f IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-73, ITAJNISTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 30. JANUARJA 1961 ST. 12 A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK. V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uveljavljanje zborov volivcev v jeseniški občini PO NAKA P0TB Invsstlclje v prlhodfijfiih patih letih po željah In možnostih prebivalstva Jesenice, 28. januarja — Tukajšnji občinski ljudski odbor je Izdelal končen pregled želja oziroma prioritetnega reda za investicije v Prihodnjih petih letih. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji °bLO, ki Je napovedana za torek, 31. januarja. Gre za vrstni red komunalnih in gradbenih del. O tem so namreč na široko razpravljali volivci na zadnjih zborih v decembru. - Občinski ljudski odbor, ki Je bil skupno z drugimi organizacijami tudi iniciator te demokratične oblike določanja, skuša sedaj tudi čimbolj upoštevati Potrebe oziroma težnje prebivalstva. Toda osnovna ovira za izpolnitev teh potreb je nesorazmerje Jjjjd željami in možnostmi. Ze po potnih predlogih ObLO je bilo •^videno v naslednjih letih v ob*ini za 10.212 milijonov dinarja investicij za komunalne po-Jj^1* (negospodarske), ter 2820 mi-1'JOnov dinarjev za gospodarske lnvestidje brez železarne. Volivci Pa so na zborih dodali še nekatere J°ve predloge, ki jih kaže vse-Ka«or upoštevati. Toda ob tem je ^ed željami In možnostmi nastala ?«2lika v višini skorajda treh mi-"lard dinarjev, kajti v teh letih Predvidevajo v najboljšem primeru 10 milijard in 240 milijonov dinarjev sredstev. Precejšen del Tedstev bodo prispevali tudi salti državljani, kar j« v končnih *nesfcih že tudi upoštevano. Zlati bodo domačini precej prispeli pri urejevanju vodovodov, kanalizacije in pri drugih r^unalnlh napravah, kjer so {Javljeni s prostovoljnim de- no Prevozi in materialom znat-stroške. Volivci so v nekaterih krajih napravili dokaj dolgoročni načrt. V Dovjem so na spisek uvrstili kar 30 različnih objektov. Toda povsod so največ govorili o tem, kaj naj ima prednost pred vsem ostalim. Odločili so se, seveda, za najnujnejše. V Ratečah, Podkorenu in v Kočnl so na prvo mesto postavili vodovode; na Plavžu, na Ukovi, na Savi in Žirovnici so dali največjo prednost kanalizaciji; na HruŠici, na Javorniku in Koroški Beli so dali prednost domovom za njihovo kulturno-pro-svetno dejavnost in podobno. V Breznici, Stari Savi in na Planini pod Golico so menili, da je najpotrebnejša cesta. V Gozd Martuljku so postavili na prvo mesto gradnjo novih prostorov za trgovino, v Kranjski gori dograditev zdravstvene postaje, a na Blejski Dobravi stanovanja, ki so tam hudo potrebna. Občinski odbor bo te utemeljene potrebe določenih krajev skušal vskladiti z razpoložljivimi sredstvi, ozir. možnostmi. -1. c. Približno 300 delegatov in gostov je v soboto in včeraj sodelovalo na konferenci mladine krajnskega okraja Z okrajne mladinske konference avljeni so novi temelj) za nadaljnje delo Kranj, 29. januarja — Včeraj in danes je bila v prostorih OLO Kranj IV. redna letna okrajna mladinska konferenca. Razen številnih delegatov iz vseh gorenjskih občin so se konference udeležili tudi gostje, med njimi sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, predsednik