Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 15. maja 1927.	VII. leto.
VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. —• Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št Peterska vojašnica.
Radi česa trpimo?
Nismo politična organizacija, ali politične razmere v državi so nas vedno interesirale. To seve, samo v toliko, v koliko so one vplivale negativno na urejevanje povojnega stanja, med katerim je naše invalidsko vprašanje najvažnejše in najobčutljivejše. Vodeni s tem, smo mnogokrat pisali o naši bedi in kazali na medstrankarske borbe ter na slabe posledice, ki se rode iz takih odnošajev ter občutno zadevajo državne interese. Vedno smo jasno dokazovali, da leži v blagostanju vseh državljanov bodočnost domovine in da je riskantno na mesto dela za blagostanje države postaviti osebe in strankarske interese. Neštetokrat smo kazali na težak položaj vojnih žrtev, z namenom, da pomagamo sebi, a obenem da se s pravično in pravilno rešitvijo invalidskega vprašanja ustvari začetek socialnega ravnotežja. Vsem našim opominom se ni dajala posebna pažnja in vedno se je našel izgovor za izbegavanje in zanemarjenje vojnih žrtev. Naši pozivi, ki ilustrirajo zelo težak položaj vojnih žrtev so se tehtali s strankarskimi uteži ter se je upoštevala simpatija po osebnostih, ki so bili v vodstvu in-valinskega Udruženja. Na ta način se je prevajalo invalidsko vprašanje s socialnega na strankarski teren.
Vse do dandanes je v invalidsko vprašanje zamotano mnogo raznovrstnih motivov in je našemu gibanju bil dan vedno drugi smisel, a skoro nikdar ta, ki ga ima. Strankarski interesi vedno dominirajo nad ostale, pa so zato bili vedno nad invalidskimi potrebami. Zato smo vedno ostajali zadaj kot siromaki. Velikokrat se nas je osumničilo', ako smo zakričali nekoliko glasneje, kakor da je to krik iz objesti ali političnega razumevanja. Večkrat se nam je dejalo, da svoje vprašanje pretiravamo in celo z gotovo dozo levičarske taktike. Mi smo se lotevali vsake vlade, z vsemi političnimi pravci, ali ne z nekako osebno politično opredelitvijo, nego radi gladu, ki nas muči. Na nas, ki strašno trpimo, so se vsipale kakor ploha, sumnje, ki nas nedolžne bičajo in preganjajo. Govorimo o samem sebi, ker smo v največji bedi pa smo najbrž komu postali sitni. Vendar se ne more reči, da nimamo zato razloga. Kdor pozna položaj, v katerem se nahajajo vojni invalidi, vdove in sirote, mora priznati, da bi vsak drug, ako bi bil na našem mestu, drugače branil svoje pravice. Poleg naših interesov stoji interes domovine in radi in zavoljo nje trpimo. To treba vedeti in da se nam da to, na kar imamo pravico. Mi bomo nadaljevali da kažemo na grehe, ki se delajo napram nanj, ker smo prepričani, da samo na tak način, slu-
žeč sebi, najkoristnejše služimo državi, ki dviga nove naraščaje za odbrano.
Ne pretiravamo, ko govorimo, da se napram invalidom postopa kot s pastorki. Na kratko naj ponovimo to, kar smo že tolikokrat govorili, da pokažemo, da so invalidi resnično v bedi. Podpora, ki se daje invalidom, je mala invalidnina, katero predvideva novi invalidski zakon. In če je zakon predvidel to podporo, je vendar 90% invalidov in vdov ne sprejema. Vsi, kateri plačajo čez 20 Din neposrednega davka, nimajo prava na invalidnino. Z zakonom je predvidena podpora, ali zopet je odvzeta z davčnim cenzusom. Katerikoli invalid zasluži 600 Din mesečno, plača 20 Din neposrednega davka in radi tega izgubi invalidnino. Invalid, ki hoče dobiti 130 I}in mesečno ne sme nič drugega delati. Nikdo ga ne vpraša, ali mu je mogoče živeti s 130 Din. Glavno je, da ne sme ničesar zaslužiti. Vdove: delavke, perice, postrežnice nimajo istotako pravice na invalidnino, ker zaslužijo. Njih nikdo ne sprašuje, ali lahko z invalidnino vzdržujejo utroke. Brez invalidske podpore ali z invalidsko podporo, a brez zaslužka, so invalidi in vdove privedeni v tak položaj, da se morajo ali ubiti ali postati berači. O kakšni drugi pomoči, kreditu za samostojno delo, o zaposlitvi, o kakršnih drugih beneficijah ni treba niti govoriti, ker so do tega invalidi predaleč proč. Ali smo zato levičarji, ako o tem govorimo in zahtevamo, da se nam da, da utolažimo lakoto? Ali smo sitni, ko na robu groba prosimo za pomoč? Ne zahtevamo več nego nam je potrebno. Zahtevamo samo drobtinice, pa se nam ne dajo tudi te. Govorite sicer, da smo v pravu, ali takoj obrnete glavö od nas in nadaljujete po starem pojmovanju o čuvanju samo svojih osebnih in strankarskih interesov. Na nas nimate^ časa misliti v vrtincu strankarskih prepirov. Ti politični prepiri so vzrok našemu trpljenju. Oni so onemogočali vsako delo na reševanju našega vprašanja. Radi teh prepirov trpimo vsi, a največ invalidi, ker smo telesno nesposobni za borbo, ki jo zahteva sedanjost za obstanek.
Ko prenehajo ti politični prepiri, pl se omogoči stvarno delo, ko prenehajo računi in nagrade za politične usluge, ko se bo vsak državljan cenil po svoji lastni vrednosti in se postavljal na mesto, katero zasluži, tedaj bomo krenili na pot mogočnosti, da se reši invalidsko vprašanje. Skrajni čas je, da se to že kmalu zgodi. Stopimo na pot socialnega dela in vložimo vse sile, da zboljšamo naše stanje. Udruženje pa učvrstimo in stojmo zanj.
(Vojni invalid.)
Kako izgleda
Vsak izmed nas vojnih žrtev se počuti zelo slabo zaščiten. Vse moleduje in kljub raznim Prizadevanjem po izboljašnju se skoro nič ne spremeni. Vedno smo se tolažili, ko dobimo ?ov invalidski zakon bo boljše, vsaj naše vpra-S{ttije bo utrjeno ter se bo izvajalo. Sedaj pa v*dimo, da ni prav nič boljše.
Ako prerevidiramo vse ono, kar nam daje naš invalidski zakon, moramo konstatirati, da Se skoro nič ne izvaja. Pri vsem tem pa vendar 'Pisliiho, da se mora ta ali ona stvar urediti in glavna opora pa naj bo naše udruženje.
Gotovo, vsaka stanovska organizacija je P°klicana za to, da se bori za izboljšanje pologa svojih stanovskih tovarišev. Naše vpra-anje nam pokaže, da ima naše udruženje še «romnega dela v tem smislu. Naše udruženje
naša zaščita.
naj napravi enkrat pošteno revizijo našega položaja in se poda v novo borbo. Za to imamo ravno sedaj prilikd, ko stojimo zpet pred našim kongresom. Natančno' naj izčrpa od delegatov ves potrebni materijal za enoten nastop.
Kaj moremo želeti od kongresa?
Saj tdvariši delegati sami čutijo. Kar v roke vzemimo invalidski zakon pa prečitajmo pravice, ki jih popisuje člen 9. in se zamislimo, kako se izvajajo.
Ustavimo se kar pri prvem vprašanju, to je zdravljenje. Pravica do brezplačnega zdravljenja se jako slabe izvaja.
Dan na dan se pritožujejo naši invalidi, da jim uradni zdravniki nočejo dajati brezplačno spričeval, da odklanjajo zdravniške preiskave. In vendar invalidski zakon to zahteva.
