SEPTEMBER J p Marija Tolaž. + -.jttfan. kralj \ 5 14. pobinkl < P Dan dela S I Lavrencij očak 5 2 Matten, opat g ' C Rejrina ° P Mali šmaren + Peter Klaver j? g 15. pobink. H P Protus K J Jme Marije 13 S Notburua 0 ii £ Poviš' sv- Križa 16 P Mati 7. žal. + AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLO VENSKI LIST Y AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations), NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 170. CHICAGO, ILL., SREDA, 6. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 6, 1939 LETNIK (VOL). XLV1II, Vojna v Evropi divja na suhem, na morju in v zr tropska vojna, ki začasno divja na dveh frontah, se grozi razbesniti širom celega sveta. — Glavni spopadi se vrše točasno med Nemci in Poljaki. — Francija pričela napadati nemško Siegfried linijo. PRITISK NAZI JEV NA RUSIJO Evropski kontinent je končno dosegel, za kar si je prizadeval celih 20 let, ves čas od zadnje svetovne vojne, nam-novo vojno. Dočim je ta zdaj šele v začetku in se ni še izvila do popolne besnosti, vendar že začetek kaže, da bo ^atno nadkriljevala zadnjo vojno, kadar se bo razdivjala, klavne vojne operacije se točasno vrše na poljsko-nemški peji, dočim se na drugi nemški meji, namreč ob Franciji, šele razvija. Na obeh frontah igra zračna armada nehalo vlogo, dočim so se tudi na morju razvile že znatne Sovražnosti. S svoje fronte proti Poljski poroča nemška armada, cja je že "globoko prodrla v sovražno ozemlje". Napad iz-VaJa v treh glavnih smereh, namreč od severozapada, od Severovzhoda in od juga. Kakor kaže, gre Nemcem predam za to, da čimpreje zasedejo takozvani koridor, to je, Pas poljskega ozemlja, ki vodi do morja med pravo Nem-in vzhodno Prusijo in na katerega skrajnem severnem °ncu leži mesto Gdansk. Glasom poročila so Nemci ta v J* ze skoraj tudi dosegli, kar se je moralo že v naprej prikovati, kajti tega ozkega pasu bi Poljaki ne mogli dolgo r^ati. Bolj kakor na tleh pa so Nemci aktivni na tej j'onti v zraku. Na skoraj vsa važnejša mesta, izvzemši v bajnem vzhodnem delu Poljske, je nazijska zračna ar-že izvršila bombne napade. Znatno prizadeta od njih !G bila tudi že prestolica Varšava. Da so bombe zahtevale 2e Številne človeške žrtve, je razumljivo. Na svoji zapadni fronti ni imela Nemčija doslej še do-ltl opravila. Tamkaj je namreč njena zemlja zavarovana Proti Franciji z močnim obmejnim utrdbenim pasom, s ta-°zyano Siegfried linijo. Trdi se, da je ta črta tako močna, a je ni mogoče niti z največjo silo prebiti. Kaže pa, da bo Francozi poskusili izvesti to, kar se proglaša kot nemo-namreč, da bodo to črto prebili. V ponedeljek so jo amreč pričeli obdelavati na dveh skrajnih točkah, a Jugu ob Švici, in na severu blizu Belgije. Toda gla-^ francoskih poročil se vrše boji preko cele fronte. Podobnosti o vsem tem pa drži vodstvo francoske armade v tajnosti, dočim se od nemške strani sploh še ni dalo °beno poročilo o vojnih operacijah na zapadni fronti. Vojna se je raztegnila tudi že na morje in tukaj je podala nje prva žrtev angleška potniška ladja Athenia. Ta ® Je namreč potopila v ponedeljek zjutraj na odprtem severozapadno od Irske. Druge angleške ladje pa so Pohitele pravočasno, na pomoč, da so mogle rešiti vseh °0 potnikov, ki so se z ladjo vozili. Kaj je povzročilo ne-Aečo te ladje, o tem si poročila nasprotujejo. Dočim trdijo j^gleži, da je bila ladja na-; c dena od nemške podmorni-6' Pravijo Nemci,da to ni res-, Ca> marveč,da, je morala za-kj 1 na kako podmorsko mino, s° jo položili Angleži sami. j začetek le štiri države vple.tene ^ E>o tega časa so. torej vple-cji''e v sovražnosti le še štiri 2ave, namreč Nemčija na strani in proti njej Polj-Francija in Anglija na p Ugi strani. Med Nemčijo in I Jsko pravzaprav ne obstoja Prava vojna, ker sploh ni a napovedana. Nemčija je ftireč pričela napadati polj Nemčija želi sovjeti. vojaško zvezo s Moskva, Rusija. — Nemškim nazijem ni dovolj, dat so si zasigurali nevtralnost sovjetske Rusije, marveč njih diplomacija deluje z vso silo, da pridobi Rusijo tudi za aktivno vojaško zvezo med obema državama. Ni še sigurno, ali bodo uspeli, toda trdi se, da se bodo otvorili vsaj tozadevni razgovori. Nemčija se trudi tudi, da pripravi k spravi Rusijo in Japonsko ter ju pregovori k medsebojnemu ne-napadalnemu paktu. S tem bi se dosegla večja, možnost, da bo Rusija stopila v Evrbpi v akcijo, ako bo vedela, da je njen hrbet v Aziji varen. -o- HITLER IGNORIRAL SVARILO ENEGA SVOJIH MOŽ Pariz, Francija. — Iz dobro poučenih krogov se trdi, da je prejel Hitler takorekoč zadnjo minuto svarilo enega svojih uglednih voditeljev, naj ne izda povelja za udar na Poljsko. Ta mož je bil pro-pagandini minister, dr. Goeb-bels. Kakor trdi poročilo je zaprosil Goebbels za privatno avdijenco pri Hitlerju po končanem zborovanju obrambnega sveta v četrtek zvečer, Ob tej priliki mu je priporočal, naj odloži svoj nastop glede Gdanska!, češ, da bo mirnim potom lahko dosegel vrhovno gospodstvo nad Evropo tekom šestih mesecev. Nasprotno pa, da bo z napadom obrnil celi svet proti sebi in, da ga bo tudi Stalin zapustil. Rezultat vsega; tega bo konec Nemčije. Hitler pa baje niti odgovoril ni na vse to. POROČEVALCI NE BODO SMELI NA FRONTO Berlin, Nemčija. — Vojno poveljstvo je objavilo, da ne bo dovoljeno tujezemskim poročevalcem, da bi šli na fronto, kakor bi sami hoteli. Pač pa se bodo ti poročevalci vzeli od časa; do časa v skupinah na kake zanimivejše točke na frontah, toda pod nadzorstvom in le za kratek čas ter bodo ob takih prilikah opremljeni s plinskimi maskami in vsem drugim potrebnim. KANADA SE PRIPRAVLJA Parlament sklican, vstop v vojno. da odobri PO KAT\SVETV — Vatikan. — Tukaj se izraža mnenje, dar je papež Pij izčrpal vse možnosti, da bi preprečil izbruh vojne, ter z drugimi cerkvenimi p r e 1 a t i vred kaže skrajno žalost, da svet njegovih dobrohotnih