^ vak d*n razen ^ in praznikov toüed daily ex«pt Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravniikl prostori: 3657 South Lawndale Avo. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4904 ^rEAR XXXIX Cona lista Je S8.00 — matter January 1«. I«A at tha poat otttea Qlteote. under the Act of Coma of March a UTI CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 12. MAJA (MAY 12). 1947 Subscription $1.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 92 Acceptance for mailing at special rate of poaHfe provided for in »action 1103 Act of Oct. 3. 1917. authorised on June 4. 101« ongres odobril finančno in jaško pomoč Grčiji, Turčiji frumanov načrt »prejet z veliko večino gla-i0V. Vsi amendmenti zavrženi. Križarska rojna Prot* komunizmu in Sovjetski uniji. Amerika že poslala orožje in strelivo Grčiji ishiogion. D. C.. 10. maja.— rt, ki daje neomejeno ob- predsedniku Trumanu gle- inanene in vojaške pomoči ji in Turčiji in čigar namen Itavitev pohoda komunizma rjenje vpliva sovjetske Ru-je bil sprejet z veliko ve-v nižji kongresni zbornici, lačrt je glasovalo 287 kon-nikov, proti pa 107 kon-nikov. Glasovanje je sledi-¡tri besedni bitki. načrt je glasovalo 160 de-ratov in 127 republikancev, pa 13 demokratov, 93 re-kancev in Vito Marcanto-clan Ameriške delavske ike v New Yorku. Glaso-je demonstriralo prvi raz-med republikansko večino m zasedanju kongresa. Vsi loženi amendmenti, ki so predloženi z namenom, da meji Trumanova oblast, so poraženi. icrt je bil potem poslan se-ki je sprejel slično zako-ijo 22. aprila s 67 proti 23 vom. Med načrtoma so ma-jstne razlike, ki bodo iz-ave na konferencah med nižje in višje kongresne nice. uman je dobil v smislu jetega načrta neomejeno t v izvajanju nove ameri- tunanje politike, katero je asil 12. marca na skupni članov obeh kongresnih nic. Grčija in Turčija bo-obili $400,000,000 v prvi fa-'ižars-ke vojne proti Rusiji, bosta lahko upirali komuni in sovjetski agresiji. Trnje, ko je nastopil pred kon->m, poudaril, da je finančna 'jašku pomoč Grčiji in Tur-xitrebna in v interesu za-Amerike. irika bo prevzela vlogo te Britanije kot "zaščitni-»liru in reda v Grčiji in gr-monarhistične vlade, ki se slej vzdrževala na krmilu nočjo bajonetov britske o-ile. Grčija bo dobila ,00(1,000 in velike količine ukega orožja, streliva in drugega vojnega materiala. A-merika bo poslala vojaške častnike v Grčijo, kjer bodo vež-bali grško armado 100,000 vojakov in ji pomagali v zatiranju grških gerilcev, ki po Truma-novi izjavi ogražajo monarhi-stično vlado. Turčija bo dobila $100,000,000. Ta vsqta bo potrošena za vež-banje in oboroževanje turške armade, ki šteje do 800,000 vojakov. Amerika bo na podlagi sprejetega načrta pošiljala Grčiji in Turčiji tudi bojne ladje, tanke, topove in bojna letala. V teku debate o Trumanovem načrtu so bile razgaljene vse pretveze v pravi luči. Zagovorniki sploh niso poudarjali, da je namen načrta mir. Priznali so, da sta Trumanov načrt in doktrina v bistvu napoved vojne Rusiji. Kongresnik Bender, republikanec iz Ohia, je skušal izločiti vse klavzule vojaškega značaja iz načrta, a ni uspel. V svojem govoru je obsojal birokrate v državnem, vojnem in mornarič-nem departmentu. Ožigosal jih je kot hinavce in vzkliknil: "Načrt je napoved agresivne vojne proti Rusiji. Bog naj ima usmiljenje z nami za vse, kar smo danes storili." Državni department je razkril, da ameriško orožje in strelivo je bilo že dostavljeno Grčiji. Razkritje je v poročilu o sklenjenih kupčijah. Prej je bilo naznanjeno, da je tudi Velika Britanija < poslala veliko število strojnic, orožja in nekaj bojnih letal ter tankov v Grčijo.' Domače vesti Nov grob v Ponnl Yukon, Pa.—Dne 6. maja je umrl v bolnišnici v Greensburgu Anton Kosec, član društva 117 SNPJ. Star je bil 49 let, rojen v Vodicah pri Kamniku, od kjer je prišel v Ameriko z materjo in bratom za očetom, ko je bil še deček. Tukaj zapušča 83 let staro mater, ženo, tri hčere in zeta, v Clevelandu pa brata. Is Minnesota Ely, Minn. — Pokojni Joseph Mavetz, ki je 2. maja umrl v bolnišnici v Duluthu, je bil star 67 let, doma iz vasi Matene pri Igu, v Ameriki od 1904. Član društva 268 SNPJ je bil čez 20 let in več let tudi predsednik, kakor tudi član ABZ. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, šest .poročenih hčera in brata, v starem kraju pa brata in štiri sestre.—V zavodu Cook Home v Duluthu je umrl Frank Stele, star 73 let, doma iz Podboršta pri Komendi na Gorenjskem, v Ameriki od 1910, član ABZ. V stari domovini zapušča dve hčeri.—Tukaj sta se poročila Fred Povhe in Mary Zgonc, oba člana društva 268 SNPJ. Is Clevelanda neral MacArthur otovil Japonce •ki«». 10. maja. — General l»s Ma. Arthur je dal Ja-em uradno zagotovilo, da - < /mki ščitili, dokler > podpisana mirovna po-1 odločno pa je zanikal ' bo Amerika prevze-Japonskt v bodoč-Poročilo ]e bilo objavljp-¡tanku med generalom arJ« m Hirohitom. Mac-' 1 da bo obramba < nosti zavisela "v"i.t mirovne pogodbe. " r" bo ]>odpisana, je za-Jal''r ke v rokah okupa- *n,tvv pogodbe ^arsho unijo *>v*duna maja. — George ; ' "dnik Pittsburgh ' »al Co., je napo-zadovoljive po-unijo UMWA, I ' "i,l»k je John L. ' "voril pred ¿lani ' k olivnega kluba. K >/koče v premo-j' Airajo i/ vlad Ako se n< ■'Vala v odnošaje ' unijo, bi bili * "^emi ivicru. Nedrzavljanu preti deportacija Du luth, Minn., 10. maja. — Federalni imigracijski uradniki so aretirali Caria R. Newstroma na obtožbo, da je prišel nelegalno v Združene države in da je član organizacije, ki propagira strmoglavi j en je ameriške vlade s silo. Newstrom je bil rojen na Švedskem in v Ameriko je prišel 1. 1909. On ni ameriški državljan. Uradniki so ga aretirali v svrho deportacije. Aretiran je bil tudi William Hoey, ki je prišel v Ameriko iz Kanade. Cleveland.—Umrl je Florjan Šetina, star 49 let, doma iz Kala pri Prečnjah, član WOW. V Ameriki je bil 38 let, po poklicu livar. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hier, dva vnuka, brata in sestro, v starem kraju pa tudi sestro. — Družini John Oberstar iz Collinwooda je umrl dva tedna star sinček.—V bolnišnici Glenville se nahaja Rudy Tomšič ml. iz Euclida, ki se je moral podvreči operaciji na sle piču.—Iz bolnišnice se je vrnila Anne Kumie iz Collinwooda.— Poročila sta se Frances Zobec in Michael Manko. — V bolnišnici Glenville se nahaja Bronko Je lenič, sin družine Frank Jelenič iz Euclida, ki se je moral podvreči operaciji. Pri družini Frank Jelenič ml. pa so se usta vile rojenice in pustile prvoro-jenko. Omejitev jurisdik-cijskih stavk i Izločitev komunistov iz unij Washington, D. Cm 10. maja.— Senat je odobril nadaljnje re-strikcije z amendiranjem proti-delavskega zakonskega načrta, da se omeji jurisdikcijske stavke in sekondarni bojkot. A-mendment je predložil senator Taft, republikanec iz Ohia «n načelnik odseka za delavske zadeve. Sprejet je bil tudi amendment senatorja McClellana, demokrata iz Arkanaasa. Ta določa, da federalni delavski odbor ne sme potrditi nobene uni je, ako se njeni uradniki komunisti, sopotniki komunistov, ali pa člani katere koli organizacije, ki propagira strmoglavlje-nje vlade. • Opozicijo proti amendmentu je vodil senator Murray, demokrat iz Montane, kar je razkači-lo Tafta. Murrayja je obdolžil premišljene zavlačevalnc taktike. Predlog senatorja Balla, republikanca iz Minnesote, za revizijo Norris - LaGuardijevcgu zakona, ki prepoveduje sodiščem izdajanje injunkcij proti unijam v konfliktih z delodajalci,, je bil poražen. Bali je avtor zakonskega načrta za odpravo zaprte delavnice. Amendment senatorja Tafta je bil sprejet s 65 proti 26 glasovom. Za amendment je glar sovalo 46 republikancev in 19 demokratov, proti pa 23 demokratov in trije republikanci. Pomanjkanje kruha in drugih živil v Franciji Pariz, 10. maja. — Pomanjka-nje kruha in drugih živil povzroča nepokoj med delavcf* v Franciji. Rudarji v severnih provincah so odložili orodje v znak. protesta. Protestne demonstracije so bile sklicane v Parizu in drugih mestih. velika britanija ni izpolnila obveznosti napram zidom Laka Succoaa. N. Y., 10. maja. Dr. Abba H. Silver, načelnik ameriške podružnice židovske agenture za Palestino, je citiral izjave britskih in ameriških u-radnikov, da podpre svoje trditve, da Velika Britanija ni izpolnila obveznosti napram Židom. Ko je dobila mandat nad Palestino od stare Lige narodov, je dala zagotovilo, da bo Palestina postala domovina Židov. Silver je nastopil pred člani odbora za politične zadeve generalne skupščine Združenih narodov. Predlagal je imenovanje posebne komisije, ki nsj bJ zahtevala pojasnila od Velike Britanije glede deportacije več tisoč Židov, moških, žensk in o-trok, ki so skušali priti v Palestino. Poudaril je. da je Velika lagala Imenovanje "nevtralnega" odbora 11 članov^ ki naj bi vzel v pretres vprašanje prise-ljevanja Židov v Palestino. Warren R. Austin, načelnik ameriške delegacije, je v bistvu priznal trenje med Ameriko In Rusijo. Ozadje trenja je dominacija dežel na Srednjem vzhodu. Imenovan je bil pododbor, ka-terega tvorijo reprezentantl A-merike. Rusije, Velika Britanije. Francije. Egipta. Kanade, Avstralije. Čehoslovakije In Argentine Ti bodo študirali palestinski problem in potem predložili poročilo skupščini. Dr. Silver je bil povabljen pred odbor in s tem mu je bila dana prilika do izraza stališča Židov. Svoje argumente je podprl z dokazi, /aeno pa je ostro Odsek odobril mirovno pogodbo Truman priporoča hitro akcijo Britanija, ko je dobila mandat, obsojal Veliko Britanijo »n Ji o-slovesno obljubila, da bo olaj- čital. da ni Izpolnila obveznosti Šala dotok Židov v Palestino. Ameriška delcgacijs je prtxi- Washlngton. D. C.. 10. maja.