CK LMS Stane Kramjc, član predsedstva CK LMJ Tone Poljšak in drugI. Sindikalni svet in zbor proizvajalcev o skupnih problemih Stimulativnejše nagrajevanje je potrebno zlasti v lesni industriji Na plenumu zaradi nerazpolož-Ijivih podrobnejših podatkov niso mogli obravnavati vzrokov nazadovanja v gostinstvu v primerjavi s 1959. letom. Nazadovanje je namreč občutno, kar dokazuje tudi dejstvo, da so bili materialni stroški v tej panogi lani do 31. avgusta večji od celotnega dohodka. Tu gre za celo vrsto vprašanj, pri čemer zavzema pomembno mesto nagrajevanje in slab sestav gostin-gtr,»i K-nr'rov, z1^': v mor,i*'h no'1- Pred dnevi se Je v Bohinjski Bistrio! sestal plenum Občinskega "ndlkalnega sveta Bohinj, skupno s člani Zbora proizvajalcev ter '»spravljal • gospodarjenju, ekonomičnosti in rentabilnosti po pano-**h dejavnosti, oziroma po gospodarskih organizacijah. -^tovili so, da sta evidenca In j pranje podatkov o gospodarjenju n^OSaroezna obdobja v poedinih petjih zelo počasna in netekoča. ftlij 3e v Slavnem v pomanjka- JU dobrih knjigovodskih kadrov. -J~ani Je proizvodnja porasla v IV^ Polletju za 21,1 odstotka v Jjnoeu na isto razdobje v 1959.1. 0 Povečanje se nanaša na vse pa- °8e razen gozdarstva, ki mu je j J*"1 obdobju primanjkovalo de-«vne sile in ugodnih vremenskih u2"^- V drugem polletju pa se J? ^nje popravilo, tako da je tujo v panogi porasla proizvod-»I* ** nekaj nad 25 odstotkov. -tuni110 se 1° bistveno povečala It«!« storilnost (20 odstotkov) brez ■ode za kvaliteto izdelkov. Prvo "•sto ima vsekakor lesna indu-l*v f' k^er odpade na enega prodajalca 1,143.000 dinarjev celot-j?J* dohodka. Sledi kmetijstvo, rt rt> komunala, gozdarstvo in goji nJtvi<>- Dnižbeni bruto proizvod dosegel največje povečanje v nato v gozdarstvu ter trgo-•Um in sicer povprečno za 34 od-^kov. - Materialni stroški pa j, »e povečali samo za 5,6 odštetij kar je vsekakor v skladu z Varjenim celotnim dohodkom. L^ptovitev gibanja osebnih do-/Jdkov, ki so se dvignili za 102 sSw?ka' kaže' da nuino treba ^eti nagrajevati po enoti proiz- •ri *n obračunu po ekonomskih °tah, kar velja posebno za Les- J/° industrijsko podjetje in Gozd- ^ gospodarstvo. Tudi ekonomičnost je v obrav-?*vanem obdobju porasla za okoli 85 odstotkov, vendar pa bo treba a^adl velikih sprememb v primer-» Prejšnjim obdobjem zade-v° S« Proučiti. jetjih. To področje bodo morali obdelati posebej in v vseh podrobnostih. Na plenumu so bili enotnega mnenja, da naj bi Občinski ljudski odbor, zlasti pa zbor proizvajalcev, proučil in obravnaval vprašanje nagrajevanja ter sprejel ustrezne predloge, hkrati pa naj bi obravnaval notranjo organizacijo podjetij. Nadalje so se strinjali z decentralizacijo zbornic, ker te zlasti v obrti ne nudijo ustrezne strokovne pomoči. Govorili so tudi o problemu izobraževanja in o izboljšanju nagrajevanja vajencev. I. R. tal ne»tanovitno s občasnl- padavinami. - V višjih legah mtoj^"* Temperatura bo nekoliko precej časa, da organizirajo kakšno predavanje. Kaže se namreč precejšnje nezanimanje starejših za delo z mladino. Tov. JEREB iz Zirov je govoril o uveljavljanju mladine v samoupravnih organih. Tu je še posebej poudaril, da je bil prav na področju žirovske občine v tem pogledu