvzela Edouardu Daladierju, b i v & e m u premierju, sedež v skupščini. Posebni odbor je u-gotovil, da je«bil Daladier pravilno izvoljen in da ima pravico do sedeža. Komunliti so sku-šali odvzeti sedeža tudi Paulu Reynoudu, bivšemu premierju, in Fredericku Dupontu, desni-carju. , Socialisti so podprli Dsladler-ja in Reynauda. Izjavili so, da sta bila oba pravilno Izvoljena. Volilci so ju poslali v skupščino in ljudska odločitev se mora u-poštevati. Kakor komunisti, so tudi socialisti naglasih, da je preiskava vzrokov poraza Francije potrebna. Komunisti so šli dalj In za htevali, naj se preišče tudi delovanje Leona Bluma, voditelja socialistične stranke, ki je bil predsednik francoske vlade v čusu španske civilne vojne in je podpiral politiko nevmešavanja. Stališče premierja Georgesa Bidaulta Je težavno. On mora --V = Novi mehiški predsednik ustoličen Države poslale reprezentante Mexico City. 2. dee.—Miguel Aleman je bil včeraj ustoličen kot novi predsednik mehiške re publike. Ceremonije, ki so trajale eno uro, so so. vršile v pa lači umetnosti. t Reprezentante je poslalo 39 držav. Ameriški delegaciji je naeeloval Walter Thurston, poslanik v Mehiki. Člana delega cije sta bila zakladnik Snyder in general Jonathan M. Wain-wright. Aleman je nasledil dosedanjega predsednika Manuela Cama-cha, ki je držal pozicijo šest let. Aleman jo bil prej notranji minister. V svojem govoru se je Aleman dotaknil ekonomskih problemov, ki čakajo rešitve. Zagotovil je. vladno pomoč za izvajanje in financiranje programa irigaclje. Vlada bo v prihodnjih letih potrošila 1,300,000,-000 pezov za financiranje tega programa. Glavna politična reforma bo raztegnitev ženske volilne pravice, da se bodo ženske lahko udeležile mestnih volitev. Aleman je dejal, da bo vlada ščitila pravice delavcev, zaeno pa Jf naglasil, da so interesi države kot celpte prvi. Naznanil je, da bo vlada iskala posojilo v Ameriki za financiranje svojega ekonomskega programa, da se dežela postavi na trdne noge. Senator Duffey oplazil republikance Washington, I). C., 2. See.— Senator Duffey, demokrat l* Pennsylvanije, je udaril po voditeljih republikanske stranke. Obdolžil jih je, "da skušajo po večati prepad med Ameriko in Rusijo. Ako smo za trajen mir, ne smemo izigravati Velike Britanije proti Rusiji in ne družiti se z Veliko Britanijo v opoziciji proti sovjetom." Duffey je bil poražen pri novembrskih voli tvah. k o o p e r t r a t i s komunistično stranko, ki je najmočnejša v de želi, Diskuzije o pravici vetiranja obnovljene Ameriški načrt o splošni razorožitvi pred skupičino Združenih narodov. Sporazum o mirovnih pogodbah Lake Succeaa. N. Y.. 2. dec.— Generalna skupščina Združenih narodov je storila prvi korak glede odločitve o pravici vetira nja, katero ima pet velesil. Cla ni političnemu in zaščitnega od bora so se izrekli za ustanovitev posebnega pododbora, ki bo študiral to vprašanje in potem po dal svoja priporočila; pododbor tvorijo reprezentanti 14 držav. Upanje je, da se bodo člani pododbora sporazumeli. Repre zontanti Amerike, Velike Brita nije, Rusije, Francije in Kitajske so izjavili, da bodo vodili opozitijo proti reviziji čarterja Združenih narodov, ki bi omejila pravico vetiranja. Andrej A. Višinski, ruski zunanji podminl-ster, je pobijal avstralski a-mendment in obdolžitev, da se je pravica vetiranja zlorabljala v prošlosti, Britski delegat Hartley Shaw-cross je predlagal razgovore In posvetovanja med reprezentanti velesil o pravici vetiranja. Naglasil je, da se mora pravica ve tlranja omejiti le na važna vpra šanja, ki pridejo pred člane varnostnega sveta. Višinski Je de jal, da je predlog pomanjkljiv in da ne bi prinesel, če bi bil spre jet, zadovoljivih rezultatov. Se nator Connelly, ameriški delegat, Je zagovarjal sedanjo točko t-at terja Združenih narodov o pravici vetiranja. Amerika Je predložila skupščini Združenih narodov načrt gle de svetovne razorožitve. Ta vsebuje štiri točke. Varnostni svet naj bi ustanovil ustroj, v čigar področje naj bi s|>adala rešitev vprašanja razorožitve, Ker je mednarodna kontrola atomske energije biatveno po-trelhia, naj bi varnostni svet po svetil glavno pozornost temu problemu. Odprava atomske bombe kot vojnega orožja mora biti zajamčena v mednarodnih pogodbah. Pogodbe naj bi vse bova le tudi provizije u inspek ciji vojaških čet. Vlade vseh držav v okviru Združenih narodov naj bi sodelovale z varnostnim svetom in Člani komisije Ya atomsko enor gljo v prizadevanjih za svetovni mir in varnost. Rusija Je odo brila načelo, da je varnostni svet Nemci odobrili novo ustavo Frankfurt, Nemčija, 2. dec.«— Nemci na Bu varskem in v pro Vinci Hease so z veliko večino odobrili novo ustavo pri volitvah. Obe sta v ameriški okupacijski coni. glavnu avtoriteta v tem oziru. Svet naj bi sestavil odredbe in program, da se pospeši razorožitev. Atomske bombe in druga sredstva masnega uničevanja nuj bi prišla pod mednarodno kontrolo in nadzorstvo. Zunanji ministri Štirih velesil —Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije—so se zedtnlli ' o rešitvi nekaterih problemov, ki ovirajo sporazum o mirovnih pogodbah za Italijo, Rumunljo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko. Eno izmed spornih vprašanj se tiče izravnave ekonomskih problemov, Ministri ao se izrekli za ustanovitev posebne komisije, v katerih naj bi Imele prizadete zavezniške države reprezentante. Ako se ti ne bi mogli sporazumeti, naj bi tajnik Združenih narodov imenoval posredovalca. Krvavi izgredi izbruhnili v Šanghaju Avtoritete oklicale obsedno stanje fiangahj, Kitajska. 2. dec.— Krvavi izgredi, ki »o izbruhnili v tem mestu zadnji petek, se na-dalj«jej*.- Najmanj dve oatbf sla bili ubiti in 140 ranjenih. (Nepotrjena poročila trdijo, da je število ubitih in ranjenih večje.) Avtoritete so oklicale obsedno stanje. Prej uveljavljene re-strikcije, ki so prepovedovale ameriškim vojakom kretanje na ulicah, so bile preklicane, Amt-riška šola v ftanghaju je zaprla vrata po izbruhu izgredov. ftupan K C. Wu Je ukazal policiji, naj strelja na izgrednike. Prej Je apeliral na prebivalce za sodelovanje v naporih za vzdrževanje reda. Odgovornost za izgrede je župan naprtil podtalnim komunističnim grupam. Unija bo plačevala pokojnino New York, 2. dec. — Unija Amalgamated Clothing Workers CIO je naznanila, da bo pričela plačevati |>okojmno starim de-iavcem v Junyarju Pokojninski »klad Je bil ustanovljen s dogovorom z orgunizacijo delodajalcev, Nu pokojninsko listo bo prišlo jm> novern letu okrog 2.200 delavcev, Organislraatmu delavstvu sopot grose s aodnllakiml prepovedmi . . . ATTLEEJEVA VLADA SE ODLOČILA ZA PODRŽAVLJENJE TRANSPORTACUE London, 2. d««'.