— Člani senatnega odseka za zunanje zadeve so soglasno odobrili mirovno pogodbo za Italijo, o kateri nasprotniki trdijo, da je preostra in da nalaga pretežko finančno breme Italiji. Pogodba za Italijo je bila sestavljena in potrjena na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu. Italija bo morala plačati vojno odškodnino $125,000,000 Jugoslaviji, $105,000,000 Grčiji, $100,000,000 Rusiji. $25,000,000 Abesiniji in $5,000,000 Albaniji. Pred člani senatnega odsek.« so mirovne pogodbe /a Rumu-nljo, Bolgarijo in Ogrsko. Pred-«ednik Truman pritiska za hiti o odobritev in ratifikacijo mirovnih pogodb. Za ratifikacijo je potrebna dvetretjinska večina glasov v senatu. Odsek §e izrekel za zniianje davkov Washington, I). C., 10. maja.— Senatni odsek a finačne zadeve sc je z osmimi proti petim gluso-vom izrekel za znižanje dohodninskih davkov od 10.5 do 30 odstotkov. Znižanje naj bi stopilo v veljavo 1. julija. Ako bo kongres odobril načrt, bodo davkoplačevalci prihranili skoro dve milijardi dolarjev. Koristi bodo imeli v glavnem oni posamezniki, ki imajo velike dohodke. Bojazen pred komunizmom v Evropi Washington, D C . 10 maja,— Enajst ameriških industrtjcev je izrazilo bojazen pred komunistično poplavo Evrope Izjavili M), da bo komunizem zajel vso Evropo, če ne bosta Nemčija in bivši kongresnik mav pred zveznim sodiščem Skušal je rešiti svoje prijatelje pred voja-sko službo ZAGOVORNIK ZAHTEVAL REKORDE Washington, D. Cm 10. maja,—■ Vladni tožilec je povzročil senzacijo v sodni dvorani z izpovedjo priče, da je skušal bivši kongresnik Andrew J. May iz Kentuckyja rešiti nekega ukro-bata in okrog 40 drugih prijateljev in sorodnikov izdelovate-ljev municije pred službo v armadi. May je bil načelnik kongresnega odseka za vojaške zadeve. Zagovarjati se mora na obravnavi pred federalnim dis-triktnim sodiščem na obtožbo prejemanja podkupnine. Trije drugi obtoženci so pred sodiščem. Ti so brata Murray in Henry Garsson, direktorja kompanij v Illinoisu, ki so do-bile od vojnega departmenta naročila v vsoti $78,000,000 za orožje in strelivo, in Joseph F. Freeman, njun agent in lobist v Washingtons Slednji je povedal, da je dal bivšemu kongres-niku $50,000 za kompanijam storjene usluge. Kot priča je nastopil na obravnavi polkovnik Clarence J. Hauck. Dejal je, da ga je May okrcal, ker Je prezrl apele, naj prepreči, da akrobat in drugI ne bodo pozvani v vojaško službo. Hauck je priznal, da je na pri-tisk May j a izposloval premesti tev sarženta Alberta Freematt», sinu Josephu F. Freemana, Pacifiku v Ameriko. Obravnava je razkrila, da so imeli tudi drugi kongresnikl tesne zveze z izdelovalci orož ja in municije. Predložena je bila evidenca, da sta se May in Murray Garssoon zavzela pr generalu Elscnhowerju za stol nika Josephs Garssona, sina Murrayjo, ko Je imel priti pred ameriško, vojno sodišče v Evropi zaradi storjenih prestopkov Hauck je priznal, da Je on spisal pismo z upelom na Eisen howerja, katerega je podpisal May. Warren Mugee, zagovornik bivšega kongresnika, Je zahteval od Haucka koplje rekordov nanašajočih se na odnošaje med. njim in člani kongresnega odseka za vojaške zadeve. Sodnik Henry A. Schweinhuut je nato prekinil obravnavo. Drhal grozila farmarju Razobesitev rdeče zastave razkačila veterane Duluth. Minn.. 10. maja. — In tervencija s strani pomožnega šerifa K. F. Busyna je rešilu farmarja Rasmusa Bulenda preti vojnimi veterani, ki so ga nameravali napasti. Busyn je dejal, da je Bulend razobesil rdečo zustavo poleg svojega doma na 1. maja. Vojni veterani so opozorili šerifski u-rad, da ne bodo odgovorni za posledice, če farmar ne bo aretiran v določenem Času. Aretacija je sledila na obtožbo, da Je Bulend Izvršil prestopek z razobesitvijo rdeče zastave. Bulend je pri zaslišanju dejal, da ni član komunistične stranke, toda veruje v več komunističnih doktrin. Pri nJem so našli protiklerlkalne letake se rije "Črna internaclonala" In knjigo "Velika zarota proti Rusiji", v njegovi spolnlci pa Stalinovo sliko. Knjiga in letaki so bili zaplenjeni. Bulend, ki je dobil ameriško državljanstvo 1. 1923, čaka na zaslišanje v jet nlšnici okraja St. Louis. Poljska sklenila pakt s Cehoslovakijo Varšava, Poljaku, 10. maja,-Vlada je naznanila sklenitev I ljujejo. Delavske demonstracije v Hamburgu Protest proti pomanjkanju živli Hamburg, Nsmdlla. 10. maja. ■n* Člani strokovnih unij so odložili orodje In demonstrirali v glavnem delu mesta, kjer je u-rad unij. Bulkon urada je bil okrašen z rdečimi zastavami. Demonstracije so bile organizirane v znak protesta proti pomanjkanju živil v Hamburgu, ki je v britski okupacijski coni, Nemški listi so objavili vesti o demonstracijah v Porurju, k»ir so bili odmerki živil znižani na tisoč in manj kulorij dnevno za osebo, Demonstrucij v Hamburgu se je udeležilo čez 100,000 delavcev. Skoro vse delo je bilo u-stavljeno, toda nemirov ni bilo. Živilska kriza je zajela tudi ameriško okupacijsko cono. U* rsdniki ameriške vojaške vlade sg priznal», du je situaciju rešim. Izrazili so bojazsn pred nemiri in izgredi. Priznali so tudi, da ni izgledov za izboljšanje situacije v bližnji bodočnosti. paktu s Cehoslovakijo, ki določa odprtje mej trgovini med državama. Pogajanju glede sklenitve ekonomskega dogovora se nada- preiskovalni odbor objavil poročilo 0 situaciji v grčui Now York. 10. maja — Odbor kakor tudi v borbi proti Rusiji treh članov, katerega Je Ustano- in slovanskim sosedom Grčijf va dvajsetega stoletja, poslala v na severu. Skrajna levila pod Grčijo v svrho študije situacije,! vodstvom komunistov vidi v je pravkar objavil svoje poro- Trumanovem načitu sredstvo čilo o rezultatu V tem pravi, zatiranja o|iozlilJe proti grški da so grški rojalisti in desničar- reskelji." jI pozdravili Trumanovo dok/r!-1 ČJi|n| ,hJI>,|(U fn|nk Sm<|. no in ameriško Interveneljo, le- t ^r„kar 1/. Chlcaga, Wil vičarji pa so jo obsodili in ozna-(Jj-m |f MrN,,||f bivši vojaški čili za podporo majajoči diktaturi.' Odbor pravi na podlag! ugotovljenih dejstev, "da center In velik del nekomunistične levle« zavzemata stališče, da izbira v Grčiji nI med komunizmom in ataše ameriškega |>oslanlštva v Atenah, In Elizabeth Darbahlre ki je bila članies štaba srnerl-4kega uiada za inforrnaeije v Atenah, V Grčijo so do*peli v februarju In bili lam devel tednov, V tej dobi m* imeli razgovore z voditelji desničarskih in levičarskih grup rojalistično reakcijo. Srednja pot I Avstrija dobil! prilike za zvt-lje mogoča, toda cilj ne bo doM - J šanje Industrijske produkcije | >*n z nasilnim zatiranjem op" | da bosta lahko plačevali račune i /irlje Ustano/a dvajsetega stolrtj. za živila in material. Vodja! Desničarji v giski vladi m» u I je privatna raziskovalna orga-grupe, ki je obiskala Nemčiji* ver jeni. da bi» njihova sila oja-j nl/at Ija finančna siedstva do- .......r_______ __________in Avstrijo, je bil Gibaon Ca-1 /sna z amerrfko finančno po- Mvs i/ sklada, katete^u je do napram" Židom Član» britske ¡rey. predsednik Yale & Towne rrktčjo v borbi pfOtl komuni ločil pokojni Edward A Kilene delegacije »o ignorirali očitke Mfg Co. jatotii in drugim nasprotnikom,1 velet»govoc v Bostonu, Masa. truman proti omejitvi števila vojaških misij Tajni načrti razkriti v teku debate o po-moti Grčiji ZAVAJANJE AMERIŠKEGA LJUDSTVA Washington, D. C» 10. maja.