Doilo 22.-IV.-ie34 Ljubljana, sreda 22. apfitari^l pr upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, SeJea-burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. ?odružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon st 190. "tfr« ^ 7* Wien št 105.241 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 23.— Din. za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova aL 8 Telet 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu lazplet bolgarske krize Mandat za sestavo nove vlade bo dobil Malinov, ki pa bržkone ne bo imel uspeha Sofija. 21. aprila, p. V razpletu bolgarske vladne krize za enkrat še ni beležiti nikakih važnejših dogodkov. Konzultacije, ki so se pričele že sinoči, so se danes nadaljevale ves dan. Tekom današnjega dne so bili sprejeti v avdi-ienco pri kralju vsi poetični voditelji in sedaj se pričakuje, da bo kralj poveril mandat za sestavo vlade. Prvi bo po v-ei priliki dobil mandat vodja demokratske stranke Malinov, da sestavi po možnosti vlado široke koalicije. Izgledi m njegov uspeli pa so prav malenkostmi:. Demokratičeski Sgovor« kot glavna parlamentarna skupina ie sicer pripravljen sodelovati v taki koaliciji, zahteva pa zase ministrsko predsedništvo in sploh vodstvo v vladi. Malinov seveda na take zahteve ne bo mogel pristati in bo bržkone zopet vrnil mandat. Najbolj verjetno je, da bo po brezuspešnih poskusih obnovljena dosedanja vlada Demokratičeskega Sgovora pod pred-sedništvom Ljapčeva. Vsekakor pa računajo v političnih krogih s tem, da bo kriza tokrat zelo dolgotrajna. (Glej tudi članek na drugi strani! Op. ur.) Pomorski sporazum v nevarnosti Pariški listi odklanjajo odgovornost Francije, ako se pomorski sporazum z Italijo in Anglijo razbije ladij odgodi do L 1934. >Le Mat i nt pravi, da je Francija pripravljena pristati na gotove koncesije, da pa ne more priznati angleško - italijanske interpretacije določb pomorskega sporazuma. List končno poudarja, da se bodo pogajanja razbila, ako bosta Anglija in Italija vztrajali na svojem stališču. »Le Journal* in ^Oeuvrec poudarjata, da Francija ne bo kriva, ako bodo njeni novi predlogi pospešili krizo. IVriz. 21. aprila. AA. Davi je odpotoval v - ion z novimi navodili francoski strokov-k v razprožitvenem vprašanju Massigli. \7-eraj so se vršila med ministrskim predli kom Lavalom, zunanjim u ministrom idom in mornariškim ministrom Du-:ilom dolgotrajna posvetovanja, nakar je :istrski svet pozno ponoči odobril franco-razorožitvene predloge. Podrobnosti na-' I niso znane. Nekateri menijo, da Fran-predlaga, naj se gradnja novih vojnih Pred razpustom pruskega deželnega zbora 5o trditvah Stahlhelma se je vpisalo 20 odstotkov volilcev, zaradi česar bo moral pruski deželni zbor sklepati o razpustu jem razpustu. V primeru, da bodo razpust odklonili, bo odločal o njem narpdni ples Ivicit v vsej Pruski. V tem primeru bodo Berlin, 21. aprila. AA. Nocoj ob 8. so zaključili vpisovanje v plebiscitne liste za razpust pruskega deželnega zbora. Ple« bi.scit so zahtevali stahlhelmovci, ki jih je podpiralo nič manj kakor sedem desničar« skih in konzervativnih političnih skupin. Sralhhelm je nocoj sporočil, da prek-ša število vpisov zdaieka potrebnih 5,274.000 vpisov, ki predstavljajo 20 odst. pruskih voilkev. Uradni rezultati niso še znani. Ako je trditev stahlhelmovcev resnična, bo morala pri-ska zbornica sklepati o svo« morali stahlhelmovci zbrati za razpust nad 13 milijonov glasov. Politični krogi menijo, da je to nemogoče ker so stranke, ki podpirajo plebiscit, zbrale pri zadnjih volitvah v Prusiji le 9 miljonov glasov. V Berlinu in drugih velikih mestih se je splošno vpisalo zelo malo ljud: Največ uspeha so imeli stahlbclmovci na Vzhod« nem Pruskem. Krvav! delavski izgredi v Barceloni Umor predsednika svobodnih strokovnih organizacij zahtevajo šest urni delavnik Brezposehii Barcelona, 2t. aprila. AA. Neznane ose-so včeraj v predmestju Barcelone streljale na delavce, ki so očividno pripadali sv■ obodnim sindikatom. Barcelona, 21. aprila, s. Proti predsedniku zveze svobodnih strokovnih organizacij Sa-badellu je bilo iz skupine neznanih storilcev oddanih več revolverskih strelov. Šaha dello jc bil ubit. Barcelona. 