storjen precejšen korak naprej. Dejal je, da pred leti ni bilo v delavskem svetu »Alpine« nobenega mladinca, medtem ko je danes v njem zastopan precejšen odstotek mladine. V soboto zvečer so si Jeseničani dokončno priborili naslov državnega prvaka, ko so v Ljubljani odpravili domačine kar z 12:2 - Poročilo • tekme berite na 4. strani Konferenca je dopoldne delala na plenarnem zasedanju. Referat o nadaljnji izgradnji organizacije Ljudske mladine je prebral predsednik Okrajnega komiteja LMS, Zdravko Krvina. Po referatu so bili prebrani še trije koreferati, kot napotijo za razpravo po komisijah. Po opoldanskem odmoru je konferenca ob 15. uri nadaljevala z delom, kjer so se delegati sestali po komisijah, in sicer organizacijsko kadrovski, nadalje v komisiji za družbeno upravljanje, v komisiji za idejno-vzgojno delo in v komisiji za društveno in zabavno življenje. V razpravi po komisijah Je sodelovalo precej mlađih govornikov, ki so nakazali vrsto problemov pri delu v mladinski organizaciji. Tov. JOŽE KAVCIC iz Kranja ,je govoril o društveni dejavnosti organiziranih v klubih. Med drugim je takole dejal: »Le z novimi oblikami dela v klubih, z uporabo raznih tehničnih pripomočkov pri delu itd., in morda tudi s tehnično bolje izdelanimi in pestrejšimi klasičnimi programi, bomo v društvih lahko vzgajali mlade ljudi. Prav tako se bo povečalo tudi članstvo društev prav iz vrst mladine, ki bo sama rada prišla iskat razvedrila v društvo, oziroma hotela bolj koristno izrabiti svoj prosti čas.-« LUDVIK GORJANC je v svoji razpravi dejal, da se sedaj med mladino že težko najde kakšnega, da bi bil pripravljen organizirati zabavno ali podobno prireditev. Zato je precej važna sestava občinskih komisij za društveno in zabavno življenje mladine. Predstavnik z Jesenic je govoril o ideološko političnem delu na šolah. Tu se je dotaknil predvsem I nika so se prišleci morali pač jeseniške gimnazije, kjer porabijo umakniti. Lastnik hiše je nasilni Iniciativa organizacij SZDL na Bledu Podietia jim bodo uredila prostore Krajevne konference organizacij SZDL v blejski občini so močno razgibale splošno družbeno dejavnost. Za njihovo občinsko konferenco, ki bo 8. februarja, so izvolili 230 delegatov. Ob tem si organizacije SZDL obetajo uspešnejše delo v pri hod-nje. Na nedavnih prvih sejah v vseh devetih krajevnih organizacijah so nekateri krajevni odbori že osnovali določene sekcije za tiste probleme, ki se jim zdijo najvažnejši. Tako so postavljene sekcije za kmetijstvo, za komunalne zadeve in tudi sekcijo za pomoč zaposlenim ženam, kar je v nekaterih krajih spričo nezadostne obrtne in uslužnostne dejavnosti, dokajšen psohlem. »-Le. Po končanem delu v komisijah je bila včeraj zvečer ob 20. uri v Prešernovem gledališču predstava za vse udeležence konference, in sicer je stražiška »Svoboda« uprizorila »Vročo kri«. Danes dopoldne pa je konferenca želimo, da bi bilo takih vestnih šoferjev čimveč na naših cestah« -s* S sodišča 10 MESECEV ZAPORA Med prvimi, ki je moral stopiti pred kazen, senat novega Okrožnega sodišča v Kranju je bil F. K., pekovski pomočnik iz Škofje Loke. Pred dvema letoma je bil upravnik pekarne, pa se je na tem mestu zapletel v manipulacije, ki so ga skupaj s 15 sokrivci že v letu 