teto XXV., ituVt f7
jtin-utvu	rucanij«» V
reist »u it	31-2? 31
„»iauii Ai^Cio*. ujuu.joiiA, iuccuuje« uüca ». i'eieioii 41. il-is, 31-3& t . Luaüc» Novo mestc U)utu_M»o««» 6. sKi lino zastopstvo s» oglaee a Italije
n inozemstvo	S. l »titan».
j. . .ui.fcBii t)-- iu !>n postno čekovnem «av k. iv.74b a« ostale arajt
rt®)v	ront» Con Ho*t 11-311&
rasen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir
Uredništvo: .lubljans — Puccimjeva ulica Ä. (k Telefon St. 31-22. 31-23 31-24.
->! se ne .račajo
Dar Webrmachtbericht im heutigen »Slovenec'
Visoke sovjetske človeške in materialne
izgube v veliki bitk! v Vsfeodn! Prusiji
Pri Forsta in Guben n so bile pomaknjene nemške postojanke naprej — Sovjetski napadi proti Kiistrinu so se zrušili v trdem boju — Obrambno bojišče okrog Stettina je vzdržalo boljševiški naval — Sovjetski pro bojni poizkus v smeri preti Danzigu preprečen — Razdvojitev mostišča Wesel ponovno preprečena — Ostanki posadke Bonn so podlegli nad moči
Fiihrerjev glavni stan, 10. marca. (DNB.)
Vrhovno poveljstvo oboroženih sii javlja:
Oklopniki Jn grenadirji so se prebili 8 pod poro borbenih letalcev vzhodno od Blatnega jezera na več odsekih bližje k sovražnikovim postojankam, odbili močne protinapade ter prizadejali Sovjetom visoke Izgube. Istočasno so prodrli lastni oddelki čez Dravo proti severu.
V	srednji Slovaški smo obdržali višine na obeh straneh Stiavnice Jn vzhodno od Zvolena kljub številnim boljševiškim napadom.	>
Med Oppelnom in Stelegauom je oživelo sovražnikovo izvidniško delovanje. Sever-nopazadno od Striegaua je vdrla neka lastna, bojna skupina nenadno v sovjetske postojanke ter zavzela neko obvlada?o;-e višinsko ozemlje. Pri Forstn in Cubcnu »no kljub žilavemu sovražnikovemu odporu pomaknili naprej naše postojanke.
Sovjeti so izvedli s podporo oklopnikov in močnih letalskih sil napade protj zoženemu mostišču Kiistrin. Napadi so se v trdem boju zrušili z visokimi izgubami za napadalce.
Obrambno bojišče okrog Stettin a je vzdržalo v težkih, toda uspešnih bojih posebno z juga in jugovzhoda nadaljevan na^al močnih boljševiških pehotnih in oklopniških siL Po uničenju 33 sovražnikovih oklopnikov je uničila tukaj se boreča armada od pričetka obrambne bilke 560 sovjetskih oklopnikov; od teh jih je uničila sam' v < o !er?njih treh dneh prva momaHška divizija 39.
Ti-dj na področju Kolberga so bili brezuspešni številni sovražnikovi napadi.
V	zapadni Prusiji so preprečile naše teffco se boreče čete na skrajšanih postojankah nameravani prodor Sovjetov, ki je fcil izveden z veliko uporabo gradiva v smer: proti D;rs"bau in Danzigu. Ne da bi odločilno napredoval, je utrpel sovražnik zaradi odločnih protinapadov posebno visoke izgube. V poslednjih 8 dneh smo uničili ali zaplenili 280 sovražnikovih
oklopnikov.
V	Vzhodni Prurffi se nadaljuje bojni odmor, ki smo ga izsilili z nač ini obramb-r:m uspehom. Med veliko bitk-? v Vzhodni Pruriji so se upiral! oddelki vojske pod vrhovnim poveljstvom generala pehote Mulierja v več kot. sedem tedenskem trdem. odpovedi polnem obrambnem boju, napadom osmih sovjetskih armad ter so z vrglodnln bojevppjem preprečili nameravani prodor do obale morskega zaliva. Te boje so učinkovito podpiral» letalske sfie, k! fm je poveljeval feneraini major Uebe, ter 18 protiletalska divizija, k? je bila uporabljena v kopenskem boju .in ki ji i*. poveljeval generalni major Sachs. Sovraž-
j- - ;
Ofašast s©vražs]ks¥ prEtssls
izltvssts ©äs
Berlin, 10. marca. Položaj na bofSČ h
eo v četi tek označevali težki "boji nri Son-nu, ob Ahri, v Eiflu in severno od* Mozele, nov nemšk' obrambni uspeh ob spodnjem P 2HU, zavrnitev obeh boljševiških pretaL
Inih poizkusov protj Stettinu in v Kur. iandiji ter nemžk; vdori v sovražnikove postojanke pri Ratiboru in ob obeh straneh Blatnega jezera.
Boljševiški naval je bil usmerjen na vzhodu v četrtek predvsem proti išlivoma Odre in Visle. Pred zunanjim stettinsidm obrambnim pasom so se v" krvavih bojih zrušili sovražnikovi močni napadi. Venci ar je Sovjetom zapadno od spednje Visle •aspelo. da .so se kljub Izgubam 5C- oxlopni-kov še boli Piihližali zapadnim prednjim črtam pri Danzigu. Nadaljnje napade 8(> napravili sovražniki v Kurlanctiji, proti nemški bojišeni izboklini prj Küstrinu ter ob zgornjem Hronu ori Z-volenu. Lastne nemške sile so napadle po razbitju '3. sovjetske gar dne oklopniške armade pri Lau banu sel a j tudi severno od Ratibora boljše viška zbirališča kjer so kljub močnemu odporu vdrle v sovražnikovo pred-mc«t je. Nadalje so napredovale napadajoče nemške čete ob obeh straneh Blatnega jezera
Na zapadnem bo.tišču so dosegli nemški pada'ski leve-' pri predmestju zapalno od Wesela len obrambni uspeh nad kanadskimi. britanskimi in se vec noameriškiml oddelki Med Krefeldom in Kölnom ureia nasprotnik ob Renu svoje, v dosedanjih bo«'h težko zlelane divizije za nove napade Pr) Remagnu je skušal utrd ti oba svoja vdora ob izlivu Ahre ter v trikotu Ren-Mozela z močnim pritiskom v smeri proti Bonnu nrot' nemškemu bojščnomu loku v Visokem Eiflu in prati nemškim zaporn'm postojankam ob Kyllu. Ostali bo-ii na vzhodu tn zapadu pa tudi iz srednje Itn «ii? ipvlien snopadi v Etruščanskih Aponinah, so imeli le podrejen pomen.
P h itnnskem priman-hi po bile spričo fanatičnega olpora nemških padalskih lovcev kanadske izgubo pri Xantenu še težie kakor pa v zanie do sedaj najbolj
nik je izgubD v teh bojih nad 275.000 mo*. 1721 oklopnikov, 2121 topov vseh vrst in
285 metalcev granat.
Naši oddelki v Knrlandu so prestregli vzhodno od Frauenburga na glavnem bojišču 22. sovjetske armade, ki je napadala
z nezTiianjšano silovitostjo.
Zaščitna vozila neke nemške spremljave so sestrelila pred zapadno norveško obalo 5 sovražnikovih letal
Ob spodn jem Kenu smo prj obrambi so-čete tudi včeraj v požrtvovalnem boju od sovražnika poizkušano razdvojitev mosil-šča VVesei, uničile številne sovražnikove oklopnike ter zajele pri nekem protinapadu nad sto ujetnikov.
Ostanki posadke Bonn so po hrabrem odporu podlegli nasprotnikovi nadmočl
Ob spodnjem Renu smo pr iohrambi sovražnikovih nizko letečih letalcev in bomb niških oddelkov sestrelili v ogorčenih letalskih bojih 13 angioamerišk h letal
Ob jezeru Laaeher ter v Eifelu so naše čete v silnih obrambnih bojih * amer škilili oddelki. Sovražnika smo t izgubo več oklopnikov zopet vrgli iz Andernacha- Sovražnik, ki je napadal na široki bojni črt' ob Salmu severno od Trier ja je kljub svoji nadmoči le malo napredoval.
Vzhodno od Trierja in v spodnjih Vo-gezih smo odbili številne sovražnikove sunke.
Napadalne skupine posadk otoka v Roka vskem prelivu, ki so jih izkrcala zaščitna vozila vojne mornarice, ki jim je poveljeval kapitan Mohr, so izvedle ponoči od 8. na 9. marc nenaden napad na sovražnikovo oskrbovalno luko Cranville. ki leži v zalivu St. Malo. Razrušile so zapornice, zažgale mesto in luko ter zajele številne ujetnike, med njimi nekega podpolkovnika in 4 nadaljnje častnike. Iz ujetništva so osvobodile 55 nemških vojakov. Nadalje so potopile neko ameriško strašno ladjo, uničile pet oskrbovain h ladij s skupno 4800 brt. ter zaplenile nek oskrbovalni parni k.
Iz srednje Italije javljajo o uspešnem lastnem delovanju napadalnih skupin ju-gozapadno od Imole. Sovražnikov sunek ob Senlu se je Izjalovil z visokimi izgubami za nasprotnika. Frav tako smo razbili nek sovražnikov izkreevalni podvig na otok Lo-šinj v Istri.
Angloarneričani so nadaljevali včeral s terorističnimi napadi na zapadno Nemčijo. Močna škoda je nastala ponovno v Kasse-la, Mitnstru in Frankfurtu ob Maljil. Pri dolctu ameriških oddelkov nad jrig:vzhod-Bo Nemčijo je bilo posebno zadeto mestno področje Gra»a, V veeemib urah so Britanci po :ovno napadli Berlin.
^ M!
^^ür^em Hesssi tes» prsti
krvavih bitkah pri Caenn tn ob izJivu Maa_ se. V četrtek je hotel nasprotnik zmanjšati svoje visoke izgube z morilskim topniškim ogljem ter množično uporabo metalcev plamenov in bombnikov. Nemški oadaJski lovci pa »o «slitno, kakor r Časno v Cass'nü ali v Breslu, braiiUl vsak "ros zidu ter prisilili neprestano ojaču»oče-ga se sovražnika oh tla.
Nič mani trdi ndfeo bili boj? sa b^-nns^a razvaline. Tudi tu so nemške čete, katerh železno hrbtenico predstavlja 106. oklepni ška brigada, olločene upirati se do pb-siedrjega ciiha. Borbe za Bonn so nastale iz "severno ameriškega poskusa, s katerim so hoteli! razširiti svoj tesni vdor, Id sega do izliva Ahre, z osredotočenimi napadi proti nemškim silam ki se drže med K51nom in Rema<mom. Sovražniku se je p«1 Bonnu in G«desbergu -es posrečilo napredovati, vendar so ga še ponoči zadeli ponovn; težki udarci nemških, vedno bolj g+mjujočih se čet.
Na vzhodu je ležak» tež=5če boj^v na Pornorianskem ter v zaoadni Prusii. Z množično strnitvilo močnih pehotnih in oklopniških oddelkov so napravili bol S^-vdkl na dosedanjih žariščih napad proti nemškemu predmostju Stettinu. V tež. kih božjih ao jim nemške čete znova pre-preč:le nameravani prodor.
Bitko v Zapadni Prusiji označujejo Se nadalle visoke sovjetske oklopniške izgube. Nemške čete so uničile v dveh c?n<~h 90 oklopnikov. Pri tem je zbila neka brigada napadalnih topov svoj tisoč! cklo" vk
V zvezi z navalom Sovjetov p'otii Stettin skemu predmostju so WH nepte0' ani boljševiški poizkusi za izboljšanje n'lhovih postojank med Frankfnrtom in Küs:.Tinom. Dočim je pri Frankfurtu in Lehusu zaradi nemških n roti sunkov popustil sovražnikov pritisk, pa so obnovili Sovjeti svoje sil:rite napaie proti izboklini nemškega bojišča. Po osredotočenem topn;škem o,gaju ln neprestanih letalskih napadih se jim je posrečilo vdreti v Küstrin. V ogorčenih bojih za pesamezne hišne bloke in
„Nikdar ne bo prišla ura, da bi mi kapitulirali!"
Minister dr. „Sovražnika le
i Je govoril ▼ Lanbaoa le potodtfi, kajti mi — krat petwHcB"
in Görlitz«! — ga že dosrt-
Berlin, 10. marca. Minister dr. Goebbels se je mud i te dni na šlezijskem bojišču, kjer je obiskal boreče se čete, različna poveljstva ter mesta v bližini bojišča. Neposredno potem, ko so čete vojske, orožja SS in edinice nemške ljudske vojske zopet osvobodile mesto Lauban ln pri tem potolkle močne dele tretje sovjetske gardne oklopniške armade je govoril dr. Goebbels na glavnem trgu tamkaj zbranim osvobo-dilcem mesta.
Vrhovni poveljnik neke armadne skupine, generalni polkovnik Schörner je pozdravil v tej zgodovinski uri. ko je sovražnik ponovno čutil nezlomljivo napadalno silo nemških čet, dr. GoebbeL»a v imenu vseh svojih vojakov, ki se danes odločneje nego kdaj koli in s političnim fanatizmom borijo z osovraženim sovražnikom, ki je onečastil širna področja ljubljene nemške domovine ter izvajal tamkaj grozovit teror. Vsled tega barbarskega divjanja, ki so ga sedaj nemški vojaki videli z lastnimi očmi, so pozabili na vse ozire ter bodo sedaj s srdom in fanatično zagrizenostjo potolkli boljše-vike, kjer koli jih bodo našli.
V svojem nagovoru osvobodilcem Lau Dana se je dr. Goebbels zahvalil vsem onim brezimenim borcem in junakom, ki so pravkar s starim napadalnim zaletom napisali novo stran slave v zgodovino te vojne. Milijoni mater in otrok, tako Je izjavil dr Goebbels, kličejo danes po naši pomoči, po našem orožju in po našem varstvu. To svarilo trka na našo narodno vest ter na našo moško čast, kajti pokolenje, ki ne bi bilo več pripravljeno slediti klicu stisnjene narodne duše, ne zasluži nič drugega kot da ga uničenje, ki mu grozi, dejansko un či. Narod kakršen je nemški ki ima za seboj dvatisočletno slavno zgodovino, pa ima vse predpogoje, da se vztrajno ln žilavo bori ter dela," da bo ustvaril zopet prav tako dvatisočletno enako slavno zgodovino.
Dr. Goebbels je podal zbranim edlnicam sliko Fr derika Velikega, čegar vztrajnost tn nezlomljiva Junaška volja sta lavno na tej zgodovinski pruski zemlji rešila bodočo Nemčijo. Prav tako bo Führer z nezlomljivim junaškim srcem dovedel naše pokolenje do zmage, če se bo tudi njemu kot nekoč velikemu pn;skemu kralju, stavil narod v vsski uri, po vsak1 zmagi, pa tudi po vsakem udarcu, vemo in zvesto na razpolago.
Medtem ko Je govoril dr. Goebbels se je zbralo na trgu v Lanbanu vedno več vojakov. Trg je Kakor ostali deli mesta, razrušen ter je videti znake bivz-aniselnega divjanja boljševiških tole. Kolona vojske in edinice, korakajoče na bojišče, ki je v neposredni bi žlni, so se ustavile in njim se je pridružilo še onih par prebivalcev, Id so ostali v mestu ter ki .-o preživeli groz-ovi-tosti boljševiške zasedbe Ti Vsi so prišli, da bi dož veli to zgodovinsko uro, Id je bila zborovanje strastnega fanatizma in ogorčenega srda proti za vratnemu sovražniku. Zvenelo je Kot zakletva. ki se je .nehala z reootom bližniepa boja, ko so vzklikali tamkaj zbrani' »Sieg-HeiU Führerlu.
Zvečer je govori! minster dr. Goebbels v mestu Görlitzu, kl leži neposredno za bojiščem, tisočem vojakov, možem ljudske vojske, ženam. Hitlerjevi mladini ta oboroževalnim dfiiavcem. V prvih vrstah velike dvorane so tili zbrani častn:kl in vojaki z bojišča, borci iz prvih vrst ter nosilci viteškega križca, ki so pravkar prišli lz pred-niih črt, da b* prisostvovali temu političnemu zboru. Poleg oboroževalnih delavcev je bilo opaziti mnogo žena, ki hrabro vztrajajo na svojih vojnovažnih mestih, pa tudi "one resrečne matere, la ao doživele divjanje in grozovitoeti boljševiške solda-teske in ki so imele pred očmi sliko svojih do smrti mučenih otrok.
Dr. Goebbels je omenil v svoiem govoru razgibano, toda slavno preteklost te ponosne pokrajine m posebno mfesta Göri tz, ki je bik) pred približno 700 leu prvič potegnjeno v rib ar mongolskega nnpada in kl je pred 500 leti uspešno odbilo naval husitov. Ce torej daneo ni prvič, da lrtora žlez*1ska domovina premagati nevarnost no-
tranjeazijsklh step, tako 00 potomci hrabrih rodov danes prav tako kot njihovi očetje odločeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da bodo premagali to smrtno nevarnost. Naši očetje, tako je rekel dr. Goebbels, takrat niso Imel: prav nič lažje naloge kot ml danes. In nas danes ne bi bilo, če ne bi takrat oni prav tako izpolnili svojo dolžnost, kot jo moramo mi danes izpolniti Prav tako kot se mi danes s spoštovanjem spominjamo teh očetov ter praočetov, ki so s svojim junaštvom zagotovili sledečim nemškim pokolenjem svobodo in življenje, prav tako se bodo naši otroci in otrok otroci nekoč spominjali, da smo mi danes isto štorih za nje. Nemški vojaki, ki so sledili svetlemu vzgledu svojih prednikov in prešli te dni v uspešne krajevne protinapade, so v sveti jezi krepkeje držali v rokah svoja orožje, ker so bile slike pobitih otrok in oskrunjen h žena in mater stalni spremljevalci na njihovi poti.
Dr. Gobüeis je p.zvai prisotne častnike in vojake kot priče, da so a vjeti na najbolj zavržen način pogazili pravila vojne. Pocaieuica tega je, da ao naieteh sedaj na odporni duh, ki p-»taja z dneva v daaa t* tj zagrizen in trša. K^ic po oustranjenju oeo-vraženega jarma, ki izaaja iz mučeue ljud-ske uiuše, je stalen opoani.. ter cka^e nem-šKim borečim se čviaijam in eoan-cam ijuckike vo„»ke unalej siccro nezaiaaao moč-Zivcm tretxes, ki je najprej zajed nepo sreono ogrožene, taixo je na/daijevoi ur-Goebbeis, nas ne more več prestrašiti, in namesto paaJce, ki jo je akušai osovraženi nasprotnik pri nas razširiti, naletj danes na enotno ^esio stodsočev vc-jakcv vzhodnega bojc^oa: »Potujte boijšev-ke, k,cikali jih najdene!«
Ce se v nasp-olju s to želez o bojno od-loča».«lvo tu m tam vprašuje kakšen c vom-ijivec, kaj je sbc^iti v sedanji fazi najli-š-h naporov, potem laiiko na to vprašanj, tako je rcicej G-fcbbet»», odgovorim kre^Ko m kAtogwlöao:
Ne px.jvistaae nam rte cjrugega, ce nočemo svoje iaitiio i-Vijti^e in žavijeuje našega naiOkna p*.ocuu.ti za vso bcxioCnosit po najsiižji cem, kot ua n& vzhuuu in rt)j>H<ri»i U;r v	se do^iov-iüi neoanaj o v^taj-arno
ter se faaatjtoo Dorimo. Sovražnik nam je po vacza jasno poveuai, kaj bj stoiil z aamii, naä mi äenaim, našurm vtioci, cia z nas^i o in-k, če bi v tej odi-čij^ usouiiü uii boibe narodov, ka. obsega vso ceano, otipov eaaii izgubiai p-gum m ^oi-ili naj-aiaose, icar spJ in Laiiko sooil ^ait narod v vojn-, če bi naaiieč pourAti oioije tea- ijpu-stui našo stvar. To pa lcuiko letemo po-eiednjeinu dv».snijivcu v lascni deželi, pred-vaöiii pa sovTcJžnjcu, ki misd da je c-anes na vjšKu £v\>je aniage: Näküar ne bo pr^S.a ura, aa bd kapi-iii~aii( in ..ikdair ni bilo v zgetovini primera, da bi bil izgubljen na-rvxi, če se ne bi sam predal.«.