21. aprila. AA. Skupina brezposelnih delavcev je včeraj demonstrirala pred vladno palačo in zahtevala, naj se uvede šesturni delovnik, da dobe brezposelni dela. Barcelona, 21. aprila. AA. Več profesorjev tukajšnje univerze predava v katalonščini. iz Španije Madrid. 21. aprila. AA- Finančni minister je danes sprejel delegate upravnega odbora Ilipotekarne banke in jim objavil, da bodo vsi, ki spravljajo španski kapital v inozemstvo, hudo kaznovani. Obenem . je minister pozval vse Špance, ki so svoj denar že poslali v inozemstvo, naj ga spravijo v roku štirih tednov nazaj v Španijo. London. 21. aprila AA. španski kralj Alfonz XIII. je dospel sem ob 18.37. Rsvoiucijcnarni pokret tudi v Tangerju Revolucionarji zahtevajo vse tangersko ozemlje za Španijo — Nova vstaja Kabilov — Pripravljenost angleških čet v Gibraltarju London, 21. aprila, d. V Tangerju so po vesteh angleških listov iz Ceute v severni A!:riki izbruhnili nemiri Španski republi« kunci so namreč priredili manifestacije po ulicah ter vzklikali republiki. Pri tem ie diišlo do ponovnih spopadov Republikanc; zahtevajo za Španijo vse ozemlje Tangcr« ja. ki je na podlagi mednarodnih dogovo« rov pod mednarodno upravo. Angleški prebivalci v Tangerju se boje resnih za« pbtljajev ter so mnogi že zapustili me« sto. Angleški generalni konzul v Tanger« ju Gourmcy je zaprosi) za posebno var« stvo svojega doma. Istočasno poročajo, da si pripravlja med rifskimi Kabili nova vstaja proti Špancem. Položaj v španskem Maroku označujejo kot skrajno kritičen. Del angleških čet v Gibraltarju je že v strogi pripravljenosti in Jih bodo- prepeljali v Tanger angleški ru« šilci, London, 21 aprila, d. Demonstracije španskih republikancev v Tangerju se za« sleduje v Londonu z velikim zanimanjem. Tangerski kmopromis. ki je že pogosto po« vzročil mednarodne zapletljaje, bo bržko« ne zopet povod za vznemirjanje v medna« rodni politiki. V Tangerju je trenutno zelo razvita korupcija ter je domača policija povsem nezanesljiva. V Londonu se sploš« no boje, da se bodo nemiri v Tangerju raz« širili na ves Maroko. Nova revolucija v Paraguayu? Pariz, 21. aprila AA. Havas poroča iz Buenos Airesa, da prinašajo tamošnji listi doslej še nepotrjene vesti o revoluciji v Paraguayu. Baje se je uprl del prebivalstva, ki so se mu pridružili vojaki in so stopili na čelo revolucije. Konferenca o mednarodnih agrarni!) Ženeva, 21. aprila, č. Danes so se nada« 1 evale seje evropskega odbora za agrarni kredit. Zastopnika Anglije m Francije sta i/javila, da bosta končnoveljavno stališče vojih držav pojasnila šele pred majskim -sedanjem evropskega odbora. Zastopnik •'alijanske vlade' poslanik De Michelis je izjavil, da italijanska vlada v splošnem Tista ja na sodelovanje v organizaciji med« arodnega agrarnega kredita, vendar pa se ne more strinjati z vsem: dosedanjimi .■dlkogi o tem vprašanju. Zastopnik Bel« i:e je izjavil, da se njegova država v ce* loti priključuje predlogu odbora. Tipografska stavka v Bruslju Bruselj, 21. aprila AA. Zaradi tipografske stavke snoči niso izšli večerni listi. Smrt zauonika zadnjega avstrijskega cesarja Dunaj, 21. aprila s. V Giinsu je včeraj zadela srčna kap grofa Tomaža Erdodyja. Bil je star 44 let. Erdody je bil najbolj intimen zaupnik bivšega cesarja Karla, s katerim se je tikal ter mu je bil svetovalec v najtežji dobi. Železniški most z vlakom vred zrušil v vodo _ Hong Kong, 21. aprila, d. V bližini Hong Konga se je včeraj pripetila velika želez« mška nesreča. Ko je vozil osebni vlak pre« ko mosta, čegar stebre je narasti a voda zadnje dni močno izpodkopala, se je most podrl in so v vodo padli štirje vagoni. Do« slej so potegnili iz vode sedem mrtvecev, dočim so 20 hudo ranjenih potnikov rešili iz ponesrečenih vagonov ter jih prepeljali v bolnico. Obstoja bojazen, da se je po« nesreeilo še večje število ljudi. Pridobivanje petroleia iz premoga v Angliji London, 21. aprila. AA. Vlada posveča