1958 privedle na zatožno klop. Ze takrat se je izvedelo, da je petorica od njih kradla na škodo mlinskega podjetja v Skofji Loki, in sicer moko ter druge mlevske izdelke, k čemur jih je K. deloma sam naoeljal. Od teh tatvin mu je soobtoženi J. F. »odstopil« približno 500 kg moke, ki jo je K. deloma porabil doma, deloma pa tako kot ostali, prodal udeležencem tega procesa. Okrajno sodišče v Skofji Loki, ki je takrat sodilo o stvari je tudi ugotovilo, da si je K. razen tega še prisvojil znesek 20.950 dinarjev, ki bi ga moral odvesti blagajni podjetja in pa tistega, ki ga je podjetju poslala domača ustanova za storjene usluge. Okoristil se je tudi z viški, ki so nastajali v podjetju z zamenjavo moke za kruh. V Skofji Loki je po končanem procesu padla sodba, ki je naložila tatovom moke zaporne kazni do poldrugega leta, nakupovalcem pa denarne kazni do 27.000 din. — Ker pa viški, ki si jih je prilaščal F. K., niso bili točno ugotovljeni, je višja stopnja vrnila sodbo v ponovno sojenje. Tako je moral K. svoje početje zagovarjati pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Dejal je, da so bile vzrok kaznivemu dejanju slabe gmotne razmere m pa primanjkljaj v pekarni, ki bi ga s tem vsaj deloma pokril. Vendar je bil materialnih težkoč v družini kriv kar sam, saj je nemalo potrošil tudi za alkohol in kartanje. Sodišče je ugotovilo, da si je na viških prisvojil najmanj 40.000 dinarjev ter mu je odmerilo za vse prisvojitve, za poneverbo in pa zaradi prigovarjanja k tatvini enotno kazen 10 mesecev zapora. Čeprav je K. obtoževalo dejstvo, da je bil zapleten v celo grupo soudeležencev, ki so si prisvajali osnovna živila na škodo družbenega premoženja, pa n*»<* je sodišče štelo kot olajševal*111* da je bil še nekaznovan, da mO** skrbeti za družino, razen tega P* priznanje in pa odmaknjen«5* storjenega dejanja. iiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiHHiii::*11 BISTRICANI, NEZADOSTNO! Predavanja, ki jih prireja D** lavska univerza Bohinj vsako si*' do v Boh. Bistrici že!e posred'*' vati slehernemu domačinu nek« koristnega. To so predavanja * vseh področij znanosti, tehnike t11 družbenih ved. Medtem ko so bH* potopisna predavanja dobro ob skana, pa so Bistrlčani oprav"' zrelostno preizkušnjo na področJ1* tehnike nezadostno. Zanimiva "! aktualna tema »Elektrika v sluŽ,,, medicine« jih ni pritegnila. K^*' litetnemu predavanju Je prišli'**' nilo petnajst — da petnajst posl*1' šalcev, izza katerih je zevala P0* šastno prazna dvorana z 200 sed^ ži, kot bi se rogala prizadeva*^11 te vzgojne ustanove, ki ji je usP^ lo pridobiti odličnega predavat«* 1 ja z ljubljanske Univerze. Med predavanjem, pa so bili istem poslopju zbrani člani drs1"' ske sekcije bistriške Svobode fi igralski vaji, pri sosedu so zbor«** vali sankači, ki so za dan sest*'"' ka izbrali, kot nalašč ravno sre^ ... nekateri pa so menili, da ** prav, da po zaključenem slndi**^ nem posvetu še ob kozarcu na IJu'ejo razpravo... Bistrlčani se ponašajo s svoj-1*] zdravstvenim domom, kjer oprtaj IJa svoje naloge šestnajstčl«"5*! kolektiv. Tudi ta Je pokazal sv«» nezanlmanje in nezrelost za te*11 j ki govori o napravah, ki jih več ali manj tudi sami uporabli' jo. Lahko bi naštevali še in % Tu so še prosvetni delavci, <*1?! uslužbenci, tehnična inteligenc« ' LIP ln Gozdnega gospod»rstv upravniki, obratovodje. kl sc "V vadno. ponašajo z višjim *°'eL Končnim nivojem itd. Vsem s*1 , raj nezadostno ...! Končno pa ' t točnost teh trditev In take o'««* lahko ovržejo na prihodnjih P^j davanjih, saj J njihov prog**'* zelo obsežen. 