opominov in svaril ni poslušal. — Seattle, Wash. — Škof Chas. D. White iz Spokane je izrekel svarilo, naj ljudstvo ne posluša ra«zne vojne propagande, ki se bo pod izreki in drugače razširjala v Ameriki, bodisi za eno, ali za drugo boju jočo se stranko. — Praga, Čehoslovaška. — Prvikrat v zadnjih 200 letih so morali katoličani iz morav-skega mesta Kromerice letos opustiti svoje običajno letno romanje k božjepotni cerkvi sv. Ane v Altwasser v Sude-tih, ker jim naziji niso dovolili, da bi smeli preko meje. — Los Angeles, Cal. — Film "The Great Commandment" bo kmalu dovršen, da se bo lahko kaz;al občinstvu. To bo prvi film verskega in moralnega značaja in je v načrtu, da mu bodo drugi podobni sledili. Ottawa, Kanada. — Za ta četrtek se je sklicalo izredno zasedanje kanajdskega parlamenta, da se izda končno dovoljenje za vstop Kanade v vojno na strani Anglije. Že zadnji teden je vlada postavila deželo v vojni položaj. Kakor se pričakuje, bo zalagala Kanada Anglijo z živežem in drugimi potrebščinami in ji poleg tega dala na razpolago okrog 50,000 vojakov. Značilen je preobrat, ki se je izvršil v mišljenju min. predsednika Kinga. Komaj pred petimi meseci je ta mož ostro kritiziral idejo, da bi morala Kanada vsakih 20 let v vojno za Anglijo. Zdaj pa je povdaril: "Kanada bo korakala a ramo ob rami z Britanijo." iz kPugoslmrijm Žalosten dogodek v loških hribih, kjer je eden izmed pijanih fantov brez vzroka zabodel svojega spečega tovariša. — Usoda matere, ki je umrla ko je rodila 16. otroka. — Se druge novice. *k0 H ,:riejo brez vsake uradne 0vedi, kakoršna je predpi- Z "BREMENA" DEZERTI-RAL DEL MOŠTVA 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' VOJNA BO DOLGO TRAJALA, PRAVI HOOVER San Fraincisco, Cal. — V govoru, ki ga je imel po radio zadnji petek zvečer; je bivši predsednik Hoover izrazil opozorilo, da bo vojna dolgo trajala, ako se razvije splošni evropski konflikt, češ, da se kaže, da bo to vojna počasnega trenja med silami. Utegne pa biti to najbolj barbarska vojna, kar smo jih kdaj poznali in bo za četrt stoletja zopet pahnila v revščino celi svet. Pozval je nato predsednika in kongres, da podvza-mejo vse, da preprečijo, da bi bila Amerika vpletena, prebivalstvo samo pa naj podpira predsednika Roosevelta pri tem prizadevanju. PRASTRIC KRALJA JURIJA kvor hitro bo ta napad,ena. Kljub temu pa ste odlašali cela dva dni, namreč do nedelje zjutraj. Hitlerju ste poslali najprej zahtevo, da ima ta- sadke zapustilo ladjo koj prenehati sovražnosti s Poljsko; ko Hitler na to ni odgovoril, ste mu poslali drugo zahtevo v obliki ultimata. V njej mu je Anglija dala odloga do 11. ure v nedeljo do-po,dne, Francija pa šest ur več, namreč do 5. popoldne. Hitler temu ultimatu ni ugodil, na kar ste obe državi par minut po omenjenem času proglasili vojno stanje z Nemčijo. New York, N. Y. — Tik pred odplutjem nemškega par-nika "Bremen" preteklo sredo, je nad 30 mož njene po- ter se poskrilo, da so mogli ostati v Ameriki. Ti možje so bili najdeni nato po raznih salunih ob pristanišču ter so se izrazili, da so rajši dezertirali, kakor bi se šli bojevat za Nemčijo. Dejali so tudi, da se "Berlin" najbrž ne bo vrnil v Nemčijo, marveč utegne kreniti v iužno Ameriko,da sa izogne zajetju. V ttij a Po mednarodnih zakonih. Pa ste se Francija in An- u Ja držali teh predpisov in adno proglasili vojno. ^Obe zapadni velesili, Angli-in Francija, ste šli v svojem t'^'Zade\aaju, da ohranite mir, ^*orekoč preko skrajnosti, 'nikak glas ^ *or je bilo že poročano, je ^.^čija napadla Poljsko zad-d Petek zjutraj. Francija in AnSlija ste " 8i.--j« oue imeli s Poljsko t pogodbo, da ji boste priskočili na pomoč, ka- Vprašanje glede drugih velesil Z zanimanjem in napetostjo pričakuje Evropa in ves svet, kaj boste storili obe drugi evropski velesili, namreč Italija in Rusija. Italija bo začasno, kakor je proglasil Mussolini, ostala nevtralna, dočim se iz Rusije ni slišal še | Tudi na Japonsko| se obračajo oči, kaj bo ta napravila; zelo verjetno je, da bo tudi ona skušala začasno držati roke proč. Zedinjene države pa bodo na vsak na- BORZA NI BILA PRIZADETA OD VOJNE New York, N. Y. — Proti pričakovanju je tukajšnja borza zadnji petek, kljub izbruhu vojne poslovala docela normalno. Cena delnicam je sprva padla, toda se je kmalu nato zopet dvignila. vtralnost, da ne bodo zapletene v vojni požar, ki grozi za-1 vzeti svetovni obseg. To je povdaril predsednik Roosevelt v svojem radio govoru, ki ga čin skušale ohraniti strogo ne- je imel v nedeljo zvečer. . Angleški connaughtski vojvoda, prastric kralja Jurija, ko je nedavno in-špiciral vojne priprave v mestu Alder^hot. Slika ga kaže, ko govori z nekim vojakom. Vojvoda je star 89 let. Tragičen konec mladeniča Sv. Ožbolt, 12. a'vg. — Preteklo nedeljo so pri Sv. Ožbol-tu, prijazni gorski vasici v Polhograjskih Dolomitih, praznovali žegnanje. K prazniku se je zbralo mnogo sveta od vseh strani, predvsem pa iz bližnjih gorskih vasi. Na Foj-kah, kakor se imenuje eden izmed zaselkov so imeli pri Ruparjevih in pri Kržišnikovih "precej gostov. Proti večeru so se po večini razšli, ostalo je samo še nekaj fantov, razgretih od vina. Med zakasnelimi gosti je bil tudi 20 letni Cene Božnar, rodom iz Črnega vrha,, ki je bil znan kot izredno miren, prijeten človek. Ko je prišel mimo Kržišnikove hiše, je na tihem legel na stopnišče, ki drži do veže, in sladko zaspal. Ko je že dobro uro počival, so iz Gornjih Fojk privihrali Štirje fantje, ki jim je bilo vino čez mero stopilo v glavo, a eden izmed njih je imel dolg kuhinjski nož s seboj, ki ga je bil izmaknil pri Ruparjevih. Brez vsakega povoda je pristopil in spečemu potisnil nož v prsa. Prereza! mu je pljuča tik nad srcem, da je iz velike rane briznila kri. Kakor je pozneje ugotovila preiskava, je do napada prišlo nekaj pred 20. uro. Do Škofje Loke je