Invalidski zakon je stavil samo pdgoj, ni pa tudi preskrbel, da bi se to moglo izvajati. Nihče ne more zdravnika prisiliti, ako on ne dobi plače in povračila, da bi on dajal invalidu zdravila. Ako zdravnik nima za ta namen zdravil, jih ne more dati. Zdravila izdajajo privatne lekarne, katere nimajo z invalidskim zakonom nič opraviti.
Invalidski zakon sicer predpisuje, da se vrši zdravljenje v državnih bolnicah, vendar pa predvidi, da v nujnih slučajih, kjer je treba hitre pomoči, nudi pomoč in zdravila najbližji zdravnik^ To pa pod gori navedenimi pogoji ni mogoče. Za vsak slučaj pa invalid posebno za krajšo bolezen tudi ne more hoditi v bolnico.
Invalidski zakon ima pogoje in sredstva, da bi temu nedostatku pomagal. Saj pravi izrecno, da se tudi dohodki iz Narodnega fonda vporabljajo za zdravljenje, v kolikor se vrši izven bolnic.
Oblast, ki ima nalogo izvajati invalidski zakon, bi morala poskrbeti, da uradni zdravniki izdajajo rez brezplačno spričevala invalidom. za kar materijelno popolnoma nič ne žrtvujejo. Kar pa se tiče zdravljenja izven bolnic je pa treba nakazati primerna sredstva iz Narodnega fonda.
Mi smo se že prizadevali v tem smislu, toda naleteli na popolno brezbrižnost kompetentnih faktorjev. Naše zdravljenje je torej popolnoma neurejeno.
Poglejmo strokovni pouk. Isti se sicer vrši. toda mnogim invalidom ga ni mogoče doseči, ker niso sami, pač pa imajo družino, katere ne morejo brez sredstev zapustiti. Velike zapreke imamo pri izpitnih komisijah. Pri nas v Sloveniji nimamo invalidskih izpraševalnih komisij, niti se nam jih ne posreči izvojevati. Tudi nimamo invalidskih strokovnih šol, posamezni mojstri pa delajo invalidom ob pogojih učenja po invalidskem zakonu same težkoče.
Posredovanje pri iskanju služb in prvenstvo sta iluzorni vprašanji. Kdo bo posredoval invalidom za službe, državne borze so ukinjene, drugega zastopstva pa ni. Vsako oblastvo lahko prezira prvenstvo, invalid pa nima mesta, kamor bi se pritožil. Ravno nasprotno je, mesto prvi je smatran invalid pri službi za naj-zadnjega. Pač pa ima prvenstvoma redukcijo. Pravilnik za zaposlovanje ne bo na stvari nič spremenil, ker nima pogojev, da bi prisilil koga, da mora sprejeti invalida v službo. Na pol mu je pa glavo zavil sedanji finančni zakon, ki prepoveduje za eno leto vsako novo nameščanje.
Olajšav za izvrševanje obrtov pri nas ne čutimo prav nobenih. Invalid mora vsa spričevala kolekovati, upošteva pa se pri podelitvi koncesije kakor vsak drugi. Obrt ddbi vsak, ki pokaže pravilna spričevala, če pa vzamemo velikoprodaje in maloprodaje duhana, so danes dostopne neomejene vsakemu, zato pošteno invalide spodrivajo. Tudi pri vsakem drugem prostem obrtu se postopa z invalidom kakor z vsakim drugim. V tem oziru ne čutimo*'po invalidskem zakonu nikake protežije.
Da bi dobil invalid za obrt podporo v obliki orodja ali denarne podpdre, ni govora. Pred kratkim so ponudili invalidom za orodje malenkostna posojila v tako malem dbsegu, da si ne morejo nič nabaviti. Kaj koristi invalidu posojilo, ako pa ne predvidi možnosti, da ga bo vrnil.
Pa poglejmo naše invalidnine?
Dve leti nismo prišli do tega, da bi jih vsem priznali. Imamo še eno tretjino ljudi, ki jih ne dobivajo. Sodišča ne izvrše prevedb in .priznanj, intervencije ne zaležejo. Ko pa ima upravičenec tirjati za nazaj, ni kredita. Nobena vlada pa ne poskrbi sredstev za zaostanke.
V spomin na tov. Pečka.
Z bridkimi notranjimi občutki smo prejeli dne 9. t. m. nenadno vest, da je umrl naš tovariš Ivan Peček. Saj je bil med invalidi splošno1 znan in priljubljen, ker je bil nekaj časa predsednik ljubljanske podružnice, pozneje pa član Izvršnega in Oblastnega odbora. Zadnji čas je delal tudi stalno v pisarni Oblastnega odbora ter je bil požrtvovalen in agilen za vsako našo stvar.
Kakor mnogo drugih, je tudi on prinesel kot vojni trpin s seboj kal bolezni, ki se je šele pozneje razvila. Mnogo je trpel in večkrat potarnal, kljub temu pa nikdar ni izgubljal volje do dela in borbe za našo stvar. On ni bil piti radi smrtonosne bolezni vojni invalid; imel je neko drugo poškodbo, za katero se je ravno boril proti redukciji. V takem telesnem in duševnem razpoloženju mu je končno smrt napovedala svojo redukcijo. Ko se je počutil vedno slabšega, je moral nerad zapustiti Ljubljano in oddati svoj posel drugim tovarišem poln nade, da ga bo zopet kmalu poprijel osvežen in »okrepljen.
Šel je na svoj dom v Male Lašče k ljubljeni materi prepričan, da bo našel poleg nege v domačem miljeju zaželeno zdravje. Kadar je bilo kaj važnega se je zopet za par ur odtrgal od doma, bil je tudi na oblastnem občnem zboru poln volje, pa tudi še 4. t. m. se je mudil v Ljubljani. Pet dni pozneje se je ločil od nas za vedno. Tako nepričakovano, nič sluteč nas je zapustil.
Šli smo, da ga še enkrat vidimo, da ga spremimo k večnemu počitku. Polnoštevilno smo se podali na njegov dom, da mu izkažemo svojo čast in ljubezen.
Dolga vrsta domačinov in prijateljev, ki se je pomikala od domače hiše, je pričala o njegovi priljubljenosti. Ko smo po cerkvenih obredih stopili okdli jame, so zarosila številna očesa od bridke tuge in govorniki so se oglasili drug za drugim. Tov. Štefe se mu je v našem imenu zahvalil za vse, kar je kot zvesti tovariš storil kot naša mečna opora.
Težko se nam je ločiti in močno ga bomo pogrešali v nujnih momentih našega pokreta.
Saj nas ni niti v smrtni borbi pozabil. Te je pričala izpoved g. kaplana Jenka ob grobu.
Pozdravite še enkrat moje tovariše invalide, obvestite jih o moji usodi. Tako je govoril še tik pred smrtjo. Saj vem, da bom šel v večnost in pripravljen sem na to.
In pevci so zopet zapeli znane melodije po onem narodnem besedilu:
»Spomladi vse se veseli, ko vsaka ptička žvrgoli.«
Spomladi, v najlepšem mesecu maju, je bujno poganjajoča zemlja sprejela vase mlado truplo človeka, ki je bil še vesel življenja, ki bi žvrgolel kakor one ptičke, ki se bodo ustavljale na pokopališču okoli groba, ako bi mu bilo ohranjeno ljubo zdravje.
S takimi mislimi smo zapuščali novo gomilo na velikolaškem pokopališču.
Cenzus neposrednih davkov, ki regulira to vprašanje privija od leta do leta, da postaja dajatev slabša.
Menda nikjer drugod še ne izplačujejo odškodnine pohabljencem po siromašnosti kot miloščine kakor pri nas.