8A 56 PONEDELJEK, 30. Januarja 1961 ZANIMIVOSTI # MLADA RAST STRAN 101 — Pred menoj, pol milje daleč, je plula »Hispa-niola« z razpetimi jadri. Plula Je zdaj sem zdaj tja. Zaletavala sc je proti vetru in se znova ustavljala. To se je kar venomer ponavljalo. Jasno ml Je bilo, da ni nikogar pri krmilu. Kjre so torej mornarji? Ali so na smrt pijani ali pa so zapustili ladjo, sem si dejal. Premišljeval sem, kako bi prišel na krov in vrnil ladjo njenemu kapitanu. Veslal sem z vsemi močmi in k sreči se je tudi veter za nekaj časa dodobra polegel. »Hispaniola« se je počasi zasukala okoli svoje osi 102 — Pokazala mi Je svojo krmo. Okno v kabini je bilo na stežaj odprto. Videl sem svetilko, ki je še vedno gorela in svetila v beli dan. Glavno jadro je viselo ohlapno, kot kakšna bandera. Ladja jo stala mirno, samo zdaj pa zdaj jo Je rahlo zazibala struja. Zdajci se je premaknila in se mi začela približevati. Zdela se mi je neskončno velika, ko sem jo gledal Iz svojega majčkenega čolnička. Ko Je prihajala po velikem valu navzdol, sem se zamajal na stožine ln se je oprijel, nogo pa sem vtaknil med prečne vrvi. Ladja je zdrobila moj čolnic Pretekli ponedeljek, 23. januarja, so se začele kar na treh krajih v Kranju smučareke šole, katere obiskuje blizu 300 pionirjev ln pionirk. V teh šolah so pio- nirji razdeljeni po smučarskih disciplinah. V Torklji, v Bauhenku in na Mali Rupi dajejo vaditelji osnovno znanje najmlajšim v alpskih disciplinah, V Bauhenku (na liil li bi' dober radioamater Težave rečnih ladij na Donavi Zamrzavanje ladij V zadnjem trenutku so uspeli rešiti rečno ladjo „Promina" V zadnjem času smo mnogo slišali o nesrečah nekaterih naših in tujih ladij na različnih oceanih in morjih. Tem so se v zadnjem času pridružile še nesreče rečnih ladij. Rečna ladja »Biokovo«, last Dunavskega Lloyda iz Siska, je na svojem prvem potovanju proti Dunaju 21. januarja odplula iz svojega prezimovališča v bližini Beograda. Novozgrajena ladja pa si je že po kratki plovbi pokvarila pogonski vijak, tako da jo bodo morali v beograjski ladjedelnici »Tito« popraviti. V teh dneh pa so imeli pomorščaki obilo dela z reševanjem ladje »Promine« pred zamrzovanjem blizu prezimovališča Bezdan. Na ladji »Promini« z vleko petih »šle-pov« so namreč odpovedali stroji. To je ena od redkih ladij, ki ji ni uspelo, da bi se ob pravem času Zasidrala v prezimovališču. Led okoli ladje je bil vedno bolj debel, tako da ni kazalo drugega, kakor iz prezimovališča poslati na pomoč drugo ladjo. Za reševanje je bila določena ladja -Marjan- pod vodstvom kapetana Miodraga Ne-nadiča. Ze v času, ko je ladja »Marjan« plula na pomoč, se je led vedno bolj debelil in obstajala je nevarnost, da bo tudi ta ladja zamrznila. Obe ladji sta se končno srečali blizu mesta Dalj. Pomoč je Prišla ravno še ob pravem času, kajti »Promina« domala ni mogla več odplavati debelim ledenim ploščam. Obe ladji sta skupaj srečno