Dr. Goebbels je zakijuči! zborovanje, ki ao ga vedno zn iva prekinjali navdušeni piritrjovalni vzkLtei, z zahtevo, ki jo je naslovil 11a vse Nemce, na vojake na vzhodu, zapadu in jugu, na može neiašCce ljudske vojake, na mladino ter na ustvarja joče preb-valstw> doma: »Vztrajajte in branite vsako ped domače zemlje, kakor zahteva to prava moškost! Ne popustite in naj ne preveva vaših src strah.. Sovražnika ie možni: potolči, kajti mi smo ga že če-ko potolkli. Ce ras je napadel s premočjo svejega materiala, potem se mu moraimo 3'perstaviti z nadsmočjo naših are ter vztrajnosti. Ker Imamo material na v - 00-lago le v omejenem obse-gu, ga mo. ^no uporabljati pooebffjo hrabro ie pametno ter potolči sovražnika, kjer koü ga najdema Ne smemo mu prepustiti niti centimetra nomJk® zeOje ne da bi mu prizadejali najtežje krvne izgube- Zoperstaviti se^ mu lnoramiJ na poajih, v goziivih, v mestin na vsakem oesenean križišču in v vsaki hiši, dokler vsled potokov prelite krvi ne bo več v stanu nadaljevati s tem - bojem P<eim bo pi-išla ura naše zmage Zgo^Krrina nam bo poklonila zmvago, ker jo edtt o mi za-siuämio.
nški tersr vsepovsod
Titova vlada v Eeogradn m nova vlada v Bukarešti sta le poslušno
orodje v rokah Kremlja
Ženeva. 10. marca. Po imenovan u regeot-skega (»veta v Be->5radn ter po odstopu Šu-ba?iceve izse^jeniSce vlade je osnoval sedaj Tito v Beogradu novo vlado. Seznam ministrov ki oc v kino še ni popo'n kaže, da imajo dosedanji čkuni %se!ienifike riade. ki b:li v noro vlado rp'oh §e «prejeti, z izjemo šubašiča samo nepomembne mesta Stare srbske stranke v vad-. niso udeležene Vsa odločilna mesta 00 zasedli Titov ljudi«. Tito aam si je nodrža! ministrsko predsedstvo « vojno ministrstvo. Nedvomno ie vsa vlada samo krinka, za. katero bo bo1:üeviški »oevrrbo<+;1ni odbor« v Beogradu v ojaceni meri nadaljeval svoie de!o
Dunaj. 10. marca. Sedaj, ko je znan 90-
nsnad
odporna gnezda se je sovražnikov zaenkrat ustavil
Ob Lužički Nelssi ter v Sfezijl so se razvili poleg krajevnih spopadov v svrho izboljšanja postojan"'-' 'večji boji pri Gub. nu La«;banu, na južnem lelu b-esla-iske trdnjave ln severno od Ratibora. Tamkaj so nemški lovci in grenadrü presenetljivo vdrli v sovražnikova zbirališča ter zmedli s svojim naglim posegom sovjetske napadalne priprave.
stav v'ade Groza v RumunvjS, ra nobenega J, orna, več o pen-sem boljševiškem značaju te vlade Od 17 ministrov vn 12 državnih podtajnikov jih je najmanj 16, od tega 12 ministrov, komimstov ali pa njihovih pristašev. Ministrski predsednik Groza, ki je bfl do^ej že name^nHc ministrskega predsednika, pripada staroromuru'A'im komun stom. Komunist Georgescu vodi važno notranje ministrstvo, ki bi naj izvedlo od boijševikov zahtevano »čistko«. Pravosodno ministrstvo ki b naj izvedlo bodoč; krvavi proces likvidiran ia, vodi nada'je šef romunskih komunistov Pa-tra«canu. Pravi komun sti so tudi prosvetni minister, minister za javna de'a delovni minister, minister za socialno skrbstvo, propagandni minister n sdravsrireni minister Minister za ljudsko kiilturo Radea je pripadal preje kmečki stranki, je pa nato prešel h komunistom Obrambni minister general Raica-nu nastopa po boljrevi^cem vkoraka n ju kot velik prijatelj sov «tov. Tud ku'turni minister Burducea veja za komunista.
Pet ministrskih mest. ki jih vodijo predstavniki levo usmerjenih meščanskih skupin, so verjetno tud samo meščanska prehodna pojava, ker je že tudi mokovski list »Prav-
Klice
Ko dahne zgodnja pomlad čez tafc. ledino, se y-gn.ru» v srcih ixiš_h kmetsk h ljudi nepopisno radMatha želja, dii čimpiej spet naau^i-jo svojo svečano siu2ix: 2>enuj4 m narodu. Od dtavnine je v kmeLu zauvtwcnl-xyeaa neminlj-va postava, da je treba, čun se začne prebujati v sond «m. sv-tu naša zemlja, p-prijeti za plug in vreči ziata zrna v paodne ozare, da b:do k ali.a v ljubezni topie^a sonca m v objemu masme domače gruue ter rodila družini im narodu vsakdanji kruh. Pradavna, nenapisana je ta postava m kdor se ji izneveri, se je tzkurenmiii iz svoje domače zemlje in propade kakor plevel, ki g"a skrbna pievica vrže z očiščene nj-ve, da ovene na součLii pripoki.
Od nekdaj vemo vši, kako zvest siufcb-nik te zapovedi je slovesu kmet. In vemo tudi, oa so težki vojni čass le as bolj podžgali njegovo prisrčno in globoko l.u-bt-zen do zemlje, redn.ee nas vseh. Veu-io pa tudi, kolikšne tež:ve -n bremena m^-iu pretnaöaiü nsš kmet, koiilterim « ko-mnrustično sovraštvo uničilo domačije ili z moršislca hotljivc^tjo razp."šdo družine! ToIülo bridk'h tegeb se je zgrnilo nad premnoge slovenske vasi ta do^mač-ije, dt ne bi biio čudno, akj hi toiSlcanj- strašne po-čoLje tu ali tajn omajalo voljo in Ijuibezen slovenskega Irmeta do c-tx3c3n.ve rodne zemlje. A prav jsta velika dr:<ba, ki nas bčča b hudimi uduci, terja obenem, da ie še b:«lj složno in odločno zastavimo säle za ohranitev našega narodnega cbstarka. Za-goti »vitev prehrane slovenskega nprods je zlsti v lato3 1 jem lotu v(>lika in sveta naloga. 2iato je g. prezdent general Rupnik pozval s posebnim ciklicc-m, kstesr^e objavljamo na dmgem mestu, vse sloversike km.eie, naj obdeiajo slahemi k šček plodne zanritje, pozval pa je tuiciS vse in vsako-gr-r, ki morejo kmetu p-Jmegati, da mu priskočijo na pomoč.
Ne dvomins s, da bodo isJcrene, tople besede g. prezidenta močno odjsknile v srcih elovensikah krmelov in njtego.ih druttx To posebno zato, ker je g. preZjdent tudi tokrat pridružil bssedraen sv «jo dejavnost in srlirba k: pričata o njegovem p:p>l-nem posn^van^a težav, kateic v temi času si-3pa,o pied našega kmeta. Dal je krajev-iLrn oblactvo-m potrebna mavricdla za organizirane vsakršne pomočj pri obdelovanju zemlje. Zax»;.vedeü je domobrancem, da vsak razpoic&Iji.vl daj> vprežno živino in debovne moči ne&r?ai kmetu v pomoč. S pozivom na vse, ki imajo zdrave ude, da prisk' čijo ktmefcu na pomJrč, pa je dal tud' kmetovalcem samim plemenito pobudo, 'nag pcma^o.^o dtrjg	no^-sod ln ob vsaki pri?60. Pri-rix> nor zžartl tiiste sosede, k' nimajo doma moških. Sosedje naj si' med seiwj posojajo stioje in or» cije i-i se podpirajo v vsaii težavah ta nepri-likah.
Staro je pravilo, da vsak g.epodar po svoji prevdarnosci raepolaga z iaetno zemljo." s "posevki in obdeüavo. T: da v današ-niih čaaih nd vse«ao, s čim kmet p. seje svoje -ijive. Zaso lx>'Jo zavedni slovenski kmetje gotavo irvie volje upoštevali vsa pcytrebna navivjila naž iL obiaßtev, ki z zre-lisče. našega narodnega ofcde3t\7i dajejo sveča k-iistna in dobro premišljena na-vo-cTila Največ moramo posejgiL: tistih rastlin., ki nam dadf> na enoto njivske površne za Ijud'i največ radStoSh snovi. Med temi pa dajemo preocst tistim, ki v naših podine-b-mh razaaseaah najb:4j<e uspevajo. Skrbeti moramo, da priKtelamo na n ivah, v kcii-kor s tem ne jemljemo potrebnega pro£3to-ra dirnglm pogrebnim .rpivskim rasžl nam, vtrvj neko količtai.. oljnfib semen, saj v naši pclkrajina. temed vsefa hranil nafcoJj prf>-manikure maööob. Za sedanje čase je izredno vsžna krnetiiska rastrina fižol, ker na»>n daie zelo tečno, beljakovine b<jgato hr?sno. ki nam služi posebno danes kot na-domeriek za meso. Possdimjc- torej fižola znatno več kakor dr Glej m rzflcoristimc v ta namen vsak» moönoet, k5 nam je da a. Razen tega mam kmeti^mžec, tudi: n&j-mer.^Si posestnik, skrbeti, da pridela vsaj tofiiil^o žita, kolülk-r ga prttrebui^e za lastno pr-eiirano. Prav posebno je trena znatno p ivečati tudi površino krompirja, =38 j je b /j-. pravi čas poefcrbl^eno za •oove, e oni rane, rocScndtne in odporne sorte semenskega krompir la Iz Nemčije.
Vreme nam ie letos nolkJanjeno, Obtest zime je bila z^odai krmčana. in soroe že toplo poüiublta našo zeinlio, ki venomer jel-če obdelovalca k sebi. Vsepovsod so sa že denmo zpanüe ra-Ve pridnih obdetovaž-cev. Ne samo na deželi, tur? v mestuj sve-ni z nflv ta vntov dan na dan odvajajoča pesem "l jube^ni do rodne grudie. Leto največje preizkušnje v zgodovdni i-seb narodov nas ie na«sio pripravljene. reirkrriHrve v volji do obdelovanja rodne zemUje kakor tudi v volfi do n.jene nadaljnje obrambe pred uničujočim komunističnim početjem. Prisrčni bodrSnf: poziv g. prezldenta generala Rupnika süWsnislkemu kmetu, reSf-teäju slovenskega naroda, bo iz teh velikih dni ostal plemenit dökirment naše Skupne povezanosti v dedu in borhK za naš nsaaicC'ni. obstanek.
da« napovedi, da je ta vlada — predzadnja. Tudi na zborov: n;u vladne stranke ▼ Buka-1 rešti je priSlo do izraza, »da še niso izpolnjene vse želje««.
•
Stockholm, 10. marca. Kakor javlja madžarski list »Füget!enseg«. so boljševiki takoj po zasedb. Budimpešte pričeli odvažati tamkajšnje prebivalce. V nekem velikem koncentracijskem taborišču so zbrali s pretvezo, da gre za upornike, približno j 20 (TO protiboljševiško usmerjenih ese-b.. ' Nato 90 jih o 1 gnali peš do dunavske luke , Bale, od koder so jih odvlekli proti vzhodu.
Bern, 9. marca. Zastopnik »New York Timesa« poroča po 6 tedenskem bivanju ▼ : Bolgariji, da izvajajo tamkaj dejansko ob-! last zgolj komunisti. Notranji minister, neki komunist, ima pop-olno nadzorstvo nad ünlico, s katero si skuša prisvojiti vso vladno oblast. V Bolgariji Imajo strahovlado, kakih državljanskih pravic pa že zdavnaj ni več.
ms
'LEN JEN JE PO LETALSKIH NAPADIH
Kir bi mrzh'1 zatenmitev aH pa letalski napad %n bi {Ml ali sploh isgreš*! prestopek vrst (tuül železniških vagonih), pssk ©ifovanih od bomb, ali pa na prcmoženlt^ ki |e sftravQeno v posebnih pr'mezih pa smrt
LJUBLJANA, 10. marca 1945.
xoper tujo lastnino v poslopjih, prostorih, vcefUh vsdi prosto n prizadetih poslopij, ga čaka najhujša kazen,
Der Höhere SS- o. Polizeiführer im Wehrkreis XVIII
RÖSENER,
SS-Obergrnppenftthrer, General der Waffen-SS-n. PoIizeL
"zjm
»JUTBOc it 57
Nedelja, 11- HL 1949
Slovenski kmetje!
»Kmetijske novice« prinašajo v svoji številki od L t m. topel in prepričujoč poziv, katerega je ob začetku pomladanskih del na polju gosp. prezident general Leon Bupnik naslovil na vse slovenske kmete. — Pomembni poziv se glasi:
Nase davne prednike je Bog pripeljal v naäe kraje zato, ker so bili te deviško lepe žemljice najbolj vredni. 2e v njihov značaj je bilo zapisano, da bodo prebivalci teh livad, hribov in ravnin — kmetje. Zato so si to zemljo z ljubeznijo osvojili, z znojem gnojili, 9 krvjo branili in s trpljenjem blagoslavljali do današnjih dni. Zato smo Slovenci kot narod neločljivo zakoreninjeni v svoji zemlji. V tem je največji zaklad našega narodnega občestva. S tem je pojasnjeni skrivnost zdravja, odpornosti in življenjske sile našega naroda, ki jih največje uime naše težke zgodovine niso mogle in jih ne bodo mogle uničiti. Večni duh naše zemlje se je preselil v našega kmeta, ki je živec našega naroda; zato naš mali narod ne bo Izumrl.
Vigred je zopet zbudila duhš naše zemlje; toplo sonce je zopet pe'jublio srce naše grude; od večnega Stvarnika blagoslovljena rodovitnost naše zemlje zopet čaka slovenskega kmeta, da jo obdela. Naša dobra mati zemlja je zopet pripravljena, da ponudi svoje prsi svojemu malemu slovenskemu narodu in mu reši življenje v času, ko milijoni po blčanem sveta omahujejo od lakote.
Slovenski kmet!
Zasadi plug, tvoja zemlja te
kliče!
Zagrebl »e vanjo In odpri njene puhteče brazde božjemu soncu! ZaseJ vanje semenj?, Id bo preliranilo narod!
Vsaka grudica rodovitne zemlje je pripravljena, da nahrani slovenskega rojaka Ne pusti Je neobdelane, ker hoče dajati, če le ti hočeš! Daj, da pokaže soncu lepoto dišečega dozorevanja, Id bo nosilo v sebi drobec slovenskega življenja, ker bo zaradi njega tvoj rojak sit!
V v«ak kotiček zasadi seme, ki bo dajalo S svojim cvetenjem naši domovini podobo raja, s svojim sadom pa nasitilo slovenskega otroka ln za rešilo slovenski bodočnosti. Naša zemlja sama Je pripravljena rešiti vsakega slovenskega rojaka ln ga z večno svestobo prikleniti nase, da bo po nJem ohranila ltllco našega rodu na tem rajskem prostoru.
Slovenski kmet!
Pomagaj uresničiti radodarno ljubezen naše grude do tistega rojaka, ki nima svoje
zemlje! Tudi njega hoče naša domovina prižetl k sebi na teple prsi ln ga ohraniti zvestega slovenskemu občestvu.
Prepričan sem, da naš kmet ne bo da! prilike, da bi oblasti izvajale naredbo z dne 6. aprila 1943, po kateri Je mogoče zaseči lastniku neobdelano zemljišče in ga izročiti drugim v obdelavo. Našega kmeta bo opoj prve pomladne brazde priklenil na grudo, Id bo v jeseni v bogastvu svojega sadu pričala:
Slovenski kmet, ti si rešitelj slovenskega naroda!
Prepričan sem, da slovenski kmet ne bo zavrgel radodarnosti svoje zemlje, ki je pripravljena dati vse ln zadosti, da se bo naš narod preživel.
Toda dobro so mi poznane tudi vse velikanske težave, ki v tem času stopa jo pred našega kmeta. — Manjka delovnih moči, manjka vprežne živine, orodja, semenja, oviran je promet Itd. Toda nobena težava ni tako velika, da Je slovenski narod z združenimi močmi ne bi mogel premagati. In premagali jih bomo!
Krajevna obiastva so že dobila potrebna navodila za organizfranje vsakršne pomoči pri obdelovanju zemlje; prav ti ko je domobrancem izdano povelje, da vsak razpoložljivi čas dajo vprežno živino ln delovne moči našemu kmetu v pomoč. Vsakdo, kdor trna zdrave nde, nsj priskoči kmetu na pomoč. Naj ne bo ri!-*->a"r. ki ne hi pomagal t vsemi svojimi rwWmi! Ves okoliš, vsa pokrajina mora postat? panj marMhdh d^'av-eov, ki t zdrr»9rn?mi močm' pripravljajo poeoje za pr^lr-nno narode, S«?« J le nrl-ložnost, da v prav! !hiV»znl dn svofp dobre grade dokažemo svoj zdravi ««misel za slovensko narodno sTmpnost. — Gor.Vi s»1 jrlnsl:
Vsi na delo, da bomo vsi živeli!
Tedal vem, da bo slovenski kmet zas^fal vsak košček svole zemlje ln bo v Jeseni ob sadovih, nrunenknim "-'^venskim rofaknm, v obveznost vseh o»t«,?h «tanov slovenske narodne sknnnosti lahko 'rnHčfil:
Slovanski kr>vt l^oo'n.hrje svoje dolžnosti. ki mo jih nalafra jo
Bog — Narod — Domovina.
Vaš
general Rupnik
Ssšalje g. prezldentn
Po petkovem terorističnem letalskem napadu na Ljubljano so pre ziden tu Pokrajinske uprave generalu g. Kup nik u izrazili sožalje za nesrečne žrtve SS-Brigadeführer Harm, ki ga je poslal kot svojega zastopnika SS-Obergruppenführer Erwin Bösener, dalje zastopnik nemškega konzula v Ljubljani g. Liesenberg in upravni svetovalec g. dr. Doujak.
Uražrra rasgSss
L u f twant. an der des Höheren SS- und Polizei führend im Wehrkreis XVH! Labach cd-daja zdaj pri letalskih alarmih sproti poroč -ia o položaju v zraku — v vednost prebivalstvi
Za poahičenje teh poroč-.! jc treba radio-aparate naravnati na va! oddaje postaje Ljubljana.
Hrvatska vztrala na
r m
ii SHiil!
Prezident Rupnik med svojo mladino
Prva filmska predstava za mlade plonj-js in pionirke
Zagreb, 10. marca. Pod pred>odstvom državnega poglavarja dr Paveliča se ;e sesta a hrvatska vlada Po zaključku so presta!1 oo radiu zjavo, v kater ugotav lja.io z <>z:rom na načrte Titove vlade in z ozrom na sklepe sovražnih si! v Jalti zopet vznostaviti bivšo Jugoslavijo da ima hrvatsk narod ptavko. da sam odoča o svoj državn- oblki Na hrvatskem .saboru po 28 febrjrrjfl !eta 1942. sogasno sklenili, da so neveliavni vsi zakoni biv^e Jugoslavije, kolikor se tičejo Hrvat4ce.
Hrvatska vlada z avlia. da bo vsakdo, ki bi skušal izpedkopati samostojnost države, oaiete' na po! ti č en 'n ofcor žm odnor Vsak poizku- vzpostaviti Jug..--Javijo / vključitv.jo Hrvatske. pomen jp ponarejanje volje hrvatskega naroda, vsied tega izjavlja hrvitska vlada da se bo s svojo ob' rojeno s?'o n v bc nem tovarištvu z vcl'konemS'im Rechom borila za ohran tev hrv at.ske narodne republike
Jsmsska b mm
Iranesslco Indokino
Ljubljana. 10. marca.
Davi ob 8. je priredi! mladinsk urad v kinu Matici prvo predstavo za naše mlade, narodne pionirje m pionirke V ve k: Matičn dvorani se je zbrala velika množica mladine, skoraj vsa v deiovnih oblekah, da takoj po predstavi, k naj ji razvedr duha. nemudoma poh.ti na svoje deio. V imenu vse mladine je spregovoril g. Nikolaj J e 1 o č n i k in pozdrav.l gospoda prež denta generala Rupnika s soprogo, nemškega mladinskega svetovalca dr. Kcschierja. Leiterja des Amtes für Propaganda. Presse und Kultur Werhouza, vodjo mladinskega urada Bajda, šefa informacijskega oddelka Pokraj nske uprave Cer-gola, načelnika prosvetnega oddelka dr. Suš-nika, profesorje naših šol člane mladinskega k ura torija predvsem pa vso navzočo mladino V kratkem govoru je nato očrta! g Je-ločnik vsa prizadevanja mladine, da bi združena šla po poti rešitve naroda n domovine. Pokazal je na veliko skrb. ki jo ima g. prezident predvsem za našo mladino, na katero gleda z očetovsko skrbjo in kateri skuša odstranjevati vse ovire, ki se pojavljajo na njeni poti. V tej skrb-, je g prezident ukazal ustanoviti Mlad nski urad. ki naj ponese med naše najboljše fante m dekleta geslo »Bog, Narod, Domovina«. Današnja predstava je prva v ekvru predstav, ki jih bo prirejal mladinski urad Pokazala bo tisti ustvarjajoči in nezlomljivi evropski ciuh. ki mu tudi satansko židovstvo ne bo moglo do živega in ki ima na vse napade le en sam odgovor, to ie prezr. Na koncu je g Jeločnik pozval vso mladino, da stopa strnjeno za generalom Rupnikom.