—IJnUka de lavska vlada ae je odločila za podižavljenje sistema transpor* tacije kljub proteatu in Vpitju konservativcev Mi delnuarjev. ZadwM nau t je pred |»«ila-mentom. Nal-rt določa podižavljenje železnic, vodnega in kanalskega prometa In avtobusne transpor-tacije. To je največje gibanje v zvezi s programom delavske vlade, da »e kolektlvizacija piilne na vrhu. Vsa prometna aredatva s izjemo privatnih avtomobilov in letal bo prev/rla vlada Privatnega iHalatva aploh ni V Veliki Britaniji, ker ao letalske linije pod vladno kontrolo. Državni monopol nad transput ta«'i)o bo popoln fteat železnic in 50.000 avtobusov, pa poveljnik voja-* v Hi mu v času nem-"ie mesta. Obtožnica >la. da sta dala ustre-. "Iijanov v marcu leU " Jitev j* bila reprisa-' 'r 32 nemških voja« ' "'•»ala Kta mimo vzela ' ' /nanje. Generalu •'vljena ob zid in ustre- ' ,T' matere žrtev nemške * »e zahvalile aodi-'*lbo Nekaj minut pozneje se je slišal jok sorodnikov žrtev v sodni dvorani. Obravnava je trajala dva tedna. V teku obravnave no sorodniki žrtev izražali bojazen, da bosta obtožena generala oproščena. Prosekutor je trdil, da je ustrelitev desetih Italijanov za vsakega Nemca demonstrirala brutalnost generalov. Macken-sen in Maeltzer sta naglašala, da je ukaz za ustrelitev dal Hitler in da sta se morala pokoriti. General Hans Keller, zagovornik Mackennena, je dejal pred sodiščem: "Vi ste angleški častniki in n<* morete razumeti Nemcev Jaz aem vojni ujetnik in moja svoboda je omejena Iz tega razloga maem mogel storiti vaega. kar bi rad, za svojega klienU " PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVEMSrE WARODWE PODPORNI JEDMOTE of ud published bf Slovene Nattoaal Ifaročnln« aa Zdrušeae dršave (Isvea Chlcaga) la aa lato. 13.00 sa pol lata, fl JO sa četrt lata« sa Chicape la Cook Ca~ »7 JO sa celo leto. »3.71 sa pol lata« sa Incarnate Subscription fatesi for the United States (except Chicago) and Canada MJO par rear. Chfcape pad Cook Coaaty 17JO pat foreign countries M JO par year. Cane oglasov pa dogovoru«—Rokoptel dopkov la 'laakov aa na eračajo. Rokopisi literarna rsabiaa (črtice, poreetL pesmi ltd.) aa vrnejo pošiljatelju la r slučaja, če Ja prilefttl Advertising rates aa egraaaitnt Mtnwstripta of and unsolicited articles will not ha returned. Other such as stories, plays, poems, ate. will be returned to when accompanied by self-addressed aad stamped envelope. IVaaloe aa vsa. kar Ima slik s PROSVETA ISS7-59 Sa Lewndala Ava~ Chicago 23. Illlnola ** iss Relif in mednarodna politika Na tem mestu smo čestokrat kritični napram političnim, gospodarskim in socialnim razmeram v naši lastni deželi, veliki Ameriki, ki je postala naša nova domovina* In to ne vsled tega, ker nam dežela morda ni pri srcu. Resnica je baš obratno. Kritični smo prav vsled tega, ker nam je Amerika pri srcu, ker vemo, da bi bila lahko pravi raj za vse delovno ljudstvo, ne t»amo za bogate parazite in raketirje. Prav to nas boli, ker je v tej prostrani deželi, katero je Narava tako bogato obdarila s prirodnim bogastvom in lepoto, pridne človeške roke in možgani pa iz nje v dobrih sto letih napravtli sijajno industrijsko eivill-zacijo, katero občuduje ,ves svet—prav vsled tega smo toliko kritični, ker. vidimo toliko nedostatkov, toliko roganja in teptanja pp največjih idejnih svetinjah velike Amerike. Vse to po političnih, verskih in drugih raketirjih ter "free enterprizerjih", ki delajo z deželo in ljudatvom kot svinja z mehom. Toda kljub vsem nedostatkom mora vsakdo priznati, da je Amerika na splošno zelo generozna dežela, da ima srce za velike katastrofe in nesreče tudi v tujini. Slednje v resnici še veliko bolj kot pa za odpravo bede in slabih socialnih razmer v svojih lastnih liiejah, tako do velemestih kot po deželi. In slabe socialne razmere so tudi ivoje vrste katastrofa in nesreča. * „ v katastruIL kftjero je prinesla vsemu človeštvu zadnja sve tovna vojna in pustila svoje grozne posledice posebno v Evropi, zibali tako zvane'jtapadne civilizacije, kakor tudi povsod drugod, koder je marširal vojni bog Mars—v tej veliki nesreči se je Amerika sijajno izkazala in milijonom žrtvam postala pravi samari ton. Sploh Amerika po utihnjenju topov edina dežela, ki je lahko prevzela vlogo velikega samaritana. To velja več ali manj za ves ta kontinent, ki je edini izmed vseh kontinentov, kjer vojni bog Mars ni razbijal z ognjem in mečem. Ampak razen Argentine in Kanade so vse druge dežele tega kontinenta industrijsko slabo razvite in obdane z velikim siromaštvom širokih ljudskih mas. Kanada, ki je v vojni doprinesla velike materialne in tudi človeške žrtve, se je tudi po vojni odzvala in prispevala svoj delež za UNRRA. Na drugi strani se je relativno bogata Argentina pokazala zelo skopo, kolikor nam ♦e znano. Prav tako bi bila tudi marsikatera izmed drugih latinskih držav lahko storila precej več pri pomoči razbiti in lačni Evrop:, kakor tudi Filipincem in Kitajcem. Vprašanje nJLarodne pomoči je zdaj zopet v ospredju. V Evropi konča UNRRA s svojim samaritanskim in rekonstrukcij-skim delom z zaključkom tega leta, na Kitajskem pa tri mesece puzneje. Ker bo pomoč v Evropi in na Kitajskem nujna tudi v prihodnjem letu. Je vprašanje,. kaj naj nasledi UNRRA (United Nations Relief and Recon struct ion Administration). To vprašanje je sedaj pred zbornico Z. N. Hrbtenica te mednarodne relifne in rekonstrukcijske organizacije je bila Amerika, ki Je pod Rooaeveltovo inspiracijo tudi pods'.ula iniciativo za organiziranje UNRRA še med vojno. Članice te organizacije so postale vse protiosiščne države, oziroma vse dt/ave. ki tvorijo'Združene narode. Pri sestavi UNRRA je bil napravljen budi*4 v katerega je imela prispevati vsaka država po svoji gospodarski sposobnosti. Največji delež je naravno odpadel na Združene države, okrog tn milijarde in pol dolarjev, kar predstavlja približno 70'. Unrinih dohodkov in izdatkov. Ako odbtjemo profVL' ki so ga napravili ameriški "free enterprizerjl" na račun Unrinm nabav v tej defceli, iz katere so prišla v ogromni večini tudi vsa naročila, je aktualni prispevek Ameriko seveda piece j niiji. Kljub temu pa je še vedno resnica, da je padlo Klavno breme Unre na to deželo, ki je izšla iz vojne gospodarsko veliko stlnejia kot je bila preti vojno. * Bi vit newyorilu župan l.a Guardia, glavni ravnatelj Unre, Je /adnjtč nastopil pred zbornico Z. N., kateri je podal svoje poro č.lo ,n načrt za novo mednarodno relifno organizacijo, ki naj bi b.la pod kontrolo Z. N. Njegov govor je bil zelo dramatičen ,n K n*^ diplomati tel največ priznanja in navdušenja. La (iuard.a je t/vajaT, da bodo one evropske deiele, ki so v zadnji vojn; največ trpele, tudi v prihodnjem letu krvavo potrebovale pomoči. ib to posebno le. ker je široko predele Evrope zadnje IMilrtje zadela velika suša. posebno pa skoraj ves Balkan in Ukra