kakšni dve uri hoda, a zaradi strahu, ki ga imajo hr'bovški ljudje ob takšnih prilikah, zvečer nihče ni tvegal poti. Tako so Božnarja šele včeraj dopoldne prepeljali v Loko in zdravnik dr. Ivan Ilubad mu je nudil prvo pomoč. Zaradi resnega stanja, je takoj odredil prevoz v Ljubljano. A vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. — po kratkem trpljenju je Božnar podlegel. Tragično smrt simpatičnega, ' priljubljenega fanta vsa oko-' lica iskreno obžaluje. Orožni-1 ki so aretirali nekega hlapca z Oso j, ki sicer krivdo taji, a se proti njemu zbirajo težki dokazi. Smrt matere velike družine Janče, 14. avg. — Ugledno Jančarjevo družino iz Una-njarjev je zadel hud udarec. Antonu Marnu, gospodarju pri Jančarjevih,kakor se pravi pri hiši po domače, je umrla žena Katra, ki je štela komaj 43 let. Katra je bila vzor dobre matere in skrbno gospodinje. Še prav mlada se je poročila z Janč v Unanjarje. Mara je bil takrat vdovec s tremi otroki. Mladini je bila potrebna skrbna nega, obširnemu po sestvu pa dobra gospodinja. O Mežnarjevi Katri z Janč so bili vsi prepričani, da bo tkakor nalašč za gospodinjo na lepem posestvu. Zakon je bil obdarovan s Številnimi otroki. Jančarjeva družina je do lanskega leta narasla za 15 no- bila gospodinja spet v blagoslovljenem stanju. Oni dan je gospodinja zgodaj vstala, kakor dbičajno, ter zamesila za peko, ko so vsi šli po svojih poslih. Že med delom so jo napadale slabosti, a ni legla, dokler ni končala dela. Kmalu po napornem delu je rodila 16. otroka — hčerko. Porod je bil seveda brez babice, katere bi iz daljave niti ne mogli pravočasno doklicati. Porodnici je pomagala ena izmed njenih sester, ki je prišla že nekaj dni prej, da bi pomagala, kjer bo' treba. Po porodu je postalo materi slabo, padla je v omedlevi-co in proti večeru je izdihnila, kakor menijo, zadeta od srčne kapi. Priljubljeno pokojnico so, hodili kropit od blizu in daleč in v velikem številu so ji izkazali tudi zadnjo čast. Hčerko'so krstili, ko jemati ležala na mrtvaškem odru. .-_0- se vih članov. Letos pa je Glavo mu je prebil V celjsko bolnico je bil pripeljan Jožef Cvetko iz Pod-vina pri Polzeli, ker ga je v prepiru neki posestnik močno udaril z lesenim batom po glavi, da mu je prebil lobanjo. Drugi dan je podlegel težki poškodbi. Pod vozom drv Z Jesenic je bila pripeljana Lojzka Likovčeva v ljubljansko bolnico, ker se je na njo podrl voz žaganih drv in jo močno poškodoval. -o-- Smrtni padec V Mariji Gorici pri Dobovi, se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 50 letnega Nika Klakočerja, posestnika in vojnega invalida. Obiral je na svojem vrtu zgodnje slive in pri tem zlezel na drevo. Šel je predaleč po veji, k, se je zlomila, on je pa omahnil na tla. Padec sicer ni bil globok, pa je revež padel s trebuhom na ročaj škafa, ki je stal pod drevesom in sicer s tako silo, da se je ta odlomil. Klakočer si je tako močno poškodoval črevesje, da mu zdravniki v brežiški bolnišnici niso mogli ohraniti življenje, -o-- Brat nad brata V Brengovi, v Slovenskih goricah sta se sprla in spopad« la brata Andrej in France Atelcer. France je zagrabil za nož in z njim ranil brata v pleča. Le takojšnji zdravniški pomoči je pripisati, da ni Andrej izkrvavel. -o--- Strela Žrtev letošnjih treskavic jo postal posestnik Novi j an s ICresniškega vrha pri Litiji. Sredi noči je udarilo v kaščo, ki je bila naenkrat vsa v plamenih. Hišo in kozolec so srečno oteli, niso pa mogli rešiti kašče. zapušča ženo ŠIRITE AMER. » . I 1f George Bajuk, v staro«^ let. Doma je bil blizu .jvCl v Beli Krajini. Tukaj J® 5o-34 let. Tukaj ne zapu> p!i rodnikov, v starem k1* in pet *cer' o— .eHca; Sreda, 6. septembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Nedeljski kotiček J. M. Trunk. DRUGA NEDELJA V SEPTEMBRU 'Jezik je sicer majhen ud, a ®e Ponaša. Glej, majhen ogenj, Nikšen gozd zažge! Tudi je-Zlk je ogenj, svet krivice. Tako Se kaže jezik med udi našimi, ki °skrunjuje cel život in zažiga J"°Jstva kolo, njega pa zažiga peke1" (Jak. 3, 5). Ali niso besede sv. pisma resnične? Neštevilno veliko ljudi Sniatra za naj prijetnejšo zaba-v°> če morejo na druge izlivati stfup opravljanja in obrekova-n3a. Mnogi ljudje presedijo cele x'ečere in ne vejo nič boljšega (eIati, kakor da na vsak le rao-način jemljejo bližnjemu . r° ime. Koliko hudega priha-Ja Po takih ljudeh med svet. isti-ki asna sovraštva rodijo grehi, se delajo z jezikom. Pogosto- uniči človeški jezik srečo v lužini, povzroči izgubo premo-^'-".ia in službe, privede do umo-"i poboja ter končno do več-^ga pogubljenja. Ljudje, ki bi 81 šteli za greh, ko bi ukradli bližnjemu nekaj beličev, kradejo skozi svoj peklenski jezik dan na dan ljudem veliko več, namreč čast in dobro ime. Po jeziku, ki obrekuje in jemlje dobro ime drugemu človeku, se vrši tatvina prav posebne vrste. Ako kdo komu kaj ukrade, kar spada bolj v svet materielnih reči, se v največjih slučajih ukradeno na kak način povrne, ali vsaj škoda poravna. Drugače je pri tatvini časti in dobrega imena po jeziku, obrekovalcu. Tatvina gre od ust do ust, razplete se na neštete kosce, in teh koscev ni mogoče več spraviti skupaj, tatvino obrekovanja poravnati, niti) pri najboljši volji ne. Kako naj dosežeš tisočere, ki so slišali obrekovanje, in sporočili zopet tisočerim? Hudo nevarno početje. Pes majhen ud je ta peklenski jezik, a cela kopa hudobij je v njem zakrita. Razžgan od pekla izpremeni vse življenje takega človeka v pekel. Pazi, kaj in kako govoriš. OGRSKA ŽELI BITI NEVTRALNA IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE ulijska Krajina najbolj bogata na rudninah v Italiji „ ^ svoji zadnji številki je *stra" objavila zaliimiv čla-o rudnem bogastvu Primorske, v katerem se bavi z Odkrivanjem novih rudnih le-, in z izčrpavanjem tega ^meljskega bogastva .ter pri-do zaključka, da je po ri,dnem bogastvu