Živahno pozdravljen je nato spregovoril generalni inšpektor slovenskega domobran-stva prezident general Leon Rupnik. ki .pe izvajal:
Slovenska mladrna! Fantej in dekleta!
Ker ste vi. k ste tukaj zbrani, prvi zvesto m pridno izvrševali stvoje dolžnost; kot narodni pion rji, sem Mladinskemu uradu v sporazumu z nemškim svetovalcem dr. Ko scb'eriem ukazal, da bodite vi tudi prvi deležni prreätve. kakršne b^do odslej na sporedu v ckv.ru vaše mladnske organizac je, ki oNsega vso slovensko mladino.
Kaj ta organizac ja pomeni za vas in za bodočnost vsega slovenskega naroda, sem vam že poved-tl z uvodnim člankom v prvi številki vašega novega mladinskega lista.
Preoran sem. da se boste držali tam nakazanih smernic m dokazal;, da je slovenska mladina sposobna in vo'jna. da stima sode'u<e pri upravljanju sv&ih stvar. in da bo zastavila vse svoie mlade sile. da bo v vzgoji in z-./brazb dosegla ono stopnjo, zaradi katere b--» ves- dovmski m; rod nanjo nonosen in riam bo posta'a v resnici najsvetlejša na da za ler-V bedeče dni. za katero danes žrtvujer mo. dc'nmo ;n trpimo
S svojem dor.edanj"m zadržanjem in delom 6te za-'uz'l drag' moj; fantje in dek'cta. mojo toplo pohvalo in javno priznanje Ponoeera sem na vas. dragi moji mladi prijatelji, zakaj prav v ste 9 svojim m'adofJtnim optmiz-mnm marsikaterega na^a rojaka zgledno poučili, da e orav in rornetno da gremo tudi preko neprijetnih stvari, z vedrino in dobro voljo, če hočemo dofeč' ono svetlo bodočnost h kater vsi stremimo
Kot skromen zraz moicgi priznanja in pohvale naj bi bila prva cEanarnja mladnska predstava, ki ie namenjena prav vam, tn pri k3ir-: vam želim mno<?o koristne zabave Pre-skrb'jeno je. da bo naša m'ad:na v bodoče '.'3'ržna vrite takšnih predstav n dmgb pri-r id tev. pr kiterih bo združevala v sebi pri-; tno šn kori'-tno zabavo.
?,ivela lepša bodočnost naše miadm-s!
2 ve! slovenski narod!
j Govor g preži d en t a je mladina pozorno po-; slušala in s zapomnila vsako besedo ter z s odobravanjem pokazala svojo strnjenost v deiu za narod in domovino.
Takoj nato se ie pričelo predvajanje umetniškega filma »Robert Koch«, ki nam kažs, kako z vztrajnim delom in neomajno vero v uspeh dosežemo kljub vsem predsodkom in oviram na naši poti zmago, ki je to! ko bolj dragocena kolikor bolj smo se zanjo borili in čim več seno zanjo žrtvovali.
Tokio, 10. marca. Cesa-eki japontk glavni c t ar. je objavil 10. marc& zjutraj ob Iveb, da so izvrš le iaronske ekrpdec iske čete v francoski Indokini dr končne ukrepe za izpolnitev obveze v obrambi fvr.coske Indokine Tozadevn k'tnm'ke pravi:
»Japonske efepeclicisl'e čete v f>-anco-sk! Indokini so smatrale za nemogoče, da bi še nadalje izvajale rkupno čbranibo francoske Indok:nv ker so so franc s'-a-lndokitajska obiastva neo'krito 'bnafia a. Tamkaj nahajajoče se jr.po^rke čete so izvršile zato v slila.du s Vvcl'm akle^orn, da b do deže'o same br?n:la in s tem zatrle sov nžn kove va'ive v noč na 9. niaroa vse j tozadevno pot-ebne korake.«
Panes* r?.	v Jr4.tS
j Am.tenlam, 10. rr.arca. Paoež Pij je po-! slr.i potom vatikanskega državnega tajništva listu »New York News« odgovor na pripombo listo, da papež ni hot ! dat' nobenega komentarja k jaltski konferenci. Pape!?: je pri tom o^!rr>voril na vprašanje o razmerah v Italiji sledeče: »Vatikan Je globoko ganjen no.d traerično usodo nesrečnih žrtev vojne na vsem svetu ter b! s I posebnim zadovoljstvom pozd^a^l vse napore za zboljšanje usode teh ljudi.«
NezfomfftVi tmli ec^^kesfa vz'zka
Štirje zgledni primeri junaštva in borbenosti
Berlin, 10- wca. Ja. t«ük^h Uuk na za-pauu ju vaiiokiu v aaoajjtilh a. «n do se uJf--čiii trije oogociki kuL piuntx za. Ufei.Oun-ljčvi bojai- uun neniÄKMi v^-iiiukov. To so ooramtaia. u^pen nem^iuh pacuuSKih Ä-Vcev ob pavžoioiciisuju zupauno od reike VVecei, jMiiasiii boj pcäUAiute üraudenza ter potaa-šaaije moinai-tskih esiut na F«.imoija0öü.eßn, kjer so se prvič uaeiežiie bogev na kop-nera.
ücupadno od Wesala so napadli 1. kanadska arroaoa ter ded 2. br itansike in 9. ame-ognju jn delno poč. zaščito megie. Vk^ub že večtedenslom bojem, oareul.točenemu topiidškemu -Jgnju ter nepi-estaaiecmu letal, bombardiiranju pa so prešli l emšlki pajdalsäq lovci it:, grenaoirji iz obrambe v protinapad. Vrgli ste naiiprotiulca najzaj ter utli-čdJi severno od Rheinberga pil obcatnibu svojih črt 10 sovražniki.'vi Ji oklapnakxjv s si'edstvi za boj iz, bližine.
Nadaljaji svetli vzgled so podali branilci Graudenza peč poveljstvom generalnega mailorja Fraclua. Braniüc: ao šele sedaj podlegli navalu sovražnikrve premočd. Že pred štirimi tečni so pričeli tu napadati bodjževikt z vzihodta in juga, nekai dni naito po iz^Tšeni obkwlitvi pa tudi z zapada. Pred Grauidenzom so izkrvaveli štcrdl-n>j sovjetslci prflki in neštete oklopniške brigade, ena kakor se Je to zgodilo pred 140 leti z Naipoleonovimi četami ob železni Courbisierovi v»e4Ji. še v gorečih raz-vaJdnalh z bomba<mn; in granatam? runičene-ga mesta ab pričakovali nemški vo.Wrt, Id so dobili v aadnjiih dneh kaj malo osJtr-
črni petek belega mesta
Lfnbljana objokuje žrtve an^oaineriikega letalskega tero-rizaoa — PretreSE^ivi pr'BCri Iz prizadetih m2£teih ficJov
ttovaiae^ii: materiala in do -zatrep že pc-aiecjve i^uiboje, soviaž auta. z gaUu twxÄ-jem.
Kakio se trudijo mlad«, nuxätva ln alarmne edinice, da ne bd zaostajali za gi au^en-Skunii jur-^uki, so ciiKazt-uie bojme čete vorj-ne mor^ia.-ce pni svojih pi vjh bojih na k >pu&m. Ko so se bortje ob O-eveaowu, aa bi presuegic sovražnikova t&iiopniška kr-teia, so u ičjle v dveh dneh 31 »ovjetskih oklopn lic v s .«jmlstvi za boj iz bližine. Nadaljuj h 9 sta spravila s poti dva pioületai-ska tcipa, ki sta bila dovedena mornac-jem v pocipor-o.
Vkljub večteJeasJcm težkim otraaamm bojem n^j Izgubile nemšKe čete svojca nsjpadalntjga duha. To se je poiitaza-io razen pri naciialje vanju ncindk li pr» tisiuiikov m napadov med Ruwerjem in Sa*ux> zuctJti v težkih ucarcüi, katere so zadali Nemca 1 prj LaaiDaau močaiim delom tamkAj na- ; padajoče 3. sevjetske gardne oklopniške : divizije, ki s» jo razbili- Tu je 103. akiap- j n^^a brigajüa pod vodstvom polkovnika Mununerka v šestdnevnih težkih bojih vrgla večkrat v mesto vdrle a: vraž» tkove sile z energičniani prcitnapadl vedno znova nazaj ter zadala Sovjetom pomembne krvne in materialne izgube. Osvoboditev Laub sina je le zunanji znak tega uspeha, kaiti istočasno ie bila razbita važna boljiševška ctperacdfJka beiza. Sov^eftf ao izgubili do sede j štiri petäne cborožJtve svoiih tamikaj borečih se čet, a t«dn njihove človeške itzgube so izredno vfsoike.
Pobeg Emtte fa v©da m mlin kemsinistsv
Neprestani izgredi v Rimu — Najresnejša politična kriza od pričetka invazije — Lov za milijonsko nagrado
Stockholm. 9. marca »Aftonbladet poroča v neki vesti iz Rima, da je beg generaia Roatte povzročil v Italiji najresnejšo politično krizo od pričetka invazije. Demon-tranti so v torek nosili po mestu truplo nekega moža, ki je prišel pri nemirih pred kraljevo palačo ob življenje. Pred sedežem ministrskega predsednika so zahtevali odstop Bonomlja. To zahtevo je izvršila skupina, ki so jo sestavljali komunisti, socialisti, člani akcijske stranke, republikanci, pristaši tolovajev in vojni veterani. Bonomi ie izjavil k tej zadevi, da bo o odgovornosti za. Roatin beg razpravljal min strski svet. Pri nemirih pred kraljevim gradom sta bila ranjena z ročnimi granatami dva zavezniška vojaka in neki stražnik. Predsednik državnega sodišča je izjavil, da se bo proces vkljub odsotnosti glavnega obtoženca vseeno nadaljeval.
»Dagens Nyheter« poroča iz Rima, da je beg generala Roatte vzbudil v Italiji notranjepolitičen vihar, ki lahko dovede da padca Boncmijeve vlade. Izvržena sta bila dva nova bombna atentata. Ljudska množica je napadla ječo Regina Coell., v kater! je bil Roatta. Neki komunist z imenom M an rini je bil ubit z rečno granato, ki jo je hotel v sredo vreči na Kvirinal. Pri tem sta bili ubiti tudi dve drugi osebi, 7 pa ranjenih. V noči ua sredo je pnS'o v ječi Regina Coeli do nemira, ki so ga pa le s težavo zadušili.
Kakor javlja britanslii radio, so je po demonstracijah v Rimu o prilik-' Roatrn«ga pobega sestala eksekutiva komunistične stranke Italije. Ob tej priiiki so sklenili,
da bodo izsilili iad kalno spremembo v notranji politiki Eonomijeve vlade. Izpolnitev te zahteve je pogoj za nadaljnje sodelovat nje komunistov v vladni koaliciji.
Madrid, 9. marca. Kakor poroča neki rimski dopisnik, vlada v Rimu visoka politična napetost. Časopisi označujejo beg Roatte kot »največji škandal od premirja«. Velika revščina med prebivalstvom je dovedla do tega, da so začeli d vje iskati Roatto ln da se na policijskih stražnicah ljudje kar gne-tejo ter podajajo najraznovrstnejše Izjave, da bi si pridobili nagrado enega milijona lir, ki je razpisana za natančnejše podatke o kraju, kjer prebiva Roatta.
Roatto je v boln'ei, kjer je bil nazadnje, stalno stražilo 12 karabinjerjev. Med aretirane! ie tudi Roattina žena več bolniških strežnikov in policijskih uradnikov.
Hude ixgizhe br'taajfifte trgovinske m&snarlse
Ženeva, 10. marca Na 74. skupščini paroplovne družbe Houlder Lne je izjavil,
kak^r piše list »Time», rematelj družbe Walter C. Vvarwick, du je imela drvžba ob pričetku vojne za 78.000 ton ladjevja ter pet ladij za prevoz živil, ki so imele 2.5 milijona kubičnih čevljev prostornine. Od tega ladjevja je uporaben še samo majhen dol. Družba je izgubila vel'k ortet tek svojega ladjevja. Houlder Line j? uvažala življenjske potrebščine lz južne Amerike v Anglijo.
Ljubljana, 10 marca.
Ljubljana stoji ob današnjem dnevu 40 mučen cev globoko prewiijena vpričo razvalin in človek h žrtev. k| 90 iih včeraj povzročite ang oameriske teroristične bombe Včerajšnji dan se je b'eJcal v sončni svetlobi in v pomladni radosti, da pač nikdo ni sluti!, da se 11 »Joe zgrniti md L ubljano tol kšna žalost Na cm; petek so zatulile sirene in so nad Ljub' «no zabrnda lerala Nenadno sireefi po-poVneva so začele padat bombe Zemlja se je tresla. hi§e so f« maja e. zrak je bil v hipu narieen s prahom in vonjem po zfmiji n trohnobi Xslogia je bila v ndkaj mnutah dopolnjena P<?d ruševinami star.ovanjskih hiš so »bežale zafute nodo'zne žrtve frgr<L.ierišk:h teroristov, imetje celih druž.n je bilo un'eeno ponekod do zadnje mrv:cc Ze so hitd, rr:e-va'ci na pomoč. Marsikdo je poprijel za orod c. da pomaga reševati, kir sc še reš.ti da. Vrstili sc ae pretresljivi nrzori pozno v nc-č Z zgodrj:m jutrom e e reševanje na-dalj'.va;o Nasslednii opisi naj omogc^ijo č-tite ju kolikor toliko živo sliko velike tragedije k; so jo Ljubljani pnzade'i — »osvrb^^ d tel ji«.
*
Planiki vzdolž ulic in cest, ki drže v naj-mirneji, prede! mesta, so nn gotto oosiuti z drobci okenskih šap. kak.or da 'c neusnr !jena roka bosn.aka natrosila stek'en? grah p»' ce->+ah Na opustoScno ul co, ia vrtano s š:rc-kimi lijaki, ki so j:h i/konaie rxälne b^mbe. zijajo nspol porušene h'še z mrtvimi okni, no'om! enim okniaki, zverižer. mi fkenskimi okrirji in porušenimi ograjami Razknie strehe idiličnih v 1 in majhnJi uradm-kih hiš:c razkazujejo mmoidočim svoja gola rebra. Mrtvaška tS:na je povsod, gasilci rešujejo, delavci h-,te r?zkopava ti re<ev nt, ia bi prišli do ranjencev, ki z obupnimi k'ic; prosijo po-.TlOČi
Na plc^niku sAo i žena mati treh nedoraslih otrok Ranjena jc, no obrazu ožgana, toda svoj h malčkov ne zapusti Obupno ioče. «ij ie v p.čli minuti izgubila hišico m v»o imovino zakopano pf/d corecimi ra-zvalmam Vsa bela je od ometa kakor mlinar, kadar se ran j useda p al Uka
Pogled uhaja k ruševinam te in one vile. Gmirde kernen ta in desk, pa kak osamel, v zrak štrleč dimnik, to je v-«, kar je ostaio cd nekdanjih lepih v L
•
Pot vod' dalje prot; hudo nrizadnemu sodnjemu me-tnemu okraju. Na cesti leže ubiti ljudi-. Predme skoči deklica, oegleda na cesti ležečega razmesarjenega moža n pre-cmn'jivo zakrič :
»Očka! Moj očka! ..«
PrestraVn» ljud e pri^tonijo in dvigiieio obunanko, ki se je bi'a vrgla na truplo dragega očeta Na vseh obraz h se zrcali groza prestanega strahu.
Nekega moža je pi lepilo ri» ograjo Truplo ie raztrgano, glava zr.*>kažcna ▼ krvavo kepo. Jok in krik obupancev odmeva od vsepovsod, v očeh je z?čuti! mars/kateri opazovalec pekoče so'ze in pohitel proč od kraja nesreče. V srcih in pogovorih se je venomer dvigala obtožba: »Zakaj vse to? Ljubljana ni indu-stri 6K0 ne trdn iavsko mesto Go! uničevabv bes je prizadel najnrmejše predele našega mesta ia uničil imovino in živijanie premnogim uradniškim jo delavekm družinam! •
S ceste zapazil razbitino strešnega stola,
ki vir«i pr*ko prednje strani h«. Stanovalci ru'evin ščejo pod kupi opeke, kamenja in tramov bedne ostanke svoje skromne »movine in jih spravljajo v velike košare. Malo dalje we stara žcnica pogovarja b sosedo Bombardiranje jo je presenetilo pri delu na polju. Hitro se je skrila v jarek, da se obvaruje pred pritiskom in drobci, ki 90 leteli zelo daleč. še danes te va trese od strahu, ki ga je preživea
To pT^itranem vrtu pradiču podobne —le
ležijo težki kosi betonske ogm;e, k? jih ie sila eksploz-.je vrgk daleč od ceste. Glinasta zemlja djv pod nogami in se opnjermje čevljev. Vse strehe v bližini so brez opeke, skozi razbite podstrešne stran ce se rkb kuniza,
obešena na vrveh zs sušenje.
•
In vnovič se nam korafle vrafia med vße. že od daleč vrMrš razbite strehe in perilo, ki se v hlačnem vetru zbil je nekje v vrho-vih dreves, kamor ga Je odnesel zračni pritsk. Sredi ceste je velik bombni lijak. Nekoč je bH ob cest lop vrt s sadnim drevjem. Danes o vrtu ni dedu. Vse je na debelo prekrito g gruščem in opeko.
Ob oeeti leži gornji ded bractfavnega droga, ki ga Je pritisk gladko prelamü-Sprednja stena lepe vale abovensOoegH pisatelja Je pop:tnoma odbta. S prvega nadstropja vsj v pritličje eekrten parket. Na steni še visi otmska odejloa, v ozadju Je videti ostal tke otroške postelje in razbito puhodtvo. Stanovalec hiše, ki je bil sam
ranjen in ima obvezano glavo ter obliže po obrazu, sazlaga, talko Je reöevaj pisatelja. Le-ta Je bil do pra^ pofičrit s razbitinami tn
je ležal ves v krvi. Vendar se ga Je posrečilo kmalu izfltopati, kajti psi reševanja ao
sodkeAmül val, ne glede na lastne race. •
Tud neki mladinski zavod je bil precej prt-zadst, ker so bombe udarile v neposredno bliž;no. Neka učenka ljudske Sole, ki je začasno gostovala v poetopju je ubita, Stori so težje ranjene. Ker 90 % bala bombardiranja ddkletca niso 2a ob znaku predajarma domov, ker se jim je zdel kraj. kjer «o imele Soio, pač najbolj varen. Napad jih je presoneril ko so teki« v zaklonišče.
jejo v zrak gole veje, po cesti prevažajo
vozovi pohištvo iz poškodovanih hiš. •
Na ruševinah popolnoma razdejane stanovanjske hi5e se venomer pripogibajo tri starejše ženice in spravljajo skupaj ostanke
svojega skromnega Imetja. O pehištvu nl sledu. Raztrežčeno na trščice je pomešano med kamenje in opeko. Le ostanki oblek jn perlia bodo ubožicam še za silo služili.
»Kam je padla bomba, da je hišo do temelja porušila?«
»Vse polno jih je treščilo v bližini in ne veni, zaradi katere se je hišica 3ssuia,« odgovori skrušena ženica.
»Je kdo pod ruševinami zasut?«
»Kvala Bogu nobeden. Bile smo zunaj na vrtu in sam Bog nas je rešil pogina.«
»Kaj boste zdaj naredili?«
sNič ne vem, vsa sern iz sebe. Ne pride
mi v glavo pametna misel.«
•
In tako se vrsti prizor za prizorom, drug pretresijivejši od dragega Vsi pogovori Ljubljančanov in LjuD.jančanic, aUuih in mladih polni obžalovanja .n iskrenega sočustvovanja, se sučejo okrog prizadetih. Žalost je nedeljena. Združena je z ogorčenjem nad nečloveškimi metodami Azi-gloameričanov, ki prav tako orez vestno uničujejo najvišje dobrine vseh evropskih narodov brez razlike kakor to delajo njuiovi boljševiški za.vezu.kL Zato ae je sedaj močno utrdilo ie davno polreuiio prepričanje, da moramo tudi mi biti pripravljeni na najhujše. »Pripravljen biti — lj je vse.!« Ta stari modri rek naj bo Ljubljani poslednji opomin po strašnem ognjenem krstu, k.' ga je dožn-ela včeraj, aa s/c j črni petek.