prodrli do izliva Drave v Donavo in se potem napotili proti Osijeku. Prodiranje v smeri proti Osijeku je bilo precej podobno prebijanju lodolomilca na Severnem tečaju. Ladji sta napredovali zelo počasi, še pet kilometrov na uro ne. Po nekajurnem napornem reševanju sta obe ladji srečno pristali v osl-ješki zimski luki, kjer bosta prezimili. Rečne ladje se morajo v zimskem času torej boriti z velikimi težavami. Za varnost turistk v Italiil Dr. Renato Guerrieri, šef italijanskega državnega turističnega departementa je izjavil, da bo skrbel za to, da tujih obiskovalcev ženskega spola, ki same potujejo, v Italiji v bodoče ne bo nihče nadlegoval. V primeru, da bi se to vendarle pripetilo, naj se obrnejo na policijske organe, na vojake in na starejše šolarje. PROPAN KOT UMETNI SNEG Pred dnevi je bilo na neki cesti, ki pelje iz Pariza proti znanemu letališču Orly, 19 prometnih nesreč. Vodstvo letališča je namreč zaradi goste megle nad letališčem dalo zažgati propan. Toda plin se je po ohladitvi v višjih zračnih slojih spustil na tla kot »umetni sneg- in povzročil vseh devetnajst prometnih nesreč. Izraelske skrbi zaradi Elchmanna Zaradi priprave sodnega procesa, ki se bo pričel približno čez dva meseca zoper nekdanjega BELE MISI NA LETALIŠČU Pravo »mišjo invazijo« so pred nekaj dnevi doživeli na centralnem berlinskem letališču Tempel-hof. Zaboj, ki je bil namenjen nekemu trgovskemu podjetju, je bil slabo zbit in številne bele miši so si skozi razpoko poiskale pot v prostost. Letališčni poštni urad so domala preplavile in trajalo je več kakor dve uri, dokler niso večino miši polovili in jih znova vtaknili v zaboj, ki so ga tokrat bolj zabili. Obersturmbannfiihrerja SS Adolfa Eichmanna, je izraelska vlada predložila parlamentu že osem novih zakonov. Ze pred tem pa so zavrnili osnutek, ki je dovoljeval, da bi Eichmanna branil pred sodiščem nemški odvetnik iz K51na Robert Servatius. Z nadaljnimi zakoni namerava izraelska vlada ustanoviti posebno sodišče za velike zločine, pred katerega namerava postaviti tudi Eichmanna. Razen tega namerava vlada s pomočjo teh zakonov odstraniti možnost, da bi zoper velike zločine — v tem primeru zoper Eichmanna — lahko vlagali tudi civilne tožbe. Štirinajstletnega učenca 8. razreda osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja — Antona Sarca smo našli v'prostorih kranjskega Radio kluba, ko si je prizadeval, da bi čimprej izdelal svoj detektor. Povedal nam je, da zelo rad hodi v te prostore, čeprav so slabi. Prvi detektor se mu je sicer ponesrečil, ta, ki ga sedaj izdeluje, bo prav gotovo dober. V načrtu ima še transformator in stikalno ploščo, ki bi ju potreboval za uspešno delo na področju radioamaterstva. Pravi, da ima do tega izredno vesolje in se misli tudi pozneje ukvarjati z njim, čeprav se je odločil, da bo nadaljeval šolanje na Gozdarski fakulteti. Ko smo ga povprašali, če »STRELKA« IN MLADICI ZDRAVI Psička Strelka, ki ima za sobo 700.000 km potovanja po vesolju in se je živa in zdrava vrnila na zemljo, je povrgla te dni šest mladičev. Iz poročil sovjetskih časopisov smo povzeli, da so kužki zdravi in popolnoma normalno razviti, kar je za sovjetske genetike senzacionalno odkritje, hkrati pa pritrditev za astronavte, da je