Primorska ,a Prvem mestu med vsemi Pijanskimi pokrajinami. Med ^gim piše tole: , Pod novim gospodarjem je Julijska Krajina velik j'omen. Italija, je uboga in ni-,.a mnogo rud. Primanjkujeta 1 dva, življenjsko važna pro-ukta: železo in premog, da ,e omenjamo še ostalih (ba-. er> cink, svinec), le alumini-ima zdaj že popolnoma do-°'J in celo za izvoz. Toda vU(\i aluminija (boksita) je v Pijski Krajini vse polno. V da,njem gospodarskem pologu Italija forsira izkorišča-rud, tudi tam, kjer so več-1 Jttdustrijski stroški, samo da ride do železnih kovin in premoga. ^e nekaj dni posebna komi-Ja rudarska izvedencev pre-, uJe teren pri Postojni in eucUje njeg0v geološki se-5V- Vsa ta iskanja in preganja imajo na'men točne oločitve in obsega razsežno-1 šotnih ležišč. Domnevajo, bodo dobili premog tudi v r°ki pqstojnski jamski de-,resiji. Z veliko vnemo napre-ll)ejo tudi iskanja železne .Ude (siderita) v bližini Kač-* v«si. Eksperti so tudi podali V8G) (ja jjj ne bila pri teh I 'h na kakšen način poško-°vana svetovno znana Po-tojnska jama. j, "oleg teh vesti so italijanski ^ti Prinesli iz Trsta tudi po-i da so odkrili znatna *e^išča železne rude tudi na Vaškem Krasu. Odkrila sta dva Tržačalna in zdaj ča-dovoljenja, da bosta čim-Ill.ej mogla začeti s temelj iti-raziskovanji in kopanjem. Tržaški 'Piccolo" pa je zad-lj. rudne'ni bogastvu v Ju-v^ki Krajini objavil daljši | ^k, v katerem omenja, da ]. j ,rimorska v prejšnjih sto-lo Velja*a kot na rudah ze-■j0 "°Kata dežela. Vgndar so j, d°lga stoletja smatrali le toUko vredno, kolikor je ^^Jalo njeno poljedelstvo in j^j'f- Odkritje labinskega tP Je bil pi'vi znak skri Av ga Podzemskega bogastva. atrija pa labinskega rudni- Ogrska se je že ponovno izrazila, da želi 'v morebitni vojski ostati nevtralna, in se je v tem oziru parkrat obrnila na Italijo. Ob neki taki priliki je bila vzeta gornja slika. Od leve na desno: Ital. zun. minister Ciano; ogrski min. pre dsednik Teleki; ogrski zun. minister C saky in Mussolini. ka ni izkoriščala. To je nai-pravila Italija,ki danes iz njega črpa pomembne količine premoga in še več jih bo v bodočnosti, ker so raziskovanja potrdila, da se ležišča premoga v Labinu raztezajo od juga proti severu skozi ves Istrski polotok. Ležišča premoga iste kakovosti so že našli pri Sičijolah, Bazovici, Vre'm-skem Britofu, v Postojni in drugih istrskih krajih. Drugo bogastvo, ki ga Istra daje Italiji, je aluminij, ki so ga tu odkrili šele za časa svetovne vojne. Ko je Italija zavzela Istro, je znašala italijanska produkcija aluminija komaj 2000 ton na leto, danes pa je petnajstkrat večja in se bo še povečala. S tem so pokrite vse italijanske potrebe in pričeli so aluminij celo izvažati. — Julijska Krajina ima tudi zelo mnogo kremena, ki je potreben za izdelavo stekla in potem živega srebra. Idrijsko živo srebro je najbolj čisto na svetu. Na leto ga izkopljejo 9000 železnih posod. Zdaj je zaposlenih 600 rudarjev in drugega osebja. Ce pa bi Italija i'mela pogodbo s Španijo, bi lahko monopolizirala prodaja živega srebra na treh kontinentih. Tržaški zgodovinar Kandler omenja ležišča bakrene rude, cinka in svinca v Alpah. Po vojni je bila podeljena koncesija za izkoriščanje bakrene rude, ki pa je propadla zaradi pomanjkanja potrebnega kapitala. Julijska krajina je torej ze- lo bogata dežela. Danes pomeni za Italijo deželo, ki ima od vseh italijanskih pokrajin največ živega srebra, premoga, aluminija, mnogo marmorja, železa, svinca, ladjedelske industrije in tujskoprometnih središč, mnogovrstne industrije, podzemskih in nadzemskih lepot." Vznemirljive govorice Po Primorskem so se zadnje čase rafzširili čudni glasovi, ki so kljub temu, da jim skoraj ni mogoče verjeti, vzbudili precej razburjenja. Povod zanje je dal sporazum med Nemčijo in Italijo glede izselitve Nemcev iz Južne Tirolske. Tedaj. so kar naenkrat začeli nekateri s strahom pripovedovati, da bodo Italijani tudi z Julijske Krajine začeli izseljevati vse tiste, ki se do sedaj še niso prilagodili novim razmeram, t. j. Slovence in Hrvate, ki se za takšne še vedno prištevajo. Celo to so začeli pripovedovati, da jih bodo izselili v Južno Italijo in v italijanske kolonije. Najbrž je začej hoditi ta strah po deželi zato, ker so zadnje čase bili pri vseh občinah ustanovljeni posebni statistični odseki, katerih naloga je, zbrati točne podatke o številu slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski Krajini, ki je po dvajsetih letih, odkar je pod Italijo, še vedno ohranilo svojo živo narodno zavest. Ni mogoče misliti, da bi bili resnični ti glasovi, saj bi jih vendar sedanje ju-goslovansko-italijansko prijateljstvo moralo najbolj zanika- : mM!1 -o- Še vedno premalo rojstev v Trstu Upadanje i*ojstev v Trstu povzroča oblastem in fašistični javnosti znova znatne skrbi. V primerjavi z lanskim letom je število rojstev v prvih pet mesecih nazadovalo. Sicer je nazadovalo tudi število smrtnih primerov, vendar je bilo teh skoraj 80 več kakor rojstev . Od januarja do maja se je letos rodil,q. ,1641 otrok, umrlo pa 1718 ljudi. V prvih dveh mesecih t. 1. je 'bil razvoj v primerjavi z lanskim januarjem in februarjem še vse neugodnejši. Umrljivost, ki je pozimi v Trstu obče precejšnja, se je takrat še stopnjevala. Tržaški "Piccolo" je v petek objavil daljši članek o tem vprašajnju in v njem razočarano ugotovil, da je rojstev v Trstu obče znatno manj kakor v ostalih krajih države in da je tudi umrljivost večja. Tako znaša odstotek rojstev v državi sedaj povprečno 2.36, odstotek smrti 1.39, v Trstu pa 1.55 odnosno 1.60. Še pred meseci so listi zabeležili nekaj majhnih znamenj, ki so kazala, da se bo v fre'm pogledu položaj v Trstu spremenil, sedaj pa tržaški list ugotavlja, da je bil v omenjenem času odstotek rojstev v Trstu le za malenkost večji od odstotka rojstev v Franciji, kjer je obče najmanjši v