Stvar gre tako zmešano, da pri nas niti reven rudar in niti tovarniška delavka ne smeta dobivati ubogih invalidskih prejemkov, ker nista siromašna. Človek bi pričakoval, da bi dobil vsak svojo odškodnino za izgubljeno zdravje in ude, revež pa poleg tega še doklade, ker jih je potreben. Tako imajo vsaj drugod.
Kdo pa se briga za sirote in invalidske otroke? Za nje ni zavodov, obstoječim privatnim zavodom pa se ne da sredstev, da bi jih sprejeli. Sam apel na javno dobrodelnost ne more nič pozitivnega doseči, pač pa je treba nekaj storiti.
Naše udruženje se bori z različnimi gospodarskimi akcijami. Nima pa nobene poštene opore. Narodni invalidski fond ima baje zbranega precej denarja, zato bi lahko* podprl naše zadružništvo. Svoj čas je dobivalo vsaj pomoč iz monopolskega fonda, sedaj gre vse to v Narodni fond in udruženje ne dobi nič za zadružništvo. V splošnem čutimo, da prošnje za posamezne pomoči po invalidskem zakonu vedno bolj zastajajo.
Največje zlo za nas oddaljene od Beograda je, da se mora vsaka prošnja tam rešiti. S tem ne nastaja le preobširen delokrog, temveč dolga administrativna pot, pri kateri naše pravice zelo trpe. Vzemimo invalida, ki potrebuje nujnega sprejema v dom ali zdravstveni zavod? Prednd se napravi pot poizvedovanj sem in tja in dobi rešitev, traja zelo dolgo. Pa tudi tak, ki potrebuje nujne opore v obrtu, ali učenec obleke itd., ne more nikdar pričakati rešitve. Velikokrat se zgodi, da prošnja kar zastane. Poprej ko smo imeli tukaj naš invalidski odsek, je bilo čisto drugače in mnogo bolje. Zato zahtevajo upravičeno naši člani, da naj celo invalidsko vprašanje v pokrajini prevzamejo v svoje roke oblastne skupščine. To so nove institucije, ki se bodo pred vsem obširno bavile s socialno politiko. Od take decentralizacije invalidskega vprašanja pričakujemo mnogo več dobrega. Pomisliti je treba, da v državi niso po vseh pokrajinah enake razmere. Pri nas je razvita obrt in invalid rabi največie opore pri tem poslu. Določbe našega invalidskega zakona so v tem oziru za nas nezadostne.
Še veliko bi lahko v detajlu navedli, toda pokažemo že dosti s tem, kako nezadostno se izvaja invalidska zaščita.
Ali naj se mi sedaj kar vdamo v svojo usodo v zavesti, da smo debili nov, toda slab invalidski zakon? Ali je naša dolgoletna borba propala? Nikakor ne. Mi kot standvska organizacija moramo vedno delovati za izboljšanje in to mora biti naša prva in najglavnejša skrb. Vsak član in članica se mora zavedati, da naša organizacija ni predmet od katerega pričakuje samo podpore, ampak vsi smo poklicani k delovanju za izboljšanje položaja, za stanovsko borbo.
Če bomo imeli člane, ki se bodo tega dobro zavedali, potem bomo kaj dosegli.
KoJE taka organizacija stopimo pred kongres. ki naj ne bo le manifestacija invalidskega staleža, temveč predmet, ki bo invalidski zaščiti dal drugo smer.
Politične
Pred novo revolucijo v Albaniji. Nezadovoljna plemena hočejo strmoglaviti Ahmed beg Zogov režim. Računa se, da pride v bližnjih dnevih v severni Albaniji do zelo važnih dogodkov. Tega se očividno* zaveda tudi albanska vlada, ki je odposlala v te kraje močne oddelke vojaštva. Glasom poročil iz Djakovice so prebivalci na potu iz Skadra v Grum delali albanskim četam razne neprilike in jim skušali preprečiti nadaljnji pohod. Čete so se morale vrniti v Skader. Severoalbanskim plemenom se je pridružilo tudi pleme Miriditov. iPobuno je povzročilo' dejstvo, da je Ahmed beg Zogu, boječ se revolucije, dal internirati mnogo uglednih voditeljev nezadovoljnih plemen. Nezadovoljneži so odločeni, da napravijo Ahmed beg Zc-govi samovladi enkrat za vselej konec.
Italijanska kampanja proti našim kopališčem. Kjer le more italijanski tisk širi o Jugoslaviji gorostasne vesti o razmerah v Jugoslaviji. Sedaj se je spravil na naša kopališča ter laže, kakšne šikane se gode v kopaliških hotelih od policijskih in carinskih oblasti. Nekateri listi direktno svare pred pdsetom jugoslovanskih kopališč, češ, da bo še tekom letošnjega poletja prišlo do vojne v Dalmaciji. Poleg tega pa priporočajo svoja kopališča. Tako podlo se obnaša fašizem proti svojem sosedu.
Ratifikacija Madžarsko - Jueoslovenske pogodbe. Zunanji odbor madžarskega parlamenta je v torek zvečer soglasno odobril trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo.
V znamenju novih volitev. Dnevni časopisi ugibajo vsak dan, kako bo z novo vlado, ali se bo spopolnila, s katerimi strankami se spopolni in če bo ali ne bo Narodna skupščina razpuščena. Enkrat se govori, da v prihodnjem mesecu, drugikrat, da že prihodnji teden. Volitve bodo ali avgusta, ali septembra. Vlada se spopolni ali s samostojnimi demokrati ali z iz-venparlamentarnimi osebnostmi. In tako se
beležke.
ziblje ta politična situacija, kakor val na morju. Nikdo pa ne ve, kako je pravzaprav. Gotovo pa je, da situacija, kakor je sedaj, ne mere dolgo trajati in da pride do volitev.
Mala antanta prizna sovjetsko Rusijo. V
Jachimovu se bo vršila konferenca Male antante. Naša delegacija je že odpotovala v Ja-chimov. Nekateri inozemski časopisi javljajo, da so med državami Male antante večja nesoglasja in da je to njen zadnji sestanek. Vendar pa se to odločno dementira od strani zunanjega ministrstva in se v komunikeju ugotavlja, da vlada v Mali antanti enodušno naziranje v vseh vprašanjih. Budapeštanski listi so pa te dni objavili senzacionelno vest, da se bo’ na konferenci v Jachimovu razpravljalo tudi o priznanju sovjetske Rusije. To vest je objavila tudi beograjska »Politika«, vendar je pa dostavila, da jo je treba sprejeti z največjo rezervo.
Zvezna pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo. 23. oktobra poteče zvezna pogodba med tema dvema državama, zato bo zunanji minister dr. Marinkovič po konferenci Male antante odpotoval v Prago, kjer se bo dogovoril glede podaljšanja te pogodbe.
Seja ministrskega sveta. 11. maja t. 1. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je med drugimi bilo tudi sklenjeno, da se razdeli 12 milijonov dinarjev za gradnjo ljudskih šol v raznih krajih države.
Jadransko vprašanje. V albanskem sporu še vedno ni nobene spremembe. V sedanjem našem sporu z Italijo gre za svobodo pomorske plovbe. Mirovne pögodbe naši državi izrecno priznavajo pravico do svobodnega izhoda na morje, Italija pa si na vse načine prizadeva, da to našo pravico skrati. Italija hdče Jadransko morje čisto zase, izpremeniti ga hoče v italijansko jezero. Zato zahteva zase tudi vzhodno obal — Dalmacijo'. Tu ne prihaja v navzkrižje
L I SJTE K.
JAK LONDON:
Biser.
(Iz knjige »Južnomorske zgodbe«. Prevel Iv. Vuk.)
(Dalje.)