j no /»t to reLfnt delo je on predlagal sklad 400 milijonov do lnijev. t«»da nobena deJrla naj ne prispeva več kot 49' r. Pri tlrdnjt postavki je imel v ni.slih Ameriko, Kako bo s tem l*a Guardijevem načrtom, je še veliko vpraša nje. kajti v našem državnem departmentu je bil takoj odklonjen iV»dtsjntk Acheaon je dejal, da Amerika ne bo več sodelovala k"»k4ni mednarodni relifn. organizaciji, marveč/bo vodila svojo I »omot no akcijo in pomaknila v slučaju nujne potrebi' le onim državam, ki bodo pokarale—"hvaležnost** . . . La < !uatdia m mnogi drugi mi takoj udarili po državnem de-partmentu iz dveH razlogov. Prvič, ker bi bila brez ameriškega todelovanja ubita vaaka mednarodna relifna akcija in drugič, ker nove smernice državnega departments pomenijo, da bi Amerika i zrahljala relif ra politične namene Slednje pomeni, da b» mogle računati na ameriško pomoč le one države, ki bi bile priprav i)«ne |»ostati lutke in pleaati tako kot bi žvižgala ameriška diplo menja Za mogočno Amrriko bi ne moglo b,tt n.cesar bolj poniževalno n Akodlj.vo njenemu prest Ju kot izrabljanje relifa xa političnf 'll)c Taka |»olilika bi padla ha najn >jo stopnjo, vredna vsega '<**'f)an)a Podobna je na vsej »črti tisti "krščanski" dohrodel k. larmmu človeku pripravljena dstl kits kruha le pod SREBRNA POROKA North Chicago, 111.—Naša tukajšnja društva so pred nekaj leti upeljala red, namreč, da tajniki pobirajo asesment vsako tretjo soboto v mesecu. Dne 19. oktobra okrog petih popoldne je prišla k meni Antonia Bezek s prošnjo, če bi mogla iti pobirat mesto nje članarino tisti večer. Dejala je, da ima doma goste, zato sama nima časa. Navadno ji ustrežem, to pot pa sem ji povedala, da mi je nemogoče, ker imam močan prehlad, katerega se bi rada iz-nebila preko nedelje. Ko je videla, da imam zameseno testo, me je vprašala, če bom pekla potico, nakar ji pritrdim, nato sa je odšla. Pozvala sem družino, naj po-hitimo z večerjo, da bom lahko skončala s pecivom in posodo, katere je bil poln lijak. Ravno sem se pripravljala, da razvajam testo za potico, ko sem zaslišala petje na stopnicah "Happy birthday to you . . Spožha-a sem glasove Thomasa Trohe n Ignaca Jereba, pa si mislim: "Aha, kot po navadi! Kruh, poln lijak posode in gostje!" Povabila sem jih naj vstopijo, tedaj pa sem zapazila med njimi tudi naše sorodnike Franka in Mary Petkovšek iz Willarda, catera smo pričakovali, da nas prideta enkrat obiskat. Tako si zopet mislim, kako da niso dali vedeti, kdaj pridejo. Testo poberem nazaj v skledo in sedemo. Ko nekaj časa govorimo, reče Ignac: "Ker vaju nismo mogli dobiti z zvijačo v Slovenski narodni dom (s kakšno pretvezo so mislili dobiti tja mojega moža, mi ni znano), smo morali priti sem povedati, kaj je prav za ara v nocoj. V Slov. nar. domu takajo gostje na vaju, da proda vi jo .vajino 25-letnico zako- h na. Seveda sva ob teh besedah kar ostrmela. Čez nekaj časa sem dejala, ali so ponoreli, delati 25-etnico v časih, ko vendar ni nikjer dobiti mesa. Ko so nama razložili, da se z dobro voljo napravi vse, naju pozovejo, naj se litro napraviva, da ne bodo gostje (čakali predolgo. Moj prehlad je začasno nekam izginil. Napravljena sva bila menda tako hitro, da so rekli, da sva še prehitro. Bila sva čudno mirna, dokler nisva prišla v Slovenski narodni dom. Ko pa sva zagledala nabito polno dvorano, se je pričelo vse v meni tresti in sem se morala s silo zadrževati, da nisem začela jokati na glas. Mislim, da se je moj mož počutil ravno tako, kajti ko sem ga pogledala, sem opazila, da je bil čisto bled. Nekako sva se le spravila za mizo, na kateri je bil krasen in velik poročni kolač in še lepši šopek rdečih vrtnic (25), na katerih je bingljalo 25 srebrnih dolarjev. Počutila1 sem se nekako tako kot moj siri pred IS leti. Bilo mu je bilo lest let. ko me je zelo prosil za trikolo (tricycle). Ko pa se je zbudil na božično jutro in zagledal trikolo pri postelji, je začel silno jokati. (Sveti Miklavž je bila moja sestra). Vprašali smo ga. zakaj joče, on pa je odgovoril "Mama, povej, ali je res trikolo. ali samo sanjam?** Jaz tudi nisem vedela, ali je resnica, ali samo sanjam. Najina 25-letnica je bila zelo lepa Kakor je izgledalo, se je osebam, ki so imele vso stvar v rokah, posrečilo v vseh ozirih. Midva sva se udeležila že mnogih 25-letnic, nisva pa nikdar pričakovala, da bo nama vrnjeno, posebno v teh mizernih časih Stvar sva vzela za dobro ln sva zabavo zelo vživala. Veso- V napeti in aasilnl Juriadikcljski stavki mad unijami odrskih delavcev v Hollywoodu. Id traja le par meeecav. Je policija oni dan aretirala 700 pikate*. 8 takimi stavkami, kjer se unija bori proti uniji (ADF), si organizirani delavci ne ustvarjajo nobenega kredita. la sva bila, ko sva videla vesele goste. Saj je vendar vse plesalo. Kamor si pogledal, si videl razgrete in vesele obraze. K temu je seveda največ pripomogla fina S. Gregorinova godba. Ganilo naju je, ko sva videla, da se je najine zabave udeležila tudi oseba, katero bolezen priklepa na dom že nekaj let. Obžalujem one, ki bi radi prišli, pa niso bili povabljeni. Opazila pa sem tudi, da ni bilo nekaj oseb, ki bi seveda bilo prav, da bi bile. Ker je naju več oseb vprašalo, zakaj jib ni, povepra odkrito, da ne vem.4 V najinih srcih ne gojiva sovraštva do nikogar. Zavedava pa se, da nama ni treba nikomur hlapčevati. Prejela sva mnogo čestitk in sva prepričana, da so prišle iz resnično prijateljskih src. Nimam zadosti besed, da bi se zahvalila vsem prijateljem in sorodnikom,, ki so nama priredili tako leto. 25-letnico. Ker oba ljubiva 'cvetlice, sva bila zelo ginjena, ker sva prejela tako krasne vrtnice. Hranila jih bova kot drag spomin. Neprecenljiv spomin nama je tudi knjiga gostov (uredil jo je najin nečak August Troha), v kateri je vpisanih 214 gostov. Cvetlice in knjigo bova hranila do najine smrti. V času draginje, kot jo imamo danes, so s tako priredbo veliki stroški, zato pa je nama težko, ker so nekateri preveč žrtvovali in se ne bova mogla nikoli obdolžiti. Kljub velikim stroškom sva dobila ?e vsoto, za katero si bova kupita preprogo in radio-fonograf. Prosiva, da se nama oprosti, če se nisva obnpšala času primerno Čl^pelCje nervozen in ne ve kaj dela.—Moj mož mi je zagotovil da bo ob priliki plesal z vsemi ženami in dekleti, katerim je ostal deliš n tisti večer Naj še omenim, da se je moj prehlad povrnil takoj po svatbi in se maščeval nad mano v polni meri. Tudi nisem iz tistega testa pekla ne kruha ne potice. No pa enkrat V 25 letih se že pregleda kaj takega. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj? Ostaneva vam hvaležna— Frank in Hala« Jarab. Prva narodna konvencija te organizacije we je vršila lansko leto v Detroitu in začrtala program za mobilizacijo vseh jugo-slovansko-ameriških organizacij in posameznikov v svrho sodelovanja za obnovo Jugoslavije. V državi Miehiganu (deloma Izvajamo ta program, vendar pa ne v toliki meri kot bi morali. Da pa bi imeli v bodočnosti več uspeha, sklicujemo konvencijo v soboto, 7. dec., v Rumunskem domu, 1423 Farnsworth. Začetek ob desetih dopoldne. Ob zaključku bomo imeli tudi banket. Pozivamo vse srbske, hrvaške, slovenske in macedonske organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na konvencijo. Na konvencijo vabimo tudi posameznike, v prvi vrsti razne strokovnjake, profesionalce itd. u t , Odbor. PARTIZANKA PIŠE STRICU (Nadaljevanje in konec) Cicero. I1L—1Tu sledi drugi dei pisma moje nečakinje Francke Roblek, ki se glasi: "V kaznilnici na Nemškem so nam pobrali obleko in dobile smo lagarske "uniforme". Zju traj smo morale vstati ob pol petih, nakar smo pospravile celice, ob šestih pa šle na zajtrk, ki je sestojal iz pol litre črne in grenke čorbe in desetih dek kruha, ki je bil odmerjen za ves dan. Če si ga že zjutraj pojedel, potem si bil ves dan brez njega. Seve, to ni bil kruh kot ga mi poznamo, temveč bil narejen iz samih otrobov in v njem so bili črvi. ščurki, toda to nas ni motilo, kajti bile smo lačne kot psi. Ob sedmih zjutraj smo Šle na drugi konec hodnika, kjer se je nahajala velika delavnica. Izdelovale smo "komaine" ali ovojke. Na dan smo morale na- rediti po 12 parov ovoj k, ali pa 15 "rusovk", če pa jih nismo, smo bile tepene in kaznovane s tem, da nismo dobile jesti. Opoldne smo šle zopet nazaj v celice, kjer smo dobile kosilo, in sicer nezabeljeno korenje, ki je za prašiče. Kadar pa smo dobile kakšen krompir, smo vedele, da je velik praznik. Potem smo šle zopet nazaj v delavnico in delale do pol sedmih zvečer, ob'sedmih pa smo dobile za večerjo kuhane otrobe; ob devetih smo morale iti spat. ' Ker niso dovolili, da bi nam od doma pošiljali pakete, smo živele samo ob tisti lagerski hrani. Čestokrat je bila ura že polnoči, a nisem mogla zaspati, ker sem bila preveč lačna in trudna. Moje misli pa so bile neprenehoma doma. Včasih pa sem komaj malo zadremala, pa me je prebudil alarm in bombardiranje. K sreči ni nobena bomba padla na kaznilnico. Menile smo, da Amerikanci vedo za kaznilnico, za to je niso bombardirali. Tako smo živele in trpele iz dneva v dan, dokler niso prišli Američani in nas osvobodili. Ko smo slišale bližajoče se grmenje topov, smo vedele, da se nam bliža ura svobode. Prišli bodo zavezniki in nas rešili smrti, mučenja in stradanja. Fronta se je bližala, me pa smo bile čedalje bolj lačne, kajti nazadnje so nam dajali le še toliko, da smo komaj pokonci stale. Končno je napočil dan svobode, in sicer 28. aprila 1945. Tega datuma ne bom nikdar pozabila. Ta dan je grozno grmelo. Ameriška letala so letala zelo nizko, v mestu je gorelo in vladala je povsod zmešnjava. Vedele smo, da je konec našega trpljenja, da je napočila zlata svoboda. Kaznilnica je imela pet nadstropij in ko smo zagledale zastavo v mestu, smo mahale z robci in pozdravljale Američane. Ameriški vojaki so prišli v kaznilnico drugo jutro, odprli celice, nakar smo planile k njim in jih objemale in od veselja jokale. Takoj tisti dan smo dobile dovolj hrane in od tedaj naprej nismo bile več lačne. Rekli so nam, da smo osvobojene in da lahko gremo čimprej k svojim dragim domačim. V Nemčiji smo bile še tri mesece, končno pa doepele domov v našo lepo Slovenijo. Ko sem prišla na Gorenjsko, sem zvedela, da je Ivan padel v partizanih. Težko mi je bilo, a vedela eem, da brez žrtev ni zmage. Dragi stric, opisala sem Vam, kakšno je bilo moje življenje v sovražnikovih rokah. V pregnanstvu 9em prebila najlepša leta, od 19 do 22. Ako bi hotela napisati vse, kar sem doživela tq-čas, bi lahko napisala veliko knjigo. Sedaj pa zaključujem in Vas vse skupaj lepo pozdravljam! Vaša nečakinja Francka Roblek.** Rudolf Sedlar. KONVENCIJA AMERIŠKE ZVEZE ZA REKOM8TRUK • CIJO JUGOSLAVIJE Datroit, Mich—Ameriška zveza za rekonstrukcijo Jugoslavije bo obdržavala prvo državno konvencijo za državo Michigan. pobojem, če bo molil, šel k spovedi in klečeplazil pred svojimi "dobrotniki**. Kar se "hvaležnosti** tiče, o katen je govoril Acheson in on tem imel v mislih slovanske dfžave, predvsem Jugoslavijo, Če lioelovaško in Poljsko, vaditelji nove Jugoelavije na primer od govarjajo, da niso nobeni državi dolžni nobene pasje hvaležnosti. In to vsled tega ne. ker je jugoslovansko ljudstvo v vojni dopn neslo preogromne žrtve, da bi pred komurkoli klečeplazilo. Za vso pomoč Unri so hvaležni, niso pa pripravljeni igrati vlogo ponižnega kužka ali plesati tako kot bi godli predstavniki raped nega kapitalizma tn imperializma Do zunanje pomoči so upravičeni vsled svojih žrtev v skupnem boju proti sovražniku. V tem stališču je več značajnoati m možatosti kot pa v izrabljanju nlifa v politične namene. Proslava 1. obletnice jugoslovanske republike lepo uspela Chicago. 111.—Zadnjo nedeljo so čikaški Jugoslovani proslavljali prvo obletnico, proglasitve republike Jugoslavije v Pilseno-vem paviljonu na 26. ulici in Albany ave. Paviljon je bil nabito poln in računa se, da je bilo navzočih nad 2.000 oseb. Program se je sicer pozno zavlekel. vendar pa je bilo podanih nekaj dobrih točk. Peli so zbori France Prešeren, Zora in Matija Gubec. Bilo je tudi več drugih varijantnih točk. med njimi duet Angeline Rokavec in Alice Birae ob spremljanja A Omerze. F. G radi ska in S. Mo-žine. Seveda, kot običajno pri takih priredbah, tako je nastopilo tudi to pot veliko govomiko\- in izrečena je bila marsikatera pomembna beseda o jugoslovanskem narodu, ki se ni otreael samo zunanjih sovražnikov, ampak tudi notranjih in Jugosla- kdo nam ga je poslal. Ako že-vijo proglasil za federativno lite, da bo ^riobčeao. nam po41ji j ljudsko republiko. Tudi to potite ime m naslov. je bila zbrana lepa vsota za potrebne v Jugoslaviji. Poleg hrvaških in srbskih govornikov je imel kratek nagovor tudi Slovenec Louis Zorko. Glavni govornik pa je bil jugoslovanski veleposlanik Sava Kosanovič, ki je govoril skoro eno uro in žel prisrčno odobravanje za svoje izvajanje. Nekaj dni pred priredbo so se raziirile govorice, da poslanika ne bo na proslavo, toda prišel je vseeno, dasiravno so danes jugoslovanski diplomati zelo zaposleni. Naj še omenim, da se je proslave udeležilo veliko število Slovencev. N. M. Cflsouni komenti Milan Medvedk O NAŠI KULTURI Kultura, kultura! 