F>cs2ef tig<5tev5|ejS2 žrtve
Ljubljana, 10. marca
Roševaina dela 30 se nadaljevala tudi še danes vea dan. Odkopavanje porušenih hiš je zamudno, ker je treba postopat skiajno previdno, da se morebiti še živeči podsuti j ne spravijo še v večjo nevarnost. Zato do tega trenutka še ni bilo možno ugotoviti dokončnega Števila ponesrtčencev. Na Žale so do danes popoldne pripeljali že nad 30 mrtvih ponesrečencev, moških in žensk, a tLdi otrok. Sc to.
ivan Bahnik, Viktoi- Logar, zdravnik dr. Frane Marinlč in njegova žena Ana, Drago Besov, uradnikov a soproga Al^j'.'ja, žnidaršič, Marjeta in Pavla Mar kič ter Silva in Marjeta Modic, Jukoä, pie-tiika Tani Dular, dijakinja Viktorija Bambič, zdravnikova soproga Karla liane in njena hči Pavla, mestni delavci Jakob Pevec, Jote Markovič in Franc Jel-fievar, trgovka Angela Orel, Josip Pol&e, Marija Potočar, joie Uriberiuk, Janez Omerzu, Ema Heiak, B-udoif in Vika Ramor, Viktor Zaje in njegova žena Elizabeta, Marija Sušteršič, Niko in Dora Valjale, Marija Kek, vdova po podpolkovniku ^ Žerj'iv in Jože Majcen. Identiteta petih smrtnih žrtev še n? ugotovljena.
V ljubljanske bolnišnice je bilo pripeljanih okrog 80 ranjencev. Med njimi je tud! pisatelj župnik Franc Ffn^gar, ' ^'er.-ga poškodi^e niso težje ga značaja. Ali in koliko ljudi je pokop mili še pod "ruševinami, še ni ugotovljeno.
Pogrebi žrtev
Pogrebi žrtev petkovega letalskega napada se začno v sporazumu s pogrebnini zavodom v sredo, 14. t ra. zjutraj.
Dekleta in žene z rutami na glavah kopljejo po razvalinah enonadstropne vila Bomba io ie zadela v prednjo steno.
»All je kdo od stanovalcev ostal živ «
»Vsi so bili izmal čenl in zmrcvarjenl. Se najmanj je bil prizadet moj zaročenec, ki ga je pritisk vrgel ob steno.«
»Težko ranjen? Je sedaj v bolnici?«
»Mrtev!«
Zamišljeno stoji zaročenka ob robu bombne globeli. Koe papirja šušti, ko ga veter premetava po razvalinah. Kamor pogledal razvaline in podrtije. Tarn, kjer se iz ruševin kadi, je pokopana cela družina s starši ln starimi starši, živ Je ostal le enoletni otročiček. Drevesa stegu-
Važna ojs&zcrtla
Sef pokrajinske uprave j« gecSe na pe.kc/v bombn; napad na Ljubljano izdal naredbo s takojšnjo veijavnostjo, b katero se v%e zaloge lepenke stavijo pod zaporo da se morejo pravično razdeliti vsem enim. k so pr zadeti po bombard.ranju. Prodaja iepenkc je torej od danes naprej vezana na nabavnico. katero izstavi Pokrajinski gospodarski svet izključno le tisrim. k s potrdilom policijske uprave ali prot.letalsice zaščite dckaže;o poškodbe na oknih.
Spričo majhne za!oge stekla se bodo razbite šipe večinoma nadomestile z lepenko V* zasebnih stanovanjih jc mogoče samo en dd enega okna v kuhinj m v eni 9ubj oprem.ti s steklom, ostale poškodbe «e db z?časno nadomestijo z lepenko
Na nadomestitev dvojnih oken seveda n" misliti. Prebivabtm * t lnsSaero interem: poz.va, da nemudoma sname zinvka okna fdvojna okna) ter jih po možnosti shrani na varnem prod letalskimi napadi v klet al p« za pohištvom.
s
Uprava pcfiidje ▼ LJubljani, oddelek za nrotJletaLsičo zaščito pofrvno opozarja ljubljanska prebivaistvo, da se o pr !iid proLUtoi askih aarmov ravna natai-čao po ze izdanih navodilih. Zlasti se opozarja ua sledeče predpise:
Dolžnost vsakega prebivalca je, da mora na poziv pooblaščenih organov protletai-ske zr&tite takoj sodek.vati pri vaeh reševalnih deiih protiletalske zsečitiie aSužbe in to tako za pripravijaina dela lax tudi za primer alarma ali celo dejaaskega letalskega napada. Vssaka kršitev te obveznosti se kaznuje z glrfoo «io 10 000 lir a^ z zaperom do 3 mesecev, v hujših prrimei-iii z obema kaznima hkrati.
0 priliki protiletalskega alarma se mora Ja podati takoj vsi prebivalci v hišna, oziroma jf-vna zakioaišča. Nalezljive bolnim osebam je vsi»-p v javna zaklon"'šča kot tudi hišna zakioe išča pr&povec an.
Legitimacija za prosto kretanje ob priliki letalskih alarmov upravlčuje posestnilza iste samo za kretanje na službeno mesto v slučaju nujne službene potrebe. Vsako samovoljno izkoriščanje te izkaznice v osebne svrhe (n. pr. za pot iz službenega mesta domov na koeilo in sličnol se bo v bodeča kaznovalo z najstrožjo kaznijo m odvzemom legitimacije.
Ponovno se poziva prebivalstvo, da prt dvojnih oknih notranja sname ter jih spravi na varno mesto, ker pri sedanjem pomanjkanju stekla nl mogoče razbitih stekel nadomestiti z novimi. Zunanja okna naj ae ob priliki protiletalskega alarma popolnoma odprejo.
Končno se zlasti Se opozarja nrebi valstvo, da se vsaka tatvina oz'ronra plenenle imovine po bombnem napašu oškodovanih oseb kaznuje s smrtno kaznijo.
V Ljubljani, dne 10. m. 1945.
Zatemnitven« čas
za teden, ki račne 1?. ITI. 1945 ln teče d*
vštetega 18. m. 1945 Je
od 18*55 do 6*05 ure
»JUTRO« it 87
3
Nedelja, tL HL 1949
našemu ž@fist¥H
Najnovejša Številka »Slovenskega svojih naöeinih člankih tudi Širši Mirka Sušteišiča tehtno ra v boju proti komunizmu. Po članku priporočamo pa čitateljem in zlasti čitajo v omenjeni reviji, kl je tudi
Senca boljševizma je padla na naš narod.
Boljševizem steguje po njem svojo temno pest. Kad bi nas zagrabil za grlo in zadavil. Slovenci tej pošastni šapi lomimo kremplje n jo odo:jamo z vsemi silami od sebe. To e siri^el našega boja. Naša vojna je vojna ">roti boljševizmu in proti boijševiicom, pa naj bodo izkoreninjenei lastnega naroda ali ,_>a katere koh druge narodnosti.
Tudi našim ženam nalaga posebnost dana uije vojne posebne, morda veliko težje doižuost: kot morda kdaj koli v zgodovini.
Komunistična revolucija hoče zlasti zru-šiti ioveka kot osebncxst. .Človek je po ko-mističnem pojmovanju samo oblikovan /.s snovi — in nič več. Ni vzvišenih ciljev, •:a katerimi bi stremel človeški duh in Jih skuJsJ doseči Komunizem ue pozna volje, inipak samo slepe in tajne sile v snovi, v kosu snovi, ki mu slučajno pravimo človek.
i. vek je v komunističnem ustroju samo su-ženj lastnih nagonov in komunistične družbe. Komunistični stroj ima najvišji namen samo ta, da proizvaja in proizvaja. Kol ko •i j udi zmečkajo trasmisije komunistična iXX UtlJt5, to ni važno
Tako pojmuje komunizem človeka in s te:r. seveda tudi žene. Noče jo priznati kot telesno in duhovno bltjs s svojo voljo ln z lalogaml ln pravicami, ki se ne dajo zme-rifj z merili brezdušne snovi. Področje, kjer ■e komunizem zaleti prvenstveno v ženo,, so h-užna in njene osnove. Komunizem hoče zrušiti družino.
V družim stopa poslanstvo žene v najsi-ajneši iuči pred na3 Žena in mati je tako bistven del družine, daje od nje ne moremo m ne smemo ločiti, ako hočemo, da bo družina zdrava in trdna osnova narodu in državi. £ene in matere si ne moremo misliti, ne da bi obenem spoštovali njeno čast in njeno ljubezen, ki sije na vse člane družine kakor tiho, toda blagodejno sonce, ženska čast in ljubezen, ki sta vir zdravja družniskemu življenju, nista torej prazne" besede, marveč temelj'prave ureditve človeške družbe.
Komunizem je proglasil popolno »Izenačenje« žene z možem kjer köli in kakor koli {•ČL 122 Stalinove ustave). Komunizem »izenačuje* v tem smislu, da jemlje ženi :n rrateri /se tiste odlike in razlike, ki jo rav-delajo za ženo ia mater. Po komunistlč-aem pojmovanju je žena največ samo še tovariš! ca, ki jo rabi tovariš v zabavo, mati pa tovarna ta proizvajanje človeka, gradbenega mater aia zz. komunistično dražbo.
Celsa so ooljševiki navajeni, so najbolj pokazali množični zločini vojakov rdeče armade (krasnoarmejeev) nad ženstvom v zasedenih deželah. Da je ta podivjanost predvsem posledica živalskega nasriranja in vrednotenja žene od strani komunizma, dokazujejo tudi enaki zločini naših komunistov n. pr. v črni gori.
Po vsem tem je jasno, da je komunistična revolucija tiyii pn nas vzela na piko predvsem slovensko ženo. Komunistična revolucija globoko prizadeva interese, koristi Ln pravici- žene. Čudno bi bilo, ako slovenski» žena potemtakem ne bi zavzela svojega ar.aiišča z ozirorn na komunistično revolucija pri nas. Na izbiro ji je samo dvoje. Ali pot' ua katero skuša zvabiti cinični nasmešek »nove žene« kulturne boljše vik: nje in se .. tske aiplomatinje v Stockholmu Ko-k>nta„ ive, daita pot, na kateri bi se rade uveijavfle različne Vasllevske, ikie^ke Kidričeve, Vide Tomšičeve — vse tja do tlste-g.". nesrečnega dekleta iz Medved, ki so ga k Miunisti sami justisieiraii, ko jim je Uo-služiio z duhom in telesom — aii pa krepostna pot tisočev slovenskih mater, žena tn dek-et, Ki so se že odločne proti komu-n-zmu. Odveč bi biio tukaj odgovarjati tisi nesrečn eam, ki se še vedno tolažijo in Izgovarjajo, da se nočejo vtikati v »politiko«.
iiiijno je torej, da se tudi slovanska žena
ulej-tvuje proti komunizmu. Toda kako?
:..;no je, da od nje ae smemo, ne more-ir s, nočemo in tudi ni potrebno zahtevati. • ■■	nastopov. Zgodilo se je sicer že,
c! so slovenske žene in dekleta krepko pori, i-^aie na postojanki domobrancem pri c »r&mbL Toda področje protikomunistične-ga udejstvovanja in ne samo udejstvovanja, n.arveč pravega, težkega in junaškega boja n-..?:; žene s komunizmom je v prvi vrsti t .i, kjer jo komunizem najbolj napada in r j' >lj prizadeva njene interese, koristi ln pravice. Ako komunizem san kava duhovnost človeške osebnosti, jo bo slovenska žena skušala čimbolj varovati, dvigati ln ple» mc-nititi pri sebi in pi l drugih. Ako komunizem ruši družino, jc bo naša žena čim bolj ščitila, posebno pa še svoj položaj v njej ln dobrine, ki jih oiia vanjo prinaša. Zahtevala bo zaščito materinskih pravic ln bo sama stoodstotno izvrševala sve je materinske dolžnosti. Skušala bo zajez'ii poplavo kc-r .unistična miselnosti in prakse*v teh vpra-šanjih. Na vse načine se bo trudila zožiti to mostišče komunistične miselnosti, preko katerega je vdiral med slovenski narod že dolga leta v najrazličnejših odtenkih in pod najrazličnejšo zaščito, vedno pa iz ene ln Lste tovarne m vedno sa.mo v službi komunizma.
Kako ae bo izvajal boj proti komunizmu
na naši notranj' fronti, je v največji meri odvisno od žena samih. Odgovor na vpra-
domobranstva« priobčuje bepod peresa po Javnosti že znanega mladega publicista g. i prave o vlogi in ntlogah slovenske žene posnemamo v naslednjem glavne ntfsli, čitateljieam, da si razpravo v celoti pre-drugače bogata zanimivih člankov in slik.
sanje komunizma se bo pri Slovencih v veliki meri glasil tako, kakor bo nanj odgovorna slovenska zena. Veiik del njene usode ln osebne sreče ter sreče m usode vsega naroda je v njenih rokah.
Kdo bi potemtakem mogel reci, da nista poslanstvo in odgovornost slovenske žene velika in važna v toh časih zgodovine.
O naših kmečkih ženah, to je o večini našega ženstva, moramo priznati, da se je že odločila Njih delež je težko delo na zapuščenih poljih. Neštetokrat je njih kruh tudi kruh begunstva. Vendar ne klonejo, pogumno zaupajo v zmago. Mnogo jih je tudi zadela morilska komunistična roka in njihova i telesa počivajo v neznanih gozdnih grobov ili in breznih, ker se niso hotele ukloniti komunističnemu nasilju, ker so cenile resnico in pravico nad vse. Umrle so brez mnogih besedi, molče ln junaško.
Ni pa prav,'da so umolknile tiste s-kul-turne "delavke«- in »izobraženke«, ki so vedno vedele toliko povedati o ženskem vprašanju in o pravicah moderne žene. Sedaj, ko se kroji usoda evrepäke žene morda za stoletja in stoletja, sedaj ko komunizem resnično ogroža njihove bistvene interese, — sedaj so se pa bojazljivo stisnile in utihn le, kot kokoši v dežju. Nikjer več besedice v obrambo ženskih pravic preti napads komunizma. Mirno se pustijo te »dame« krmiti s komunistično propagando, slepo se pustijo od nie voditi v lastno propast kot ovce v zakol." Premislijo naj in naj vprašajo svojo vest, ali res nimajo nobene odgovornosti pred zgodovino in pred narodom, če jih že nič sram ni, da so neuke kmečke žene in dekleta modrejše n pošteneiše od njih.
•	poslanik Kurait ie padel. Bivši japonska p-eianik v Ameriki Kurusu je jpo sporočil uü-Xkijäkega racia pauel pri od-raunbi proti ameriškim ietaiioui i.e. japonskem ozemlju.
•	Zapora 2» pošiljanje "motov. Ravnateljstvo neanške državne pošte je CMrečilo zaporo za pošiljanje umorov. izvzema pošiljke medakanientov in kvaaa. Zapira je b'ia potrebna zakadi občutljivosti transportnega siiatema
•	Italijanski denar brez kraljeve piodo-be. Nove bankovce je dala v pevunet ijonjo-mijeva vlada v zasedeni Italiji. Baniovei so po 1, 2, 5 in 10 lir. Značilno je, da na njih iri več glave izdajalskega kralja Viktorja, Etinanuela, marveč rehjef glave Jupitra in Minerve.
IZ LJUBLJANE
! Za Številne oškodovance zaradi lela'^kegn ! napada na Ljubljano, potrebujemo nujno rama oblačila, kuhinjsko posodo Jn pohištvo.
Darujte aJf nam vsaj prodajte take predmete.
SOCIALNA POMOČ, Gosposvetska c. ?■> tel. 39-01.
tt— Nnwi gmtxyvt. Po dolgem trpljenju J« uinrl tehn'Cni poslovodja "go*p. Bogdan öblal«. Pogreb bo v nedeljo ob 13. na žveno pokopališče v Dolenjem Logatcu. — Prekinil je g. Frančišek Zidlicky. Na zadnji poti
fa bodo spremili v nedeljo ob pol 11. iz apelice sv. Jurija na Žalah k Sv. Križu. — V visoki starosti 84 let je v Gradcu umrla bivča trgovka v Ljubljani -a. Viktorija Panhelzer, roj. Vrtnik. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— List za listom odpada. Pred nedavnim ae položili; k trajnemu počitku Jožeta Jakliča, kmalu za njim si prišel na vrsto Ti, dragi Jane.t. Bila sta tovariša v društvenem in stanovskem življenju in tako sta drug za drugim v kratkem razdobju odšla k večnemu spanju. V petek so Te položila ob lepem štev'lu prijateljev in sorodnikov v Tvoj zadnji dom. Ime Janeza šker. ian ca, nadzornika prege v pokoju, w znano Sirom naših krajev^ Posebno Trst jo bil kraj njegovega najaktvnejšega udejstvovanja. Udeleževal se je dela z besedo Ln dejanjem v vseh slovenskih društvih. Z odkrito bsEedo in vestne st jo a: je pridobil spoštovanje vseh, Iti so prišli z njim v stik. V svojem življenju je pokojnik mnogo delal Tn bi še če ne bi zaradi utrujenosti zaspal. Nastalo vrzel b mo skušali nadomestiti z zdravimi nazori, ki si nam jih zapustil. Naj Ti bo lahka zemlja slovenska, katero si nadvse ljubil. M. 1
u—- Sv. maša za'iuSiiiua za pofc.-jro g»?* spo An icv) K o s o v i n c se bo brala eine 13, marca ob 7. uri v frančiškanski cei'kvi pri glavnem oltarju.
u— Poziv staEOvacjskhn najemnikom. Društvo stanovanjskih najemu kov pewsiva vse najenruiike brez izjeme, da teko» dajo na razpolago razpoložljive sobe odnosno za nastanitev oškodovancev po bombnem napadu primerne prostore, opremo itd. Prijave je poslati neposredno Mestnemu župan-
stvu, stanovanjski oddelek aH pa dtrufltvu
v Wolfovi ulici št 10-IL Druätvo Je prepričano, da ne bo nikogar, ki bi v času težke preizkušnje, k: je zadela naše mesto, ne imel sočutja s prizadetimi ln pomagal laj-öati gorje po -svoji moči.
u— Zahvala. Sociaina pomoč v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim umetuiKom in oocinstvu za naKlonjenost povodom dobrodelnega simfoničnega koncerta dno 6. t. m.
u— Ljudska šola Licej začasno nima pouka. Starši učencev bodo po dnevnikih obveščeni, kdaj se bo pr.uk spet pričel.
u— Sreunje^ol«en»(-ikan») pripuroöamo učenje strojepisja; i>iovl tečaji 12., 13., 14-, 13. marca. Ure dojovom^ Iniormao;je: »Ckristofov učni islvgü«, Domobrsuiska 16.
u— Darovali «o: za domobranski podporni fond Franjo Brugdu^ 500 Ur, Karel Beden 600 Ur, Stanislav M.heiič 400 lir, Adolf Zupane 250 Ur ln Anica Hodobivnik 10 kosov novega moškega perila; z& Socialno pemal v Počastitev spomina pok. Eleonore njena nekdanje učenke Amalija, Mercedes in Erna roj. Povšetova 500 l«r; podpornemu skladu za slep<j mladino Joško MikUč Ü00 lir namesto vcnca na grob Magde Valeutschag, inž. Stanko Weloi 200 Ur namerto venca na grob Jaruške Vesnaver, družini Pogačnik-Papo v 200 lir v spomin pok. Josip ne Paternost, S :: le Fraujo 100 Ur namesto cvetja na gru;i pok. soproge Zore, neimenovan po nabiralniku giunonemnice 300 Ur in neimenovan 100 lir; za Društvo slepih Vida šešek in Ivanka Flegar 300 lir namesto venca na grob Svetozarja Seška; za p«.xi-piraace Vinoencijeve konference pr. Sv. Jakobu Leopold in Pepca Mohorč ter družina Dolinar 600 Ur namesto venca na grob Sve-tozarja Seška.
u— Za prvo podporo Pombaidii ancem v Ljublju?:» sta darovala Socialni pomoči gdč. A. M., magistratna uradmea, 150 lir in neimenovani iz Ljubljane 1000 lir. Iskrena zahvala!