— V nižji zbornici je /lastala kon-fuzija, ko so bili kongresnikl v teku debate o finančni in vojaški pomoči Grčiji in Turčiji Informirani, da se Je predsednik Trumun izrekel proti omejitvi števila ameriških vojaških in mornurlčnih mlBlj In oboroženih sil, ki bodo poslane v državi. Razkritje, da sta vojni tajnik Patterson in mornaričnl tajnik . Fonestal drugače govorila v lavnosti nego pri zaslišanju pred člani odseka za zunanje zadeve, je povzročilo senzacijo. V Javnosti sta naglašala, da bo število vojaških in mornaiičnih sil omejeno, na tajni seji pa sta pou-darjala, da armada in mornarica morata imeti proste roke. Tti dejstvo Je razburilo več kongresnikov, ki podpirajo Tru-munov program in doktrlpo, da mora Amerika pomagati vsetn državam, kuterc ograža komunizem. Kongresnik Mundt, republikanec iz Južne Dukote, je predlagal omejitev števila vojaških in mornuričnih misij na sto članov in citiral Patteraono-vo deklaracijo, da ne bo vodil opozicije proti rsatrlkcljam. Kongresnik Bloom, demokrat Iz New Yorka, je povedal, da se je Patterson premislil pozneje. Ko Je nastopil na tajni seji odseka za zunanje zadeve, Je Izjavil, da ne sme biti restrikcii, "Kaj prav za prav pomeni beseda 'omejitev' v načrtu?" Je vprašal Mundt. "Ali bo Amerika omejila oboroženo silo, katero namerava poslati v (učijo, na 10,000 ali 100,000 mož? Velika Hritanija ima še vedno oboroženo bilo okrog 15,000 m^t v Grčiji. Govorice, da so Truman, Patterson In Forrestal za neomejeno vojaško pomoč Grčiji in Turčiji, me vznemirjajo. Ameriško ljudstvi» mora biti in-formirano o vseh detajlih programa, da bo vedelo, kam drži pot " Kongiesnik Hoeven, republikanec iz lowc, je dejal, "da so Truman, Patterson In Forrestal izpustili mačko iz vrečs. Ameriške matere in očetje so upravičeni do zaščite, da ne bodo ijihovi sinovi ponovno poslani ia bojišča v tujih državah." O-{la*il ne je kongresnik Rizley, republikanec iz Oklahome, ln dejal: "Mi ne smemo varati in zava-luti IjudNtva Nikdar nisem ver-el trditvam, da h<»do ameriške /ojaške In mornarične misije ¿mojem* Kako naj bi misije /. »mejen i m številom vojaških In nornaričnih častnikov vežbale utško armado čez pol milijon j mož'' Naša dolžnost je odprto iii/iiaiije, da je Trumanov na-rt v hutvu na|joved vojne Ru-♦Ijl." Dva amend merita sta bila |k»-a/ena pil glasovanju. Eden bi >11 dal besedo organizaciji '¿diužeiiih narodov pri reševa-tju g»'»kih in turških proble* •nov, drugI pa bi bil omejil Tru-tianovo oblast v akcijah v pri-og Gtčljl in Turčiji Nova zmaga britske delavske stranke Ja»iow, Anglija, 10 maja. — Ki nest Kernyhoufth, kandidat za fM*lan< u n« listi delavske stranki», je zmagal pri nadomestnih volitvah Zas**del bo sedet, ka-teregs je Imela Kllen Wilkin-suri, ki je pred nekaj tedni u-nirHw Pri vseh -nadomestnih volitvah, ki so se vršile po juliju 1. IU4T» »o ztnagali laboriti. PROSVETA PONDEUEK, 12, MA.TA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Zdruiene drssve (iseen Chleaga) In Kanado 11.00 na lelo, S4.00 sa pel lata. 12.00 sa ¿eirt leta; sa Chicago in okolico Cook Co.. II.S0 sa celo lelo. M.7& sa pol leta; sa Inosemstvo 111.00 Subscription rstes: t or the United Slstes (except Chicago) and Canada M.QO per year. Chicago and Cook County If SO per year, foreign countries 111.00 per yeer Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nenaroienih ¿lankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi itd ) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je prllošil poštnino. Advertising rales on agreement- Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only when accompsnisd by self -addressed and its m pa d envelope. Naslov na vse. kar Ima stik s llstomi PROSVETA 2S57 • 59 So. Lawndale Arg., Chicago 23, Illinois wL naAÜL naÁsdbjht Saboterji miru na delu V deželi je zadnje tedne nastala precej velika kampanja proti ratifikaciji italijanske mirovne pogodbe po zveznem senatu. To kampanjo so organizirali vplivni italijanski politiki in intelek-tualci obeh generacij—imigranti in tukaj rojeni. V svoj odbor za preprečenje ratifikacije so pritegnili tudi razne vplivne Ame-nčane, ki zdaj lomijo kopja v interesu intalijanske in mednarodne reakcije. Med temi ljudmi vidimo tudi bivšega pennsylvanskega "new dealskega" governeija Karleyja, ki se je nedavno proslavil pred nekim kongresnim odsekom z odprtim hujskanjem na vojno proti Kusiji. Dejal je, da je treba na Rusijo čim prej zmetati čim več atomskih bomb—vsaj to je bil smisel njegovegu govora. K temu naj rečemo le to, da je po blaznicah veliko bolj pametnih ljudi kot je on. Sigurno pa manj nevarnih! Slične ideje je pred istim odsekom propagiral tudi mr. Bullitt, bivši ameriški poslanik v Moskvi. On je šel še korak dalj in priporočal organiziranje sto-procentno gestapovskega sistema, po katerem bi vlada lahko hitro pometala v koncentracijska taborišča "vse komuniste, ko pride čas." Oba ta bivša "newdealovca" in diplomata sta se vsaj nekaj —v resnici veliko—naučila od nacifašizma! George Karle je spisal tudi brošuro—vsaj pa posodil svoje ime kot avtor—v kateri pobija ratifikacijo italijanske mirovne pogodbe, pred nekaj dnevi pa je nastopil pred senatnim odsekom za zunanje zadeve z isto misijo. Brošuro je izdal prej omenjeni italijansko-ameriški odbor. Poleg Earleja je v ospredju te kampanje, poleg vplivnih itali-janskih politikov in intelektualcev, tudi bivši državni podtajnik Sumner Welles, ki je že tudi nastopil pred senatnim odsekom. Dalje znana publicistka Dorothy Thompson, Norman Thomas in druge velike zverine. Thomas pobija ratifikacijo te pogodbe na shodih in v Cullu. ★ (.«lavni argument te propagande je, da se je Italiji s to mirovno pogodbo storila velika krivica, ratifikacija te pogodbe bi pa pomenila, da bi tudi senat, sploh vsa Amerika sankcionarila to krivico. Z nacionalizmom prežeti in imperialistično nagnjeni Italijani so morda res prepričani, da se je Italiji zgodila nezaslišana krivica, kajti izgubila je svoje afriške kolonije, pretežni del Julijske kraji ne s Trstom in Polo vred, kakor tudi pretežni del bojne mornarice, oborožena sila pa je omejena na 300,000, kar sigurno ni malo in bo ie vedno dovolj veliko breme za Italijo. Povrhu pa h«» morala plačati tudi nekaj čez $300 milijonov vojne odškodnine, kar je gotovo dovolj majhna denarna kazen za škodo in kriminalstvo fašistične Italije. Mi se ne čudimo, uko Italijanski nacionalisti in imperialistl javkajo nad teini določbami. Čudimo pa se onim Italijanom, ki se radi sklicujejo na Pravico, še bolj pa onim asortiranim "liberalnim" in "radikalnim" Američanom, ki pravijo, da so proti imperializmu, zdaj pa se hinavsko jokajo nad to pogodbo in agitirajo proti njeni lutifikaciji! Po logiki teh "antlimperialistov" bi motala Italija menda dobiti vojno odškodnino od Jugoslavije, Rusije, Albanije, Grške in Etiopije zato, ker jih je napadla in se mislila zopet imperialistično nasititi. To pravimo VNled tega, ker o kakšni drakonični mirovni pogodbi tukaj sigurno ni govora. V resnici se je s to pogodbo storila veliko večja krivica Jugoslaviji, kajti Italiji ostane se vedno nekuj slovenskega ozemlja—zapadni del Goriške t Gorico vred. Od storjene materialne—ne pa človeške —¿kode pa ji bo plačala komaj nizke dveletne obresti. Enako Rusiji in ostalim državam, katera je napadla. Toda če bo Rusija hotela dobiti tiste male reparacije (5100 milijonov) od Italije, jo bo morala prej založili s surovinami. Politika visoke diplomacije vodi v vojno Coraopolis. Ps,—Američanom se ne more očitati, da nismo darežljivi ljudje. Zgleda pa, da so nam bolj pri srcu naši bivši so vražnik» in diktatorji kot pa naši sobojevniki iz zadnje vojne. Kitajski diktator je že dobil lepo nagrado od nas, to pa iz razloga, ker preganja komuniste. Saj jim je tudi naš Truman napovedal boj na življenje in smrt, kakor svoj čas Hitler. Ampak takkat, ko je on rogovilil, jih ni bilo še toliko in tudi se niso bili na tako slabem glasu kot so da-nesj Hitlerju so res zmešali štrene, sedaj pa nikogar ne nadlegujejo. Sploh pa jih tukaj ne more biti veliko, vsaj jaz dose-daj še nobenega ne poznam. To >>a mislim, da radi tega, ker ni na nikomur na čelu napisano, kaj je. Saj to je tisto, kar bo delalo tudi Trumanu preglavice v boju proti njim. Za časa prohibicije ni bilo tako težko izslediti "munšajnarje", kajti vsak je imel kotliček, komunisti pa še tistega nimajo. Zdi se, da je naš predsednik Truman res dalekoviden politik, kajti pronasel je, da so Darda-nele turška last, skozi nje pa se komunisti iz Rusije sipljejo kakor čebelice iz panja. Torej zato bo dobil Turčin od nas milijone. Grški kraljiček bo tudi dobil naše milijone, če bo treba pa tudi vojake. Ko je revše izvedelo, kako smo mu naklonjeni, mu je pa precej zrastel greben. Pravi, da bo sedaj z lahkoto uničil svoje sovražnike — v mislih ima tiste junake, kateri so pognali laške roparje s svoje zemlje, medtem ko je on vedril v Angliji. Ako bodo šli res naši vojaki v grške planine pobijat tiste stradajoče domoljube, si s tem ne bodo stekli nobene časti ne sebi ne svoji domovini. Toda časi se spreminjajo! Tedaj, ko so Grki podili Lahe s svoje zemlje, Jugoslovani pa Nemce, jih je občudoval ves svet, prav tako tudi Ruse. Kmalu po vojni pa sem slišal govoriti nekatere, češ, zdaj smo naklestili Nemce in Japonce, zdaj pa bomo še Ruse. Jaz sicer nisem polagal nobene važnosti takemu gobezdanju, ker sem vedel, da je tam slama, kjer bi morali biti možguni. Ko je Hitler pričel z vojno, so govorili, da je zblaznel, sedaj pa kaže, da je tista blaznost nalezljiva. Najprvo se jo je nalezel Churchill, sedaj pa je postala kar epidemična. Nekateri pravijo, da ni resni-cu, da bo Turčin s pomočjo na