0 nai stno ameriški slovenski kull nekaj besed. Že samo J zbode v srce/ Da. veliko t rimo o naših "kulturnih pr bah "kulturnih delavcih kulturnem polju", a te be so najčešče votle fraze, bah papagajščina, povečevanje he v slona! Kadar kdo g, o naši kulturi, se spomnim vse tiste kulturne priredbe sem jim prisostvoval v ri dvoranah s polovico stoli; pred očmi rrn stopijo Šablonski programi, ki so bi prej kot kulturni; domislim na zaprašene knjige v naših venskih čitalnicah, na tistih knjig, ki so bile izdane v riiki Sloveniji, na ljudi, pripravljeni z bahavastjo ;a viti $10 v enem mahu. s pa se bodo prepirali radi vi nice za 50c itd., itd Še na nekaj se domislim, dar govorimo o kulturi. Spi nim se na organizacijo, ki di več ne živi, a je še vsem v brem spominu, namreč na C karjevo ustanovo in litei mesečnik Cankarjev g Koliko truda je bilo z i njem tega leposlovnega m« nika! Skoraj leto in pol gradili fond, predno smo pra z izdajanjem. Za urednika imeli našega duševnega veli na Kristana. Da smo krili like stroške, smo prirejali pri ditev za prireditvijo (prvovre kulturne priredbe!), a koi po šestih letih, smo prenehal revijo. Hudo nam je bilo, smo se odločili za usodni kor a ni bilo druge poti. Mala pina je nosila vse breme, d« so nas drugi gledali izza pl< Tisti, ki smo bili pri organize* živi dinami, vzlic temu, da si čez dan garali kot mula po varnah, ne bomo nikdar od stili clevelandskim in tudi čik kim "inteligentom", ki sicer i in dan gobezdajo o kulturi u milem slovenskem narodu, a Cankarjevo ustanovo pa i storili niti toliko kot je črn za nohtom. Nesramnost v nesramnosti pa je bila, da prav isti ljudje, ki mso su za počen groš za to kulturno ganizacijo, žalili t.ste. ki smo liko žrtvovali za organi češ, storili ste krivico slove« mu narodu v Amer.ki, Ker prenehali z izdajanjem Can! jevega glasnika. Toda to J« glavje zase, ki bo prej ai. točno napisano. Oprostite, i sem ... Ne, če govorim krit.cno o kulturi, ne govorim kr.t-c« našem narodu v Amerik, smo majhna kapljica v ogr nem morju, ladjica, k * na žive in mrtve na tujem novih veslače a o tistih inteligentih, ki so se zaprl gotno v svoje brloge m *> mrtvaki, nsmesto da b. narodu pomagali vesiat. njes zibajočo se barko. Kako pa naša slovenska ' tura" v Chicagu- P* u boko pod žiro! Das»rtvn° mo veliko zmožn.h oseo malo izjemo spijo sp.nK ■ Matjaža. Ali ne b b Io n slu. da se zbudimn tn mo vsaj eno igro ra V Cleveland u v - -ve.. < tropoh, so letošnjo v *o*i zoni« že več koncertov drugih kultum.h pnredo USTNICA UREDNIŠTVA Milwaukee — kogar ae tiče Stvar je dobra, toda mi moramo vedeti, kdo je pieee pisma in nu, a nima kritičen pa sem kri z* kaj ni nobenega vzroka ■ tudi mi P"kaM! mogli ........ • u med nami še nekaj »m. jenje slovenske kultu- *> Chicago * - ^^ib ns j večja kiubšt i JSZ'-r - . soc-.alno trsgfdj * ki je delo poznane«*?^ pisatelja bi rsd videl (DelK - 1 ^ ne ,ko je Franc Gabrovšek ispodaril pri Zadružni zvezi Mirko G. Kuhal, tajnik SANSa (Nadaljevanje in konec) iija 100.000 dinar J#v naj oatana tajna. J« odredil Gabrovšek dosledno je vodstvo Zadružne zveze v Ljublajni, teda; nateljstvom sedanjega klevelandskega "dušnega pastirja" "'ska radi političnega prestiža jemalo pod svojo --- . Mitelnike hranilnic in posojilnic, ki so pri por zaščito ne- načelnike hranilnic in posojilnic, ki so pri poneverbah in # ljudskega premoženja aktivno sodelovali, dokazuje na- iji slučaj g aba h 22 junija 1930 je pisal Kurent, dekan iz Leskov-Krškem, takratnemu rav-Zadružne zveze ln seda- JuU zakulisnemu uredniku A. Francu Gabrovšku ilju ki se glasi dobesed- [^planu pismo, spoštovani g. ravnatelj! om cenjenega obvestila z 16 t. m- pride te dni sem-:gospod revizor za tukajšnjo mlnico in posojilnico. Spo-težko novico, da bo g. re-„ ugotovil 100,000 din. pri-njkljaja, ki sem ga za zakrivil Načelstvo in nadzorstvo ne ha tem nobene krivde. Go-i revizorju bom povedal, je primanjkljaj nastal in ga bom tekom par let po-Ko vas o tej veliki neere-brMČam. prosim lopo, da bi rixorju naročili, naj zadava tajna. Vsaj za sedaj — bo vse uredilo. Če bi se nmanjkljaju razvedelo v na-kraju, bi to mene uničilo, ijšnjo Hranilnico in posojil-tudi, našemu zadružništvu I zelo škodilo. Z ozirom na to, Ijem svoječasno HP v Semiču sno vodil in da sem HP v njem v velikih težavah u-ril ter več let vodil, prosim o, da bi imeli z menoj usmi* aje — in da se to ne bi pre-razvedelo. Trdno sem pre-i, da bom zadevo tekom let noma izravnal. — Po izvr reviziji si bom dovolil priti bno do Vas, da Vam predlo-i svoj načrt o povrnitvi. Pro-lepo, imejte z menoj usmi-uje, ker to se ni zgodilo iz hu- smatra za "dekanovo posojilo pri hranilnici, ki ni odobreno na kaki seji. Tudi porokov ni." Dolžnost uradneka nadzornika pa je skrbeti, da se zadolžnica takoj napravi! Najprej je ugotovljena laž o neobstoječem posojilu, potem pa nalaga ravnatelj svojemu podrejenemu revizorju, da "skrbi natanko za uradno tajnost." Ni čuda, da so taki izmikoval-ci ljudskega denarja zavzeli sovražno stališče napram osvobodilni fronti slovenskega naroda in so se pridružili sovražniku v borbi proti svojemu lastnemu ljudstvu in svojim vernikom. Tukaj se je uresničil stari slovenski pregovor: Lažnjivec, tat, morilec! Kakor je ves proti-ljudski aparat • potreboval za izvrševanje svoje oblasti nad slovenskim narodom nepoštene kaplane in župnike in dekane, tako so oni potrebovali na oblasti takih in enakih Gabrovškov, da so lahko mirno spali in uživali na račun preprostega ljudstva. Neki gospod Je plačal, a ima nima pomena ... Pri Hranilnici in posojilnici na Krki je izvršil zlorabe kaplan J&nez Raztresen. O zadevi je pisal na ravnatelja Zadružne zveze kaplana Gabrovška neki Alojz Zupan (ali Zupane) sledeče pismo iz Šmihela, poslano 21. marca 1931: "Dragi France! V nedeljo je prišla na dan nova rana Janezova (Janeza Raztresena). Nekja žena mu je oktobra 1929 izročila 4000 din. za ije. še manj pa iz lahkomi-' svoje^p sina orožnika, da jih vlo-■ttg marveč edino vsled go- ži v hranilnico. Janez Je danar I od hrskih teiav. Zelo nesreč-Alojz Kurent, dekan." zaupnik ljudskega denarja o«abno obrnil na ravnatelja rovška za usmiljenje in mu 1 svojo "težko nesrečo", verba je bila dobro premiš-i, saj sam piše, da ni tega I "iz lakomiselnosti", obe-pa je uverjen, da mu bo šel M ravnatelj na roke in se osebno pogovorila, kako lg tekom let popolnoma po-un ker se dela kaplan Gabrov-a velikega poštenjaka in nej.