U— (Jčite se strojepisja, vsaXntnur treimoj N-v, eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 12., 13.. 14., 13. marca, pouk ocj>^ldne, pop.Zdne iül zvečer po želji. Ure dogovorno! ins^rmacije: Trgovsko učliičče »Cnrisjofov učm zavod«, i>>m«bmi2sl^a 15, u— Ol>čni zlfJT »Union« hotel^Ice in stavbiTuSKe u. č. v LiubljaiOi bo v četrtek dne 22. marca 1945 oh 17. uri. Delruoe je poiožiti do 13- maica 1945.
u— Kedni šolski jv>uk uspešno izpopolnjujejo Specialne instrukeije, Kongresni trg Št. 2-71.
u— Ne dotikaite »e eksplozivnih predmetov 1 Dan za onem slišimo in čitamo v dnevnik'ii poročila o nesrečah, ki se dogajajo zlasti mladini pri neprevidnem ra'.ma-nju z razstrelivi. Nešretim žrtvam takega početja se je pridružil predzadnji četrtek tudi 12-letni šolar Mihael Bcžnar, sJn de-lavca iz Kozarij. Na poti v Solo je na nekem travniku našel tako far.enovano trom-blonsko bombo, ki mu je v rokah eksplodirala. Kakih 300 m daleč od ljudske šole na Dobrovi Je fantek zaradi hudih poškodb obležal mrtev. Našli so ga na travniku obrnjenega vznak, trebuh m prsni koš pa je imel popolnoma razparana. Truplo smrtno ponesrečenega učenca 5. razreda osnovne šole 30 prepeljati v mrtvašnico pokopališča na Dobrav*. Ob tel priliki §e enkrat opozarjamo .nladLno, se posebno pa starše, naj pouče svoje otroke, da se ne bodo dotikali odvrženih razstrellln'h predmetov. Vsako nestrokovno obravnavanje z eksplozivnimi snovmi Ima po navadi ka posledico lažje aii bujSe telesce poškodbe, ee že ne zahteva človeškega življenja. Zato še enkrat ponavljamo: Ne dotikajte se eksplo-rlvnh predmetov!
o— Nov»! Najiepöe darfSo tvoji materi,
2 am, zaročenki: E- M-Brcat hi äoitÄstvi >M<-iia ouvica«. Ljubujautw-a. Knjigama, Gosposka 3.
u— Za zasebno in javno službo potrebujete strojepisje! Novi tečaji 12., 13., 14„ 15. marua. Ini-nnac je: »Cliris»tct°v učui vod«, Domobranska 15.
u— Krojaši vo Marjan ILarhn, Beethovnso-va 15, začasno zaprto.
Za Jožefovo ln ve!iko noč je najlepše darilo lepa barvasta fotograf ja. Foto »Juati«.
Hsidelitev IV» obftka drv
Pokrajinski gospodarski svet onjavlja
Za razdelitev IV. obroka drv, ki se je d«-111 na odrezke za januar in februar, je bilo potrebno uvoziti v Ljubljano za 25.000 do-mačinstev 5 milijonov .ig div. V sled izredno visokega sneg* in deloma radi občutnega mraza dovoz v januarju m februarju ni dosegel potrebne kol čine tn le konec februarja prtmenjkovalo za razdelitev še 820.000 kg drv na IV. obrok, ki še niso bila prispela t Ljubljano Dovoz je deloma oviralo tudi pomanjkanje priprege ln voznikov, katerih največji čel je moral obavljati vojaška deia.
Pokrajlnski gospodai-ski svet je bil zato pr-moran raztegniti razdelitev IV. obroka Že na prvo polovico meseca marca, da dobijo vse upravičene stranke pri svojih dobaviteljih pripadajoča drva. K?r se jc v mesecu marcu dovoz lzbolj§al, se pričakuje, da bo mogoče uvoziti vso manjkajočo koU-etno do sredi marca ter da bo do ÜU. cia-t» oddaja drv na ta obrek za stranke zaključena.
Po zaključitvl oddaje IV. obroka bo gospodarski evet odrsdll oddajo V. ohrolta drv na odrezke za mescc marec. Dotlej je iz tehničnih razlogov ner:iojcčc nakazovati predujme na peti obrok.
S KetNsSiccga
Kmetje bodo irpolrlli svojo do3ž:ic»t. V Vo2-šperku ln V»lifcovcu Je sklical deželni .oa.a fco-tošfclL kmetov Huber sborov&iije, na fcaterem j Je porcčf.l o vojs-ikr-m, političnem In pr^hiain-benem položaju v Nemii.11. V Imenu p.v-lučaieev Jfl krajevni vodja fismo-lg obljubil ^ovorrIku. d» bodo kmetje trudi v letošnjem letu oo kr»)e Izpolnili svojo dolžnost tor r*t*ii zTesto na ettra-nl Pül\re-JE in držmve.
V	Doljah I» priredila strsnka pied kratkim zborovanje, na katerem sta govorila čl*n striske ßachmann ter izvedenec f ra_šclt<j p.ed letalskimi napadi Kreuzberger. Slednji je pc-dal domačinom smernice za ?adrtanje ob prililcl napada lx araka. Bhchmann pa Je dal lj'ud»ra napotke aa obdelovanje aemije, k! naj omogoči člmboljšo prebrano v nastopnem žetvenem letu. Kmetje morajo nasaditi kolikor megoče mnogo povrtnlna ter obdelovati zemljo po dispozicijah, ki jim j!h dajejo eblasci
Hraber Korošec. KoreHU rojak nadporočnDc Bnieger, etotnlJeki povel'nlk v okloonlžko-grs-nadlrakl diviziji Oross-Deutschlacc ie sad^al v Jx>rbl jugesapadno ud Königisberga vdrle woij-fcevlke, sestrelil sam vodilni tank T 34 b oV.lc-;/-nlSfeo pestjo t<?r prlellU ponadko dveh nadal'-njih boljševlliklh tankov, čn sto s« umaknila g svojimi vozlh. Pri tej priliki Je uplsnil 3 tar.ke, 14 tepov, 4 metela granat, 8 strojnic, 5 tovornih avtwiobiloT ln mnogo muntcije.
Na w.taodnem hojistn je padal fcoroftkt rojak Oskar Bibič, matur int lnien'erske?« tečaj® v Celovcu. Sa n^im telujeta roditelja la brat.
Ii Tests
V	BarkorlJsJ» Je avtcmofcll podrt na eefftt C3-letnega Konstantina Montcdura. Njegove p>3-ikodbe «o taikän<!«Fa	da so ga morali oddati v bolniinlco.
Zaprti roparska tolp?. TrfeaSkt policiji bs je I»sreč'.io prijeti na Slrcko raj.piadeno mr*Äo aločlncor, pretežno vlomilcev 1» tatov. i».ed -ijl-rrl tta tudi dve žer.Alcl. Roparska t'lp* je it-vrSlla celo vrtto viomo*. Utvtn, rops.r ...Ik najia-' dov ln celo aekaj uinoro?.
isticiu psrasi iss Dotejste
Komunistični tolovaji so pretekli tedon skušali izvfšiti sunke proti ntKaterim domobranskim postojankam na Dolenjskem Zbrali so svoje razbite sile predvsem na Ciemlju južnozapadno od Žužemberka. Napad je vodila zlasti »XV. diviz ja«, ki je dala na r.izpoiaqo svcjc najboljše edinice. Domobranske skupine pa *o jih odbi e vse. Naisrditejsi hoji so b'!i na črt Sardin ja v?*, Stranska Df»bm:S in Dobmva. Doniolwanci sc napravili tudi odločen napadalni s/undk prot- tolovajskim p-:sto ankam nj Stari gori, pr Velikem in Malem Lipju ter pri Lsščali
V Suhi Krajini so se do nedavna pomikale tri komunistične brigsde. Ögibaie so sc do-mobrsnoev. kolikor se je ila'o. veri.ur so j h ti zalotili ter jih v nafkriku pop<^noma potolkli Glavni boji so bili pri Velikem Lipju m pr La?č?h roa'em zaseku Štirih hiš, ležečem n>aj Dvorom in Smu'.a>. Tu so imeli tolovaii vrHka skladišča. V te^i bojih je padlo kakih 170 tolovajev in tud' u'etih je hiio precej. Skladišča so vsa pr šla v roko domobrancem.
Tud bo na fkup'na domobrancev iz Velikih f.a^č je zadnje Ar' na uspešnem oii-ščevalr.sm pohodu po Suh Kraj'ni. Prv spo. pad s tolovaji je bil pri VrSču Tu so domo-brane: razšli »oV.cnjJtki odred« ter zasedli Pi-eval. Dniija skupina jc odš'a proti Pleš in HVijam ter je prt t<jin naletela na manj<o gručo tolovajev. V spopadu f» bilo ubitfh pet tolovajen'. Nato so domobranski oddelki na-•koö'li močno utrjene Hinje ter tudi tu pognali tolovaje v beg. V borb so imoli ko-
mun-sb 22 mrtvih 3 na ao v ftvi predali Na begu so tolovaji izgubi i 6 lahkih strojnic
Tudi 'z Kočevja je udarila iačja domobranska izvidnica Dospela je na Smuko m je od tam pregnala tolovajski bataljon. V boju je padlo 11 tolovajev, med njimi komandant bataljona. Domobranci so zajeli tudi vsn bataljonsko komoro.
Na podrolju pr Žvferberku ?o domobranci zap'sn ii zastavo tolova jske »komande n»««ta« Zvinin'oerk. V oči^č^'a'n'"h h j h v okolici Žužemberka so imeli tolovaji t d»-kaj drith kakih 80 mrtvih.
Iz raznih bojev rut Do'eniskem se je '.teh. bref večjih izffub le Gubcev« b resda, ki se z »drden «cim odredom« sedaj potiks okoli PrimfkovB. Polja, Sv Križa in <*iatcSa Msd to'ovaii vlads: sicer sien preplah 'a red i po navl.Tajočih oč;ščevaln h in obkff'jevahJh akcij domobrance*.
Prošli t*»len so bidi domobranci Meniča-ntnove skupine ter donv^hranc' iz NTm-e?a mesta napravili zelo uspe'ns pohr^le. M?ni-čannovg rkupma je v okolic« Trebnjega zo-lotia rdečo »divizijo««, ki se je hotela prebiti do Krke Takoi so naped!; tolova;e ter prizadrl' hude ir^rbe zla«ti »Cankarjevi bTi-fiad'« Več dni so lrzja'i boji. naros'ed Pri v> se moral; t:,-lo»«ji povsorl umakniti ter pustiti n» bojifiču okoli 50 mrtvih Novomelca skupina jc	izvrSfa «svrfc proti Topi -cam. prtem pa kreiila na večdnevni pohod v sm^ri proti Suhi Kiarni. kjer je preßaniala Attn-'ne to'ovBjSv. Pri rara h spopadih je psdio okoli 22 tolovajev.

%csn;iK3 SlmiGim GregcrrüSa
Sloletalca rojstva pesnika Simosna Gre-goič-ca jc pAt-kia v čai-u visokega mlo-Mnja UfAiiače m svetovne zp.uovjjie, ko —•Uiucvajo veliki, nepo6d-e-aio pomembna jn pojavi preveč p-Eon.csti, da bi nw^ife pr.ti do pome veljM-ve take nad-ča». ras st vari, ict*u>r je ku4t pesnikov in umetiLüiov. Vziic vsem aeog-bnicu nujoo-vojnega čc.sa je Greg.rčičev jubilej vendarle priaesed nekttj sadov. Poleg po--o^ae iza^e »G jke* z Biiodiovimi ilustra--./.n: sto c.ooui knjižno izdajo Se nena-.. njenih Jeremijevih žalostink, dela, ki je pesmsko ogrevaBo Gregorčiča, v zadbjih dneh njegovega življenja. Izšla so razni doneski n Gre©or&čevi biograa j^ oiiev-njjki ia tedniki so posvetili sorazmerto č3r>bio pozornost »gorišikemu, slavčku«, Ljubljana ln Gorica, v kateri je umrl, sta proslavili njegov spomin z dostojno prireditvijo. Napovedane nove izdaje Gregorčičevega zbranega odnosno Izbranega dela sicer še hišo izšle, vendar se pripravljajo. O zaključku Gregorčče-vegv. jubilejnega leta in v izpop Onitev njegovih odmevov je uteiaino-umetniška revija »Dom in svet« posvetila svoj drugi aboi'nlk 1. 1944., zajetni zvezek, kl je iz-šel te tn: z opravičljivo zamudo, spcmiim Si-nonr> Gregorčiča. Urednik revije, pesnik in st'vstv« n kritik dr. Tine Debeljaik je Hni-ip,} uvodne vrstice, v katerih ozne.-čaije Gregorčiča kot pesn:kf^buditedja, pes-n ka-duhovnika in pesnika-narodnega pevca
Poglavitni prtspeveik h Gregorčiči anam le skromno ozriačana »slovstvena drctfbti-nior,€ iz peresa p>ckolnege Venceslava Be-leta >Sln-;on Gregorčič in Mirsa Schaffy«. Pisec te xAaj izčrpne raapraivlce je W3 &-3m'1kqrv prijatelj Sn se je z vslükjc vaesw
pcs^rečal preučevanju njegovega dela, pri čemer kože zrvatno spcsobnooit^foiina.lisLdč-nega rasčlet (jevanja, čeprav v duhu stare poetiike, in precejšnjo slovstveno razgledanost. V tam spi£u se bavi rajni kasnr^lsSd dekan z vprašanjem tujih vplivov na Gi-6-gv^rčičevo podezijo iin naivaja snačjlaie primere, ki kažejo, da je eden Grgorčiče".dli najljubših pesnikov, pod psevt.lfiiimfm Mirza Schaffy ustvarjajoča Bodenstedt vidno vplival ha poezijo »goriSkega slav-. 6ka«. O njem je iizjr.vill 3am Grogoi-čič: >To je moj pesnik!« — Drugi prispevek je lz peresa dr. A. Kacina »Paberki o Gregorčiču«. Tu dbravnstva pisec gradivo o pesniku, kakor se je ohranilo v goriškem Škofijskem arhivu, posebej pa priobčuie mater al o	Gregorčiča do riar".šl5-fa
dr. Fr. Sede ja. Tretji, krajši diroesek je prepeval 1'arH Bačer, ki obmvna.va Gre-gxx^člč«\'e še rn&obi avl jene prigodi-ftce. Poleg teh Jiterarno-2^odlrvlNsfkih članJkov prr/bčuje uro-mi^vo iz Se nedbtevHene zapuščene Grepr>rč:čev9 pre\cide nckaiterih »Spokom h psaknov«.
Mrno teh sestavkov najMenuo v drugem delu zbornika nekaj drobiža v zvozi z Gregorčičem. Tako ocenjuje pisatelj in umetnostni kritik E. Cevc Bi rodove ilustracije Gregoi-čičeve »Oljke«, Fr. Kr.stan označuje bra:javen poeičrav, ki ga je poslala ljubljanska dSjaSlta iZaijruga« Grogon-člču o4) potdesetietard, Verjanko pa priobčujo še neobiavijono pesmikwvo pasmo Vatrcsla-vu Hoiziu.
Zanimive so tudi ft-isstraclje, kl sprpoJ-njujejo sDam Svetove« prispevke h Gregorčičlaniam. Tu jc objavljen na poeeb-r| priKigi petsmükrv portret Bare Retmčeve (risba iz L 1944). Iz illustracdj, ki jih je pripravljal Loo'ze Perko za »Oljke«, Je riaitisnjem zroučalen chiilrorez. Ropronkicliani sta razglednici ia Gorice in GraxüSöR, ki Ju je Grogorčič pmaai župniku Ig. Lebamu 5o r fipikaSffniSbu dve prigodnici istaamu prijatelj. Na PßfQavti. atšrnoi Je risba am/refre^
ki fr bdla v G.rici zsisaj« b v pesnikov i spamdn na messtu, kjer te stala hiža, v ■
teai j« pesnik urta-ü. Gradivo», kaki i r ga •
v«:iajE3ir so v "tam času. tudi t/%ke r"(robt'!nioe diobrtc» č iSle :sn zaslužijo vss.j kroodstifino poromoeit. O ostalih prispevkili v jaajno-vejšem zbon tku »Dama in svata« pa prihodnjič.	-
r,G5sta BerlSug" kot drstna
Roman Sehne Lagerlöfove »Gösta Ber-liog€ je našel pot v široki svet, preveden je v vse kulturne jezike. Kar neverjetno je, če pomislimo, da je ustvarila ženska delo, čigar značilnost je taka monumen-talnost in Qj nam i č na moč, kakor smo jih vajeni le od moških ustvarjalcev. Razen tega preseneča dejstvo, kako močno se je znala uživetJ v moško nrav in zajeti njen« viharje jn tišine do najmanjših odtenkov. V romanu osvaja bralca podoba Wärmian-da z njegovimi pieblvalcl in njihovimi usodami, bogastvo ln sočnost dogajanja in veUko Äevilo postav, ki stopajo v csprelje. Kljub temu pa je vsa ta Številčna pestrost umerjena ln odtehtana ter zgnetena v enovitno celoto.
Dramatlzatorica Je prav kakor pisateljica ženska: Božena Begovičeva, ki je pri nas znana kot avtorica igre »Med včeraj ki jutri«. V svoji dramatizaciji se mečno oklepa romana. Kakor večina takih priredb, si odi tudi njena skoraj dosledno poteku romana ta uporablja večinoma dialoge lz njega. Iz romana Je izluščila os dejanja in glavno dogajanje, kompleks glavnih oseb in Se nekatere druge, v dra. mi manj pomembne like.
Pred gledalcem se odviha usoda Qöste kot človeka, ki je romantičen in zanosen, pri tem poln aktivne ustvarjalne moči ln praktičnih sposobnosti za urejanje svet«.
Göfrtfl vxfe AKti» x s&fim xfiftBttrt;
na more živeti in se Izgubi. Enako kot on je rojena tudi msjorica z nadpovprečnim formatom značaj in nposofonostL Oba bijeta z okolico in v s-ebi nep.estan boj dobrega z zlim. Kot. tretja of«eba ee jima pridružuje grofica Elizabeta Dohna, kl dozori v žensko šele ch duSevnem srečanju z Gösto, a šele mnogo kasneje doume svojo Izprva podzavestno ljubezen do njega. Ona je tista, ki posveti s svojo srčno dobroto v temo navidezno mrtvih src ma-jorice lin Geste in j^ih zbudi k vstajenju. Proti tečaj teh treh ljudi je grsščak Sln-tram, tragična figura, ki lz slasti Jo zlega ln maščevalnosti uganja kovaistvo ia je vseskozi rušUnega značaja, dokler ga lastna nrav ne obsodi na smrt. Kot temeljni akord te veličastne vv&rm lan diske simfonije usod Je vzel režiser Ciril Deoevec sledeče stavke iz dela: » ... Kako se človek lahke osre či in u£ v«a življenje, ne da bi ■ tem spravljal bližnjega v nesrečo?... Skrivnost življenja mora vsak rešiti sam.« »... Dokler smo mladi, smo preveč polni sami sebe, a ko se postaramo, smo preveč prazni...« > ... Brez radosti in lepote ni moči živeti... Ralcst je najdragocenejša človeška dobrini. Is nje izvira vsa človeška stvarit?ljska moč .. .*
Dramatizacija ima enajst slik. RsSlser Debevec je Izjavil o uprizoritvi drams: Za naSe Igralce nI lahka naloga najt« ta nenavadni format, to veličino in velikost (psihično ln fizično gmoto) ljudi, ki jih je avtorica ustvarila s preprostejfi^mi, bolj na-t urni mi, bolj nekomplleicanlmi sredstvi kot mi, a jih je zato tem več, odnosno so bar-vltejša. Igralski problem j« ustvariti nadčloveški, naddobni razseg. a obenem v ujem ležečo čulovto enoCTavnost: monu-mentalnost. Ti liki niso samo ljudje, to sc-svetovi., ki ge. tarejo. Vloge so zasedene z najbolj Jim odgovarjajočim! igralci tn tako lahko upamo, da se bomo približali originalu Seime Lagerlöfove na toliko, kolikor nam Je v n&Ših razmerah mogoče.
iO£CČIXB SC ra E3MATC £3!
BELEŽNICA
KOLEDAK Nedelja, 11. marca: Soironij «k. Ponedeljek. 12. marca: Gregor.
DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Mr. l^eustsk .Besijeva cesta 1; »r. Eaho»ec, Kongresni trg 12; Mr. Komotar, Vič. Trža£k* cesta.
rouedeUek: Dr. Piocolt, Dunajska cesta «: Mr. Hočevar, CeiorSka eeete 82; Mr Oartus, Moste.
ces-a 47.	_„
Nedeljsko zdravniikc det urno službo bo vrau mastni zdravnik dr. Vizjak Franc, Ljubljana. Tr4»A:'a cesta
ZATEMNITVENI CAS i» teden, ki etrne 12. 1-1. l;"4S in i«če do tSto-tffga 18. IH. IS<5 od J3-55 do 6.05.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPEF.NO gledališče Sadella. 11 marca ob IT.: A. Mczart: čarobna piičaL Predrtara. Operaig» etudla. Izven. Cene od 00 lir na"9ciol. Pon'de.jek. 12. majica ob 17.50: Mar^enet: Thals.
Red D.	,
Torrt. 13 marott »b 1T.3C: Sslrra La?:er)0/-Bo8e-na Eegovič: G«:U Berting. Premie a Eed Prsmier-fct.
Odda'ni.lka slccpina Jadransho PrimorJe
RADIO LJUBLJANA
NEDBL.IA, 11. MARC4 7.00—Poročila v nemščini 7.10—BJO: Osrednji nemSkl sp-red. e^n—9.00: Poročila v alovnfe inl. 6.K—10.00: C^cf.üji	tpored.