ših milijonov komuniste lovil v mrežo, ampak da jih bo dobi zato, da bo dobro opremil arma do, katera bo varovala pretrole, za nos v Egiptu. Zdi se mi, da je ta domneva brez podlage. Naše petrolejskt družbe bodo poprej izčrpale ves petrolej v Egiptu in spravile profil, kot pa jih bo kakšen Rus ali komunist oviral pri njihovem poslu. Hitler je opremil svoje armade samo za vojno in sedaj se vse dela po njegovem kopitu in če ne bodo kmalu odkrili 1« Delavska demnostraclja v New Yorku proil Hartley-Teftovemu antiunljskemu sakonu. Sprejeli so resolucijo, s katero so posdra vili akcijo za sdružanje CIO in ADF ter sa boj "proti reakciji in poeabnlm privilegijem." Osvaltu. On je preminul 20. aprila, ravno na dan njegove 70-letnice. Pokojnik je bil rojen v ! vasi Novi Binkel, fara Draga na Dolenjskem. Videl sem ga še eno uro pred smrtjo, nisem pa vedel, da je smrt že tako blizu, zato sem odšel. Drugo jutro sem pa dobil sporočilo, da ga ni več med živimi. V mladosti se sicer nisva poznala. Prvič sem ga srečal na domu njegove poročene hčere in takoj spoznal, da je blaga duša. Rad sem ga poslušal, ko je pravil svoje doživljaje. Udeležil sem se njegovega pogreba. Ko je svečenik opravil svoje ceremonije pri odprtem grobu in ko je tudi društveni tajnik opravil svojo dolžnost, je pristopil še njegov 80 letni brat, položil svojo ovelo roko na krsto in z močnim glasom spregovoril: Ljubi brat, Ti si prestal, mene pa še čaka." Nadaljevati ni mogel, ker mu je žalost stiskala srce. Pogled na starčka je bil res ganljiv. Tudi mene je nekaj stisnilo in roka je mehanično segla v žep po ruto. Pa tudi drugim poleg mene se ni nič bolje godilo. Naj zadostuje. Dragi prijatelj, počivaj v miru, sorodnikom pa moje globoko so-žalje! Tone Kebe. da mi nas rva bogov s slepoto, kakor so Hi in Pesem teh MMirtiiunih oboževalcev Italije In saboterjev miru, ali bolje izmiiltve gre za tem, du zavlečejo ratifikacijo te pogodbe za nedoločen čas. (Te ljudi imenujemo "aaboterje miru" vstal te^a, ki r so vai v spiednjlh vrstah vojnih hujskačev in sejalcev sovraštva med Vzhodom In Zapadoin, posebno pa proti Sovjetski ka proti Hitlerjevi vojni blazno Rusiji. Ye*, tudi Norman Thotnas, ki je vrgel svoj pacifizem med «ti, *e bo vojna zopet začelo Mato sni o in nedavno v Callu med vrsticami dejal, da bo proti Rusiji morda (»olicben tudi tiboroJen nastop ... In to od tistega Thomara, ki je preti 1'eatl llaihorjem z vsemi štirimi deloval, tir Mimo proti ameriškemu vstopu v vojno, marveč tudi proti vsaki pomot i ob steno |>otlsnjenl Angliji in Franciji! Vse to, ker du-nes bolj sovi a/l Rusijo kot je ktial si^vtažil Hitlerjevo Nemčijo, Mussolinijevo Italijo itli Krancovo Španijo! ... Na eni strani za-atiupiju ameniko ljudstvo » »¡trupom proti Rusiji, na drugi pa |Mtbija militaiiiem, ki se koti in redi na tem strupu. Ali z drugo t>e*edo kai /gtadt, spiotl podere I Humnei We|les, k.»kot tudi drugi, je preti senAtnim odsekom argumentiral, naj ae z ratifikacijo počaka tako dolgo, dokler ne pride tudi do sklenitve mirovne |M»godl»e * Nemčijo In Avstrijo. Z drugo besedo, italijanska mirovna p<»go oiški podgoverner In "new dealer" On Je pred »enatnlm mlse kom dejal, da bi ratifikacija te pogodbe ne bila v skladu s "Trn matiovo doktrino " V teku tf<> dni po ratifikaciji te pogodbe bi anglo-ametiške čete — in tudi jugoslovanske — namreč morale umakniti s tr/nškega oremlja, kar bi pomenilo pripustitev Trs*a Tržačanom In pa — jugoalovanskcmu vplivu . . . Tega pa Bog nas varuj, kajti Jugoslavija je v sovjetski sferi! In če bi jugoslovansko sovjetska senca padla na Trst, hi lahko preskoeila tudi v Italijo, k^i pa bi bila groza vali gto&ot Zato senat ne sme ratificirati te |>ofz vseh treh pod ruin ic SANSa v Clevelandu se že trudijo. da bo ttspeh konvencije za jamčen. Pričakujemo, da bodo zunanje naselbine poslale za dmtnn število delegatov, da bo tivna., Niti ene naselbine ne bi smelo biti, da ne bi bila potom svojega delegata zastopana. Zato urgiram, ¿a pošljete svoje delegate na to konvencijo! Tistim, ki želite za te dneve prenočišče, svetujem, da se gotovo ob pravem času javite s(>o-daj podpisanemu, ali pa sestri Josephine Tratnik, tajnici odbora za stanovanje. Tako se bomo izognili nepotrebnim sitnostim zadnje dneve. Odbor za stanovanja bo poskušal preskrbeti vsem delegatom in posetnikom, če bo to le mogoče, privatna stanovanja pri naših rojakih v Clevelandu. Pri temu posebno prosim naše rojake v Clevelandu in okolici St. Clair ave., če imate kakšno'sobo na razpolago, da nam to takoj sporočite, da bomo vedeli in bili pripravljeni za sprejem teh kon-venčnih gostov. Seveda tudi Collinwood pride v poštev, ker je transportacija tukaj dobra, e * • Dalje ste prošeni, da si rezervirate vstopnice za Kristanov večer, ki se bo vršil v soboto, 31. maja, ker odbor bi tudi rad vedel koliko gostov lahko pričakujemo za ta večer. Brez dvoma vas je veliko prijateljev iz zunanjih naselbinah, ki ste sledili delu tega velikega moža med nami ameriškimi Slovenci skozi vsa ta leta, odkar se nahaja med nami. Torej oddajmo priznanje njegovemu delu s tem, da se odzovemo povabilu in skupno v njegovi navzočnosti proslavimo njegovo čestljivo 80-letnico! Seveda ne smem pri temu pozabiti kulturnega programa, ki bo podan v petek zvečer, t. j. na praznik kinčanja grobov. Podan bo ob priliki konvenčnega zborovanja. Program je za ta večer pripravljen z bogato vsebino in ne bo vam žal, če se ga boste udeležili. Imeli boste par ur duševnega razvedrila z ostalo delegacijo na SANSovi konvenciji. > vsako jutro Henrvja. ki UM po igra slovenske polke ^ f Neke«a J^ra pa ^ eo farmarji v bližini Salfcn godbo najeli za pie.no Odločila sem se, da poide, di jaz tja, da se spoznam s tanti. Ob 8. uri sva bila z jim Japetom že tam, pl*,, je pričel ob devetih. NaJ plesali čvetorko, katero še, videla nikdar poprej. Vze precej časa, da bi se človei učil tega plesa. Igrali slovenske polke in valčke videli, kako so bili ti Ameri veseli in plesali polke in va Dobro se mi je zdelo, ko sei dela, da tudi drugi narodi ] jo slovenske melodije. Sij i ski godci so bili tistim far jem tako všeč, da so jih j najeli za 14. maja. Ti godci so nastopili tud predstavi v dvorani Memoi Salemu. Odnesli so prver kajti občinstvo jim je na ploskalo. Udeležba je bila velika. Prejela sem pismo od r dveh nečakov iz Ljubljane šeta, da se pravpridno uči kar dobro zapojeta "Hej \ de, hitite, zapodite, zatriti žigalce slovenskih domov." Frances Mih« t: Zadnja naša seja je bila dobro posečena in je bila tudi uspešna. Razpravljalo se je dosti o prihodnji konvenciji in bilo je storjenih več dobrih zaključkov. Izvolili smo vseh 10 delegatov, do kateri!^ je naša podružnica št. 48 upravičena. Naši delegati so: Anton Jan-kovič, Jos. Terbižan, Rudolph Lisch, John Poznik, Jos. Štefan-čič, Theresa Gorjanc, Ivan Bos-tjančič, Louis Petrovčič, John Zaic, Andrew Božič, Gertrude Bokal ter primerno število namestnikov. Za pevski zbor Jadran je izvoljen Leo Wolf. To je za sedaj ^se, kar nam je znano iz našega okrožja o prijavljenih delegatih. Pričakujemo, da se bodo odzvala tudi ostala društva in poslala svoje delegate. Pričakujemo, da bodo na konvencijo prišli tudi par naših gostov iz rojstne domovine, ki nam bodo prav gotovo povedali veli ko zanimivosti iz Slovenije in Jugoslavije na splošno, o njiho vem delu, prerojenju in vstajenju. Na našo slovensko javnost tu v Clevelandu apeliramo, da si rezervira te konvenčne dneve za obilen poset vseh prireditev. Ves preostanek je namenjen dobrim namenom, ki jih vrši organizacija SANS. J. F. Durn, tajnik podružnice št. 48 SANS. Iz Salema Salam. O. — Končno smo so izkopali iz dolge zime, vendar pa je treba še vedno od časa do časa pobnzati v peč. Ko piAem te vrstice, slišim po radiu, kako praznujejo evropski narodi delavski praznik f»rvi maj Da bi že prišel čas. da bi ga po vsem svetu praznovali miru' Sedaj pa k stvari. Že pred šestimi meseci sem pričela poslušati radijski farmarski program, ki ga oddaja radio-postajs WKBN v Youngstownu od šeste do sedme ure zjutraj. Nenadoma To m ono Lindnn. N. J,—Letos « obiskala moja dv^ nečaka, Žugel iz Salinasa, Cal., in Križe iz Toronta, Kanada, smo bili veseli njunega o John Žugel se je pripel, Californije z aeroplanom. nja je trajala 12 ur. Ko vedel, da bo Šel njegov b nec na obisk v domovir sklenil, da nas obišče. Ca in nič ne reče. Po treh se je moral posloviti in zo je odpeljal z aeroplanom v Californijo. Na posta Long Island so ga sprenu ji sinovi in hči Mary Pa Obiskal nas je po 17 letih ima svojo tovarno v Salin« je član SNPJ že od 1. 