Stala sta trenutek nepremično, med tem ko je plima pljuskala in se je hiša stresala. Nato sta šla ven. Vihar je prešel. Videla sta »Aorai«, kako je ležala v popolnem brezveterju miljo da« leč in se kakor znorela gugala pod strašnim va« lovanjem, ki je prihajalo od severojuga in besno naskakovalo koralno obrežje. Eden iz mornarjev pokaže na vhod in zmaje z glavo. Raoul pogleda in vidi belo mešanico pen in valov.
»Mislim, da ostanem danes pri vas, kapi« tan«, reče. Nato se obrne k mornarju in mu ukaže, naj potegne čoln na pesek in si poišče z drugimi zavetje.
»Okroglo devetindvajset«, pripomni kapiten Lynch, ki je prišel ven s stolom ter še enkrat pogledal na barometer.
Vsedel se je nanj in začel gledati prizor, ki ga je igralo morje. Solnce je prodrlo skozi meglo
in še povzročalo soparnost dneva !in popolno brezvetrije je bilo.
»Ne razumem, odkod prihaja ta razburje« nost morja«, je mrmral Raoul slabe volje. »Ni vetra, in vendar, poglejte samo ta val.«
Milije daleč, s težo deseterotisoče ton, je potresal sunek vala otok Atoli, kakor kak po« tres. Kapiten Lynch je bil presenečen.
»Veliki Bog«, je zaklical, vstal na pol s svo« jega stola in nato zopet sedel.
»Ali nobenega vetra ni«, vztraja Raoul. »Ra« zumel bi, ako bi imeli veter.«
Oba moža sta sedela molče. Pot se je jav« Ijala v mirijadnih majhnih biserjih na koži in ustvarjala mokre pege, ki so se združili v potoke in padale na tla. Hlastala sta po vzduhu in po« sebno stari mož se je trudil. Val je planil na obrežje, oblizal kokosova debla in segel malone do njunih nog.
»To je preko navadnega dviga morja«, je pripomnil kapiten Lynch. »In jaz živim tu že enajst mesecev. Pogleda na uro. »Tri«.
Nek mož in žena sta prišla s pisano družbo otrok in mačk in se ustavila za hišo ter se vsedla po kratkem obotavljanju na pesek. Nekaj minut nato je prišla od druge strani še ena družina, ka« tere moški in ženski člani so bili obloženi z razno«
vrstnim premoženjem. In kmalu je bilo več sto ljudi vsake starosti in spola zbrano okrog biva« lišča kapitena. Poklical je neko žensko, ki je pri« šla z dojenčkom na rokah in zvedel, da so njeno hišo odnesli valovi v laguno.
Tu so bili na najvišji točki dežele in vendar so že pljuskali veliki valovi na raznih krajih k njim in zopet šumeli v laguno. Dvajset milj v krogu je meril Atoli in ni bil nikjer preko petdeset sež« njev širok. Bilo je sredi potapljaške sezone in z vseh otokov, celo s Tahiti so se tukaj zbrali.
»Dvanajststo ljudi žen in otrok je tu,« je re« kel kapiten Lynch. »Rad bi vedel, koliko jih bo še jutri zjutraj.«
»Zakaj ne. piše veter? Ko bi vsaj to znal,« reče Raoul.
»Brez skrbi, mladi prijatelj, brez skrbi. Ne« sreča pride še prekmalu.«
V tem trenutku je zadela Atoli mogočna množina vode. Voda se je penila tri palce glo« boko pod njunimi stoli. Zamolkel krik strahu se je izvil od številnih žen. Otroci so strmeli s skle* njenimi rokami na ogromne valove in plakali otožno. Kokoši in mačke, ki so capljali preplašeno po vodi, so si iskali, kakor na splošen ukaz, leteč in plezajoč skrivališče na strehi hiše kapitena-Nek Paumotuanec je splezal z jerbasom polnio* novorojenih psov na kokosovo palmo in ga
samo z našimi interesi, marveč tudi z interesi srednjemorskih velesil.
Pred zaključkom vojaške kontrole v Bolgariji. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija je dovršila svoje delo. Bolgarski krogi pričakujejo, da se ukine kontrola najkasneje junija t. 1.
Nicaragua sklenila mir. Iz Newyorka poročajo, da se je v Nicaragui sklenil mir, in sicer na sledečem temelju: Obe stranki popolnoma odložita orožje, politični zločinci se po-miloste, zaplenjeno premoženje se vrne, liberalci vstopijo v Diazovo vlado, organizira se orožništvo pod poveljstvom ameriških častnikov, Amerika bo nadzorovala volitve leta 1928. Ameriške čete ostanejo zaenkrat v deželi. Kratko: Samostojnosti Nicarague je konec.
Velesile na Kitajskem. Iz Newyorka se poroča, da je ameriški senator Borak v City-klubu imel govor, v katerem je pozdravil misel, da se sklene posebna pogodba med petimi državami, ki so posebno interesirane na Kitajskem.
Diktatura v Mehiki. »Universal: objavlja izjavo predsednika Callesa, da je prevzel z današnjim dnem diktaturo.
Razpad sosveta na ljubljanskem magistratu. Trije člani gerentskega sosveta v Ljubljani, odvetnik dr., Ivan Stanovnik, prof. dr. Valentin-Božič in šolski ravnatelj Janez Nep. Jeglič so naznanili vladnemu komisarju Mencingerju svojo demisijo, češ, da se njihovi predlogi pri sejah sosveta niso zadostno upoštevali.
Naše gibanje.
Ker smo vojne žrtve nismo enakopravni.
Med delavstvom v tobačni tovarni je tudi nekaj invalidov in vojnih vdov. Razumljivo, saj imajo prednost za službe v državnih delavnicah. Ampak, da morajo biti zapostavljeni, zato pa ne vidimo vzroka. Vsak delavec ima povsod pravico na ono plačo, katera je določena za njegovo delo. Pri naših invalidih in vdovah pa ni tako. Tobačni delavci in delavke dobivajo splošno neke doklade za otroke, menda za vsakega po 5 Din na dan. Naše invalide in vdove pa so pred kratkim izločiti od teh dobrot, ker so deležni drugih, namreč po invalidskem zakonu. Invalidski zakon daje invalidu, ali vdovi nekako povišico za vsakega otroka po 20 Din na mesec. Radi tega pa se ne more smatrati prejemnice teh dodatkov za siromašne. Ker prejemajo invalidi in vdove povišice po 20 Din na mesec, naj jim odpadejo doklade pri delavski plači po 5 Din na dan. Celo za nazaj morajo plačati kar so preveč prejeli od 1. 1920. naprej. Torej radi borih novčičev, ki jih prejemajo kot s krvjo zasluženo dajatev, morajo biti ločeni od drugih delavcev, pa še kako? Po 5 Din na dan ali 20 Din na mesec to je velika razlika. Cisto po vseh naravnih zakonih mora prejemati vsak to kar zasluži. Ali ni plača z dokladami, ki je predpisana za vsakega delavca z rokami prislužena? Zakaj bi moral imeti invalid ali vdova manj plače, če pa ravno toliko dela kot vsak drugi? Invalidnina je s krvjo zasluženo plačilo, službena plača pa je z delom rok zaslužena. Če bi bilo že tako, da se dveh doklad ne sme prejemati, bi morale odpasti manjše, to je invalidske. Saj celo zakoni tako govore, da se vedno prejemajo one doklade, katere so večje. Ako pa je naše sodišče smatralo po invalidskem zakonu prizadete za siromašne kljub temu, da so delavci, čemu jim potem trgati uboge pare? Pri nas obstoji splošno nekak sistem miloščin ne pa
odškodnin. To čutimo tudi pri naših invalidninah, ki se dele le kot miloščine po siromašnosti, ne pa kot odškodnine za izgubljene ude. V slučaju tobačnih delavcev pa se godi še bolj velika krivica, ker se jim trga z rokami prislu-žene prejemke. Invalidski zakon pa pravi: »Nihče ne sme biti radi invalidnosti v službi zapostavljen.«
Članske knjižice naj čimpreje dvignejo v pisarni krajevnega odbora v Ljubljani sledeči člani: Müller Jožef, Jemc Josip, Bervar Ivan, Jeras Egidij, Breceljnik Ladislav, Kališnik Ivan, Hribar Anton, Pečjak Ignacij, Nučič Anton, Suhadolnik Franc, Hribar Mihael, Zavari Valentin, Štucin Alojz, Dimnik Josip, Hribar Jernej, Hribernik Janez. Marka Franc, Bučar Jože, Zevnik Janko, Špan Pavel, Slapnik Josip, Gale Jakob, Perdevšek Anton; članice : Berglez Ana, Kurant Barbara, Abe Marija, Trpin Marija, Škrjanc Ivana, Jančar Marija, Lukane Ela, Modic Minka, Dimnik Ana, Gerbič Uršula, Kačič Ivana, Besničar Ivana, Lipovšek Ana, Mave Marija, Jenko Marija, Mandek Marija, Novak Frančiška, Novak Marija, Ceglar Ivana, Cedilnik Marija, Križnar Josipina. Mihelič Ivana in Kovič Marija. Oni člani, kateri še niso doprinesli slik, naj se požurijo.