10.CO—1015: i'ortK'lia t ntmsčiss. 10.15—11.SO: Osrednji netn^ki spo;td. Od 11.30 do 12.00: Slovenska Sjudtk» oičaj». :2.y)—i23Ci: Najxived sporeda, nato Cpoldtnsk! kcr.c?rl i2.*0—1/.40: Porodila r nerr čin; le flovenSt'nt Ii.4"—14.00*. NemSlrl Ijucl-ii koncert :-4.DC—14 1C: Poročila v nemščini. 14 lf—15.00: -Porur-.-ri lz domovine« — Kadilski orkester vodi D. M. ?:'£iec, sr<le'u.1e Komorni ?bor. 15.00—-13.45: Rrman tčna plasba — sodeluiejo barttouist X>jAsir. FcrUJt, violinistka Jelka Stamö in pianist Marjan Lipovšek. 13.IE—1S.00: 15 minui. tjl jJOdrWje — luž. Anton Flero: Pomladai^ko delo v safiovr.jaViu. 16.00 do \£ Či>• Koncert ra	. 18.00—1'. 30: Ni«artaa
glasba nemi*Ui skladat-etj^v. ir« 00—19.30- Kla-^ir-ka ba. — Lr<r. Marij« Pkerjanc bo ta-4! trste kornporic::e. 1?*.«5—15.45: Poročna v iiov. 15.45--2». 0.". Kaj prinaša pritodnjl teden. 20.0''—29 3i Por<--5;..'» v nem'Mni. 2«*'"3—22.00: Osrednji new.»irt	22.00—2j.15: PcrvcUa v
nemš6ir.l m napoved sporeda. 2--V5—14.00: Giae-ba pred polnoč;» (prenoe).
Pßö^efE m potovanja, oprostitve, vse druge- vloge in infon>iacije: Komerc- plsfrrna ZA.1V L: jze, Gledališka 7.
Zvišanje občinske trosarjis tui üikohoiru: pijače
7.odločbij Šefa pakrajiiffee uprave z čsie 26. IL t 1. je z veljavnostjo »i 1. marca t. 1. daJje iriMtiü -:*i>ötri lpubijansi^ odobreno zvjšanje irjestn« trošarine na alkoholne pijače MSSedn^h zvišaaiih stopnjah (v odelepaju öuseciesnje stopaj: ua. rum, konjcii., likerje šul. «u h»Jv-?.olilrske Stopnje 35 Er (il€>; na špirit od hektoä-stopnje 22 lir (10>- i «, žgiiije vsth vrst od he«ctoi. sc?>ny 27 le (12,; na Vr.o v sodih ir, sLe-sieci oC kti-a. 8 iir (2 50); na JjublfojMiki 7-ennuit ocl litra 8 Er (350); na i*v«nljubljr,jv*iri vearout i.:i na vsa peneča viri» do fakturne cene 200 Ir cd Ktra H ur (5); m Šampanjec 7 dol. steklenice 66 lir (30); ns. domača, boljša praeča ee vina 7 dcü. sWclenioe Tir (15).
Z Isto odiočr» je bilo me^ai obi'ni lj«jb-Tjanslci dovolj« <o. d z pob-are razStf'o mod zvi&ano ir. ftTf^fejo nižjo trcSarimc- tudi r.a vse zaJoge navr^d^nJh alkoholrr'h piijač, ki se nahajc-Jc- pri točilcih na drohao in debelo-
MBmKmBammsBmBMEmBBBBmna
t	Kot žrtev letalskega napada bas je za
re^i.o zapustile r.ača ljubljena žena. ala-ta mamica, ser tra, teta ln svalilnja, goepa
6U9TER5IČ MARIJA roj. SOJER
Blagopoko'no spremimo fc večnemu poiltku v ter'-k dno 13. t. m. ob 10. url dopoldne B Zal — Sap?5e sv. J. iefa k Sv. Križu.
Ljubljana, dn* 9. marca 1S45.
folujora drnihna Svfter^č in osialo .-crodstvo.
t	Kot Srt.v Iptvl&ir^a nr-pada nas je
preiano «.apustil r-a* ljubljeni »in in brat, cm"?*»^ LOGAS VISTOZ cand. inj. POKT-b drugna». pokejrlka bo v torek dne 1». ». m. ob 5. url dopoldne z — kapele sv. Nikolaja na pokopališke i 8t. Križu. Ljubljena, 6. mure; 1S45.
Kal u; uči st ar«, sestra ln
trxtec »er ostalo sorodstvo
msKsm^ss^p^^^sssms^^BEsssa
Kot ±rtev i^taiakega r.p,.t>ai'a nas j« prerano sap^rtlia naSa nadvse ljubljena »Mfcra, «»ta ua zaročenka, ec*>pa
Žerjav Iva
rdpv- po poikovnikn
Blago pokojnieo bomo spremil! na njeni ?»d-njl poti r ponedeljek 12. t. m. ob 119. uri z Zal, kapela sv. Janeza, nt pcikopalliče k Sv. Križu.
Ljubljana, Bito!J, 10. marca 1945.
ŽALUJOČI OSTALI
Ob letaleksci napndu st* Izgubili
t življenje nut ljubljena- nepozabna žena. matt, eoersi rrs.tl, 6<^fra ln teta
RAN C KARLA, nrj. MAyEK ln ljubljena hčerka, odr. setu-s RANO MENTA PAVLA, piaaisöia Njuni trapu počivata na Žalah, v napelici 6y. Frančiška, odkoder pc pogreb v »orek 13. marca ob V« 10. uri dopoldne.
Globoko žabujoči: dr. Kane PareL soprog oa, oče; Marjanca Cuček roj. Kane, hčerka oz. sestra, z možem ln otroci; družine inž. Mayer, dr. Kanskjr m SaeLsij.
Ljubljana, Lože pri Vipavi, Gorica. 10. marca 1645.
f
Preditojsiištvo interne klinike v Ljubljani javlja, da j« pn bombnem napadu, dne 9. t. m. preminul nje« odlični Tolonteml asistent m blvit sdravnik v Mariboru
Dr. Fran Mariolč
N1«ja la njegovo pok. soprogo b»a»o spr«ptlt na zad.ill i»tl 13. t. s>. ob V« 9. url lz kapelic« Sv. Andreja na Zalab, na poker«!išče k Sv. Križu.
Po daljSam trpljenju ln pievldan s evtv. Wtnl tolažili je danes dne 0. marca, umit moj mož, gospod
OBLAK BOGDAN, tehnični poslovodja. Pogreb bo v nedeljo. 11. t. a. «k I, «M na župno pokopal lice v Dol. Logatcu
žalujoči: Štefanija Oblak, ta sorodstvo
žrtvi letalskega napada na Ljubljana^ dne 9. marca IS 45, sta postala naia požrtvovalna eodelavoa, brata
f
V	BESOV DRAGO..
■	OMERZU JANBE.
Oba petoo^clka bo DOPA obenem e
nedolžnimi slovenskimi žrtvami ohraall„ v liv:. nem spominu!
Bog, stan la narod! Mavsfco-deloaajatslca p-^Tilomitnhak-na
O MaJcsfemüSajm, cjegovesn grsdHii in „jsieMteijiiaip"
Bilo Je vročega poletnega večera i. 1855. Mladi plavolasi princ Maksimiljan Habsburški je tedaj pristal z ladjo »Madonna della Salute« v tržaškem zalivu. Nosil je uniformo konteradmirala, kajti bil je že leto dm vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice, potem ko si je kot 19 letni Član vladarske rodovin« izvolil poklic pomorščaka. Vojna ladja »Vulcanum« ga je seznanila že poprej z, vsemi nabrežji v Sredozemskem morju, potovanja v Brazilijo pa ee je udeležil s cesarsko fregato »Novara«. Kakor ni?gov prednik Karel VI. je bil tudi Maksimiljan prepričan da leži
bodočnost Avstrije na morja. Iz tega vzroka je zapustil gradič Maxlng pri Schönbrunnu tor se preselil v Trst, kjer Ki je uredil stanovanje v majhni palačici v nekdanji ulici Tigor št. 19. Tistega večera, ko se je z ladjo pripeljal v tržaški zaiiv. pa je naključje povzročilo, da se ni mogel vrniti v svoje stanovanje. Od Julijskih Alp tja do Benetk je divjalo nad Furlanijo grozovito neurje z ledenim pišem in deževjem. Ladji ni bil mogoč dostop v mestno pristanišče in Maksimiljan se je mora! ustaviti v Grl.lanu pred Trstom. Tam je etopii z ladje, Sel na kopno ter prenočil
v hiši slovenskega kmeta Darseva.
Ko se je naslednje jutro prebudil, ga je pozdravilo krasno sončno vreme in njegov pogled je obstal zadivlien nad Tržaškim zalivom ter se m möge' odtrgati od ska-k> vi tega nabrežja ob Grljanu. Vtis, ki ga je očarljiva pokrajinska okolica napravila na mladega konteradmirala, ie bi! tako silen, da se je takoj odločil v ©ndotni bližini zgraditi gradič.
Prav tedaj se ie gradila železnica o<4 Dunaja proti Trstu.' Ing. Karel Junker je prejel nalog, naj napravi načrt za palačo v Mir am aru. In tako so zaceli graditi Mira-mar spomladi 1. 1856. Najprej so morah zavarovati nabrežje, da ne bo morje «spodjedalo tal. šele potem so pričeli z gradnjo gradiča, za katerega so dovažali kamenje iz kamnolomov v VrSaru v Istri, črm se je v Trstu razvedelo, da se namerava Maksimiljan naseliti na tržaškem področju, so domačini daii pobudo za zgraditev obalne ceste, ki vodi od Trsta do miramarskega gradu.
Maksimilfanove načrte pa je pozneje prekrižal politični položaj.
L. 1S57. je bil Maksimiljan imenovan za podkralja Lombardije in 28. februarja tega leta je moral zapustiti Trst ter odriniti v Milan. Ker pa po tedanjih predpisih podkralj ni smel biti samskega stanu, se je moral ozreti po nevesti, za katero si je izvolil 17 letno princeso šarloto Belgijsko. Poroka je bila 27. julija 1867. Vsa večja mesta Lombardije so se ob tej priliki spomnila Maksimiljana s primernimi darili. Dne 9 avgusta je svatbeno potovanje pripeljalo Maksimiljana in šarloto v Trst, kjer so mu Izročili 12 akvarelov, predstavljajočih najlepše motive tržaške okolice.
Po nesrečno končani vojni L 1259. se je vrnil Maksimiljan s svojo soprogo nazaj v Trst, da bi se zopet posvetil mornariškemu poklicu. Miramars ki grad še vedno ni bil
[ - ......" r,-"r'7¥Tl"L " BSSS I ggjgfegM
dovrSen. Zato so na hitro roko pozidali hišico, katero so imenovali »gradiček«. V tej hišici sta. stanovala Maksimiljan ln njegova soproga do Božiča 1860, ko je bil mi-ramarski grad toliko dogotovljen, da se je bilo mogoče naseliti v njegovih pritličnih prostorih. Od te dobe dalje je bival Maksimiljan pozimi v gradu, poleti pa v »gradiču-«, in se je počutil v življenju zelo srečnega. Toda sreča mladih zakoncev ni trajala dolgo. Usoda je hotela, da ni dočakal Maksimiljan niti dovršitev miramarskega gradu. L. 1857. je namreč izbruhnila
v daljni Mehiki državljanska vojna,
ki je trajala tri leta Potem se je posrečilo treznemu mehiškemu sinu Juarezu. da je dosegel izvolitev za predsednika republike. Veleposestniki in cerkvena stranka sta na ta način izgubila vodstvo. Navzlic temu je ta koalicija še nadalje rovarila proti prezi-dentu ter ga je skušala odstraniti Našla je zaveznika v soprogi tedanjega francoskega cesarja Napoleona IIT Cesarica Ev-ger.ija je vplivala na svojega moža v tem smislu, da je Napoleon III. sklenil ustanoviti v Mehiki
moaarliijo s hatesbnrSJrim princem na čelu. Francoski cesar je s tem hotel ustvariti protiutež politiki Sedin jenih držav ter je obljubil mehiški opoziciji vso podporo.
Toda navzlic tej podpori so začel« prevladovati v Mehiki simpatije za Juareza. Mehiški emigranti pa no predlagali francoskemu cesarju, naj posadi mehiško krono na glavo habsburškemu nadvojvodi Maksi-miljanu. Tega predloga ni bilo treba ponavljati. Napolson III. ]f uvedel pogajanja z avstrijskim cesarjem Francem Jožefom, ki je načrt, željno sprejei in odobril ter nosi al takoj svojega aunanjesra ministra grofa ReChberga v Mirani ar. Poleti 1. 1863. je prispejo
v	©dpw'.an-.ive fr Mehike,
ki ra je vodi! nadškof Lavantida. Maksimiljan je sprejel delegate i» dne 3. oktobra so Mfhik^nci ponudili v svečani obliki nadvojvodi mehiški prestol. Maksimiljan je bil v začetka osupel in neocHoeen. Toda po obisku cesarja Franca Jofrfa v Miramaro js sklenil, da sprejme ponujeno mu čast mehiškega ccsarja. Maksimiljan je bil tako rekoč prisiljen podpisati IMino, s katero se je odrekel vsem nasledstven'nn pravicam
Hafcsburžanov. Km slu nato ie prispela v	_	. . .	_	. _
srrMlč Miramar rova mebišfc* delegacija, i	— tat'e •>«!«» «»	krP' "f
°	' '	njegi letošnjega sne** sredi med ljudm: brez smisla
bataljon slovenskih prostovoljcev. Ta bataljon je Stel nad 800 mož t«- je bil sestavljen
iz kranjskih in kraških rojakov.
Mnogi izmed njih so se po tragičnih dogodkih v Mehiki vrnili domov ter so Se dolgo pripovedovali, kaj so doživeli v Južni Ameriki Posebno so se ponašali s svojimi visokimi škornji, tako zvanimi »mohikanci«. Nekateri so prišli domov celo z nekolikim znanjem španskega jezika.
Kako so se razvijali dogodki v Mehiki, Je znano. Državljanska vojna se je v deželi iznova razvnela in Avstrija, ki se je bila sama zaplela v vojne dogodke, ni mogla pa tudi ni hotela pomagati. Napoleon III. je prepustil nesrečnega Maksimiljana njegovi usodi. Spomladi 1. 1867. se je Maksimiljan | z ostanki svojih čet zatekel v Queretaro, kjer se je tako dolgo boril, da mu je zmanj-ka'o streliva. Cesarjevi mehiški plačanci niso v tem položaju izkazali obljubljene zvestobe in polkovnik Lopez ga je celo izdal. ! Tako se je moral Maksimiljan vdati ter je i prišel z dvema svojima generaloma pred | vojno sodiSče. Iti ga je
obsodilo na smrt z ustrolitvijo. Papež si je sicer prizadeval da bi Maksi-miljanovo usodo omilil, toda ni mogel ničesar doseči.
Dne 19. junija 1867 je bil Maksimiljan skupno s svojimi general ustreljen pred pokopališkimi vrati v Ceni della Campano Pred untrelitvljo je vojake, ki so mu ostali zvesti do zadnjega, bogato obdaril vojake, 1« oo Imeli nalog, da ga ustrele, pa je prosi! nai dobro merijo da bodo pravilno zadeli.
Maksimiiianovi soprogi šarlotf je Sla
smrt ljubljenega moža tako na živce, da se ji je omračil ura. Nekaj časa je Sivota-j rila v Miramaru, potem pa so jo spravili i v Belgijo, kier je pred 18 leti umrla v neki j ond^tnl graščini, potem ko se je do smrti j igrala s punčkami
Mi ram a raki grad je bu Se!« 1. 1871. popolnoma dojrraien ter ie pozneje služil članom habsburške vladarske rodorlne z« poletno bivaliSče. Prebivalstvo Kontovelja tn Preseka ter drugih krajev v Primorju je ohranilo na nesrečnega mehiškega cesarja Maksimiljana l^ne spomine ter «i Se danes pripoveduje ranne dogodke iz njegovega življenja.
»••.njemu zlata kapija...«
5000 hiš je v Ljubljani, prav toliko stopnišč, 5000 shramb in isto število kipabic, kj jih
eiektr<čiui razsvetljujemo Razvajen smo da puščamo stopnišča razsvetljena cele ure brez potiebe, v shrambah in kopamkah često pozabimo izklopiti stikalo n — žarnica sveti dolgo v prazno

3 F O P, T
D3g?<!ek ki le n:' bil kar fako
Seve.'.: boste dejali. ; ko ste v jpjrtn pr;ili s<cor»j na !->eraš!:o palico ir, samo z zadnjimi silami vzdržujete s- ojo revščino sredi razburkanih in razburljv.-h do«ed J: OY drugih rrst, zdai je s portal dogodek nedeljskega
nato sta se ogK'Jiia še dva zar.topnlka Napo'e^na ITT., in tako :'e pri?.?o, da je Kaksi-nrijan sprejel mehiško krona ter prisegel mehiškemu ljudstvu. Dne 14. oktobra je na ta način za cesarja Mehike oklJeani MaJcsimEjan rwütil Miraniür ter se poslovil od svoie okolice. Stopil je v čo'n M ga je odpeljal na krov vojne ladje »Novare«.
Maksimiljan je bil pri primorskem ljudstvu zdo priljubljen. Med ciegovini telesnimi lakeji bilo celo nekaj Gorenjcev, ki so od£!i z njim na pot v Mehiko. Med temi Gorenjci je" bil tudi šele pr?.d nekaj leti umrli Dominik Armik iz okoiice Moravč. Z
m spert — že nekaj tako posebnega, da ga boste kar ves teden obešali na veliki zvon. To je stara slabi lastnost, tako pravite, liudi oV-og časnikov, da jim v sili vse pride prav in po potrebi tudi iz mtihe napravijo slona. Naj vam bo, to^l« bod'mo to p*t vsai neko'-"':« nepristranski in priznajm-j. da je nedel'ska smiČTska tel:m- sredi LinVia-re 1« bils iared-n dofp?-dek, ki	še tehle nekaj vrstic — V izpopolnitvi
že —objavljenih po prvih bežnih vtisih.
Zemljifče, ki so ga za to tekmo tekmovalci sruai »išl: ns severnem obronku Šišenskega hiiba « na katerem ie v nedeljo nekaj mladih in navdušenih prijateljev te športne narobe pokazalo svoie tehnične zname na smučen, ie rmstf.io «ele v vomein čisu in £a z;to dozda; rr.e^^a »e c^iriU ciso mnogi b nei nekda-njih smučarjev, ki iir. ie pot morda r»n»«la t*m mimo. S primerno preuredit,'ijo in mvhnimi stroS*".; bi ta pro. g z. srrmčariern febks vsrko serono ?! nžilg kot .'Koren teren t» vefK nji z ■ nasseroma najbolj z.inesiiirimi ,	, snežnhn: razr-.erjin!. Ke ^leue ni to pn bi se dala en-
\ Maksimiljanom je odrinil pre KO morja tu.ai ! k-it ali dv/.krat vsako i-.to u^or-.biti za reprenzentativno
ln dobiček POTRATE?
»Mestna elektrarn (jubljtmka ie po večkratnih. v razltčmh hišah 'n cb različnem či -tt izvršenih ogledih dognale »Ce b' pcn'sod stop nišča priklopih na avtomatska slikala, če b' v shrambah in koptJnicah gorela luč samo ta krat kadar jo potrebujemo bi st Ljubljana prihranila 'eine najn-ani 200.000 kilovat n; h in, to /e 850.000 lir. ki gredo sicer v mojo
malho«
Kako d dqo vendar še ?«
Boj POTRATI!
slalomsko prireditev v mearu, k; bi razen propagaid-nega pomena Uhko dosegla tudi razvc-*ei««v gmotni uspeh. Nedeipki tekmovalni nastop na tem do zdai s te strani neznanem kocicu Ljubliane ie bodoč;m .zgo-iitel.em smučarskega naraščala pri nas pokazal še eno možnost več. da bi v L)ubl|an: le ne bilo treba zmerom tarnati, da brez dolgih in dolgočasnih voženi na deželo med nam: prav za prav sploh ni mogoče goiiti smučarstva. Vsekakor bi biio treba v zvezi s ram vsakj leto spregovoriti pametno besedo z nebeškimi rreme-narji. ki so biii leto« — brez posebnega priporočila — z beio mano izredno radodarni.
O prireditvi sumi. ki n»j bo z-beiežcna v anai h kot lrubka domača športna prrskušnia z ugodno bilanco brez velikega odmeva, b; bilo piistaviti še nekatere »aninu >ati:
Vseh tekmovalcev (fanto-, deklet :n narf.ščaial -e bilo priiavljenih 25. nestofiio r*>. jih ie 22 rned katerim: je bilo dokončno ocenjenih 17. Triie so izstopili, dva pa sta b la diskvalificirana.