1927, prišel iz stare domovine. , ročen in ima dve hčerki. John Križe si je Ifupil listek v Torontu, ker pa j šel parnik poškodovan iz cije, je moral čakati na parnik, kakor tudi ostali p ki so kupili vozne listke nadi. Spremili smo ga v York, od kjer se je z di Slovenci, sedem po števil peljal s pamikom Erme Povedali so nam, da so d1 plačali za vozne listke, ka, hov agent ni poslal denar robrodni družbi v New Nekaj jih je bilo iz Tirni» Kirkland Lakea, John Ki Stanley Mihelič pa iz Tc Poslovili smo se od njih želeli srečno potovanje v Jugoslavijo. Meseca marca je umrla Yorku nam dobro poznan Louisa Makse. Bolehala let na revmatizmu. Sf sva se v Thomasu, W. V Ameriko je prišla i z L Vedno mi je pošiljala v< karte, za letošnjo veliko i so jo položili v grob. N« no počiva v amerisk. : Bila je članica društva SNPJ v New Yorku. Agnas P"» Pismo iz Poljan Munising. Mich. -Sie pismo sem prejela od price Helene Truden n I Notranjskem. Med drui' še: , "Ko se je prišla iUh ofenziva. Je prodrlo v Italijanov kot listje in tri vasi so bili tri dni. K» prišli od Loškem p<*>« in Babnega polj- 1 n,c; žito in krali kokoši kopali ves krompir n« dv< vah. . . Prišli so nsm pm'*™ bodo zažgali vas. ' narod. Razumljivo bili veseli. Kmalu na ' naprej, čez dve uri f» * nili In dejali, da imU* morajo zmI**U vas sem zaslišala slovensko polko in valček Bila sem radovedna kdo igra slovenske melodije, potem to pot r- pa sem v Prosveti čitala dopis S ' Hribarja, da je godbenik sin mrs. Dobrovolec, ki se je pisala konvencija Č m bolj reprerenta-1 poprej Radk. Sedaj poslušam več so odšli pro<» B Uu V Poljsnsh «m< (Dalle «a I h Razgledi po stari domovini (Od natega dopisnika Franja Aleša ) ljudsko gospodarstvo (j bodo nas stradali! Siraieoii» lakota" je postala Nepriljubljena pri nekaterih frih krogih zapadne demo-" Po teh vidikih so Ju-fe odklonili, da bi UN-ba dodelila določeno količino r Bivši generalni direktor flRE mr. La Guardia Js la-pred komitejem sa «ko L;, in finančna vprašanja ¿¡racije Združenih narodov, grajajo Združene države na Lvaaib "dvostranskih" polkah zalo, ker želijo izkoristili živež kot sredstvo za pri-* na druge države. Tudi Jugoslavija je smatrala, , je politika "dvostranskih" «odb namesto načela medna-Lega sodelovanja v pomoči za jave-žrtve fašističnega nasi-I, politika izsiljevanja v korist juh interesov posameznih ka-ialističnih skupin. Po primeru z Grčijo, kjer bodo 1 350 milijonov dolarjev poso-la uporabili ogromno vsoto za »roievanje, komaj 20% pa za jqx>darstvo in ostale koristne piene, — je jasno razvidno, da Kio imperialisti z "dvostran-pogodbo spremenili Grčijo akonomsko kolonijo. Politika la pomoči" in strategij« s laso »la dve obliki ene in isto aperialistične politiko, ki s sps-ilacijo i povojno bedo neksts-k držav stremi za gospodarim in političnim zavoJ«va-nbl Ni grožnje, da bi s« nova Ju-slivija morala ukloniti taki jlliiki "pomoči" ali pa, da nas ido izstradali, jugoslovanski irodi odgovarjajo s globokim Mirom. Mi smo s« v narodno- frobodilnl vojni v obrambi svo-liarodne svobode upirali mno- Mečjim grožnjam ter jih pro-ugovdli in nismo pokleknili. t* grožnje z lakoto puščajo v h delovnih ljudeh presir do Sik, ki se nameravajo poslušati tega nečastnega orožja. V preteklih dveh letih si je no-1 Jugoslavija prizadevala obriti in razširiti trgovske stike Britanijo in Ameriko. Kakor »vzpostavili mnoge stike z iavami vzhodne in zahodne Tope, želimo tudi s Veliko (ilanijo in USA čimprej in *bc]j razširiti izmenjavo bla-1 Že pred letom dni smo se »razumeli z Angleži v nekate-I vprašanjih trgovinskega in »cilne^a prometa, ali do kon-sporazuma ni prišlo, ker isačeli Angleži zavlačevati po-danjanja in ni naša krivda, če i podajanja še niso definitivno »cana. Jugoslavija je pravo-«0 in točno izpolnjevala vse težnosti določene s trgovin» f1 sporazumi. In to bomo M» tucii v bodoče, čeprav bo-' obveznosti večje kot so bile «h dveh letih. Novem-J*"' 1946 je bila naša pla-praktično že urav-«fcna in smo plačali ves dolg. «zvoj naše zunanje trgovine, • ' ■J' Izstavljena v okvir ^"¡aukega načrta, jasno ka-•"t"pamo dosledno po poti in poglabljanja svo- 7 ' " klh odnosov z ino- I"' številnih primerih Imovinskimi pogodil ' '«"umi državami pa, d& J 'i-kan m eenjen tr-t ""ižabnik, s katerim želi 'r« in trdne stike o-u lf < držav na svetu. [^¿un slovenske republike je bil "«'«»no sprejet • izdatkov in do-« nlje je bil spro-! rednem zase-'|»seine. Prora- ima sIr^if-rfn pf>_ l^larstvo in ». '»on dinarjev, veni je 307.490.- erwi delo in no- » tvo 5.475,- ri /d ra vst vena 6. Državna uprava in administracija 452,108,061. 7.. Proračunska rezerva 63,-565,216. . 8. j Izdatki ljudskih okrajnih ljudskih odborov 709,365,000. Skupni isdatki 3.223.863.000 dinarjev. Dohodki: 1. Dobiček iz državnega gospodarstva 1,176,000,000 dinarjev. 2. Dohodnina (davek) 839,683,-000. 3. Dohodki ustanov in uradov 56,700,000. 4. Razni neprevideni dohodki 50,000,000. 5. 5% davka na promet proizvodov 345,285,000. 6. 50% od taks 46,850,000. 7. Dohodki iz pror. okrajnih ljudskih odborov 709,365,000. Skupni dohodki 3.223.863.000 dinarjev. Proračun ljudske republike Slovenije je uravnotežen. • ■ , IZ DELAVSKEGA IN STROKOVNEGA GIBANJA Živahna dela na "mladinski progi" Samac-Sarajevo Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo mladinske delovne brigade na progo, kjer se vršijo živahna dela. Naša mladina hoče tudi leto dokazati svojo sposobnost in predanost osvobojeni domovini pri izgradnji in obnovi. Število prijavljenih mladincev in mladink stalno narašča. Od previdenih 180 tisoč mladincev, ki bi gradili to važno prometno žilo v Bosni, je število prijav-ljencev narastlo na 250 tisoč in še narašča. • Ne sanao mlada, tu-di star« Jo sajsl val navdušenja, ki si ga ni mogoča zamisliti. čeprav moramo graditi a krampi in lopatami, ker nam Js okupator zapustil sama opuatošsnja in nam primanjkuje strojev In teh ničnih pripomočkov. V naši mladini je neuklonjiva volja, da živo in na terenu z delom svojih rok ustvarja predpogoje za naš nadaljni gospodarski razvoj. Zato ni čuda, da gleda zunanji svet na našo mladino kot pa fenomen, svetal zgled, ki je mogoč samo v novi, prerojeni Jugoslaviji, deželi junakov Dela. Delovni polet mladine prihaja prav posebno do izraza na tistih točkah, kjer so najtežja dela. Pri gradnji predora Vranduk je v polnem teku borba s trdim kamnom. Vsak dan ustvarjajo mladi minerji nove možnosti za racionalnejše izkoriščanje tehničnih sredstev, ki so na razpolago. Pri tej minerski brigadi sodelujejo tudi mladinci iz Grčije ter Trsta. V tem času dela 1700 mladinskih minerjev pri gradnji predorov. Vsaka "sme-na" dela le po 4 ure dnevno v predoru. Velike težave povzroča tudi gradnja velikega mostu čez Savo, kjer bodo potrebovali 900,000 kg železa in 200,000 kub. metrov lesa. Pospešeno se izdelujejo tudi tračnice za progo V ta namen so obnovili četrto Simens-Martinovko v železarni Zenica. Tudi v Varesu so usposobili za obratovanje drugi plavž, ki je bil med vojno hudo poškodovan, da bi mogli pravočasno dobavljati železarni v Zenici dovoljne količine surovega železa. a Enotnost novega socijalnega zavarovanja Stara Jugoslavija je izvajaia socijalno zavarovanje za delav ce in nameščence v interesu ka pitalističnega razreda. Ker je dopuščala veliko število samostojnih ustanov socijalnega za varovanja, je praktično razbijala enotnost delavskega razreda Naše novo «ocijalno tavarovanje sloni na načelu enotnosti. Socijalno *avarovanja Js «notno sa v»« delavce, nameščence in u službene*. Po zakonu o socijalnemu zavarovanju. ki je «topil letos v veljavo, izvaja naloge socijalnega zavarovanja Državni zavod za socijalno zavarovanje, vse kategorije delavcev, nameščencev in uslužbencev so v pravicah in dolžnosti do socijalnega zavaro- vanja enake in kunčno splošna obveznost zavarovanja zajema vse delavce, nameščence in u-službence ne glede na vrsto dela in na način plačila. V stari Jugoslaviji je bilo lepo zvenečo geslo o svobodi in enakopravnosti spremenjeno v grobo izkoriščanje, v novi Jugoslaviji pa je urejeno novo razmerje socijalnega zavarovanja do države in do delavskih strokovnih organizacij. Da bo novo socijalno zavarovanje tudi uspešno. J« bil uatanovljan S vst socijalnega savarovanja. v katerem sodelujejo tudi d«lavsk« strokovna organizacija. Delovni UudJs novo Jugoslavije nimajo sadaj nobenega raz-oga. da bi aa bali sa obstanek In rasvoj socijalnega zavarovanja in tudi n« potrebe, da bi se borili za svoja pravic« v tam zavarovanju. * Ljudsko zdravstvo v Sloveniji Ljudsko zdravstvo je bilo v stari Jugoslaviji na primitivni stopnji in kakor mnoge druge panoge, ki so imele dolžnost skr-» 3eti za delavstvo, tudi jako zanemarjeno. Proračun za zdravstvo v bivši dravski banovini je znašal za leto 1934-35 komaj 17 milijonov dinarjev, 1. 1938-39 le 21 milijonov dinarjev. Po osvoboditvi do konca 1. 