Evropi in je (znašal 14.6. Odstotek smrtnih i primerov v Franciji pa je bil vsekakor manjši kakor v Trstu. Vendar je prebivalstvo Trsta tudi v prvih pet mesecih t. 1. spričo presežka priseljevanja nad odseljevanjem, nara-stlo za 1802 osebi, tako da je po podatkih "Piccola" narast-lo malo pred sredo t. 1. na 260.384 ljudi, če se pri tem vračunajo tudi vojaške posadke in tujci, ki so se ob koncu maja le začasno mudili v Trstu, a ki jih je bilo le nekaj sto. hovniškega službovanja je praiznoval župnik Ciril Sedej. * Videm. — Velike vremenske nesreče, ki so zajele vi-demsko okolico, so prizadejale kmetom ogromno škodo. Državne oblasti so nudile prvo pomoč, med katero je največji prispevek vlade, ki je prispevala 100.000 lir. * ■ Tržič. — Pod avtomobil je prišel 26 letni kolesar Josip Okretič iz Sesljana in zadobil smrtne nevarne rane. Revež je umrl med potjo ko ljali v bolnišnico. so ga pe- Gorica. — Zelo težko se je ponesrečil na cesti z Gorice ■proti Furlaniji Stanislav Klan-čič, star 27 let, ki se je zaletel v neko motorno vozilo, ki je sta.lo sredi ceste. Ponesrečenec je bil pridržan v bolnici. * Trst. — Ker se je pojavil v tržaškem pristanišču morski pes, so oblasti prepovedale vsako kopanje na odprtem morju. PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA T"1" # V. Čadež. ^ " XIV. SLOVENCI DELAJMO ZA SLOVENSKI JEZIK. Ljuba Filomena, da si mi zdrava! ( V prvem delu tega pisma ponavlja H. o kačah in gadih, kako jih je pregnal. Več o tem glej v I. pismu! Nato pa se vprašuje, kje ima to moč.) Kje imam to moč? Ali v laseh, ali v nohtih, ali kje? Ali je v volji moji,---ali je ta moč kaj drugega ko moja volja, da je pa moji volji pokorna in stori, kar hočem; kdo to ve?--- Nekateri mi je že rekel: Naučite me zdraviti! Pa to je prav tako kakor če bi žaba rekla golobu: Nauči me po zraku letati. Te moči so dar božji, ki naj jih človek razvija, okrepi in v čast božjo obrača in ljudem v prid iz ljubezni do Boga. Mislim — ne vem seveda ne —, da bomo to moč vzeli tudi seboj na oni svet in tudi tam rabili. Seve, tam bolnikov ni, so pa na tem svetu. TO IN ONO IZ DOMOVINE Odlikovan V Celju je bil odlikovan Franc Šribar,klobučarski mojster, ki je najstarejši obrtnik v Celju, kateri vodi svojo samostojno obrt že od leta 1881, torej 58 let. Mož je sedaj star 85 let in je 'bil vedno vnet narodnjak, ki se ni bal izpovedati svoje slovenske narodnosti. Odlikovan je bil z diplomo o imenovanju častnega predsednika Združenja klobučarjev v Sloveniji, --o-- Drevo se je podrlo nanj Delavec Pavao Jurič iz Velike Brusnice pri Slavonskem Brodu, je odkopaval iz zemlje deblo drevesa, ki je bilo osem metrov visoko in en meter debelo. Ko je bil z delom že skoraj gotov, je sedel pod drevo, da se nekoliko odpočije. V tem pa je zapihal silno močan veter, ki je deblo tako močno nagnil, da se je podrlo na Juriča. Jurič je bil na mestu mrtev. Nesreča Na Betnavski cesti v Mariboru je konj pohodil 23 letno železničarjevo hčer Jožef o Bračko, ki je obležala sredi ceste nezavestna in s presekano čeljustjo ter pretresenimi možgani, da so jo morali odpeljati v bolnico. -o--- Starka pod avtom Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bila pripeljana 76 letna Marija Mihal-linčeva, upokojena delavka tobačne tovarne iz Rožne doli- ali v tolminskem narečju Hrma-gora. To mnenje je skoro gotovo zmotno.) Naš jezik je lep, nemški pa okoren in trd. Neka Italijanka je rekla nemškemu vojaškemu častniku: Adama in Evo je Bog po nemško iz raja izgnal. Častnik je pa dejal: Res je tako; kača je pa v laškem jeziku Adama in Evo zapeljala. Sveta vera je velik dar božji, zato pa Slovenci na to delamo, da mora biti v cerkvi, šoli in pisarni slovenski jezik. Če bo vladal v pisarnah, uradih in v šolah nemški jezik, kakor do zdaj, bo ošaben Nemec zmeraj med nas dohajal in vero pačil. Zato naj dela slovenski narod na to, da se ne zgodi ... Le dopovedaj ljudem, da naj se slovenskega drže; nemškutarji-brezverci so se iz Nemškega zaredili, mi pa hočemo ostati pri veri svojih očakov, pri veri, katero je sv. Peter-skala učil ... To daj Bog nam in našemu zarodu za nami! Danes 6. junija je birma v Št. Večkrat se je kak svetnik kake- yidU) (Iz tega sledi) da je bUp mu bolniku pokazal in ga ozdra vil KRATKE NOVICE Gorica. — Neurje je prizadejalo precej škode in povzročilo več požarov. Tako je treščilo v hlev Matije Bernika in Miha Pirca iz bližine Cerknega. Škoda znaša nad 40.000 lir. Treščilo je tudi v hišo Mihe Poropata iz Ločnika, kjer pa je bilo le 1000 lir škode. Števerj an. 25 letnico du- DENARNE P0ŠILJATVE ! nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- j | Ujp in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po poŠti. VSeraj to bile naše cene: ZA DINARJE J Za $ 2.30___________ 100 Din Za $ 4.50_______________ 200 Din Za $ 6.60.............. 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00...............1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30---------- 100 lir Za $12.00________________ 200 lir Za $29.00-------------- 500 lir Za $57.00____________1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. C CHICAGO, ILL. ne, katero je na Tržaški cesti povozil neznan avtomobilist in jo močon poškodoval. -o- Žalosten jubilej Pred kratkim je mesto Sarajevo v Bosni slavilo 60 letnico strašnega požara. Ta požar, ki je bi! največja nesreča za mesto in ki je uničil 305 hiš, 434 trgovskih in obrtniških lokalov in 135 drugih objektov, je bil leta 1879. -o- Dva poškodovanca Na nekem križišču v Ljubljani sta zadela drug v drugega avtomobil in motorno kolo, na katerem je sedel Emil Margon, pekovski vajenec in sin trgovcai iz Brda št. 57. Kolo je odletelo daleč v stran, fant je pa priletel na hodnik in se močno pobil in dobil hud pretres možganov. Manj je bil poškodovan voznik avto'mo-bila. O- Velika obrtna razstava v Št. Vfidu V Št. 