živ organizem v vesoljskih ladjah dobro zaščiten pred kozmičnimi žarki. mu je radioamaterstvo edini konjiček, je povedal, da se že pet let uči violino in klavir. Seveda pri tem ne zanemarja učenja v šoli in je vseskozi soliden učenec. Ob koncu razgovora smo mu zaželeli še veliko uspehov v šoli, pri glasbi in seveda tudi pri radioamaterstvu, do katerega čuti tako veselje. -an Gorenji Savi) In na Mali Rupi pa so zbrani skakalci. Povsod potekajo te šole v najlepšem redu. — Po končanih šolah bodo vsi imeli tekmovanja, ki bodo združena s pionirskim prvenstvom Kranja v slalomu in skokih. Na tem prvenstvu lahko sodeluje vsak pionir In pionirka, le da se prijavi vaditelju pol ure pred pričetkom tekmovanja. V torek, 30. januarja ob 14. url, bo prvenstvo v slalomu na Gorenji Savi (Bauhenk), v sredo, 1. februarja ob 15. uri, bo tekmovanje v skokih na 10-metrski skakalnici prav tako na Gorenji Savi. Najboljši Iz teh tekmovanj bodo potem trenirali še naprej in sc pripravljali za republiško prvenstvo, ki bo že p.-hodnjo nedeljo, 5 februarja v Velenju. * Občnemu zboru kranjskega Av-to-meto društvo so čestitali k uspešnemu delu tudi pionirji osemletke »Staneta Kovačiča« iz Primskovcga. Hkrati so izrazili željo, da bi v Kranju čimprej dobili park prometne vzgoje. Predsednik Avto-moto društva tovariš Rudi Hlebec jim Je ob tej priložnosti obljubil, da se jim bo ta želja šc letos izpolnila. Kdo |e pomagal vojnemu zločincu Elchmannu To ime je nameraval obdržati, le da bi iz letalskega naddesetarja postal SS - Oberscharfiihrer. Tako je seveda računal za primer, če bi ga ponovno prijeli. Zaradi lova na vojne zločince se je kontrola zavezniških okupacijskih sil nad nemškim prebivalstvom poostrila. To je kaj kmalu spoznal tudi Eichmann, saj po pobegu iz taborišča pri Ulmu, ni prišel daleč. Civilna obleka mu ni pomagala, ko ga je ustavila zavezniška patrulja in zahtevala dokumente. Ni jih imel, ker jih je uničil. Ko so ga skupaj z Jaenischcm aretirali in zahtevali od njiju personalne podatke, se je Eichmann predstavil kot SS-Oberscharfuh-rer Adolf Barth. Kot takega so ga odpeljali v zbirno ujetniško taborišče Weiden pri Oberpfal-zu. Tu pa so se začele zanj nove skrbi. SS-Obcrscharfiihrcr Adolf Barth v zbirnem taborišču v VVeidenu Zbirno taborišče Weiden (Ober-pfalz), se je razlikovalo od taborišča pri Ulmu po tem, ker je tu vladal že urejen tabori eni red. Ujetniki so bili porazdeljeni po delovnih četah in zaposleni pri urejanju taborišča in pri obnavljanju in graditvi okoliških cest. Američka komanda v taborišču pa je bila popustljiva« O njeni popustljivosti priča to, da ni delala posebnih razlik med pripadniki navadne nemške vojsko in esesovci. Zalo ni nič čudnega, da je pod tako komando SS-Oberscharfiih-rer B^rth, pod katerim se je skrival množični morilec Judov Adolf Eichmann, kmalu napredoval v komandirja voda neke delovne čete. Taboriščna komanda ga je odlikovala s tem saupa-njem zaradi njegove delovne vneme in. prizadevnosti. Ni slu- tila, da se pod to vnemo in pri- H zadevnostjo skriva račun, s ka- W t eri m si hoče priaadevni eseso- I vec ustvariti čimbolj ugoden po- g ložaj in zaposlitev izven tabori- = šča, da bi v primeru potrebe H čimlaže pobegnil. Ko je zvedel, §§ da je na