1945 je vložila ljudska oblast že 65 milijonov, v letu 1946 pa že 176 milijonov dinarjev. V novi proračun za leto 1947 pa je predlaganih 135,000,000 dinarjev polet; novih investicij v bolnice in o-stale zdravstvene ustanove. V letu 1939 je bilo v Sloveniji vsega 3,000 bolniških postelj, v letu 1946 že preko 5,00Q, za leto 1947 pa je predvidenih 5,700 postelj, čeprav je bil del bolnišnic med vojno porušen in nekatere bolnišnice v veliki meri izropa-ne. V letu 1939 je bilo v Sloveniji vsega 16 zdravstvenih domov in postaj, v letu 1946 jih je bilo že 46, a za leto 1947 jih je predvidenih 52! * Izseljenci se vračajo Sredi aprila je prispela v par-nikom "Radnik" v pristanišče Split prva večja skupina naših izseljencev iz Francije in Kanade. Izseljenci, ki jih stara Jugoslavija ni mogla dati kruha, so bili v najboljšem razpoloženju in so takoj ob prihodu na rodna tla manifestirali svojo ljubezen do rodne grude s tem, da so poslali maršalu Titu, simbolu edin-stva in bratstva jugoslovanskih delovnih narodov, pozdravno brzojavko: "Ko stopamo na sev-ta tla osvobojen» domovin«. T« pozdravljamo dragi tovariš maršal ln pr«ko Teb« v a« tisi«, ki so doprlnaŠall tsik« žrtv« pri oavo-bojenju Jugoslavija ln ki danes požrtvovalno vlagajo v s« svoj« sli« v izgradnjo domovin«. Zavedamo s«, da br«z vaš« borbe ln d«la n« bi bila mogoča naša vrnitev iz tujin«l" * Darovi naših rojakov v tujini Po poročilu jugoslovanske Narodne banke so poslali rojaki iz Amerike, Kanade in Velike Britanije zopet večje vsote denarju svojcem v domovini. V januarju 1947 je bilo naka- Gospodinjski nasveti Krompir spada med naša naj- čene še tople potresi s sladkorjem. Svež, ie goral; kruh se lepo reže. če nož segrejsš, Piav tako so gnjat lepo reže s segietim nožem. Če je jed preslana, jo precej Glasovi iz naselbin krompirjevo polento ali z dodanim mesnim jedilom, povsod je okusen in dobro došel. Za kuhanje v oblicah vzamemo srednje debelega, da se enakomerno skuha. Če denemo kuhati drobnega in debelega, se zgodi, da se drobni razkuha, debeli pa ostane v sredi surov. Debeli krompir porabimo bolj s pridom za jedi, kjer ga olupimo surovega in zrežemo na večje ali manjše kocke. N. pr. za juho, pire, itd. Za krompirjevo testo je boljši mokaste vrste z laskavo lupino. Da se nam krompir ne razkuha, vodo osolimo ali oki-samo. Zalijemo z vodo le toliko, da je pokrit. Ko vre pol ure, je kuhan. Odcedimo ga in nepokritega pustimo na kraju štedilnika, da se še nekoliko izpari. Najmanjšo redilno vrednost ima baje krompir v solati, nekoliko več ocvrt, največjo pa krompir v oblicah in zmečkan krompir, ki je tudi najlažje prebavljiv in ga zato lahko podajamo tudi bolnikom. Kuhan krompirjev zavitek. % kg krompirja skuhaj v oblicah, olupi in pretlači na desko. Primešaj 35 dkg moke, 1 jajce, pol žlice masti in soli. Hitro ugneti v testo, ga razvaljaj in potresi s prepraženimi drobtinicami, zavij skupaj. Zaveži ga v prtič in kuhaj v slanem kropu približno pol ure. Kuhanega odcedi, zvrni na desko, zreži na kose, zloži v toplo skledo in zabeli h prepraženimi drobtinami. Zraven daš kislo zelje ali solato. Jabolčni kolači. Naredimo na deski krhko testo iz 30 d|» moke, 14 dkg surovega masla ali 10 dg masti, 10 dg sladkorja in 2 i ume njaka, malo soli in par žlic mle ka. To testo hitro zgneti in pusti pol ure pokrito počivati. Nadev pripravi iz Vi kg mošančkov ali drugih prhkih kislih jabolk. Olupi jih, zreži na lističu in duši s prav malo vode in žličko sladkorja, da se zgoste in postanejo lepo rujavi. Ohlajenim primešaj nekoliko marelične ali mali-nove marmelade. Testo razvaljaj in zreii na šti-rioglate krpe, položi na vsako eno žličko nadeva, /.apogni čez nadev vse 4 vogale, zloži na pekač, pomiži z jajcem in speci kolačke v neprevroči pečici. Pe- zanih 6,826 naslovljencem nad 560,000 ameriških dolarjev, 548 naslovljencem 37,000 kanadskih dolarjev ter 600 naslovljencem nad 17,000 funtov sterlingov. To so vidni znaki ljubezni plemenitih rojakov v tujini do njihovih svojcev v domovini, ki jo je tako grozotno prizadela fašistična okupacija. VZGOJNA NAČELA SODOBNE MATERE Odkar se zavedamo kulture, | jem razpoloženju. V jezi sodob važnejša živila. Vsak dan omiliš, če napneš čisto krpo pre-imamo vsaj po enkrat na mizi. ko lonca ali kožice, v kateri jed Ni nam prav nič žal, če ga ima- kuhaš, na prtič pa potresei 2 žli-mo opoldne in potem zopet zve- ci moke. Pusti tako približno čer. Krompir ima' posebno do- jo minut, da se moka napoji s bro lastnost, da ga lahko pripra- slano paro. vimo na različne načine: v oblicah, pečenega, ocvrtega, v kosih zmečkanega, v omaki, v solati, dalje krompirjeve juhe z različnimi drugimi dodatki, krompirjeve cmokc, krompirjeve (Nadaljevanja i t. atraal.) svaljke, krompirjev z a v i t e k, ^ dni , nek dne je krompirjevo polento in dr. Sam M m()J mož ko8it v la,e> ^j pa so prišli Italijani v črnih srajcah in ga vprašali, če je sam. Odgovoril je, da je z njim tudi hčerka, nakar so ga pustili. Oni pa faktično niso bili Italijani, temveč preoblečeni slovenski izdajalci. Nekega dne pa je prišlo v našo vas okrog 30 Italijanov. Eden je vstopil v našo hišo in me zapodil ven. Pričelo je silno pokati. Italijani so napadli partizane, ki so bili na Hostovem vrtu, Hostova Johana pa jim je dejala jesti. Nekaj jih je pobegnilo, ostale so pa pobili. Nato so nas postavili pred Matič-nivo hišo in naperili strojnice ploti nam. Toda pobili so partizane mesto nas. Žrtve so nato zavlekli v našo hišo in vse skupaj zažgali. Poljanei smo veliko pretrpeli. Kamor so prišli Italijani, povsod so kričali, naj gredo v Poljane, češ, da se tam skrivajo partizani. Veliko gorja so povzročili grdi- jeziki. Meni so ubili edinega sina in sem zelo nesrečna. Vas lepo pozdravlja Helena Truden." Prosim, ako kdo ve, kje se na* haja Jakob Mlakar iz Igavasi, Stari trg pri Rakeku. Zanj bi rad zvedel, njegov brat Jože. Ako kdo ve zanj, naj mi pošlje njegov naslov. J«rica Kordish. I Munising, Mich. Odnesena vila Bogat Berlinčan je imel ob VVannskem jezeru vilo. Po nekajletni odsotnosti se je vrnil domov. Ko je dospel do mesta, kjer bi bila morala stati njegova vila, je našel popolnoma prazen, celo z grmovjem zaraščen prostor, sredi katerega je stala tabla z napisom, da se du stav-bišče v najem. Policiju je po večdnevnih poizvedbah ugotovila: kmalu po odhodu lastnika sta prišla pred vilo dva velika voza za pohištvo, voznik je izročil hišniku plačo za dva meseca naprej in ga odslovil, ko je z listinami izpričal, da je za to popolnoma upravičen. Na voza so naložili pohištvo in dan pozneje je prišlo zidarsko podjetje, ki je začelo vilo podirati, dokler je ni tudi podrlo. Na vili je bilo nekaj hipotek, ki jih pa neznani storilci niso odpeljali, pustili so jih velikodušno okradenemu lastniku. stalno zasledujemo v zgodovini človeštva stremljenje, da bi posvetila kultura V temo nazad-njaštva in zaostalosti najširših plasti Človeštva. Zato vidimo, da se v vseh dobah pojavljajo duhovne veličine, ki se dvigajo, visoko nad kulturno-politične razmere njihove dobe. Vsi ti duhovni ustvarjalci so izšli iz jasnega spoznanja resnice in pravice ter se povzpeli do odločnega hotenju pomagati človeku, da se dvigne v polnovredno bitje. Človekoljube vseh dob je vodilo isto spoznanje, spoznanje, da ni trajnega izboljšanju kulturno-socialnih razmer na svetu, ne da bi vztrajno in odločno posegali v vzgojo slehernega človeka. To spoznanje je dovodlo že lota 250 p. Kr. indijskega kralja Asnku do dalekosežnih socialnih ukrepov v njegovi državi. On je bil tudijjspoznal pomen žene v raz-vojiNikiveŠtva in je zato ptiave-til posebno skrb vzgoji deklic in žena. Narodnjaški temni srednji vek je popolnoma zanikal polnovred-nost žene in jo pahnil na stopnjo zgolj seksualnega bitja. A kljub temu danes stoji pred nami izgrajen lik sodobne žene, ki samozavestno nosi na svoji ramah vso težo odgovornosti »lasti kot ustvarjalka in oblikovalka sodobnega človeka. VzRojni cilj sodobne matere je, razgibati vsi» telesne ln duševne zmožnosti otroka in jih razviti do skrajnih meja. Vzgojni smoter sodobne matere je, ustvariti v Človeku spoznanje, da je človek le tedaj najvišja dobrina stvarstva, če Je prevzet z zavestjo kulturnega poslanstva, katero mu Je določeno kot najvišje razvitemu bitju na svetu. Sodobna žena se dobro zaveda, da ,mora orati ledino na vzgojnem področju, čeprav nI pedagoška znanost tako zelo mlada. Jasno je, da smatra sodobna mati za svojo prvo dolžnost, da prouči otrokove duševne ln telesne lastnosti. Kajti šole potem, ko je Jasno spoznala vse dispozicije otroka, more najti pravo vzgojno pot. Mati ki *lvl zavestno življenje polnovrednega Človeka, bo lahko rešila ia pro blem. Saj ve, da njen otrok ni nič drugega, kakor sestav zlasti njenih in moževih nagnjenj, hib in vrlin. Ve pa tudi, da predstav Ijajo vse otrokove lastnosti ves otrokov duševni ustroj za vzgojno delo prav isto, kar je za umetnika kiparja neobdelan kamen ali pa za slikarja umetnika surovo platno. Od umetnikovo ustvarjalne sile, od njegove predanosti, od njegovega etičnega odnosa do dela, zavisi kulturna vrednota njegove umetnine. Prav nič drugače ni / vzgoj niin delom sodobne matere. Ven dar ni samo zakon dednosti, ki