V prvem teku moških je bil naiboliši Kališnik (57.4), za njim pa so se uvrstili Spindler, Gričar, »aloh. Mlejnik m H>dalič »48.4). Učitelj in favorit Stocxtr je po'reboval 41.8. ven'dar je izpusti! vratca in za ocen» izp»sčea. V drugi preizkušnji je šlo vsem bolje, to«<t vrstni red se ie kljub temu precei spremenil. Naiboliši je bil Hladnik <J2.5. kar ie bil tudi najboljši čis dnevi), nato pa so sledili Bjioh, Kališ-oilc (kljub pr«zgc<ir emu startu). Mieinik. Spindler in Trpin (42.2). V dokončnem vrstnem reda ?e bil — kakor že zaa.io — prvi Hl.id.nik, drugi Kališnik in tretji Baloh. Med dekleti je tvoriia razred zase Percu ševa, ki j« oba teka «fjvih j krasnim sfcitp-r.im časom *9.5, medtem ko ie na^lednie pl-sirana TaL'«:go"a potrebovala več kakor še enkr;t toliko. V ostalt-m ie ves vložek z dekleti na tei tekmi zapustil nekoliko mediejš; vtis ker ie bil Je po orcanizaciii sami vidno zapo«tavl|e«i za rae>S;:m delom spereda.
Nu bo že kakor koli. biii smo na edini letošnii tekmi v siaiomu. ki v marsikaterem pogledu Ls ni bila kar tako!
SK I4*ib!Jana. Važen se^tansk Junforjev, tudi tistih kl nameravajo pti-topStt v iclub, bo danes ob pol 10 oziroma pol ure po koncu prte! -alarma na naA'.m lgrlf5u. — Načelnik.
Bert Oehlmann:	®
hE ^AivaO Z.1. «uiuATO
fiouutn
Wellencam pa še ni Dilo v hiš. Mall Wiegand pa je Dil tu. Po vseh pisarnah se je dajj.1 občudovati kot junak dneva. Njegova obveza na glavi je bua kaj učuuiovita. Ce si smel veijeti njegovim opisom, bi biia »Utva« izguuijena, da n on pocäegel vmes.
Kascha se ni bilo v pisarni.
iieli prav zares ni bilo nič do njega, ln po vsem, kar ae je bil pre-rznil, je bil zanjo vobče nekakšna, ničla aa siedi votel, okrog pa nič. - Prav na tihem pa se j je vendar smilil. Huoo mora bit: človeku, če ga ena sai.ia aoč pnpravi ob sadove mnogomeseč-nega dela.
Ali — konec koncev so bile to stvari, ki ji niso mogle vzeti dušnega miru.
Le nekaj j ni daio, da bi se umirila: pribori z »-viinaela<*, ki jih je bil kupil v Londonu Aleksander Baray. Drugače ni imela navade, da bi med uiadn .ai urami opravljala za^eone posie, danes pa je vendarle natipkala brzojavko po vse; i osebne vseb.ne.
»Pribor dokazljivo z ,M haela'. Ničesar ne razumem. Ne^upno čakam nadaljnjih novic.«
Opoldanski premor je porabila v to. da
je ULsla brzojavko na pošto.
i K daj bo v Londonu ?«
še v teku dne, je menil uradnik.
Ko se je vrnila v pisarno, jo je čakala Agata Melle: jeva s pies. nečenjem.
»Kapitan Petersen z ,Utve' je telefoniral, Heia, i lotel je gcvoi iti s teboj.«
»Ali ni - — kaj u: puoul nobenega naročila r.ar.ie''«
lJač, pač. Rekel jo bil naj se gospodična
Dranstadtova. ako ji č;:
•užča, po urad-
nih urah zgiasi pri njem, iter bi se rad z njo nekaj popienil.
»Toda ne na ,'. ivi', Hel.% Pri njem na stanovanju. Siaauje v Barinbecku —«
»Veni.«
Agata je prilivala rožam vode. To je delala danes menda že v tretje. Pri tem je gledala kaker ž va z.ujufc'j nest.
»Čustvo mi pravi, Kela, da ne moreš trpeti gospoda Driigerja.«
»Kako ti prihaja to na misel?«
»Ne vem. lake reči člo .k čati.« Mala Agata je vzd'hnila. »Meni je všeč.«
>Fa ga vzemi, če ti je všeč.«
Tovarišica je akv/raj prestrašeno zastrme-la vanjo.
»Jaz — Drägerja?« Zardela je kakor kuhan rak. »Da le moreš ziniti kaj takega!«
Goska neumna, je riela poi: i.diia. Nato se je znova p . "in jela. delati.
Ob dveh jo je dal * >'eii jnca.ap poklicati k sebi.
Na oko je bi! tak kakor zmerom. Samo nekoliko t rt ir. izmučen se ji je zdel. Narekoval j je pet ali šest pisem. O tem, kar se je bilo zgodilo na »Utvi-c, ni zinil nit besede.
Ko pa je hotela Hela spet oditi, jo je poklical 'nazaj.
»A!: ža veste?«
Hela ni v dela ničesar. Nit4 tega ni vedela. o čem Wellencamp govori.
»Ga ža imajo!«
»Pa menda ne zažigalca Kranich a ?«
»Da.« Weli c t. camp sc je živčno zasmejaL »Naša policija dobro dela, kaj ne? Prijeli so ga dopoirre n —Jo ;vocl enajsto. Pa ne zaradi dc godita na jahti. V ne'd majhni vasi so ga z&sačii :>ri vlomu. Hotel je priti do druge obleke. Potem se je izkazalo, da imajo v rokah tv,te~a, ki -e skočil z ladje. Zeaj so ga 2e prepeljali v Hamburg. Papirje na ime Kranich je prej nekoč ukradel nekemu delovnemu tovarišu. V resnici se piše V» tizenberg.«
o na res h?tro.«
»To ja šle W-!:cncamp f.rik Zelo hit.ro. Tod? z žalost v nehe-ni zvezi.«
zrržigom ni mož na


V02SČEK globok. pro- LIMONO V CkSV dotxo ■ STEKLFNICS vseli	vrst KOI.O,	n^oJko, sov«, t	LONEC, U litrski, »Eterno
d?m CslwÜHi c št. 95. i aa<lč«ie*5a limsnln eks i p!e+«üke äf.-üjs^	od- «ročnimi	zavoram». Michel	special«, zaoenjaa. Jesen
fjj-jg*^ vä-cD trakt Cl'Srol. Stc-kienljko j pack», pločevinaste	sode. Katalog	Uibrrsee. pevečt-	kova 8/1. 'tvo. 5447-8-D
— . -	, , t _ -v,	------ .... kmalu
CEVI ji; št. SP,
5556-^-D ,-----------,
oizke, ie- • roo&o in S«r.sko_. prodam.
, i-^yy^y?^ * POS1KJiŽNICO i??er-iza STVjŠ mk ž" Ig ža t? k«. Kramar, Vilbariev« St. 41.	545J-n-t>
* POSTRE2NICA va;ena » KUHARICO kavarniško,
vseh gospodinjskih dei. so&^rico ali jospodfciskn _
a^e zspotKtve 7. do poraočnreo Sčecso z?, tak«. J pe. predem.. 4 u>-e Ponudbe TnCra Zglss>i te dnensc o4 S. «*o I Tctrn.
pod »Pridna i„ poJteas« : 12. u» dopo!ice «t od 17. j VOZIČEK ofcoškl, iporta.,	u
SsM-l-n *««	Naslov V JotPu.	ohratvjen. preai- ! pr*»»- Lm.www
j	528I-U-r> '
ä^^^^F-jy Wil^^^B iatv cniriT	ia i nrzke, ß
PA^MONIKO kbrirskox 1 prinesite s s«bOj. Droaa-	; vrakorr^ten papir, rs»nt i vrfto sleklo, kupim. Na- DREVESA žlah-^a. k
novo s 170 tum wto^no ' An:^ Eaac. Zidov-	; kovin«, rafrac in nsr»- | slo», v Jutru. 54^1 -7-D ! rodeča, visoka, Mb,
Ma^č ft-^i säe* Ul. 1	50B8-'	i bno	tn tehs (hc 'MODRO GALICO, večjo ! učno graičje, oddaiam
P,' J, ' n ; »0B~ede- !&ÄAMOFC»5, «Idttnčiu ,v ( pr^*« stolno kupuje ; količino, ia eielstretno«»« | lameniavo. Vrtnar. Ped »sri.
ui u -v «i o Jo 'OTMi, »oceni prodam. Na-	i ter plač* nftjbelj« Me- ; 51/, K5 kupim. Plačaan v .bo« 4P. <T t-rf if A? 17 Je : slov ; Jatm. J4i9-6-D i »!la- (Kr^rcfK* 6 ; gotovi™ al. zamenjua za '
10. la od ife. c» i.. "r : KOLB8i> dob?o ^raai^,	I^.^M^aiT^otg^J^- .protivrednost. Gerhičeva 12 WS TT71 TU
epo-
5157-R-D
Nasiov V Mešia.A	A^ot D^-
5555-6-D i »k* 71.	5476-^-0
'KONJA,	12
ohratvjens
iavskepj do»iA _ - - .
n.IKS nrilh s:nre.3:!i ;r> I
J-443-
h 1: k-a
(Jev, vrirtr.)
5432-7-D j
! ŠIVALNI STROJE vseh
5-14J-6-D rjave, roodke.
,	i«y. STROJ p««r*z*M » 'T*:'.. *	t^to
• P08THTŽN-CO 2a T% ■ ^JtM^.mM J m-aÄo kolo. prodam. - |	u
s popolno o^k-bo SNAŽII.CA OKEN sproj- j Vofcijaiiova 7. Vi od uefi- , *	Volnoaeisa sukaa.
ali sMn« popoldne,	m velik« trgovina. Naslov j ctm
aprejmeai Aljažev 1 33/1.	T jutru. 5408-5 i dlšča.
5182-la	ClOSPA poučut- ncrnmoo ! KIAVBR • ŠOFERJA za o^bni
av.to. na sesalni Ä a	i ^ metodi: Ü^odas ! 12.
vafhn obrat ižJe-n^ Na-	: Ri£nska i0 AtiSO |N s;ov v
»ov v Jutro. 4Ö/4-la	5521-%-D
hdc AfoiSioa «Vda- j
5 27-6-V ■ :
itaUjenščirM» po hitri j prod^ O** 9. |	22.' "	i
4S74-la
HLAPCA k 1 paru inj za lahka vožnja po m estu, takoj «prejmenso. Kaflov v Jutru. 5415-la
• HLAPCA ali deklo k VA.JENCA va meh&nlirar-1 kravi ln za lahka polj- ; .y0 obrt, takoj sprejmesn ska dela, sprejmem. —; Mehanik Asaibrož. Du-Kaslov v Jutru. 5414-la 1 „g^xa 71 SNAŽILKO, sprejme VAJENCA
debro ohranjen, i o
in od 5.
ov 1
kNJIOE
za geogrnfijo
Phi-
srednio postave, kot u-jduo prodam. —
M.*t«io atrs
ku'5«irn« iuSfk. r>i-„fe, '	.7 447-7
SLO? KSJIOE •t'ibre kuoim Ponudbe Jutra
,	___________ 5238-7
, j- jr	i Langusova 22.	i St« O-TE i>le- n«. clobro
lotru 5559-6-D ' VALVASORJA U. «rf^a, j	K,p:m. -
■ '	1/. Istao	obitio p Ab, juul, T>od
»	sUJv Jutru. 5-U9-6-D	K0,.0 u<1;
zgo«}rm«0 _2 kaur. PCJ iKOIEšl. damsko m ««- {	«,lm kwm Po-
41 go 7-D
2 fcr^i. , KOLESJ aan-.ske in mo- ^ ' »»«»--r^-t-	fco. v odiičneto staa;», nrsJb< Jutru
ireaSbeCTJcfet. o«. Ge-
1
hre*5bersicbt, Ö«. mei ndevenekh n is veliki Tollieuseno*
5475-44 ! sko-neanlk; slovar ^d-. ; 0'hrar,i
-'-- - Jutr"
Bdv i-valoi saroj pteeain. t<w, 27/11. 5371-C-D j ! ČEVLJE, itev. 4}. dobro [
1,9IC> i be'se^ska 27/11. 5371-C-D ! ŠLAC-O aa damsko oble-Spar,-	-

kn prcdvOnc. r-iro. sve-tnoKke, visok«, I tlomod.ro baS. rinvo in
vclnor-oar. Kf-'.07 v
m®lr>«h-
loi-ih M --.'t oT k^j I-------T,	---, 7 ' TRAVNIK > sladkim se-
LaJ-iH n« j.t.ov, u Ä mosaa in d*m»ka ko- „ _ M«*,™ ii„u-,
»„.	r-	1	>	• nota, v tiaim l-^re-st-
^ "pf^r T	I1«8,' vatrü6k*,l	vzamer.i v naje».
S >^'ke<	i globoke vozičke, pokiitvo. ! r^ ^io^ tud, .
j-446-7	prothTednoätjo. Ponudbe
nSAfc*. M^ro Ptico	U ^
«401-7-D : Li'ibl'am kap!» ali pre
ZNAMKE bivše Ju^iavij.	v --.J^udbe
Čehoslov/ike, PoljSke m Jurru ^	54iJ-I7-D
drugih evropskih dnJav, ku- J pim več'» partije aii po««- j mag*( f ruezne »«rije. poaudbe Ju- j fi^tj; W' tru pod »Znamk.1«.	I
*	5333-7-D SADNI VRT ab teo
_____ j njega del, kupim. Radi
i nizke kupnine lahko tudi 1 izven bloka v Liubliaai I	J i Natančen popis *rtt. 'ese
! in kupnine na lutro pf»d ' »Sadni vrt«. 5570-20-H st?-?bni, Zsixni«
! fä/tmevjam
MAMMA mieko zameni a»
VäT v uporabo, nudim j za opreirJieno čisto sobo 1 pri starejši gotpe. Za rv vso oskrbo (brez kosila), Prispn-am še po dogovoru. Focudbe Jctru poJ »Polter.. miren. Rožna dolina«.	55?;-23n-D
SOBO. oprrmlienc, po možnosti « kuhin;o aii s<v uporabo. išče miad. miren Zakonski par. pc>nudbe Ju-iru pod »Miriš zakonca* 5452-23a-D
B^plSä. 'v "T Z
v BA. letu S' la m. preti Ž	J. rr -
I
X. ^. .....
» stf.rci6ti j« v C-rasu nmx-ra n- riiia, stara mama la ^ §c»pe
VXKTCHIJA PANBOLZrat
bivša trgov!:«, v Ljubljani
Gras, LjuH.lana. 3. m. 1345.
zr.uioi'i rot". "ätssäer, Heidegger
protivrednost Jutru pod »Sadie«
POVRiNIK
___________ . .	z« mehaniko ' prodira. Nasiov v Jntr.i ,	^ jamen;aai delo ilm č^g«
TBČJa trgovina. Keslov V ,	meh«nil?na delav- 0Kled od 2. do 5. ure. . m4 ^ kurjo pilo. Naslor i	kupim
Jutru.	5409-U	Franc Kri«*«n. Ciril-	t	! v Jutrm.	5430-^-D j Jlrtn».
* MODIST1NJO - dobro -Metodw„ 54. 5481-44-D SVETOVE n^aohrve« V o- ;RAU10) prtctv«i, prod«®. 1 POTOAPABAT u»» ■.».- mWtnskit zaaneajain. de-."' moč, sprejmem takoj. — ,	M _-.t|-MTrl--cw	železa in breüeoega Hiinik, Putc^sac/s ul 15.	Le«ca. Sefn, al.	prodam. GlsdaJ.šk« i na.
' *	c*	* w	■	1 * *	*	1	-kXvttt fiiH; H/>n^t* T»'1 TU-	*
OPKLMO, ot/oJko, do 2 let, različno, košaro z b»)
Ponudb« PARCELI dve i leiiči v k. o.
5574-8-D i iišlta, ze'o uvodno pro-moiki.
Naslov" v Jutru. 5455-la j • KUHARICO prvcvwsno
JH se «sume tudi na
gospodinjska dela ln . RUTE ©Vratne, -to stÄJar'co, takoi »prej- kra-ni nem. Naslov v Ju.tm.
svilene, vaor«f, nekaj komadov, prodaja Na-5277-la slov v Jut-u. 5220-6 GOSPODIČNO ali gospo, BLAGO svileno, p."4!o ln sorejmem k 2-letnemu b.ago za moi-ks -rajcs, owoku. Naslov v Jutru. ; prodam. Naslov v Jutm 5289-Ia j	5219-0
• POMOČNICO šiviljsko. ! HARMONTKO nov«. Sla-tudi začetnico. sprejme 1	t 80 basi. pro-
modrti salon. Ncslov v j dam og!^ ^ J3 do
stekla, predvoini m a ter y al. višina RO cm, prodam —
Osled od 10. do 16.	^^ _________
Trž-.Vt, cesta 10-TT. desno, j	krstno gurnitor».
Vhod iz Tobačne ulice sko- pro<ii,jn 'OTir. zac-.cniam
Jutra.	5568-la-r
• ICLFHAPJCO «li ko, spreimcm v stalno službo Vprašati od 8. de Naslov v Jotiu. 5545-la-D
15. ure.
•	POMOČNICO gospodinjsko, išče odrasla tričlanska družina. Naslov v Jutru.	5473-la-P
•	ŠIVILJO tedi starejšo, tpreimem v službo za kr-panje porila. A. Debeliak. 'popraviiainica	aogavre. Kopitarjeva-nI. 1
55?8-l»-E>
•	ČUVAJA oožoesa. «prejele uprava drž. »ie-dalUč v Liubliani aa Opero. V poštev prideio bivši ' orožniki, policijski «tražriiki ali druai drž uslužbenci. TUfleHaati w navedejo tudi imena oseb. ki bi o njih zanesliivo3t> nso«ie dati informaciie. — Ponucö>e »pravi drž. ffle daiišč. Ulica 3. »«ia H
S529-la-D « MEHANIK izurien. samostojen, za kolesa, dobi takoj službo. Mehanik Ambrož. Dunaiska 71.
s474-la-t>
•	GOSPOD. POMOČNICO, poiteno iščeai za takoj. Nasiov v Jrtra. 4640 1 a-D « SJ-UŽKITflO iščem. Na «lov V Jutru. 5459-la-D
•	MIZARSKI pomočnik, tudi starejša moč za lahka deia, dobi službo. Ber.ko
Bohorič'i. 5475 U-D
15 ur«. Naelov v Jutru.
5305-<5
STRUŽNICO as železo, t m stružne dolžine — fcoc.plefcno, a vsem priborom, v z-elc dobrem st&nju, prodam. Mebanlk Ambrož, Dunajskt. 71.
S477-8
XLAVIK dolg, znamke Schnabl«, prodam. Naslov v Jutru. 5517-8 LISICI «ve modri. (K'.au-fucbs), prodam. Naslov 7 Jutru. Ogled od S. do
Naslov v Jutru. 5041-6-P SIV. STROJ Singer, z dolgim čoiruOtooi. nepogrez-ijiv, prodam delno za pro-tivjednost. Nasiov v Jutru.
5321-6-D DARILO i «po, za xospod-prodam. Naslov v Jutru.
5328-6-D
14. ure.
5510-6
GENERATOR plln-kl na oglje, za avtomobil, prodam Jano Ivan, Poljanska 89.	54£6-6 BLAGA 3 m m®d«ga, volnenega in meške čev-!i« št. 42, prodam. Celovška c. 128, priti, desno.
5564-6-D DVA KONJA prodam zaradi pomanjkanja krme. Litrske C. 67. 5565-6-D PISALNI STROJ Remmg-ton in Ingeln, radioapara-tn. prodam. Naslov v Jutru.	5560-6-D ŠKORNJE rjave, ženske, št. 39, v brezhibne» stanju, prodam. Natlov v Jutru. JJ69-6-D OPRAVO salonsko, m&-hagoniiev«. brez prevleke, tapecirano, proda» sa 5000 lir. Tržaška cesta 27-1. 5571-6-D BLAGO z?- damski plašč, prodam. Dolenjska c. 62.
* 5567-6-D
zi dvorišče.	5252-6-r»
JAZZ TT.UBO prodam. Kastelic Pražakova 17.
5537-^
5KORNJE 1-ikist«, nove. 41*/a, prodam. Tržr^ka 11-1, desno.	5546-6
VOZJČFK športni in otro ško posteliico, peodsm. Og-'ed od 8. do 12. nre dopoldne. Roina dolina !
c. XI, št. 28. '544-6 ^__
URO stensko, prodam ali j OTHOSKO DVOKOLO.
zamer.iim aa p-t-nv.-etf- , .„ ____ f.-j-u. Irnr
nost. Naslov _v Intru.