Mesta pisarniških uradnikov so razpisana pri okrajnih sodiščih v Slovenski Bistrici in Murski soboti. Prošnje je vlagati do 31. maja t. 1. Dalje v Ribnici, za katero mesto se vlaga prošnje do 1. junija t. 1. in pri okrožnem sodišču v Mariboru, za katero je vlagati prošnje do 10. junija t. 1. Tudi je razpisano mesto sluge pri okrajnem sodišču v Metliki, za katero je vlagati prošnje do 10. junija t. 1.
Pri prošnjah za odkupnine ponovno opozarjamo, da naj ne bodo pomanjkljive. Vsak mora priložiti: 1. sodno overovljen prepis sklepa; 2. rojstne podatke (izpisek) zase in za one za katere prejema; 3. nravstveno spričevalo; 4. priporočilo občine, ki naj navede vse razmere dotičnega in potrdi resničnost potrebe za kar prosi; 5. lastnoročno podpisano izjavo, da bo res porabil za kar prosi. Ta podpis mora potrditi občina. 6. Izjavo dveh invalidov, da je zanesljiv in da bo res porabil v svrho, ki se jo navede. Tudi ta dva podpisa mora potrditi občina. 7. Davčno potrdilo. 8. Ako prosi odkup za zemljo tudi izjavo, da bo dovolil zaznambo prepovedi in odtujitve. Nekateri delajo eno ali drugo izmed prednavedenih potrdil kar zadaj na prošnji. Tudi ne pustijo potrditi podpisov pri občini, ali pa občina nič ne izjavlja drugega kakor »Potrjujem« itd. Take prošnje so nezadostne. Vsako potrdilo naj bo posebej, zase na posebni poli v smislu prednavedenih podatkov. Vsak naj pazi, da priloži vse, kar je potrebno in gori navedeno. S tem ne zadržuje poslovanja. Posamezni vprašujejo Oblastni odbor, koliko bodo dobili? O tem dd-loča pregledna komisija. Zdravniki izjavijo koliko časa je pričakovati, da bo lahko živel? Tak predlog stavijo komisiji za odkupnine v Beogradu, ki potem ponudi dotičnemu njegovo invalidnino (milodatke) za toliko let. Prosilec lahko odkloni. Pazite na to, da bodo prošnje v redu.
Za pokojnine prihaja vedno dosti vprašanj. Pd večini pa prosilci otežkočajo delo, ker ne navajajo likvidacijskih številk. Z iskanjem teh številk se zamudi dosti časa in zavlačuje poizvedovanje. Računovodstvo izjavlja, da ima delo tekoče. Kar pride sklepov od sodišč, so1 v par tednih likvidirani, vsaj v istem mesecu pa gotovo. Veliko poizvedb prihaja torej čisto brez pomena, ker se dotični poprej ne prepričajo pri sodišču, ako je poslalo sklep. Tudi s
tem se povzroča veliko nepotrebnega dela. Zato naj vsak gleda na to, da že doma preskrbi pcitrebne informacije ter s tem precej olajša poizvedovanje.
Jesenice. V deželni bolnici v Ljubljani je 23. aprila umrl 80% vojni invalid Matevž Lederer. Kakor znano in je vsem invalidom še v spominu, je pred tremi leti na Golici umoril finančnega pripravnika Brinšeka. Po storjenem dejanju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga šele po par mesecih izsledili. Pred celovško poroto je bil potem obsojen na tri leta ječe. To dobo so z raznimi poostritvami za tretjino skrajšali, kar mu je bilo pa usodno. Pri zmanjšani hrani, samotnem zaporu itd., je nalezel jetiko in že bolnega so avstrijske oblasti oddale jugoslo-venskim, kajti dasi koroški rojak, je optiral za Jugoslavijo. V Ljubljani bi bil moral pređ'zad-njo poröto, a vsled njegove bolezni je bila razprava proti njemu preložena. Že takrat je dnevno časopisje pisalo, da najbrže ne bo nikdar stal pred ljubljansko poroto, kar se je v resnici tudi zgodilo. Šel je pred Večnega sodnika mesto pred posvetne.
Dokler je bil uslužben v tukajšnji železoto-varni, kjer je bil celo nastavljen, se je zelo zanimal za invalidsko vprašanje in pravzaprav na njegovo pobudo se je leta 1920. ustanovila jeseniška podružnica, katere prvi predsednik je bil on sam. Lahkomiselnost pa ga je zavedla na stranska pota in posledica je bila ta, da je moral umreti v najlepši moški dobi, zapustivši vdovo z dvema malima otročičema.
Kot ustanovitelja jeseniške podružnice ga ohranimo v spominu.
Naša nova igra »Družinska sreča« je hitro napredovala. S tem je dramatični odsek pokazal svoj napredek in veliko agilnost. Prvi nastop v invalidskem domu je bil zelo povoljen, gotovo pa je, da se bo igra še bolj spopolnila. Gdč. Bevčičeva in g. Drenovec sta v svojih glavnih vlogah predmet cele komedije. Od njih temperamenta popolnoma pričakujemo, da bosta svojo živahnost pri drugih nastopih še izpopolnila in bdsta dala publiki mnogo veselega razpoloženja. Temu primerno sta dobila vlogo strica v g. Tomcu, ki se ne more bolj zlagati. Gdč. Zupančičeva je pri svojem nastopu kot skrbna žena in dobra gospodinja pokazala tako v dialogu kot v mimiki svoj velik oderski talent. Pač pa želimo, da bi bil g. Golob malo bolj korajžen. Videli smo, da se bo dobro uži-vel, ker kaže veliko podlage za pojmovanje. Našim odborom, ki delajo prireditve bo igra zelo dobrodošla.
Naša zadružna krojačnica dela zelo povoljno po zmernih cenah. V prvi vrsti je dolžnost vsakega člana, da oddaja delo le v našo delavnico. Ne samo ljubljanski člani, tudi iz dežele naj se poslužijo naše krojačnice. Uprava bo gledala, da bS dala čim zmernejše cene. S takim podpiranjem se daje zaslužek invalidom in zadrugi. Tudi za druge vsakovrstne izvršitve, kakor uniformiranja, naj tovariši agitirajo za našo krojačnico.
Dolenjske Toplice, kakor čujemo, se bodo za invalide v letošnji sezoni v kratkem dtvo-rile. Baje je z raznimi dotacijami po novem proračunu tudi za to že otvorjen kredit. Vloženih je bilo že precej prošenj preko udruženja.