odločilno vplivu na duševno strukturo otroka, ampak tudi razmere, v katerih preživlja otrok svoje detinstvo. Otrok, ki je v večji ali manjši tneii doživljal vse strahotne izbruhe podivjanega fašizma, ki Je sleherni dan trepetal v strahu za svoje življenje in se stiskal po zakloniščih v temi in mrazu, otrok, ki Je sam okusil vso bridkost iz-seljenčka, Je š«l v svoji najnož-nejši dobi po poti težkega tr|> IJenja. Prav gotovo J« duševna struktura takega otpka l/redna Zato zahteva tudi Izredne vzgojne metode. Sodobna mati ne vidi v svojih otrocih osebne lastnine, ampak vidi v n)ih polnovredna, a nebogljena bitja, katerim mora utirati prit v polnovredno življenje. Najsilnejša značilnost sodob-n«»ga otroka je njegova piezgod-nja dozorelost To spoznanje moramo upoštevati, če h.očemo doneči harmonijo med materjo in otrokom. Hodobna mati odklanja vnako nasilstvo nad otrokom zlasti prav posebno telesno kazen THesna kazen silno žali llovcftko dostojanstvo, a prav tu je sodoben otrok zelo občutljiv 7.v davno vemo, da ni kazen naj-Ufcp<*šn«)še vzgojno sredstvo, pač pa "ljulx*zen . Vendar moramo strogo ločiti resnično ljubezen do otroka, ki Izvira iz globokega človečarukcgs odnosa do otroka, od on«'ga površnega ču tva, ki ima svoje korenine v materinem aamoljubju. Velika IjuIk zen j« Ta prisor J« bil po*n«t v Sa« Franctacu. ko J« meaina policija napadla Uietonaka atavkarj« ln Viavnovešena, ne pozna plime in akušala razbiti maano pik«tiranj«. RanJ«nih J« bil« v«č da klel fta 27 ar«liranih. T« ftrt«v, ki Jo osek«. Vselej ravna po vsem oh-neao v ambulaoco. «o zbili do n«s«v«*U. Z razbil anJem unij s« v deielo vračale—«tari čaall jektivno z otrokom, ne pa |io svo- na mati ničesar ne ukrene proti otruku, ker se zaveda, da ne more, biti povsem pravična. Krivica se globoko zasidra v otrokovo srce, ki se nam kaj hitro zapre. V tem trenutku smo zapravili veliko drugocenost, kajti, zaupanje je poleg resnične ljubezni tisti ključ, ki nam odpira vsa vratu v otroški duševni svet. Prav gotovo ne stremi sodobna mati za tem, da otroka z uasil-stvom ukroti, pač pa za tem, da si otroka pridobi. Če je to dosegla, je prav kratka pot, ki pripravi otroka do spoznanja, da mu je mati najplemeniteiši, najboljši prijatelj, ki ničesar ne za-pove, kar bi ne bilo njegovi duševni ali telesni rasti v korist. Ker gledamo v otroku polnovrednega človeka, je jaeno, da bomo v najnežnejši dobi budili čut dolžnosti in čut odgovornosti. Pri igračkah začnemo, pri skrbi za rožce, ptičke ali piške, nadaljujemo pozneje pri »krbi sa sestrice in stopnjujemo to naprej v pubertetno dobo, ko mora biti čut odgovornosti Še povsem ss-vesten. Saj sodoben vzgojni smoter ni človeku ugladiti pot, pač pa hočemo učiti otroka spoznavati resnično življenje, Življenje dela, katerega pa bo opravljal t zavestjo, da je najvišja dobrina človeka njegova ustvarjalna moč. Jasno pa jc, da moremo uveljaviti vzgojna načela U v povsem svobodnem, demokratičnem družabnem redu, kjer nI nevarnosti, da bi izrabljal sistem ustvarjalno silo posameznega človeka. Sodobna žena se zaveda, da Je odvisno od tega, kako bo razumela svoje veliko poslanstvo, kako bo postavljala svoje delo, da zavisi v pretežni meri od tega vzpon Človeštva v bodočnosti. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (May 31. 1947). p«l«g vaš«g» Imena na naslovu pomeni, da vam J« s tem datumom poteki s naročnina. Ponovile Jo prsvo-čaano. da ss vam list ne ustavi Tudi realno življenje piše pravljice James Keilly Je bil brezpo seln. Dolgo časa se js potegoval za kako zaposlitev, prabrs- del je ves New York in končno se mu je usoda nekoliko nasmehnila. Dobil je službico kot poslovodja majhnega pr«dm«st-negu kina. Ko je opravljal svojo službo pred vhodom, Je opazil večkrat staro ženico v staromodni, pono-šeni obleki, kako je pred vhodom poželjivo pregledovala ilike vsakokratne predstave in slastno prebirala te slike spremljajo Če besedilo. Gotovo js videla že boljše dni, si Je mislil Ksllly, mogoče je kaka propadla umst niča. Ker Je bil sam raven, je razumel tujp revščino, daroval ji je vstopnico, ki mu jo Js dalo vodstvo kina vsak teden za morebitno njegovo družico. Nemo Ji Je izročil vstopnloo in nwno se mu je starka zahvalila. Dve leti je to trajalo. Nenadoma je starka izostala. Poslovodja Keilly se J« na določen dsn zaman oziral po njsj. Tudi drugi tedan Js ni bilo na i z pregled. Bolsssn? Smrt? Kako se je upravitelj Kaiily kmalu nato (okt. 1U32) začudil, ko so mu razodeli na sodni Ji, da mu je neka gospa Roslay zapu stila v svoji oporoki vs« svoje premoženje v vrednosti v«č mili Jonov dolarjev. (ioapa Koaley je bila starka ki ji je daroval Keilly vsak teden vstopnico za kino, Č«pr«v milijonarka, si ni nikdar nič«sar privoščila, stradala j«, če s« ni zatekla v kako Javno zastonjsko preski liovaInieo. Rila Je vzor skopulje, ljudje so jo *an»č«vali. otroci so jo zmerjali. Zaradi svoje i/red n« lakomnosti s« je bila vsemu svetu odtujila. In prišel Je Keilly in ji J« podarjal vsak teden vstopnico, n« da bi je bil po/nal. Iti starka J« na gradils r oporoko njsgovo ness-bično, dobro src«. Pogovori • ceste A: Dobro Jutro! Je ksj novogs? B: Nič A: Kako: nič? Saj aem bral v današnjih časopisih, da so bili ponoči vlomilci na vseh koncih meata pridno na delu. H Oprostite, to zs Trst vsn-dai ni -nič novega! V Prosvell se dnevi» tf—fi o« in d«lavsk« v«alL AH JIk čil al« vaak da«? riOSVITA (Nadaljevanje) V bližnjih gozdovih zakopavajo Intendanto-vi pomočniki usnje, riž, sladkor, moko, cigarete .. . Telefonisti pospravljajo žico, radiotele-grafisti svoje aparate, propagandisti svoje pisalne stroje in papirje ter arhive, na poslednji kamion mečemo municijo, mine, granate, obleko .. . Naglo, naglo, vse to se mora skriti, zakopati, da ne dobi sovražnik! Vsi zgrabimo in v varstvo zemlje romajo sodi bencina, olja, od-višno orožje, puške, patronjače, vse, vse, kar bi nas oviralo na umiku. Komandant Rado se smehlja. S pipo v ustih hodi med nami in nas opazuje z nekakšnim skrivnostnim nasmeškom, kakor da uživa v naši vznemirjenosti. Star, preizkušen borec je. Komisar Hribar mendra s svojo bolno nogo od odseka do odseka in se smehlja. Oba imata nekakšno magično silo v sebi, s svojo mirnostjo in ravnodušnostjo nas preslepita, uspavata. V bližini že grme topovi, od Škofljice sem se razločno sliši puškarjenje. "Ej, fantje, spet gremo v gozdove!" de komandant nam novincem. "Tam je lepo!" in se kar zasanja nazaj v svoje borbe. "Zdaj se šele pričenja veseli del partizan-stvs!" mu pritrdi komisar in oba se pomembno in hudomušno spogledata. Obed je skuhan Zmagoslavno stoji kuharica Stana pred kotli in nam mežika. Tudi ona je stara borka, ne boji se živega vraga, ljubezniva je in vesels, kadar nam lahko z dobrim postreže. "Fantje, danes se boste oblizovali! Svinjina!" Čepimo v izbici in se sklanjamo nad skodelicami. Topovi grme vse naokoli. Pravkar smo pospravili nahrbtnike, ko priteče straža po vaški ulici. "Nemški tanki so spodaj na cesti!" V trenutku so bili nahrbtniki na hrbtu, iz vseh hlevov vodijo mule in konje in že tovori-mo vreče in zaboje. Komandant Rado je sredi nas povsem miren. "Vsak na svoje mesto! Zbor spodsj pu zadnji hiši. Kritje, avioni so v zraku!" Naglo, brez prerivanja in begunja, je na moč hitro vse pripravljeno za pohod. Letalo švigne tik nad vasjo, pa nas ne opazi. Komisar z bolno nogo je na konju. Zgoraj na vasi že opazimo bele rjuhe, ki jih prestrašeni vaščani razo beta jo. "Do gozdiča ob cesti!" zapove komandant. "Kolona po eden v teku!" Zaienemo se po čistini in že smo v gozdiču. Prav zadnji hip. 2c je jeklena ptica spet nad nami, pa nas ne najde. Sto metrov pod gozdičem je cesta, nad cesto pa gozdovi, k s mor seže oko. Cesto, na kateri so tanki, moramo prekoračiti za vsako ceno. Daleč pred nami je čuti hromenje jeklenih pošasti in nad nami brnenje aviona. Po pet in pet se nas je pognalo čez cesto in kmalu smo bili vsi v gozdovih. Po stezi smo se vzpenjali vedno više in više. Zgoraj na slemenu smo se zbrali. Sonce Je sijalo skozi vejevje dreves, čudovita tišina je vladala tod in ko smo tako na meh-■ 1 ■■» i — ■ - kem mahu sedeli, se mi je zdel gozd kakor silna trdnjava. Tako varnega smo se čutili v tej tišini in tako brezskrbne, da bi najraje zajaeli. Toda zapovedana je bila najstrožja tišina. Preblizu smo bili ceste, preblizu vasi, v katerih so že Nemci. Poslali smo straže tik do ceste, iz-vidniške patrole na vse strani, sai je bil štab zdaj odvezan od svojih brigad. Stab divizije pa ne more biti brez brigad! Naglo smo določili zvezne patrolje, javljajo se prostovoljci in že so ae pričele tkati nitke za našimi edinicami. Sto metrov nad cesto stojim na straži. Sonce se je skrilo za oblaki, listje je padalo na tla in pričelo je rositi. Čepim za skalo in poslušam. Nagli koraki po gozdu! Pripravil sem puško in čakal. Dva nevojaka sta vznemirjeno in preplašeno tekla proti meni s puško