5547-6
SPALNICO lepo, moderno, iz orehove korenine. predvoinJ «n^teHial. prod« mizetstvo. Nasloiv ▼ lu-trn.	5543-6
DAMA STA, 1» m. za aic«, proda» po »godni ceai. Naslov v Jutru i	5505-6-D
GOBELIN sliko, v er eno. ročno delo, prodam. Borštnikov trg 4, pritličie.
12 loteega faivtlai, kupi»
sličn« m<ü dobre en m-ke, 6x8 tarmmt, Isupam in dobro plačam oda-Jcino	b». pro-
tivrednost. Ponadbe n-i p(,to Ms ver F:anj<». M1-kloV.ieva 6.	5160-7
L.JTJSLJ. 2V0N rudi po-
am«zr.e letniKe m me
.sčnlke. kvpju. Pnnu-.b Jutru pod »Lj-
3227 7
PESO krmilno do lOCn kg kupim Naslov v Jutru.
5416-7
PREPROGO perzijsko, kupim takoj. Ponudbe Ju-ood »Nuino«
5563-7 D
po- dam. Informariie v p:»ar-notaria Ufrk.na Iva-od
13. priti., desno.
Rimski trg «t. f. do 9. «re dopoldne.
5550-8-D i	. ..V5^5
ČEVLJE daoiske. m^re, PARCELO znotra: bloka do
•*t -J ..nersr. r« črre.	« K°-
Gledališka 13. pHd. de- ,	^
1 pira. Ponudb« Jutru pod
5549-8-D
(tru pod »Nujno«.
«no.
. .'.ICO rsaienjjfii t brejo kravo. L ibliana. pod hribom 44. 5552-8-D KOI.O moško. dobro ohr»nieoo, zamenjam z» eniko damsko kolo. Ogled nj 9. do 12. in od 5. do 6 ure. Naslov v Jutru.
5558-8-D
CEVI-JE črne, «emiš. št. $7, zamenjam a« slične. j J8—39. Naslov ▼ Ju-5533-8
»Parcela«.
S441-20-P

STANOVANJE lä«e za-
kc-c.sk' par brc® otrok, alj prevxemerr mcwto h'Snl^-a. Ponudbe Jutru p.xl	ln po-
ften«	5844-21a
ali zam'»jam. Ponudbe Ju- j PREPROGO dobro obra-an Inn t ____večio ali »anjšo. 1 tru
tru pod »Dvokolo«.^ 7_d ,	PonU(Jbe Jaeru j raFNO i« 2 veliki bla-
ZN4MK« posamearae, ! pod »Perzer ali Bosanec«, j zini. nerablieoo. zameniaiv> Pen-ilub. rabljen« aH j	5562-7-P
nerabljene, dobrodelne VOZIČEK Športna i„ po-serlje bivše jug- in vse «teljico, kupom. Ponudb»-ar.airake evropskih dr- Jutru pod »Posleliica«. žev. posamezne serije ali 1	5551-7-D
ee'.e zbirke, kupim. Po- ' uro stensko, kupi upra nudbe Jutru pod »Kom- Tl j,* gledališča. Ponu p«etna serija-^ 5522-7	ut>ravi drž gledali-
POTNTLNA PERESA 2	ulica 3. »«ia.
__________do 3 kom, «e boliše kvali- j
5489-6-D i tete. kapi». Na«lov v Ju- . TEDILNTCO iz orehove ke- tru.	5413-7
renine, proda». Naslov v i BLAGO ter». Volneno. Jutru	5488-6-D : r'avo, predvojno za dam-
VOZIČEK. otroflu. športni ekl pomladaojk' plaSC »roH.m. B-rMnt. Vodovod- ti ko j kupim. Naslov V
Jutru.	5323-7
ZNAMKI! v»akovr«tne
proda». B-rgaat, Vodovod oa 4.	5487-6-D
SUKNJO, novo, zamenjam
Ili predam. Naslov v Ju tudi pokrajinska. kUO«n». tru.	5450-6 D
_	Ponudbe Jutru pod »Po-
»NAS KINO«, vse' letnike.	^^ komD,
proda». Naslov v Jutru.	ZNAMKE kompi «M
proaa»..	^492-6-D	ali posamezne partije
r,	kupim Fonudbe Jutru
VRATA, »zna, rabljena,	^ ,Znamkc<
stavbna, ia ok»a s šipami	ROCKt lKBntei ploie
5530-7-D OGRODJE možkega kolesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ogrodje«.	5542-7
PLENICE »Tetra« ali druge, dobre kvalitete, nove ali dobro ohranjene, takoj kupim. Ponudbe Jutru pod »Količina ia cena«.	5341-7
2IMO. ca 8 kg, kupim. Ponudbe Jutru pod »Dobra Jima«.	5500 7-D
PLETILNE STROJE St. 8r-i 10, 1. dobro ohranjeae.
"prodam". Ogled pri Auto- VimT Kupuj» »Petro ' k«P«. Ponudbe Jutru pod montaii, Kamnilka ol. 2i nafu, ^ Hmelak	^^"P
5457-6 D Ljuollana CMrtl Metodo- JP ™£MOTOR	V-
PESO, krmilno, več 100 kg. 35m	-1-44? 7 | V« IV» KS Za pogoo m.j-
proda» ali zamenjam. Na- i SLOVENSKO to tuje i cuicD,*rkf; kupi «li Jlov v Jutru. 5462-6-D pOßloTje ter 06tale Izvir ,»»«,« nekadilec. Naslov APARAT, Singeriev, nov. . ne knjige m prevode — ; T Jutnl-	5185-7-D
za aiuairaoje in endanje, kupuje Janez Dolžan — STOLE naslonjače, kupim prodan PovJetova ul. 85. 1 knjigarna, »tritarjev« tri komad«. Naslov v Ju-3470-6-D 1 Ulic».	4071 -m.
J3J6-7-D
za protivrednost. Naslov v Jutra.	5483-8-D
ROČNI VOZIČEK zamenja» 2« staro moško kolo, lahko brez gum. Leber Rudolf MUčinskega ulica 62.
5463-8-D
VOZIČEK, otroški, iz* predvojnega materiala, zamenjam za žensko koto. Isto-ta» prodam ženski dežni plašč aa močno postavo. Kaplan. Zaloika cesta 16.
5472-8-D
GNOJ aunenjam z« se roenski krompir. Predovi-čeva 20/1.	5482-8-D
ČEVLJE, »alo«4c«, čteie. lak, št. 33, »koraj nove, zamenjam «a čevlje it. 36. Naslov v Jutra. 5393-8-D ČEVLJE, aizke, it. 46 «li 47, dobro ob rani ene. aa-meniam z« manjše «li kapi». Naslov v jutru.
5438-8-D
KOLO, deiko. dobro ohranjeno. zamenjam z« moiko kolo. Ponudbe Jutru pod »Po sporazumu«. 5429-8-D DRVA zamenjam za protivrednost. Ob Ljubljanici 10 (Kodeljero, owproti Kar ^eJičaak).	3346 8-D
SOBO opremljeno, za 2 gospoda. takoj oddamo za naturalije. Ponudbe Jutra pod »V centru«.
5553-23-D
SOBO s souporabo kuhinje, prazno «li opremljeno, iščem kjerkoli. Ponudbe Tutra pod »Stalen uradnik«.	3540-23«
IZGUBILA SEM denarnico
z dokumenti in slikami. Ker so mi .»te drag spomin, prosim naiditelja, caj jifc vrže v Jutrov nabiralnik denar pa obdrži.
S407-37
UGLA<*nV4LEC jrb(.ovir-jsv, Jur" < ek, ZrlnJ; kega 7 X1. telefon 39-23.
J-337 37
KROJNI TEČAJ za Vso dumsko garderobo, priredi Jožlor. Eut-Kumelj. Pmčetek 12 marca. In-'•--vraiore v Pucclnliivi 4'IL levo.	5347-37
RLAVtR-re »trokovr.ja 5kr popnvlj» m ugla šuje Prr8 kranjska z deloiralnlca klavirjev Ljubljana Privoz 10 — TrtoCor. 33 4C J-402-37 IZGUBILA SEM v četi tek 8. t. m. cd 19—19-30. v tramvaju št. 4 črno listnico z dokuc OTti na ime Vendramin Draga in ca. 500 lirami. Naiditelia prosim, naj vrne dokumente na naslov, denar pa obdrži kot nagrado.
5590-37-D
BOO maibno, belo, je izgubila deklica v četrtek z.ečer od gluhonemnice do Sm-rrtinske ceste. Najditelja lepo prosimo, da jo oidda proti nagTadi v zavodu za slepe v gluho-nemnici.	5579-37-D
LUČ ■ ultra viol etni mi žarki ali kremenčevo, iščem proti odškodnini. Ponudbe Jutru pod »Luč«.
5557-37-D PERO nalivno, črno, znamke »Artus«, sem izgubila od Evrope do Veleserma. Ker mi je zelo drag spomin, prosim narjcKtelja. naj ga proti nagradi vrne. Smrtnik, Kolodvorska 41, trgovina, Trogerlič.	5534-37


Kasna nj amo zuz naš uivdv.1^! Iju"
ca. nam je umrl inež ln oče, gospod
Pred-
KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA. Andaluzijske noä — Cannen.
etave ob 19., 17. ln IS. urL KINO UNION: FIlm največje tehnlfae aensaclje ZLATO. Zaradi Izredne dolžin« filma, prea-re ob 15.. 17. In 1». url.
KINO MATICA. Tele/ 22-41. Vml «e! Albert Mat-terstock, Marin« r. Dilmar. O. E. Hasse. Predsta ve ob 16. in 78. M.
KINO MOSTE, tal. 20-18. »VERDI«. Foeco Ola-ehetfel Marta Cebotarl, film operne glaabe. Delavnik ob 19- nedelja ob 15 17^ 19. url. Pred prodaja od 9. do 11.
Prevodi, prošnje, prepisi razmnoževanja tnformacije ln posredovanja »SERVIS BISO«, flelenburgova uL 4. tet it 21-09.
93. LICKlf FRANČIŠEK
Pogreb bo dane." ob ' tli. url z Žal, kapelice
sv. Jurija, k Sv. Križu. Ljubljana, X. XIX. 1945.
gp.lujo« octažL
. iT-: -
: "' b:r. r -i, na .v --.<\ r.a. Ljubljano so v'* t e v.h'\. S-.Ä	ena mama, eestra
Ir, nečakinja
MARK Ič' "XI "i.l^TA, 9f--RKre PAVLA,
KOL-IC SI;'.v.*., 10j. MARiaC MODIC MAR.TFTKA e» pogreba bo	j ti naknadno. Maša R-
dužiiica bo v por^doijoi. ob pol 8. url v traorsü cerkvi.
iO-'-tC* Ti V TP!
Markič, Modlr. ■ akiiC. Amdi žerjav, Lichtner.
ZAHVALA. Vsem, kl cte sočustvovali z nam! ob težki i^ubi nagega cčeta, gospoda
FRANCA FUNTAFJA
ln ga tpremili na zadnji poti, naša najlskrene,-?a hva.a. Ivanje selo, 11. III. 1945. Družine.; Piintar, Meden, Gnezda. 2vnid ln ostali.
wmiassammsm^ii. tm&Mämaxamsaaaam
ZAHVALA. Vsem, ki ste ob Izgubi ljube ma-t^re
J05IPINE PATERNOST. roj. ZELEN
' z nami sočustvovali. JI poklonili cvetje ln Jo tpremili na njeni zaetnü poti, iskrena hvala. Mafa zadušnica bo v sredo, 14. t m. ot 7. uri • v farni cerkvi na Viču. Ljubljana, 10 marca j 1945.	žalujoči.
ZAHVALA." Ob težki izgubi našega edinega
SESKA SVETOZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spre-i miH, mu poklonili cvetje ln" sočustvovali z na-' ml. Mašu zadušnica bo v torek, 13. t. m. pri : Sv. Jarobu ob 7. zjutraj, žalujoče rodbine: še-| šek. Ferko. Kovič.
' msmrvžžTS&is- i^mgimwp-mjMjmmm
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težiti izgubi naše nepozabne
NAPE OBERSNEL. roj. GRUDEN soproge nadz. proge v Jo!ipdolu, se najiskreneje zahvaljuje Julijana vd. Guštin, v imenu vsega sorodstva.
Jos'pdol-LJubljana, 10. marca 1945.
ZAHVALA. Vsem, kl ste ob težki izgubi, kl me Je doletela s smrtjo mojega nepozabnega, zlatega moža, gospoda
IVANA SKERJANCA, žeL uradnika v pok.
z menoj sočustvovali, mu no':lonili cvetje ln ga spremili na njegovi zadnji poti, moja rajl=kre-neiša zahvala. Ljubljana, 10. marca 1945. Žalujoča žena Milka roj. Benčič ln ostalo sorodstvo.
Za uredrrfctvo "-t Zadnek Za zda-latelja: E'anko Virant — Za Narodno Mfka'no: Frpu Jeran - Za inseratni deli Ljubcmir Volčič
Verhalten der Bevölkerung nach Auslösung der Warnzeichen
&) Oii'ICÄlUCltL bi/fiVVdUMiAU;
Das gesamte Wirtschafte unü Verkenisieoen geht uneingeschränkt weiter. In den Arbeitsstätten ist die Arbeit toitzuaetzen and soweit der Arbeitsbeginn in die Zeit der »ötlenuichei. Luftwarnung * räilt, die Arbeit zur ubiicnen Zeit aufzunehmen.
in örtucaen oiicnUicnen verk'ehi mittein nat das Peisonal d-e Fahrgaste auf die »öffenuicne juui twarnung« hinzuweisen. Das Verkehrsmittel setzt seine Fahrt fort. Die Fahrgaste fahlen jeooch aul eigene Verantwortung weiter.
»Väiirena cte» v erUuuKlungszeiteu müssen alle Verkehrsmittel nut starken Liclit-erscaeiuuügtii insbesondere alle elektrisch betriebenen Verkehrsmittel, den Betreb sofort einstellen, an. die V erclunkelung nicht zu getälirden.
Der JScnuiuuterncht ist abzubrechen. SchulKiuder, die das Liternhaus binnen vernaitismäßig kurzer Zeit autsuchen können, verlassen die Schule. Die übrigen Schulkinder begaber - r, unter Führung der Lehrpersonen :n die vorgesehenen Luft-8ciiutzräuni6
Bei öffentlichen Veranstaltungen alier Art, wie z. B. Vorführungen. in Kinos Theatern usvv ist den Teilnehmern der Veranstaltung die »öffentliche Luftwarnung* Bofort mitzuteilen mit dem Anheimgeben, daß jeder die Lu+tschutzräume aufsuchen kann Für d e verbleibenden Teilnehmer ist die Veranstaltung fortzusetzen.
Großveranstaltungen, bei denen eine größere Menschenansammlung statfindet, «nd bei »Ölientlichei Luftwarnung«, geg ebenen! alls auch s<hon früner, auf Anordnung des örtlichen Luftschutzleiters zu schließen. Die üblichen Wocncnraarkte sind in diesem Sinne keine Großveranstaltungen. Der Bevölkerung ist es im übrigen überlassen sich tuft&chutzmäßlg zu verflaiten und die Lüftschatzräume aufzusuchen. S'>fern während der »Öffentlichen Luftwaraung* ein Luftangriff erfolgt, Ist in dem angegriffenen Ort bis zur »Entwarnung« jedoch das bei »Fliegeralarm« vorgeschriebene Verhalten zu beachten.
Darüberhinausgehende Maßnahmen werden von dem örtlichen Luftschutzleiter nach Maßgabe besonderer höherer Weisungen angeordnet.
b) FLIEGERALARM.
Das Wirtschafts- und Verkehrsleben wird sofort unterbrochen, soweit nicht Sonder-regelungen für einzelne Betriebe oder Betriebszweige bestehen.
Verkehrsm ttel jeder Art, die nicht die Erlaubnis haben, während des »Fliegeralarms« weiter zu fahren, sind sofort anzuhalten und abzustellen. Zusann..anstehende Fahrzeuge (auch Straßenbahnen) sind auscinanderzuziehen. Die Bevölkerung hat unverzüglich die Wohnungen und Straßen zu räumen u*d die Lufts hutzräume aufzusuchen Das Verlassen der Arbeitsstätte nur zum Zwecke die entlegenere Wohnung aufzusuchen, hat bei »Fliegeralarm« zu unterbleiben. Es ist in jedem Falle der nächtste Luftschutzraum aufzusuchen.
e) VORENTWARNUNG:
Nach Auslösung des Warnzeichens »Vorentwarnung« gelten die gleichen Bestimmungen wie während der »öffentlichen Luftwarnung«.
Das Wirtschafts- und Verkehrsleben und die Arbeit In den Betrieben Ist sofort
wieder aufzunehmen.	_
Schulen und öffentliche Lehranstalten nehmen den Betneb erst bei »Entwarnung«
wieder auf.
Bei »Vorentwarnung« wahrend der Dunkelheit dürfen:
alle Verkehrsmittel mit starken Lichtei-scheinungen, nsbesondere alle elektrischbetriebenen Verkehrsmittel den Betrieb noch nicht wieder aufnehmen, um durch Funkenbildung die Verdunklung nicht zu gefährden;
Kako ss ie ravnati za časa alarmov
a)	JAVNI SVAKU.... /.NAH t MALI ALARM)
Celokupno gospodarsko in prometno življenje se neomejeno nadaljuje. V delavnicah naj se delo ne ustavlja in ob navadnem času pričenja tudi. ako Je v tem bil
dan svarilni znak.
V krajevnih javnih prometnih vozilih (cestna železnica, avtobusi i, morajo uslužbenci potnike na dam svarilni znak opozoriti. Vozilo nadaljuje vožnjo, potniki ae lahko peljejo dalje, a na lastno odgovornost.	.
Za časa zatemnitve morajo vsa vozila z močno lučjo, zlasti vozila na elektrl&d pogon, takoj prenehati voziti, da ne bi ogrožali zatemnitve
Šolski pouk se Ima prekiniti, šolarji, ki lahko pridejo do svojega doma v raa-meroma kratkem času. zapustijo Solo, ostali Šolarji pa se pod vodstvom učiteljstva pr-i.-jo v predvidena zaklonišča
Na javnih prireditvah v poslopjih, n pr. kino, gledališče Itd. Je občinstvu dani svarilni znak takoj naznaniti s pripombo, da je vsakemu na prosto dano iti v zaklonišče. Za občinstvo, ki ostane v dvorani, se predstava nadaljuje.
Velike prireditve, kjer se zbere večja množica ljudi, se pri svarilnem znaku, ▼ primeru potrebe pa tudi že poprej, na ukaz krajevnega vodje protlltalske zaščite, zaključijo. Običajni tedenski tržni dnevi (sejmi) v tem smislu niso prireditve. V ostalem je prebivalstvu prepuščeno, da se ravna po splošnih zaščitnih predpisih ln se poda v zaklonišča. Ako se med malim alarmom dogodi letalski napad, tedaj se je do končnega alarma ravnati po predpisih, veljavnih za čas alarma.
b)	LETALSKI ALARM:
Gospodarsko m prometno življenje takoj preneha, v kolikor ne veljajo za pos». možne obrate ali delavnice posebna določila.
Vozila vsake vrste, ki nimajo dovljenja med alarmom daije voziti, se morajo takoj zaustaviti ln umakniti. Strnjena vozila (tudi tramvajski vozovi) se morajo razmakniti. Prebivalstvo mora nemudoma ceste in stanovanja Izprazniti in se podati v zaklonišče. Zapustiti delovno mesto zgolj zato, da se podaš v svoje stanovanje, pri letalskem alarmu ni dopustno. V vsakem primera se Je zateči v bližnje zaklonišče.
c)	PREDZNAK ZA KONEC ALARMA
Po danem predznaku za konec alarma veljajo isti predpisi kakor pri svarilnem znaku (malem alarmu).
Gospodarsko in prometno življenje ter delo v obratih se takoj spet nadaljuje. Sole ln drugi javni učni zavodi pa nadaljujejo s poukom šele po znaku »konec alarma«.
Pri predznaku med zatemnitvijo ne smejo vozila z močno lučjo, zlasti ne vozila na električni pogon, spet pričeti z obratom da ne bi ogrožala zatemnitve.
Javna zborovanja ali prireditve, vključno kino, gledališče itd., smejo nadaljevati šele po znaku »konec alarma«.
d)	ZNAK ZA KONEC ALARMA:
Celokupno gospodarsko ln prometno življenje se neomejeno nadaljuje. Zaklonišča je zapustiti.
öffentliche Ansammlungen oder Versammlungen aller Art einschließlich Kinos, Theater usw. erst bei »Entwarnung« fortgesetzt werden.
d) ENTWARNUNG:
Das gesamte Wirtschafts- und Verkehrsleben geht une'ngeschränkt welter.
Die öffentlichen Lutschütz räume sind zu verlassen.
GL/10.