-a mučenika, ki si mora J v tujini sam služiti svoj z oznanjevanjem božje be-bi človik pričakoval, da je vškemu dekanu prošnjo za jvanje poneverbe krdtko-Ali mislite, da je? natclj Gabrovšek je v pis-J 24 junija 1930 odgovoril flu Kurentu dobesedno tole: g- dekan! z dne 22. t. m. sem pre-J««o j«, da Je treba mol i«*no pa je tudi. da Je tre-v »Praviti a svets. Revi-priloženo pismo, ki * prosim, ob prihodu izro-nsmo je dobesedno tole: formacijah, ki sem jih do- I dekan pri hranilnici :ovcu posojilo, ki ni odo-kaki seji. Tudi poro- * C«- ni zadolžnice, skrbi- * * zadolžnica vsaj takoj fcv Znesek je baje precej--fkoli KM 1.000 din. Naroči- da skuša čimprej do-P^rt-bne poroke. V ostalem / „jjm kolikor mogočo pogovorite, da se "o resi. v revislj P^očilu bodite previdni J' na informativnem Skrbite natanko sa u »•inoti. Če ae da atvar odložita aojo načelatva * Potrabe ne napravita "•»ia/ - To dobi v pis-Ko bo stvar ureje-t tudi Vas. g. dekan po-kiko m kaj. Pozdravlja T rane Gabrovšek.' '> gladko kot po 'dil 1**1 ravnatelj Gabrov-^ ' potuhUl, da se pone-•U nU»t soo • dinarjev lirr, m NV tli u vzel in ga nI vlošlll Žandar upi Je po Krki. da ga )e far ogoljufal in bo Janez kmalu pred novomeškim senatom. Ta prokleti osel, glavo skriva pa r . . kaže! Kaj bi se to ne dalo na časten način urediti potom zadolžnice. Pa ti odgovora ne da in še užaljen je. Ne vem, kaj bo rekel Ločnik. Mu bo že figo pokazal! Franca, daj mu to poravnati, a takoj, ker sic*r ga bo Imal dr-|avnl pravnik v pesti. Pošlji na vlogo orožnika Novaka hranilnici na Krko. Ko bi ne bil jaz tak revež, kakor sem, bi mu plačal, ker sva bila res prijatelja. Ko bi hudič vsaj zdaj pamet imel. pazi, da ga ne bo še tam lomil, saj imaš revizorje na razpolago. Prosim sporoči, kaj misliš. Bog te živi! Alojz Zupan." Ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek, ako bi bil pošten, bi moral slučaj sporočiti odbornikom HP na Krki in uvesti preiskavo. Izognil pa se je tega popolnoma in zadevno pismo je pisal na naslov Alojzija Intiharja, šolskega upravitelja na Krki z dne 12. marca 1931 sledeče vsebine: "G. Alojz Intihar, šolski upravitelj na Krki. Danes Je plačal pri naši blagajni neki gospod 4.266 din. S tem je plačana vsots, ki jo zahteva orožnik Novak za vlogo, ki jo je g. Raztresen bil dolžan vložiti v oktobru 1929 v posojsilnico na Krki. Dotičnl gospod Je plačal to vsoto is raslogs, kar mu Je mnogo na tem. da se dobro Ime duhovnikov ne oblati. O imanu ni treba poisvedovatl. ker nima sa atvar nobonega p sense a Proaim Vaa. da zadevo tako Iz peljete, da duhovniško dobro ime ne trpi ali čim manj trpi. Z odličnim spoštovanjem, i Gabrovšek. 1. r." Torej (z sredstev, ki Jih Je zbi-ral prt fcadružni zvezi slovenski narod, se je enoetavno jemal denar za pokrivanje goljufij kaplanov kot so bili Raztresen in drugi, zato, da ne bi trpelo duhovniško dobro laaa (pravilno: zato, da ta ubogi narod, katerega taki ljudje še vedno izrabljajo v svo Je svrhe. ne bi spoznal, kdo in kaki »o ti njegovi vodntfci). Moj- zesova zapoved "ne kradi" za te ljudi ne velja, kakor ne velja za nje ničesar, in naj si bo še tako sveto in pošteno, če jim ne gre v račun. Morda je ta "neki gospod" tudi podpisal zadolžnico pri ravnatelju Gabrovšku in je tak košček papirja nadomestil 4,266 din., ki jih je Gabrovšek dvigni) in poslal preko šolskega ravnatelja na Krki ondotni hranilnici. To je bila bolj tajna procedura, nego pošiljati revizorje na Krko, kjer je igral g. Raztresen vlogo noja, ki "glavo skriva, pa r .. kaže". Pismo Alojzija Zupana tudi razodene, kakšne intimne izraze uporabljajo ti nepoštenje koviči drug do drugega. Tudi dršavo so goljufali po nssvetu Gabrovška Kadar niso bili na oblasti, so ti gospodje v lepem sporazumu med seboj goljufali tudi jugoslovansko državo. Evidence za to trditev je dovolj v pismu, ki ga je dne 26. januarja 1932 sedanji oznanjevalec božje besede pri fa-ri sv. Vida v Clevelandu in tedanji kolovodja narodnih pijavk okrog Zadružne zveze v Ljubljani pisal župniku Francu Lak-majerju v Preddvor. Citiram dobesedno vsebino vsega pisma: "Prečastiti g. Franc Lakmajer, župnik, Predvor. Poslali smo Vam pred par dnevi popravljen računski zaključek tamkajšnje hp (hranilnice in posojilnice). Morali smo pač ofl-ciclno tako sporočiti, kot Je. Sto* rite potem po avoji uvidevnosti. Mi smo mnanja. da ni prav nič sramotnega, če lzkašete Izgubo eno leto. Rasvadelo sa ltsk ne bo. in če bi se, se bo tudi rasvadelo. da Ja izvršen ta In ta odpis. Na občnem zboru se potem vstavi v zapisnik aklep, da ae ta Is guba s>okrije is rezervnega sa klada ln stvar Je urejena. (Sle!) Res pa je na drugi strani tudi. da Ja prav majkna verjetnost, da bi oblaatl opazile, da at« reaarv ni aklad zmanjšali bres vsakega sklepa občnega sbora. Največkrat nI nlhegar, ki bi pel vladi računske saključke sadrug pre gledovsl, kaj šale študiral. Če bi pa slučsjno kdo opasil to neprs vllnost, da sa Je odplaalo od re< sarvnega aklada, ne da bi ae Is kasslo isgubo ln ne da bi se c tem sklepalo na občnem zboru, bl seveda oblast najbrš zahteva la vseh mogočih pojaanil. Toliko v Informacijo, da morete po laet nam preudarku prav preaoditi kaj Je sa Vaše raamere priprav nejše. Z odličnim spoštovanjem Gabrovšek. 1. r." Naš Gabrovšek, ki se je posvetil duhovniškemu stanu, a je presedlal svojo spiritualno stanovsko dolžnost najprej na politiko SLS, nato na sekularno ravna-teljsko službo pri denarnem In kreditnem zavodu, po- begu iz domovine pa je izkoristil svo, prvotni duhovniški stan za propagandno delo nekdanjih izkori ščevalcev slovenskega naroda zatem pa se je po umiku mastne mesečne plače zopet povrnil na svoje duhovniško delo, pod krln ko katerega nadaljuje svojo prejšnjo nepošteno pot, taisti Gabrovšek je učil svoje sokole ge, kako se naj denarne izgube in poneverbe prikrivajo s pre našanjem vknjižitev v razne sklade, "ker ni nikogar, bi bi pr vladi računske zaključke pregle doval, kaj šele študiral" — da pes pa pri sv. Vidu odpušča grehe svojih grešnih ovčic. Vzlic vsemu temu škandaloznemu o zadju pa mu dajejo moralno ii materialno podporo vsi tisti, k radi političnega "prepričanja prigovarjajo svojim pajdašem da je SANS tisto zlo, ki pomsga v stari domovini zatirati vero in cerkev. Ta članek bi moral bi ti eden tistih. Faktično pa kaplan Gabrovšek še več kot pred petnajstimi leti sam jasno zapisal, kdo in kako iz oblasti željnih plasti njegove strsnke so slovenskega kmeta in delavca Iz že mali najbolj tisti, katerim narod najbolj zaupal — prec stavniki vere in cerkve SANS j ma slučajno le to zaslugo, ds hoče vse tske lumpsrije pred-očtti tudi slovenskim priseljencem v Ameriki. Naj narod ve resnico' Vsi podatki v tem članku »o povzeti iz objavljenih poročil v MNovi zadrugi", vmesni komen Ur ps Je dostavil SANSov tajnik. . Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije edenski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) (Nadaljevanje) IZ DELAVSKEGA IN STRO KOVNEGA QI1ANJA Moč delavske organizacije Jeseniške delavske strokovne organizacije so poslale preko letos 100 tovarišev, ki s<] se najbolj izkazali pri svojem delu na letni odmor. Glavni odbori delavskih strokovnih organizacij širom države pa so poslali še večje sku pine delavcev v delavske počitniške domove ali pa v državne hotele, kjer so jim za nagrado za uspešno delo plačali vse stroge počitnic. V tem so delavske strokovne organizacije poka« zale veliko moč in praktični pomen prizadevanja za večjo bla-l|injo svojih članov. Naše stro (ovne organizacije skrbe za svo-članstvo na vseh poljih, tako na socijalnem pri sodelovanju upravam podjetij glede plač in mezd tako glede socijalne in higijenske ter tehnične zaščite iri raznih delih, kakor tudi na vigu kulturnega stanja. Letos so hodili delavci na dopusta v Vrnjačko banjo, v kopališče Pa-ič, v naš slovenski Gozd Martuljek, v Stubiške toplice, na Jadransko morje itd. Veliko je bilo Število delavcev, ki so jih poslale na svoje stroške v znak priznanja naše tovarne in druge gospodarske ustanove, še večje pa je število tistih, ki so jih poslale naše strokovne organieacj-e. Slovenski glavni strokovni odbor je poslal 15 delavcev v počitniške delavske domove, 72 pa v državne hotele ter je izdal zanje skoro 70,000 dinarjev. Posamezne delavske strokovne podružnice pa so jih poslale seveda na stotine. V Srbiji je poslal srbski glavni strokovni odbor preko 1,100 delavcev v delavske počitniške domove in hotele, poleg tega pa Ša 86R vajencev. Stroški za preskrbo so zne sli v Srbiji preko dveh milijonov dinarjev. Na Hrvatskem je odšlo v počitniške domove in državne hotele preko 1000 delavcev, za katere je isdal hrvatski glavni strokovni odbor preko e-nega milijona dinarjev. Izdane ga je bilo denarja v te namen« v letošnjem letu 6.500,000 dinarjev delno za stroške dopustni-kov in pa za stroške popravil in gradnjo novih počitniških delavskih domov. i Kovinar Kovačič Leopold je ob tej priliki poslal svojim to vanšem kovinarjem na Jesenice lepo pismo, v katerem pravi: "Strokovna organizacija je bila tista, ki me je poslala na oddih na Bled in mi plačala vse stro ške oskrbe. Stanujemo v hotelu Jelovica, ki je na novo pre urejen in nudi gostu vse udob nosil. Za časa okupacije je bil tam nastanjen zločinski Gesta po, sedaj pa uživajo v njem de- Zlatico Balokovič v Sloveniji lavci iz vseh krajev države lepe dneve zasluženegs oddiha. Približno 100 nas je v hotelu in si-jsjno se razumemo med seboj in kar ne moremo verjeti, da je to mogoče, da smo postali lastniki vseh teh lepot in udobnosti« Ne morem pa razumeti, da kdo i še godrnja, češ, delavska organizacija ni potrebna in da človek samo plačuje. Razvoj gre svojo pot dalje in kdor še ni spoznal te resnice, se bo slej ali prej pre pričal, da je v našem interesu, da krepimo moč naših delavskih strokovnih organizacij, ki so nam v velikem in teškem boju zlasti med narodno osvobodilno borbo prinesle toliko pridobitev, da imamo občutek, da je vse to naše in da, če delamo, delamo za sebe in za bodočnost naših otrok." a Slovenski tehnični tfro« kovnjaki v Macedoniji V letošnjem poletju je odšla v bratsko Macedomjo večja skupina »ilovenskih delavcev in tehničnih strokovnjakov, da pomagajo tamošnjemu delovnemu ljudstvu, ki trenotno nima na razpolago dovolj strokovnih moči. Nafti delavci so s veseljem prijeli za delo, da tako mani« festu njo bratstvo tudi v dejanju. (Dalje prihodnjič.) (Od našega doplealka.) Zlatko BalokovlČ se Je mudil oktobra in novembra mesecs v Jugoslaviji ter Je priredil več koncertov tudi v Sloveniji. Radi svojega slovesa velikega slovanakegs mojstra In pa rsdl pomoči, ki Jo Je dajal v nsjtpšjlh urah svojemu narodu, Je naše delovno ljudstvo v Sloveniji sprejelo umetnika In rodoljuba s največjim navdušenjem ln manifestiralo svojo krvno poVessnest s vsemi našimi rojaki Isven naših maja. Občutili smo. da nI stal na odru le velik upetnlk. sin hrveiekege nsrods, temveč naš prijatelj in to-variš in Je sate odjeknila njegova Igra v naših srolh bol) kakor pri drugih umetnikih. — Slika prikaauje sprejem Zlatka Balokovlča na UublJanakem koladvoru, kjer so mu prvi stisnili roke slovenski politični In umetniški predstavniki. ČASOVNI KOMENTARJI (Nadaljevanja s I. atrsal.) vse dramatične in pomembne igra? Potrebno bi bilo, da bi vsi isti, ki so igrah že v tej igri, sprejeli vloge in vprisoritev bi bila izvršena bres posebnih težavi Komur Je kaj do slovenske kulture, se bo zbudil ln bq-delovali j ^OlMSmiCOM IN ČlfANOM JEDNOTE Kader pilile Proeveti tU ▼ glavni urad SNPJ. ne v naslovu napraviti poštne številke t) sa beaedo "Ckleage". Na kuverti vselej aepUitfi Chicago 21 IM Te bo ofakU 4ele ne šUušk! polti, nam pa pa* amttle doalevllanle pošle- Nam je žal... mm še m Dokler ne bo dosežena večja produkcija, zaloge blaga male električne oprave, je ta določena v prodajo samo trgovcem. Ko bo zaloga blaga dovolj visoka, in nam dovolila prejemati naročila za večino vrst blaga, bo publika obveščena o temu. COMMONWEATH EDISON COMPANY All sta naročeni na dnovnik ~Proeveto"f Podptfejte svoj listi Ready for Their Health Exam Razni mali oglati 2 FLAT 5*5 WITH BASEMENT apartment including old established painting business with materials and tools. SEE THIS REAL BUY 4619 N. DRAKE SEWING MACHINE OPERATORS Experience not necessary 48 hour Week Time and Vi after 40 hours Pleasant working conditions Good Pay AJAX QUILTING AND MFG. CO. 3001 S. Kilbourn Avenue EXPERIENCED MAINTENANCE MAN AND WIFE to take charge of building. Capable of renting apartments. Sober. $200.00 per month and furnished apartment. References. Telephone PLAZA 8322. V ZALI Dr. IVAN ............................. me vidite pred sabo, zdajci bi ga bil razčesnil! Tako vam povem! Pa je vendarle res, in Če se sedaj prikažem na vas, pa so otročaji za mano in me zasmehujejo, kakor da sem se rodil kje v gorjanski koči in ne v Bretančevi hiši, lepo sezidani, lepo pobeljeni in v dvoje nadstropij postavljeni! Stari Brentač, ki je že davno pod zemljo, se vrti kakor vrtavka v svojem grobu, če ima količkaj prilike, da gleda vse to, kar počenja njegov edini sin na svetu! Starega Brentača edini otrok sem bil, in lahko rečem, da sem bil otroče, ki so se ga veselili ljudje in angeli. Ko sem prejel prvo sveto obhajilo, je prigovarjal kaplan gospod Juri mojemu očetu, naj bi me dal v šolo, češ: "Prav gotovo pride v škofovo hišo in mogoče je, da se spričo bistre glave še vzpne do škofa ljubljanskega, kar ni najzadnja in ne najslabša na svetu."