v roki. "Stoj! Stoji" Bila sta dva terenca iz Slivnice, ki sta zbežala iz vasi pred Švabl. "Sest tankov stoji pod Slivnico!" sta mi pripovedovala. "Šestdeset Nemcev Je v Mlače-vem in imajo tri topove, ki so jih obrnili proti Krimu. Med njimi je nekaj belogardistov, ki jim kažejo domove naših pristašev!" Poslal sem ju na vrh gozda v štab, da tamkaj poročata. Spet je tišina. Dež prav na rahlo rosi. Ne daleč na cesti se je oglasila nemška brzostrelka. Spet koraki v gozdu. Nekdo teče. Mlado dekle z nahrbtnikom na rami teč? po gozdu. Terenka je iz Žalne, poznam jo, saj sva skupaj sodelovala na mitingih. Dekle je pogumno. Ima prepasano pištolo. "O, žive bi me ne dobili. Branila bi se. Ali me vzamete s seboj, tovariš?" "Seveda! Kar po tejle stezi do komandanta!" ji rečem veselo. Dekle dvigne pest in utone v gozdu. Počasi se mrači. Z mrakom me izmenja tovariš. Zgoraj so že razpeli šotore. Kutiti ne smemo, tišina najstrožja! In tako spim prvikrat na golih tleh. Dež škreblja po šotorki, oba s sinom leživa in sva dobre volje. Leživa v plaščih, puške so poleg naju. Z drugo šotorko se pokrijeva čez glavo in si prižgeva cigareto. Mirna sva in nepopisno zadovoljna. Kadiva in se tiho razgovarjava. "Kdo ve, kako je zdajle pri nas doma . . .?" meni sin. "Kar dobro!" mu rečem. "Saj smo s srcem tako zvezani, da ni med nama tule in med domom nobenih dvomov, nobene žalosti!" "Te tudi jaz ne čutim. Čutim in vidim le zmago pred seboj!" "Veruješ vanjo?" "Verujem." Hladno postaja. Stisneva se drug k diugemu in nama Je toplo. Preden zaspim, se mi zdi, da me greje zemlja. Ta zemlja, ki je prežgana od borb, ki je prepojena s krvjo naših najboljših! Ta zemlja, ki naju veže kakor mati; naju dva in tovariše, ki leže nocoj po vseh slovenskih gozdovih! Oktobra 1943. (Dalje prihodnjič.) PONDEUEK, 12. MA ta ^ Narod Ainu žrtev Japoncev P. Kunaver Nekaterim narodom Je usojeno, da počasi in v mukah umirajo. Taka usoda je doletela tudi narod Ainu, ki živi danes v večji skupini le še na Hokkaidu. najsevernejšem otoku Japonske. Ainu so dali znanstvenikom mnogo dela, in nmogo las Je post-velo, preden so vsaj približno ugotovili, odkod so prišli ti zanimivi ljudje. Danes vemo, da so bili nekoč malone neomejeni gospodarji vseh japonskih otokov, prišli pa so tja v sivi dav nini, morda že pred pet ali šest tisoč leti. Tudi oni niso našli tel lepe dežele brez prednikov. Iz kopavanja so d(»gnala, da so preti Ainu živeli na sedanjih japon-1 skih otokih prebivalci podzemskih jam "kor pok guru", ki pa so bili majhne rasti, tako da bi Jih morali šteti k pritlikavcem. Bili so oblečeni v živalske kože, znali so izdelovati t/ gline lončeno pttsodn m delali-ostre ka-menite konice za puščice. Kljub temu a» |k«I1<'i>Ii novodošlim Ainu, ki m» j h seveda brez ustni Ijcnja i/trebili, T aočletja nato so Ainu živeli kot neomejeni go%|HKiaiji širnih otokov nI» Tihem oceanu in nje govih obrobnih nmijih H li ho svobodni, bojeviti in pred vsem vdam lovu na medvedu m na manjšo divjačino Srečna doba *vobode |mi je minila, ko mi pred davnim stoletji pilil. Ja|»onci * otoku Hokluudo, do katerega sega že mrzli morski tok iz Ohot-skega morja, zelo hladna in zapade mnogo snega, se oblačijo tudi v živalske kože. Meča o-vijajo s kožo srne, obutev si pa narede iz pasje ali ribje—loso-so ve—kože. Ženske nosijo okoli vratu po Japoncih dobavljene ovratnice iz steklenih biserov, vsi pa imajo obleke, okrašene z velikimi ornamenti. Sicer pa so Ainu morda eno najbolj nesnažnih ljudstev na zemlji. Njihov misijonar Batchelor, ki je skoraj pol stoletja delal zanje in jih zagovarjal posebno pred krutimi Japonci, pravi, da je včasih živel prav v njihovih domovih po dva meseca, pa ni niti enkrat videl, da bi se kdo od njih umil ali vsaj katerokoli jedilno orodje ali posodo po mil. Seveda primerno diše ... Za vse to se morajo zahvaliti neznosnemu japonskemu terorju, ki jih takorekoč ni pustil dvigniti glave v bližini gospodarjev. Zato so tudi njihovi domovi primerno ubožni. Deloma so zgrajeni iz lubja, desk in podobnega materiala, pokriti pa z bičevjem. Vsaka koča ima dve okni—eno je obrnjtno proti jugu, drugo proti vzhodu. Nikdo pa ne srtie pogledati skozi ta okna! Posebno vzhodno okno je sveto, ker je posvečeno številnim božanstvom. Japonci se niti malo niso potrudili, da bi to uborno ljudstvo dvignili v kulturi in civilizaciji, zato so Ainu sredi njih ostali vdani najrazličnejšim vražam in številnim božanstvom. O zemlji in vesoljstvu nimajo nobenega pravega pojma. Zdi se jim, da se sestoji iz več delov. Da je zemlja okrogla; sodijo po obliki in poti sonca. Po njihovem mnenju stoji "Zemlja rodu Ainov" na hrbtu ribe, ki se stresa, kar povzroča potrese. Saj je razumljivo, ker je tudi Hokkaido del Japonskega otočja, kjer je na leto okoli 500 potre sov. Poleg vrhovnega boga verujejo tudi v boga sonca, lune, gora, vode, ognja, itd. Rimsko cesto smatrajo za njihovo reko, grom nevihte je glas bogov, bliski pa pričajo o njihovi slavi in lepoti . . . Zanimivo pa je, da prav posebno obožujejo— medveda! Da jim je medved kot lovcem posebno imponiral, je razumljivo, ker so bili medvedje na otoku Hokkaido prav posebno velike in lepe živali. Nerazumljivo pa je, da ga že od pradavnih časov po božje časte, obenem pa love, z navdušenjem pobijajo, jedo, njegove kosti pa mirne duše prodajajo. In največji praznik tega naroda je posvečen ravno medvedu! Ubitemu medvedu slavnostno odrežejo glavo, polože jo s kožo vred na častno mesto in polože preden j v najlepših posodah pijačo in jedačo. Ure dolgo prepevajo nato slavospeve medvedu, svojemu vzorniku. In ni večje časti za moža, kakor da ga tovariši primerjajo — medvedu. Tudi vsak uspešen lov na medveda proslave s pojedino ubite zveri! Pri tem se pa, od kar jim Japonci gospodarijo, do nezavesti napijejo. Ako pa lov na GIFT BOXES FROM AMERICA prerezali kite na nogah bi mu bila smrt ljubša Vae te razmere, strahotno zadevanje nekdaj mog* plemena, divjanje jetikefc nalezljivih bolezni in p' ' pa tudi načrtno zatiranje n čevanje ter brezbrižnost J skih gospodarjev je opis»! „ jonar Batchelor in kl.eal svh pomoč. V zadnjem trenutku jim dali nekoliko šol-a na je prepozno. Narod izumin njihov konec bo velik madež Japoncih, njihovih tisocle gospodarjih. Ainu pa so obet strašno svarilo svetu, kaj bi z narodi, ki bi jih zasužnjili šistično vzgojeni Japonci, kj se naselili na zemljo iz sai nebes . . . Upravičeno se vj šujejo učenjaki ali bodo zai niki, ki so porazili Japonce, izkusili storiti tudi kaj za izd ranje Ainu, žrtve nadutosti neumnosti. American Red Cro» Photo ilass y««ngsters la S Displaced Porten« esmp soar Berlin, Oer-lan7, boam at tha content« of Jmnlor Red Crow rift boxe« »eni to them __kr America's school children. ga Mflnttjo domovino. Ja)ior.eli marsikateri poraz in japontki vitezi, samuraji, so ime i v dolgih stoletjih mnogo pri kc pokazati svoj pogum v ne« tevilnih bojih slabo oboroženemu narodu. Milosti |>u niso po z tih 11 tn pretpagnni Amu so bi svojim gospodarjem manj kot sužnji. Kakor psi so so morali pokorno pla/iti pred nogami svo jih ošabnih zavojevalcev. Od ii-kali »o Jim vse pravice in kon eno odkrili, dn *c jih bodo po ebno hitro iznebili, čc Jih bodo tudi gohpodarsko in telesno um «tli. Denarja Jim ntM» dovolj* vali in vsaka kupč ja ae Je sme la vršiti le po znmenjavanjO Ot>ava pa je vsako dobavljeno blago in delo plačevala samo alkoholnimi pijačami "sake." «*» ga A nu imenovali "uradno mleko" tn m* mu na ialoat vda jalt, k*ki*t vsak Uiug baibaulL proletarec 8TE 81 rod, ki ne pozna uničujoče moči alkohola. Zato so Ainu še dandanes hudi pijanci, kar jih poleg bolezni, posebno jetike, in medsebojnih porok, hitro uniču-. medv'ed'a"ni'uspel","potem'plača je. Le še na lovu zaživi mož M to medvedov mladič, ki Ainu. Takrat je neustrašen. Z |_ lokom in puščico, po potrebi pa' tudi s samim nožem, gre nad, medveda. Škoda je le, da ta zver, ki jo Ainu izredno obožujejo. izumira. Japonci so deželo gosteje naselili in divjačina je postala redka. Ribarstvo pa, ki e poleg lova redilo ta narod, so prevzele japonske družbe, in taco propada nekdanji lovski narod tudi zaradi lakote. Ainu so večji kakor Japonci, krepke rasti in lepe postave. Imajo temnorjave oči, kratke obraze, širok nos in močne lične kosti. Kljub temu ne pripadajo Mongolom in so bliže belemu plemenu. Tudi nimajo značilne mišice, ki naredi, da se zde mon golske oči poševne. In njihova polt je bela. Posebno pa se od likujejo zaradi izredno gostih las Ainu možje bo tudi po pr sih in celo po hrbtu zelo porasli Ne brijejo se in brada in brki Jim pokrijejo obraz že prav zgo-dul, na kar so tudi Izredno po-n«4nl. I «ase si porežejo šele, ko Jua *c>ejo preko ramen. Tako store tudi ženske. Te pa se ra de tudi tetovirajo in sicer oko li ust. po rokah in včasih tudi po čelu. $r dandanes se oblačijo v obleke, ki si Jih stko iz vlakcni lubja jagnedi. Le deloma n