listi glavnih vojnih zlo- = čincev, si ni več utvarjal, da bi || se morda kljub vsemu rešil = z vztrajno trditvijo, da je svoje I zločine počenjal samo na pove- i lje nadrejenih. Vedel je, da ga I čaka konec, če bi ga razkrili. j§ Zato je vsa njegova dejavnost i v taborišču bila, posvečena raz- — mišljanju, kako bi pobegnil in ^ se izmaknil zasledovalcem, ki a so ga iskali širom po Nemčiji in I ki bi ga prav gotovo dali' obesiti, f§ če bi ga prijeli in razkrili. Ve- s čina njegovih misli je bila osrc- H dotočena na beg, ki pa se mu je i po izjalovljenem prvem pobegu, H zdel skoro nemogoč. V razme- I rah, ki so vladale v prvih me- {§ serih po nemškem porazu, bi se H prav gotovo ne mogel prebiti iz g okupirano Nemčije in se preti- ■ tihotap'ti na Bližnji Vzhod, kjer j§ je jnenil, da bi našel zaščito I pri jeruzalemskem muftiju, ki i je b:i med vojno Hi ti or j u na- I ki on j en in s či^ar pomočjo so gj Nemci organizirali muslimanske §f oddelke (zlasti pri nas v Jugo- s slavij!) za boj proti partizanom. = (Nadaljevanje prihodnjič) M lifiimiinit"'** "rT:Mi!!!i!!!i!i:!TinTTfrinfi!iiiTiiHiu!iiiinn!if ii:!!T!!;i*!*it!-jitthi »itirfiiiinTiJt'i'ri'i.Kiriiiiitič I ^Y q PONEDELJEK, 30. Januarja 19« Ril O O L O SI PRODAM Ugodno prodam kravo Bohinjko, ki bo marca tretjič teletila. -Nomenj 42 pri Boh. Bistrici 291 Prodam 55 kg težkega vola za pleme. Trboje 30 29« Zaradi smrti naročnika ugodno prodam pečnice za petvogalnl, lončeni kamin s sedežem, primeren za dnevno sobo ali spalnico, izdelan po naročilu. — Kamin je posebno lepo izdelan in si ga lahko ogledate v pečarski delavnici Savska cesta 8, Kranj 352 KUPIM Kupim moped Tomos na zaga-niač — nov ali malo rabljen. — Naslov v ogl. oddelku 353 OSTALO Od Šenčurja do Trboj so bile izgubljene nove moške hlače. Poštenega najditelja prosimo, da jih proti nagradi vrne v Trboje št. 43 309 Stare Anton, mizar Bled-Rečica št. 36, sprejme takoj mizarskega pomočnika. — Plača po dogovoru. 319 Ravnateljstvo Trgovske šole v Kranju vljudno naproša vse one prebivalce v Kranju ali bližnji okolici, ki bi mogli za dobo štirih mesecev odstopiti skromen kotiček — posteljo, kakšni na.ši učenki, da javijo naslovu Kranj, Cankarjeva ulica 2. 323 Kuharico za obrat Bufet sprejme takov ali po dogovoru »Delikatesa« Kranj. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom oddati osebno na upravo podjetja. 326 Sobo v Ljubljani zamenjam takoj za sobo v Kranju. Naslov v og^s-nem oddelku. 354 Šofer D-E kategorije išče stanovanje, eventuelno menja službo. Ponudbe pod »Nima stanovanja* oddati v oglasni odelek. 355 Upokojenka išče honorarno zaposlitev za čistilko ali v gospodinjstvu. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 356 Zvezna hokejska liga jugoslovanski film veter je in 19. uri, italijansko-nemški barv.* prenehal pred zoro, ob 15." film vstajenje - ob 17. in 21. uri — matineja istega filma ob 10. uri: 31. januarja Jugoslovan, film veter je Prenehal pred zoro - ob 15. in 19. uri; itali- Tudi šestič izdatna zmaga lik Jesenice: IIK Ljubljana 12:2 (1:1,6:1, 5:0) jansko-nemški film vstajenje i i - ob 17. in 21. uri - matineja iste- \ ga filma ob 10. uri. Primskovo »TRIGLAV«: 31.ja-f nuarja jugoslovanski barvni filmi' gospa ministrica - ob 18. in