O novih nadpregledih so pisali pred kratkim dnevni časopisi, in sicer da bodo invalidi klicani v Beograd, za kar bodo dobili brezplačno vdžnjo. Stvar se nam zdi na ta način nemogoča, sicer je pa vprašanje, če se bodo pregledi res vršili, ker je specialna komisija zadosti revidirala in se vrše pregledi pri vojnih okrugih itak stalno. Tudi ne vidimo, niti v fi-
trdil tam dvajset čevljev visoko. Mati je capljala doli tuleč in cvileč po vodi.
In še vedno je sijalo solnee z vso močjo in tišina je bila še vedno. Opazovala sta morje. Ka* piten Lynch je gledal na ogromne vodene gore, ki so pljuskale k njemu. Pokril je obraz z rokami, da izbriše pogled in odide nato v hišo.
»Osemindvajset, šestdeset,« je rekel mirno, ko se je vrnil.
Preko roke je nosil ovoj tanke vrvi. Razrezal jo je na kose v dolgosti dva sežnja, dal enega Raoulu, drugega si je obdržal sam in ostale po« razdelil med žene z nasvetom, naj si izberejo drevo in splezajo nanj.
Začel Ije rahel vetrič pihljati od severo« ^zhoda. Pihljanje je osvežilo Raoula. Videl je, kako je »Aorai« razpela jadra in odplula v morje. Obžaloval je, da ni na brodu. Nekako se bo že Prebila, ali Atoli. — Val je pljusknil in mu ma« °ne spodnesel noge. Nato se je spomnil baro« ?)etra in zbežal k hiši. Našel je kapitena Lyncha, k' je imel iste misli. Vstopila sta v hišo.
»Osemindvajset,« je rekel stari morski med« Ved. »Lep pekel bo tu — kaj je bilo?«
Zrak se je napolnil s šumenjem. Hiša je tre« Petala in se majala in bilo je slišati mogočno «rinenje. Okna so žvenketala. Dve šipi sta se ni. Sunek vetra je planil v sobo. Nasproti sto«
ječa vrata je zaprl tako krepko, da je ključavnica odletela. Stene sobe so se napihnile, kakor zra« koplov, ki se takoj napne. Nato je bilo slišati nove glasove, kakor puškine strele. Peneče va« lovje je udarjalo ob hišo. Kapiten Lynch je po« gledal na uro. Bilo je štiri. Oblekel je plavo suk« njo, vzel je barometer s stene in ga prikrepil v svoj obširen žep. Zopet je sunil val z zamolklim udarcem ob hišo. Hiša se je gugala, se obrnila v pravokotu in se razrušila. Raoul je prvi odšel ven. Vihar ga je zagrabil in ga vrtel naprej. Zapazil je, da se je veter obrnil proti vzhodu. Z veliko težavo se je vrgel na pesek. Kapiten Lynch je bil odpihnjen iz hiše kakor slama in je padel, kakor je dolg, preko Raoula. Dva mornarja sta zapu« stila kokosovo palmo, ki sta jo preplezala in jima priskočila na pomoč. Morala pa sta se z nepopis« nim naporom upirati vetru in vsak palec plazeč se priboriti. Udje starega mornarja so bili okorni in ni mogel plezati. Mornarja sta ga vlekla s po« močjo kratkih vrvi v presledkih na drevo, dokler naposled niso dospeli do vrha, kjer sta ga prive« zala 50 čevljev visoko od zemlje. Raoul si je privezal svojo vrv okrog zraven stoječega drevesa in je opazoval. Veter je bil strašen. Niti v sanjah ne bi mogel misliti, da lahko piše tako silno. Val je pljusknil preko Aolla in mu segel do kolen. Solnee je izginilo in svinčena svetloba se je utr«
nila. Nekaj vodoravno gnanih deževnih kapelj ga je zadelo. Udarec kapelj je bil kakor udarec kro« gelj. Brizganec slanih pen mu je pljusknil v obraz. Bil je kakor udarec človeške roke. Njegov obraz je gorel in nehote so mu stopile solze na oči. Več sto domačinov je splezalo na drevesa. Malone smešen je bil pogled na vršiče s človeškim sad« jem. Nato je objel, kot rojen Tahitianec drevo, stisnil s podplati nog proti drevesu in jel plezati. Med vršičem je našel dve ženi, dva otroka in moža. Majhen otrok je držal v naročju mačko.
S svojega mesta je pomigal kapitenu Lynchu in neustrašen patrijarh je pomigal nazaj. Raoul je bil preplašen. Nebo je prišlo čisto k njegovi glavi. Ni bilo več svinčeno, nego črno. Mnogo ljudi je bilo še doli. Stali šo v gručah okrog dre« vesnih debel in se jih krepko držali. Več gruč je molilo in sredi ene je pridigoval neki mormonski misijonar. Poseben glas je priletel Raoulu na uho. Ritmičen, slab kakor glas cvrčka v daljavi. Pa samo trenutek in ta trenutek je vzbudil v njem negotove misli na godbo nebeških vojskinih trum. Ogledal se je in videl ob vznožju drugega dre« vesa velik kup ljudi, ki se, držeč drug drugega, držijo za vrv. Videl je gibanje njihovih ustnic. Noben glas ni prihajal k njemu, ali vedel je, da pojo psalme.
(Dalje prihodnjič.)
nančnem, niti v drugem zakonu podlage za to. O tej vesti nam ni popolnoma nič znanega, stvar bi bila pa po vsem nepotrebna.
Trikratne polovične vožnje bodo izdajale po novem letu za invalide same železniške direkcije. Predpisane so legitimacije s fotografijami. Postopanje zna biti za nas zelo komplicirano in težko, zato bomo protestirali. Vprašanje je sploh zelo krivično, ker ne dobivajo ugodnosti vojne vdove; dočim so upoštevana posamezna društva, ki niso nikaki državni zaščitene! ali upokojenci.
Za tiskovni sklad našega glasila je daroval tov. Ivan Mlatkovič, trafikant iz Zagorja 8 Din. Naj bi dobil mnogo posnemalcev, ker je v zadnjem času opažati nekoliko manj požrtvovalnosti.	i . i.
Druge novice.
Nad Atlantskim oceanom razsaja strahovit vihar že tri dni, ki povzroča ogromno škodo v zapadnem, delu Zedinjenih držav. Cele naselbine SO' razdejane in več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Mnogo oseb je ubitih.
V gornji dolini Mississipija tudi razsajajo viharji, ki so povzročili skoraj večjo škodo kakor poplave. Po dosedanjih poročilih je katastrofa zahtevala 100 človeških žrtev. Več sto oseb je ranjenih, mnogo ljudi pa pogrešajo. V državah Kausas in Arkansas je mnogo farm popolnoma uničenih.
Izenačenje zakona o mestnih hranilnicah. V ministrstvu trgovine in industrije se pripravlja osnutek zakona, s katerim se bo raztegnil zakon o mestnih hranilnicah, ki je veljaven v pokrajinah bivše Avstro-Ogr-ske, na vso državo.
Dan matere. 15. maj t. 1. je v celi državi posvečen spominu matere. Ta dan se praznuje po vzorcu drugih držav veličino in požrtvovalnost matere. Ta dan naj bo materi dan veselja in priznanja in hvaležnosti, praznik, kakoršen je n. pr. božič, novo leto, vsi svetniki. V Ljubljani je priredilo združeno slovensko ženstvo Materin dan, kjer je v soboto 14. t. m. zvečer na univerzi predaval Ciril Debevc: O materi Ivana Cankarja, v nedeljo pa v magistratni dvorani Mira Engelmanova in Al. Štebijeva: O pomenu in delu matere ter o materi z ozirom na državni zakonik.