'Vidu nad Ljubljano so imeli pred kratkim veliko obrtno razstavo, ki je privabila izvanredno veliko obiskovalcev, ki se niso 'mogli naču-diti lepim vzorcem raznovrstnega pohištva in drugega razstavnega blaga. Razveseljivo je zlasti to, da razstavo od leta do leta poseča večje število tujcev, ki se zelo zanimajo in hvalijo napredek šentviških mizarjev. Dobili so tudi veliko naročil, da bodo pošteno zaposleni, če bodo hoteli vsem ugoditi. -o- Napaden V Škofiji vasi pri Celju sta dva hlapca gostilničarja Can-ka, na cesti napadla 28 letnega v železarni v Štora h zaposlenega delavca Mairtina Stropnika iz Škofije vasi. Eden je Stropnika z nekim ostrim predmetom z vso silo udaril po glavi, da mu je presekal kožo na temenu in zdrobil lobanjo. Nevarno poškodo-Valnega so odpeljali v celjsko bolnico. >——o Konec stare viničaHje Na Rupeču, na Štajerskem je pred kratkim zgorela 208 let stara viničarija, ki je bila last posestnika; Ivana Voršiča. Škoda se ceni na 3000 dinarjev, zavarovano je pa bilo za 25.000 dinarjev. Voršiča so zaprli. ]j i - . Meni se je na Sveti dan po polnočni maši, še preden sem zaspal, prikazalo pred oči, da vidim ladje — bilo jih je veliko —, pa hitro zgine ta prikazen. Nato zaspim in sanjalo se mi je, da sedim v kočiji . . . pred rotov-žem v Ljubljani ... in sam sem bil. Mimo pride moj sošolec, vojaški duhovnik, ki so ga Lahi pred sedmimi leti (To bi bilo nekako leta 1879.) v Trstu vrgli v morje. Poda mi roko in jaz njemu, pa stisnil me je za roko, a rekel ni nič. Ko ga držim za roko in mu gledani v obraz, sem hotel spoznati iz obraza, ali je v srečnem ali nesrečnem kraju. Vprašati ga pa nisem hotel, da bi ga ne žalil, če bi mi bil moral povedati, da je v nesrečnem kraju. Ko sem ga tako gledal, je rekel: "Pogubljen nisem". Vedel je mojo misel in moji misli odgovoril, pa po nemško. Jaz: "Jože, kaj pa ti tukaj hodiš?" On: "Grem prijatelje obiskat."! Jaz: "Ali si že bil na Primsko-J vem?" On: "Še ne." Jaz: "Zakaj pa nisi prišel na Primskovo?" (Češ, jaz bi bil zate maševal.) On: "Mi gremo, kadar moremo in smemo, in moramo iti tja, kamor smo napoteni". Nato mi pokaže jezik, pa je bil ves sežgan kakor pri bolniku, ki ima vročinsko bolezen, boleč in razpokam Potem sem se zbudil. To sem pisal njegovemu bratu. On je rekel, da so to resnične sanje in da je že od druge strani nekaj takega slišal od neke za-maknjenke. Seveda sem maševal zanj. Ta moj sošolec je včasih en kozarec vina preveč pil. Imam ga pri vsaki sv. maši v spominu ; pa ga še Ti imej! Tukaj Ti pošiljam "Zbornik sv. Cirila in Metoda" . . . (Nato H. razpravlja v pismu, odkod ime Slovani in ime sv. Herma-gora. O slednjem meni, da je bil slovanskega rodu in da ime izhaja od gore, na kateri je trnje rastlo, tako da se je kraj imenoval Grmna-gora ali Grma gora, pismo — sicer nedatirano — pisano 6. junija leta 1886, ker je bilo v Št. Vidu na Dolenjskem ta dan birmovanje.) tudi jaz sem svoje otroke tja poslal k birmi. Filomena, zdrava bodi in Bog te obvaruj! (Brez datuma in podpisa.) ,, -o- KOLONIZACIJA " ^ Trr~ V PUŠČAVI * ~ Ruske oblasti so sklenile, da bodo kolonizirale tako zvano Puščavo žeje, Kisil Kum med Uzbekistanom in Kazaksta-nom ob zapadnem pdbočju Pamirja. Gre za 10.000 atiri-jaškib kilometrov planjave, ki ima debelo plast zelo dobre zemlje, a nima nobene vode. Vladala bo dala ^graditi sistem poiekopov in bo naselila tu najprvo nekoliko deset tiso-čev poljedelcev. ^ ; —--o--! Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Najnovejše vesti najdete v dnevniku '♦Am. Slovencu"! NAZNANILO IN ZAHVALO 1- Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1939. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1603 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J. F. Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih proitorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25, v mesecu. Potrtega srca naznanjam vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je za vedno preminula moja ljuba mati, Frances Ulgar (roj Pire.) v petek 18. avgusta 1939, v Cicero, 111. Pokojna je "bila rojena 28. septembra 1871 v Kamniku pri Ljubljani na Slovenskem. V Ameriki je bivala od leta J912. Njen pogrelb se je vršil po cerkvenem katoliškem obredu iz L. Žefran pogrebnega doma v, cerkev Sv. Štefana in potem na Resurrection pokopališče v Justice Park, 311. Posebej pa sem dolžna se zahvaliti zlasti veleč. g. Father Svete za lepo opravljene cerkvene obrede in za spremstvo po-kojnice na pokopališče. Hvala vam' iskrena1! Zahvaliti moram tijdi vse one, ki so naklonili ob tej priliki tudi sv. maše v korist po-kojnice. Te so:družina Vavpo-tič, Fanny Medizar in Mary Podlipec. Hvala iskrena vsem! Končno najlepša hvala vsem, ki so poslali vence, in pogrebnikom, ki so nosili krsto in vsem in vsakomur karkoli je kdo storil v teh dnevih moje velike žalosti bodisi za po-kojnico, ali pa za mene. Vsem hvala in Bog plačaj. Žalujoča ostala Mary Ulgar Miller, hči Cicero, 111., aug. 31. 1939. KMERIKANSK! SLOVENEC Sreda, 6. septembra I i> Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST SpUal Dr. O. Ilaunig Stric Gašper ga je imel zelo rad, ker je hudomušnost, ki jo je kazal nečak, pripravljala vsem gostom zabavo. Včasih je zalotil tudi kje kakega muzikanta, ki je znal igrati na gosli, Boltažar Ribi pa je pel s svojim lepim, prijetnim glasom različne pesmi, včasih tudi vsebine, ki je bila primerna le za goste te gostilne. In tako je bil Boltažar Ribi privlačna sila za gostilno "Pri Sladki kapljici". Rad je tudi potegnil tega ali onega za nos, najrajši pa se je spravil na kakega Žida, ki so bili takrat tudi v Ptuju. In tudi danes niso izostali. Boltažar Ribi je hotel napraviti danes dobro kupčijo, da bi kaj zaslužil. Ponudila se mu je kmalu ugodna prilika.' Bila je zbrana velika množica, ki se je zabavala, kako se je Boltažar Ribi ravnokar