—"Kdo pa prevzame moje lepo posestvo?" je odgovoril stari Brentač. "In ali mislite, da bi mi v grobu dobro delo, če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih?" Ostal sem doma, in trdo me je držal oče, da sem bil slabši od hlapca pri hiši. In ko sem že nosil škornje čez koleno in na telovniku debele in svetle gumbe, p« mi ga še ni pokazal; denarja, tako da skoraj nisem vedel, k4j je vi* no na svetu. In molilo se je v hiši, |h lahko rečem, da vi vsi, kar vas je tu—gospod Amlrej bodi izvzet—niti ne veste, kaj je mojitev. Nekaj očenašev pozobljete in najlepše pridige v cerkvi prtspite, pa mislite, da ste molili! Pa ni tako! Pri Brentačevih se je molilo in molilo se je vsak večer, in stari Brentač je molil, kakor sedaj sploh nič več ne znajo moliti. Potem pa smo šli v posteljo in oče je v pozni noči tuintam pregledal posteljo za posteljo, če vse spi v božjem imenu in če kdo ne ponočuje. Če je iztaknil prazno ležišče, pa je vzel debelo gr-čavo palico v roke in čakal, dokler se ponočnjak ni tiho priplazil domov. Pa so ga sprejeli udarci, da ga je minil sluh in pogled in da je s črnimi vtiskami plačal ponočnjaški račun. Samo enkrat me je zapeljal hlapec, da sva šla v soboto ponoči na vas in da smo s fanti nekaj zapeli sredi vasi. Pa nikdar več, ker tako sem bil pretepen, da se mi je zdelo štirinajst dni, kakor bi dva dni ležal v stopah. Pa nikdar več! In zato sem komaj vedel, kaj je vino na svetu, in brez greha mi smete verjeti, da tudi nisem vedel, kaj je ženska na svetu! Pač, to zadnje se mi je nekam dozdevalo. Takrat je služilo pri nas mlado dekletce, Ro-movševa Polonica. Kakor zrela višnja je bila in kakor makov cvet, kadar je v najlepšem cvetju. In delavna je bila, da smo jo imeli vsi radi in po8ebno tudi gospodar. Nekdaj sva s Polonlco razmetavala kopice na travniku, in takrat mi je zdajci pričel biti svet prav zelo všeč. Vse je bilo lepo, gore in doline, njive in travniki. Sredi vsega tega pa je bila najlepša Romovševa Polonica. In res je bila lepa! —"Reci katero dekletu," sem si mislil, in ko je ravno mimo mene nesla plast sena, sem jo potipal nekaj po rdečem licu in dejal: 40slj« prihodnjič.) (Nadaljevanja) Ko bi bil ti, šepasti Tinče, svojo Lenčko, ko si jo dobil pod svojo streho in ko si začutil, da še zmerom oči zavija za tisto mlezvo, enkrat ali dvakrat prav pošteno in prav krščansko pre-mlatil, kakor se premlatl snop v nasadu, ali meniš, da bi ti ušla v Ameriko? Nikoli ne! Nikar da si brskal po svinjaku za skobcem, šel bi bil rajši na pod po cepec in Lenčki, ki je lazila v mraku z brezpametnim fantom, bi bil moral ž njim pesem zapeti, da bi bila zdajci ugledala vse črne oblake, kar se jih je kdaj nagrmadilo nad starim Blegašem! Vidiš, to je moja misel, in če bi bil tako ravnal, bi ti živela žena še danes, in še danes bi te vprezala v jarem, kakor te je vprezala tiste dni, ko Pečarjev Miha s svojimi murčki še ni bil prišel iz Amerike!" "Tepla pa bi me vendarle ne bila, kakor tebe tepe tvoja!" Tako se vtakne v besedo Tinče, in sicer s prav strupenim glasom. In Miha klavrno pobesi glavo in se ne raz-togoti, kakor smo pričakovali. "Res," odgovori mirno, "res, včasih me okle-sti, ker sem bil ob svojem času nekaj predober, in dobrota proti zakonski ženi je sirota! To si zapomnite vsi, kar' vas je oženjenih in kar vas je neoženjenih. Ves svet naj si to zapomni, pa bo prav in dosti bolje, kakor je sedaj! No, če pa menite, da vam bom s suhim grlom gonil svoje statve, se motite. Gospod Andrej si je ravnokar privoščil kupico rdeče kapljice, in sada) vam povem, da mi ne pride beseda iz grla, dokler ni prišlo vino v grlo! Vsakemu delavcu gre plačilo, in po tem se ravnajte, posebno proti meni, ki sem mnogo pametnejši od šepastega Hiščarja, ki vam je dolgo uro' sušil svoje mokre otepe, ne da bi bil dobil le kapljice pijače!" "Piti boš moral počasi," se zasmeje gospod Andrej, "ker nam zaloga že pohaja. Tudi ni pošteno, da že sedaj zahtevaš plačilo, ko nam pravzaprav nisi še ničesar povedal!" Ko izprazni natočeno kupo, odgovori žalostni Miha: Ničesar povedal! Kdo pravi kaj takega? Ali vam nUem izpregovoril dosti pametnih in resničnih besed? In resnična je tudi ta, da sem pravi pijanec na svetu, in v desetih farah mi ga ni vrstnika. Tamle Jernač izpod Skale hoče biti pijanec—oh, ti moj Bog, mene P°gl®J. Pa *>°š tel® vedel, kaj je pijanec! Vse to, vse to, krščanski ljudje, zaradi zanikrne žen-ake, ki sem jo po nesreči vzel v zakon! Dostikrat in tudi v največji pijanosti sem tako jezen, da bi najrajši vse razbil, vse, ves svet in še kaj po vrhu! Oj, ti duša moja, koliko si trpela in koliko še trpiš! No, pa kaj bi se jezil? Naš Bog je ustvaril jezo, ali tudi vino je ustvaril, da se vojskuje drugo z drugim. In modro je tako! • Če bi mi bil pa kdo pravil v tistih časih, ko sem imel dobro dvajset let in sem bil najgorših eden—da ne rečem najgorši, kar jih je stalo po deseti maši pred cerkvijo—če bi mi bil takrat kdo povedal na uho, da bom na stare svoje dni takale umazana in trztrgana krpa, kakor (V. 8. Public Health Service Photo) These »workers are lined up tor their chest X-rays—to make sure that they haven't tuberculosis. Periodic chest X-rays, to And TB before its outward symptoms are apparent, are advocated by tuberculosis asaociatlons. The campaign of the associations against the disease Is supported by the sale of Christmas Seals. Modern Bungalow Home 6 ROOMS DOWN and 2 ROOMS UP Oil Heat - Enclosed Rear Porch -Kitchen Cabinet and Shower Room in Basement (Plastered) -No Repairs Needed - I Car Garage - Building Modern and fn A-l Condition - Close to All Transportation - Immediate Possession.—Price $17,000. Phone ^RIVERSIDE 2662 For Radio Cabinet Department Njegova udobna »Q^JJ gorkota od pomore trpljenju 4545 W. Auguda Blwd. HRBTOBOLA ALI GLEDATE ZA DOBR PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima ask takih prilik 0 Pridružite se milijonom, kt prisege Jo ns Johnson's BACK PLASTER— narejen, da od pomor« hitro hrbtnim bolečinam. Preskulen po zdravnikih s stotinami ljudi, da deluje! O Uporabljati U plaster. Je kot bi Jemali fforkotni "pad" na delo s seboj. To milo zdravljenje premeta kroienje. GREJE vai hrbet, olajia bolečine ln okorelosti. Je čisto. NJega moč ostane za več dni. O Johnson's BACK PLASTER varuje proti hladu, zvete miMce, da pomoč ravno na boleč prostqr. Narejen pri Johnson dt Johnson—ime, ki pomeni kakovost le petdeset let. V vseh lekarnah. (JANITRE8SES) Takoj od sačelka plača 72 He uro. po treh mesecih 77%e n»' in po šestih mesecih po 12% ŽENSKE ZA ČIŠČENJI V VSE! DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 1 ure ponoči. Oglasite se pri shopping days lift Razni mali oglasi Drava teče proti vzhodu v upoalovalnem uradu u « v pritličju 309 W. WASHINGTON Eatabliahed baking manufacturer will intervnew appllcania for FULL TIME JOBS TUESDAY and WEDNESDAY, DECEMBER 3 AND 4 10 A.M. to 2:30 P.M. EXCELLENT STARTING WAGES $30.35 for 40 hours $39.30 for 48 hours NIGHT PREMIUM PAY • Paid Dressing Time • Paid Holidays and Vacations • Meals at Cost • Choice of Day or Night Shift Automatic lncreeees plus all employee benefits U«! Preaveto 1 ČL droit** !«• Naslov-------------------- Ustavite tednik In f priplilte k -Ji članov noji druilaet v ^ ČL droit" i 1. _ .... .............ČL društva I c ~________ ______ČL društva I ~ ........... ..ČL društva I M||1[ _ Driars -..... —.....................Star 3 APPLY: 4753 N. BROADWAY I Ask for Mr. Lindquisd