Ali bo stanovanjski zakon podaljšan? Zainteresirani krogi so se obrnili na ministrstvo za socialno politiko s prošnjo, naj se jim pojasni položaj hišnih posestnikov in najemnikov po 1. novembru, ko izgubi stanovanjski zakon svojo veljavo. Minister je pozval zainteresirane kroge, naj odgovore na štiri vprašanja, tičoča se stanovanjskega problema. Ko prejme te odgovore, bo sklical minister konferenco vseh zainteresiranih ustanov. Na tej konferenci pade odločitev o stanovanjskem zakonu. Minister za socialno politiko je izjavil, da bo rešeno stanovanjsko vprašanje tako, kakor zahtevajo splošno socialni in gospodarski interesi. Ako se bo konferenca izjavila za nov stanovanjski zakon, bo minister pripravil osnutek novega zakona.
Katastrofalni nalivi na Moravskem. V ponedeljek, 9. t. m. se je popoldne utrgal nad vasico Brhničko blizu Fiklave na Moravskem oblak in nastala je strahovita ploha, med katero je padala debela toča. Ta čas se je vračal iz gozda kmet Štand s svojo ženo, hčerko in sinčkom. Med strahovito nevihto in nalivom sta nesla roditelja otročička v naročju. Blizu vasi sta hotela prekoračiti potok, toda deroča voda ju je zgrabila in odnesla s seboj. Hčerko in sinčka sta morala roditelja v deročih valovih izpustiti in voda ju je odnesla dalje po dolini. Oče se je ujel za plot zadnje vaške hiše, mati je pa našla v hudourniku smrt. Ko se je nevihta polegla, so šli vaščani iskat utopljence. Mrtvo deklico so našli tik za vasjo, njeno mater pa kake 3 km daleč od vasi. Obtičala je v vrbovih vejah; dečkovo truplo so našli še le v torek zjutraj daleč od vasi na travniku.
Žrtve Mississipija. Pri Nidaliji je narastlo vodovje Mississipija zopet prodrlo nasip, čeprav ga je več tisoč ljudi popravljalo in utrjevalo noč in dan. Še ko je počil nasip, so skušali ljudje zamašiti vrzel, ali vse zaman. Voda se je v mogočnem curku razlila skozi odprtino in v kratkem poplavila vse mesto, tako da gledajo iz umazane vode le še strehe. — Po dosedanjih poročilih se je pri poplavah Mississipija zadnjega tedna ponesrečilo 788 ljudi, kakih 3500 pa je ranjenih. Brez strehe jih je 400.000. Poplavljeno je 35.000 kvadratnih kilometrov.
Krvavi cerkveni spopadi v Indiji. V mestu Lahore je prišlo do velikih spopadov, v katerih je bilo ubitih 17 oseb in 91 ranjenih. Policija je aretirala nad 200 oseb.
Zdravje.
m
O morski bolezni. Tako stara, kakor plovba, je tudi morska bolezen, ki lahko najlepše morsko potovanje pretvori v pravo trpljenje. Marsikdo, ki je poslovno ali pa za zabavo z veseljem nastopil vožnjo po morju, v upanju, da mu morski zrak prinese okrepčila, zapusti ladjo slabejši kot je bil pred potovanjem.
Dasi so to bolezen poznali že od pamtiveka skoro vsi narodi, je vendar njeno bistvo malo znano in šele v poslednjem času se je medicinski znanosti posrečilo jo vsaj nekoliko razjasniti. Daši je individualno razpoloženje baš pri morski bolezni različno, vendar se v splošnem lahko tfiče, da se organizem po pardnevnem potovanju privadi na gibanje ladje. Le malo jih je, ki
so že od početka neobčutljivi; več jih je preobčutljivih. Ti nesrečniki se le polagoma prilagode in se nikdar ne morejo oprostiti gotovega nerazpoloženja. V tem oziru sta bila tudi znamenita pomorščaka Nelson in Tegethoff občutljiva. O obeh pripovedujejo, da nista nikdar prestala morske bolezni.
Jakost morskega obolenja je seveda različna. V izrazitih slučajih je nesrečna žrtev nesposobna za vsako delo in želodec ima revolucijonarna nagnenja. Apatičen in brezbrižen odklanja bolnik vsako prigovarjanje in ima samo eno željo: umreti ali izstopiti. V drugih primerih stopijo zopet drugi pojavi v ospredje, vedno obstoja glavni simpton oškodovanega ravnotežja, ali pa vsaj negotovosti v nogah, nekaka pijanost.
Kar se tiče bistva bolezni, so se v teku let pojavile različne teorije. Neki znani dunajski učenjak misli, da je vzrok morske bolezni v splošnem guganje ladje, k: povzročuje abnormalne vtise na živce, kateri obvladajo predstave o legi in pregibanju telesa. In sicer je učinek tem močnejši, čim bolj se razlikuje dražljaj od običajnega življenja. Pri morski bolezni igra največjo vlogo draženje krogov, ki tvorijo del notranjega ušesa in so skoro gotovo sedež ravnotežja. Draženje tega središča povzroča draženje središča za bruhanje.
iVelik vpliv na morsko bolezen ima tudi lega telesa. Vse, kar otežuje balanciranje telesa, torej pokončni naslon, pojačuje morsko bolezen. Najboljša je vodoravna lega, najbolje z zaprtimi očmi.
Iz povedanega postane jasno, da dojenčki ne zbole na morski bolezni. Poleg pravilne lege je pa važno tudi zdravljenje morske bolezni, da se središča ravnotežja kolikor mogoče pomirijo. V ta namen se je po dolgi preiskušnji najbolje obnesel paranoval, jako učinkovito in neškodljivo sredstvo, ki ima tudi prednost, da je brez okusa.	Dr. T.
Raznoterosti.
Francija svojim junakom. Na nedavnem kongresu rezervnih oficirjev je vojni minister izjavil, da se hoče vlada oddolžiti junakom, ki so v svetovni vojni rešili čast in svobodo Francije. Vlada izda zakon, po katerem bodo vsi generali, ki so se udeležili svetovne vojne, pokopani v cerkvi invalidov, kjer počiva Napoleon in generali njegove dobe. Vlada je že izdelala osnutek tega zakona, ki določa, da imajo vsi maršali in generali, udeleženci svetovne vojne, pravico počivati po smrti v cerkvi invalidov, ako izrazijo to željo v oporoki ali če žele to njihove rodbine.
Ko je Panileve sporočil rezervnim oficirjem ta sklep vlade, je med generali na častni estradi zašumelo. Generalov in maršalov, ki so se udeležili svetovne vojne in si pridobili za zmago zavezniškega orožja ne-venljive zasluge, je ostalo še 28. Ministrove besede so sivolase vojaške dostojanstvenike zelo ganile. Kdo bo prvi? Ta misel je obšla vse, ko je minister govoril o sklepu vlade. Samo maršal Petain je sedel nepremično in zrl molče predse. Kot 70-letni starec se čuti ta junak svetovne vojne še vedno mladega.
Najprej ležejo k večnemu počitku ob Napoleonovi strani mrtvi, čijih zemski ostanki so raztreseni po raznih francoskih pokopališčih. Pokopanih je že 17 junaških poveljnikov iz svetovne vojne. Njihove kosti bodo letos v juliju izkopane in prenešene v skupno vojaško grobnico, kjer počiva Napoleon. Samo eden ostane na svojem mestu. To je Gallieni, ki je rešil Pariz in ustavil nemško ofenzivo leta 1914. Gallieni je v oporoki izrazil željo, da bi rad počival na saintraphallskem pokopališču v južni Franciji. Med generali, čijih zemski ostanki bodo svečano prenešeni v cerkev invalidov, naj omenimo zlasti genijalnoga poveljnika Mangina, ki je zadal v svetovni vojni Nemcem odločilni udarec. Ob Napoleonovi strani bo počival tudi zmagovalec v bitki na Marni Manoury, ki je izgubil leta 1916. na bojišču oči.