pogajal z judovskim konjskim kupče-valcem zaradi prodaje konja. Tudi več plemenitašev je postalo pozornih, ki so se približali Riblu. "Kaj hočete za konja, Boltažar," vpraša jud. "Kaj bom zahteval," odvrne ta malomarno, "ta krasni belec je pač več vreden, kakor 50 zlatih goldinarjev." "Pravični Bog me naj kaznuje, 50 zlatih goldinarjev," vzklikne jud, "konj vendar šepa." "To je res," pravi Boltažar, "toda če bi ne šepal, bil bi 400 zlatih goldinarjev vreden." Ribi je pustil, da je vodil jud konja gor in dol. "Dam ti polovico, torej 25 zlatih goldinarjev," reče nazadnje jud, ko si je ogledal konja še enkrat prav natanko. Ribi premišljuje nekaj časa, nato pa reče: "Kaj naj storim, rabim denar kakor vsakdanji kruh, tu imaš belca, Natan!" Jud potegne takoj mošnjiček iz žepa dolge suknje, vzame 25 zlatih goldinarjev, katere zvesto prešteje ter jih položi kupcu na odprto dlan; nato pa pogleda zvito ter hitro odvede konja. "Neumni jud," oglasi se eden gledalcev, ki je sedel na belcu, lep, mlad mož v z zlatimi nitmi obrobljenem španskem plašču, "ti si se dal prevariti in si dal za šepajo-čega konja, ki ni niti 10 zla,tjh goldinarjev vreden, še enkrat toliko." "Bo'g me ob vari," odvrne jud ter se lokavo smehlja, "saj nisem ogoljufan, plemeniti gospod. Glejte, visoko spoštovani gospod, ko sem vodil konja, sem zapazil, da ima žebelj v nogi, ki žival boli. No, za radi tega šepa; če odstranim žebelj, bo konj zopet lepo šel in prodal ga bom za 200 goldinarjev.". Po teh besedah zagrabi Natan prodanega konjička za uzdo in v trenutku zgine med množico, da ga odpelje domov ter proda v kratkem za štirikratno današnjo ceno. Boltažar Ribi je gledal za njim; kakor je bilo videti, je bil s prodajo prav zadovoljen, kajti zvit smehljaj mu je igral okoli usten. "No, ti norček," zakliče mu mladi plemič, "ali si slišal, kaj mi je rekel jud, konj vendarle šepa, ker ima žebelj na nogi, ki ga je zviti jud takoj zapazil. Zviti kupec bo odstranil žebelj in konjiček bo hodil zopet tako prej; prodal ga bo za veliko višjo ceno. Vidiš, to bi bil ti tudi lahko storil, če bi bil prej zapazil žebelj. Mladenič, kako more vendar jud tako opehariti kristjana!" Tedaj pa spači Ribi porogljivo svoj obraz, zmaje z glavo ter reče: "Gospod, ali res mislite, da bi pustil konja judu, če bi bil ogoljufan? "Ne jaz, ampak on je ogoljufan." "Kako to," vpraša mladi plemič z oči-vidno radovednostjo. "Ha, ha," nasmeje se Ribi, "žebelj, da, žebelj! Zviti Natan Kohn naj le izdere žebelj ; le tega sem jaz sam zabil, da bi' jud verjel, da konj vsled tega žeblja šepa. Jud bo žebelj izdrl, in konj bo še vendar šepal. Kdo je torej ogoljufan?" "Fant," vzklikne mladi plemič, "ti si res bistra glava in midva se morava bolje , spoznati. Take ljudi v teh časih rabimo." "E, ta potepuh je goljuf, on je goljufal juda," meni drugi plemič, ki je stal v neposredni bližini. "Mogoče," odvrne mladi plemič, "saj je samo jud, katerega je prevaril, ker ga je hotel ravno ta goljufati. V tem slučaju je pač še bolj zvit prebrisanec preslepil manj prebrisanega." "Slišiš, dečko," reče plemič ter se obrne do Boltažarja Ribi, "ali hočeš stopiti pri meni v službo? Take ljudi rabim na svojih posestvih, da nadzorujejo mojo slu-žinčad." Ribi pogleda pozorno plemiču v obraz ter reče po kratkem premišljevanju: "Zakaj pa ne, saj ima Boltažar Ribi že davno željo, da bi prišel v gosposko službo. Kdo pa ste tedaj, če smem vprašati?" "Jaz sem državni grof Ivan Erazem Tatenbah," odvrne mladi plemič, "imam mnogo posestev na Štajerskem. Tebi se res ne bo godilo slabo. Ivan Boltažar Ribi, udari v roko, ti boš moj prvi sluga." "Dobro," reče ta in seže v roko mladega grofa, "jaz sem vaš, kam naj grem?" "V Freihaus v Mariboru, saj veš, kje je to poslopje, tam pri Dravi," odvrne grof Tatenbah, "tam začasno stanujem." "Dobro, hočem biti vaš, gospod grof," reče Boltažar Ribi, "hočem se samo posloviti pri svojem stricu v gostilni "Pri sladki kapljici", jutri ob tej uri sem v Freihausu, saj mi je to poslopje tako znano kakor mariborski grad." "Tu imaš nadatek," reče mladi grof ter izroči novemu slugi mošnjiček s cekini. "To je dober začetek," reče Boltažar Ribi ter smehljaje spravi mošnjiček v žep, "z vami se bo dalo izhajati, gospod grof." "Ta vam še pripelje pravega vraga v vašo hišo," pripomni eden od treh blizu stoječih plemičev. "E, kdo bi vse tako strogo presojeval," meni mladi grof smehljaje se, "hočem poskusiti s tem mladim dečkom, ki mi tako ugaja." "Torej fant, jutri se vidiva v Freihausu," zakliče grof Tatenbah svojemu slugi in odjezdi. Ribi hitro potegne še enkrat mošnjiček, da prešteje cekine. Vesel obraz je pokazal, ker je bil nadatek obilen; ko je zopet varno spravil denar v žep, je urno korakal čez trg proti gostilni svojega strica. Tudi oni plemič, ki je svaril grofa Ta-tenbaha, je odjezdil, gledal za plemenita-šem, zmajal z glavo ter rekel sam sebi: "Prepozno boš spoznal, da si si kupil danes kačo, ki te ugonobi." S.P.D. sv. Mohorja Jetanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1939: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: ' Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradno Gla&o: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo zvečer ob 8. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Dručbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbol Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predseefnika. Pisano polje J. M. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Članstvo naše Družbe se najuljudneje vabi, da se vde-leži naše prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v sredo dne 6. septembra točno ob osmi uri zvečer. Vabljeni ste, da se vdeležite v velikem številu. Naša Družba ima kampanjo za pridobivanje novih članov, ki bo trajala do konca leta. Ali ste že pridobili novega člana"? Kaj pa vaše hčere in sinove? Toraj na delo. Jos. J. Kobal, tajnik. TUDI V 1940 BO ZAHVALNI DAN PRESTAVLJEN Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je, kakor že poročano, prestavil letošnji Zahvalni dan od 30. na 28. novembra. Zadnjo sredo pa je omenil, da bo tudi v 1940 ta dan podobno prestavljen za teden dni prej, namreč na 21. novembra. Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh! M. KLARICH S SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija ▼ Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska 6*8 Katoliška Jednota . 1840 West Cermak Road, t* CHICAGO, ILLINOIS ^ I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Posioisite in prepričajte sel Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v Aiestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opcracije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od'$250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani tn članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnica: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Str eat, Joliet, Illinois. Preteklost. Naravno je, da se človek zanima za preteklost kako je bilo to in ono, k'.< njega ni bi!<> poleg. Marsikaj izve in izsledi, vsega ne, sej je tudi sedanjost, ko je on sam poleg, polna zagonetk in njegovim očem prikrita. Bolj ga mika pri-hodnjost, a'mpak tu je pred njim stena z malimi izjemami zastrta. Prav tu med nami se je v zadnjem času pojavilo neko prizadevanje pogledati v to preteklost. Preteklost sveta, zemlje, pred vsem pa človeka. Tudi "C. G." ima razpravo: "Iz preteklosti človeštva." Hoče biti le za, "pouk," navaja baje le dognana dfejstva, loči domnevanja od dognanih dejstev in se ogiba navadne propagande, vsalj izrecno ali neposredno ne pokazuje na noben materialističen ateizem. Pričenja: "Ce so bili tvoji starši opice in si s tem zadovoljen, meni, je prav. Zase vem, da ne izhajjam od nobene opice." Te besede, ki so bile že neštetokrat izrečene in zapisane, tako ali podobno zvene kakor modrost, pa vendar izražajo globoko neznanje in zakrknjen, popolnoma neopravičen predsodek. Neznanje, zakaj nihče— vsaj noben učenjak in noben sledbenik teorije o razvoju še ni zatrdil, da izhajajo ljudje iz opic; predsodek, zakaj če bi naši pra-pradedje vendar bili šimpanzi, gorile ali orangutangi, bi morali to dejstvo sprejeti hote ali nehote in ničesar bi ne mogli storiti, da bi se izpremeni-lo." To se glasi objektivno, pravilno. Evolucija je še vedno le teorija, toraj ni noben fakt, kakor trdijo drugi, noben učenjak ne trdi, da izhajamo od opic, vrlo objektivno, in če bi izhajali, bi morali pač računati z dejstvi, kar je zopet enako vrlo objektivno in pravilno. Kdor ni miljonar, pač ni miljo-nar. Na splošno bi pripomnil, da so znanja, ki so manj važna, in znanja, ki so zelo važna. Ali se zemlja vrti, ali stoji? Kdor ne prizna vrtenja, pač i nima znanja, kdor prizna, ga ima. S tem je vse končano. Starost zemlje, sveta? Koliko miljonov? Kdo ima eksaktno je na tem? Precej drugače P pravilno znanje? Nihče. K' se stvar že zasuče, ko gr® 28 "znanje" o starosti človeštvi "Pred nekako štiridesetih * soči leti se je v Evropi P°Ja'. vilo drugo pleme. . ." člankar. Po mnenju švedske? geologa de Geera (Beand^ tontheorie) je preteklo zadnje ledene dobe le ' tisoč let, in čez ledeno dobo ne sega noben sled o ^oV !j) Ne gre morda le za razlik°w tisoč, 12 tisoč let, "znanje starosti sega že vse ne™ drugam, zato: manj vaz"10' bolj važno je tako ali tako znanje. , ii Člankar ravno ni nasilen vsiljiv. Operira bolj z dom"^ vanjem, naziranjem, raz"10 vanjem raznih učenjakov tudi 3 strokovnjakov, kakor najdb- ot- tolmačenjem raznih Tudi to je precej pravilna Sedanje stanje bi nekak°kll. lo, da bi se bil razvil nek p j pen člen, in od tega bi se ^ razvitek potem vršil v * opic na eni strani, in v si" človeškega plemena na d'1 ^ "Znanost toraj ne trdi, da opice naši dedje ali prade .j temveč po njenih naukih nekakšni zelo oddaljeni ,, tranci. Pa vendar bratra"0 ^ Od domneve preskoči ka^ — znanost. Domneva ni. • bena Znanost, in zna nost več domneva. Ako so s® na1 0 razni ostanki, je to pač ^ nje, sklepanje iz ostankov radi tega še ne spada! v B nost, ker gre le za ugibaj Na široko razpravlja Čla o teh najdbah. Tu morejo^ voriti le na[jresnejši sj*0 ^ njaki,in pri sklepanjih j® P^j njim treba biti previdnih- , vse so sklepali o neand^ ^ cih, I)anes je neovrgljiy0' so bili to čisto navadni & ^ pejci, kakršni so Evropa ^ da,nes. Ali je res kom« ^ "pouk," ako je "znanost ^ lo dvomljive vrednote, ^ prepustiti člankarju. s° pripada le najbolj v strokovnjakom. (Konec prih.) ;reStI>: il* Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO F oik Songs and Music Tamhuritza Orchestra Str.tior. WWAE, Every Sunday 1 to 2 33G S. Clark St., Chicago — Har. 300G ^■inni h !!!!!iaillllBl!mBiilfl«ll!!«ll1IWIII!HIIIIBIIiail>l)^ ČISTIMO ženske in moške klobuk* WM. LEBEN 1904 W. Cermak Chicago, Ill-Canal 8682. ic Po naročila pridemo na izgotovljena prinesemo nazaj- g Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR.J0HN J'. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iiiniiiiiBiiiiiBiiiiiBiinniiiiiaiiiiHiiiiiBiiiiiniiiiaiiiiiaiiiiii jflnk Društvo sv. J°z štev. 53, Waukegan, KSKJ" I1L 39 leto pri K. S. K. Jed"1* Seja se vrši vsako drugo «* s,0. ob 9:30 zjutraj. — Sprejema v^ ^ venske katoličane od 16. l^V v odrasli oddelek; in v mIa oddelek od rojstva do 16 le'®* Skupna društvena imetja nad $17,000.00. Skupno števil" stva 491 članov(ic). Nadaljna pojasnila »e dobe dečega odbora: Frank Jerina, P/' ' Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, b>** Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblika. TA NOVI SLOVAR ^ ima posebno poglavlje o a®^ ^ gleSčinL Sloyar je priredil to znani profesor J. Mulaček, H J® več let v Amerild. — Knjiga to* strani. CENA: 5fl Trdo vezan v platno—