S prenosom zemskih ostankov slavnih junakov svetovne vojne se pa Francija še ni v polni meri oddolžila onim, ki so rešili njeno čast in svobodo. Vdove zaslužnih generalov dobivajo od države mesečno pokojnino, ki ne znaša niti tisoč frankov. Za vdovo slavnega generala Mangina so morali prirediti dobrodelno zbirko, da so ji omogočili vzgojo 8 nedorastlih otrok.
Kako sta dva Arnavta kupovala neveste po Hercegovini. Pred 10 dnevi sta krenila z ravnega Kosova dva prijatelja, 20-letna fanta J. Ibriš in Riza Sulejman ter se šla ženit v hercegovsko mesto Trebinje. Kajti pri njih doma so devojke drage. Običaj je tam, da fant plača za dekle po par tisoč, včasih celo v samih dukatih in napoleondorih. Tako pa sta Arnavta doznala, da je v Hercegovini deklet zadosti in da niti ni treba plačati odkupnine. Izkušftje imata: okrog 17 deklet sta že na ta način odvedla v Sandžak in Makedonijo.
Prišla sta torej Riza in Jakub v Trebinje in se obrnila do svojega zaupnika Edhema. In ta jima je s pomočjo stare babnice Ajme našel dve dobri devojki: Fatimo Mehakovičevo in Hajrijo Tičičevo.
Kupila sta arnavtska mladeniča darove, lepe ogrlice, pletene nogavice, čeveljčke in rokavice, dvignila dokumente pri muslimanski duhovni oblasti in občini, sedla z devojkama — kakor pravijo — na »mašino« In se odpeljala v Sarajevo, odkoder sta mislila kreniti v Kosovsko Mitrovico. Ali v Sarajevu je Jakub predlagal Riži, da menjata dekleti. Nevestama je to postalo sumljivo in je Fatima, prosila Jakuba, naj jo pusti k tetki Mejri na Gorico. Z njo je šla tudi Hajra. Po raznih povpraševanjih sta doznali, da oba Arnavta odpravljata dekleta na Kosovo in da jih tam prodajata po zmernih cenah. Ko sta Jakub in Riza prišla za njima, sta ju
devojki napadli s kamenjem. Za stvar je doznala sarajevska policija, ki je zagonetna ženina Jakuba in Rizo povabila k sebi, Hajrijo vrnila v Trebinje, a Fata je ostala pri tetki Mejri na Gorici.
Opičji človek v Budimpešti. Madžarska, oziroma njena prestolica Budimpešta, ima svojevrstno senzacijo. V selu Abony, ležečem v neposredni bližini Budimpešte, je bil te dni odkrit opičji človek, ki ima vse lastnosti opice. Mož je kosmat ter hodi po vseh štirih.
Opičji človek je sin posestnika Januša Assaya iz sela Abony. Visok je 144 cm ter je ves poraščen s kocinami. Čelo ima zelo nizko, roke so prav dolge kakor pri pravi opici. Star je 24 let. Roditelji tega nestvora so zdravi in normalni, zakonca pa imata še štiri otroke, ki so popolnoma zdravi in lepo razviti. Opičji človek je baje že pri rojstvu kazal abnormalnosti. Dete je bilo po vsem telesu obraščeno in ker do petega leta ni govorilo, ga je oče odvedel na kliniko v Budimpešto. — Zdravniki so ugotovili, da ima otrok popolnoma razvite živalske instinkte, a pomagati mu niso mogli.
Čim bolj je otrok prehajal v leta, tem bolj so se v njem razvijale živalske lastnosti. Naivni roditelji so verovali, da je Szani, kakor je bilo dečku ime, žival in so mu odredili mesto v hlevu. Tu je ostalo bedno bitje med kravami in konji polnih 20 let. Pred meseci pa se je vzbudila v njem živalska nrav. Szani je zdivjal, raztrgal je vrv, s katero je bil privezan in' pobegnil v vas. Prestrašeni vaščani so se v paniki razbežali na vse strani. Orožniki so nato Szanija zvezali in ga odvedli domov, kjer so ga znova privezali.
Vest o opičjem človeku, ki je bila polnih 20 let prikrita javnosti, se je naglo razširila. Za čudno bitje je izvedel tudi podjetni lastnik nekega budimpeštanskega varijeteja. Sklenil je privesti opičjega človeka v Budimpešto. To pa ni bilo tako lahko, kajti Szany je trgal obleko raz sebe in divjal tako, da so ga morali zvezati in zvezanega prepeljati na kolodvor. V vagonu se je opičji človek vedel nebrzdano, ponovno je pretrgal vrv, s katero so mu zvezali roke, razbil je šipo in skušal pobegniti. Le s težavo so ga ukrotili.
Po kratki vožnji, tekom katere je opičji človek pojedel tri kilograme kruha in pol kilograma slanine, se je vlak ustavil v Budimpešti.
Na kolodvoru se je zbralo več tisoč radovednežev in ko se je opičji človek pojavil na peronu, je nastala taka gnječa, da je policija s težavo vzdrževala red.
Ker ni hotel noben šofer opičjega človeka prepeljati v mesto, ga je moral oče voditi na vrvici po ulicah, kjer se je gnetlo na tisoče radovednih gledalcev. Siromaka so odvedli na kirurgično kliniko, kjer ga bodo še enkrat preiskali.
PERZIJSKI GLASOVI O VOJNI.
»Ali je vojna dobrota ali zlo,« je bil pred kratkim predmet razmotrivanja na univerzi v Ispahanu v Perziji.
Lepo je povedal oni vioskošolec, ki je odgovoril, da je vojna podobna molu, kateri je in požre vse. Ako so ljudje ustvarjeni, da žive skupno kot bratje, čemu potem boj drugega proti drugemu, čemu naj bi se vojskovali? Vojna torej ubija veliko življensko ddbroto, katera veleva, ljubiti svojega bližnjega, živeti z njim v miru, biti brat bratu.
Iz vidika bratstva in človečanstva, oni ki brezmiselno sili na boj in uničevanje, ne more biti kulturen in civiliziran.
Ako pogledamo vojno z druge, to je politične strani, vidimo, da vojna nalaga težka bremena, ne samo sodobnikom, pač pa tudi popolnoma^ nedolžnim potomcem, kateri morajo nositi težak jarem, ki so jim ga naložili nespametni predniki in ki ga morajo plačevati v obliki državnega dolga.
Vojska upropasti cele narode, po vojni pa ima država skrbeti za številne vdove in sirote.
Ako se ozremo na zadnjo svetovno vojno, vidimo, da je bilo porušenih na stotine krajev in milijone mladih ljudi je dalo svoje življenje.
Vse vojskujoče se države so imele in imajo še ogromne izdatke za preskrbo vojaštva, posebno z orožjem. Povsod so bile stavke, draginja je naraščala, davki so se zviševali, revščina se je množila, vrednost denarja je padala, morala je padala vedno nižje, bolezni so bile vsepovsod, trgovina se ni mogla razvijati, ljudstvo je bilo vznemirjeno, nervozno. Mesto da bi šlo za napredkom, je ljudstvo nazadovalo. Vsak dan pa je iznašlo kako novo morilno sredstvo, da je pobijalo s plini, plameni in drugimi iznajdbami.
Po vojni je nastala beda, mesta so bila izstradana, tatvine in uboji so bili na dnevnem redu.
Med vojno se je izdajala samo literatura o vojskovanju.
Vse, da prav vse je nazadovalo*, edino kar je moglo kazati napredek, je bilo morilno orožje.
Vojna ustavi ves kulturni napredek, vse nazaduje.«
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja; France Štrukelj.