veliko pozornost možnosti pridobivanja sintetičnega petroleja iz preinosra. Poizkusi so zelo dobro uspeli. Glavno težkoče tvorijo začasno produkcijski stroški, ki so nekoliko večji kakor pri pridobivanju običajnega petroleja. Poročajo, da se je posrečilo "pridobiti iz tone premoga do 60 % petroleja, in sicer na hidrogenski način- Ker je na 'sveta zelo malo naravnega petroleja, je omenjena iznajdba zelo velikega pomena. »Daily Tele-grapo« poroča, da bo vlada podpirala produkcijo sintetičnega petroleja TEŽKOČE NOVE RUMUNSKE VLADE Politične stranke so do Jorgove vlade skrajno rezervirane in čakajo, da se bo predstavila parlamentu s konkretnim programom Bukarešta, 21. aprila, r. Nova rumun-ska vlada, ki jo je sestavil profesor Jor-ga, je Dila v široki javnosti sprejeta sicer zelo simpatično, toda v političnih krogih je naletela na tako rezerviranost, da se že sedaj pojavljajo razni dvomi, da-li bo mogla izpolniti prevzeto nalogo, t. j. notranjo-politično in gospodarsko konsolidacijo. Politične stranke so v splošnem skrajno rezervirane in hočejo očividno počakati, da se vlada predstavi parlamentu s konkretnim programom ter bodo bržčas šele potem zavzele svoje deri-nitivno stališče. Najbolj značilno za rezerviranost političnih strank je dejstvo, da ministri, ki so bili imenovani iz vrst strankariev, dosedaj še niso prevzeli svojih resorov, ker za to niso dobili pristanka strankinih vodstev. Tudi imenovani zunanji minister, dosedanji poslanik v Rimu, Ghica je odklonil vstop v vlado, dočim notranji minister Camara-sesku veže svoje sodelovanje na pristanek stranke. Želeč dati svoji vladi kar mogoče široko, čim manj politično osnovo, se je Jorga odločil za pritegnitev narodnih manjšin. V to svrho je osnoval posebno podtajništvo in imenoval predsednika nemške zveze v Rumuniji Rudolfa Brandscha za državnega podtajnika, zastopnika madžarske narodne manjšine Arpada Bettaya pa za generalnega ravnatelja tega podtajništva. Razen tega nameravi imenovati še posebne pokrajinske ministre za Besarabijo, Bukovino in Transilvanijo, ki bi bili nekaki posvetovalni člani vlade. Povsem negotovo je še, ali bo vlada dobila v parlamentu zaupnico. Iz vladnih krogov zatrjujejo, da bo vlada v nasprotnem primeru parlament razpustila in razpisala nove volitve. Vlada bi nastopila pri teh volitvah z lastno kandidatno listo. To bi pomenilo odkrito borbo proti strankam ali z drugimi besedami, prikrito diktaturo. BBkare"Sf5. 2\. aprila r. Ministrski predsednik Jorga nadaljuje razgovore z voditelji političnih strank, da bi jih pridobil za čim tesnejše sodelovanje z vlado. Vse stranke so imele včeraj in danes dolgotrajna posvetovanja, na katerih so razpravljale o položaju. Izmed vseh strank so samo liberalci zavzeli začasno svoje stališče do vlade, dočitn so ostale stranke še vedno rezervirane. Liberalna stranka je izdala komunike, ki pravi tned drugim: »Nova vlada je s svojim proglasom označila glavne smernice svojega programa. V pričakovanju prave rešitve in prežeta z željo, da bi se delo nove vlade razvijalo v okviru danili potreb, kakor tudi na podlagi ustavnega režima, liberalna stranka ne bo delala- težkoč in bo zavzela stališče, narekovano od interesov države. Liberalni vodja Duca je izjavil ministrskemu predsedniku, da bo stališče liberalne stranke do njetrove vlade odvisno od njenega postopanja, predvsem pa -od tega, ako res ne bo prekoračila mei političnega okvirja. Vodja liberalnih disidentov Jurij Brati-anu je izjavil, da bo podpiral vlado le tedaj, če bo pravilno pojmovala položaj države. Stranka Avaresca je zavzela rezervirano stališče Njen podpredsednik Goga je imel konferenco z dr. Bratianom in dr. Lupom, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo vse tri stranke še nadalje ohranile dosed?"1' tesno prijateljsko razmerje, čeprav je bila ta skupnost osnovana samo proti morebitni vladi Titulesca in čeprav je glede na osnovanje vlade prof. Jorge postala brezpredmetna. Bivši ministrski predsednik in vodja narodne kmetske stranke Maniu si je pridr-žal pravico, da označi stališče svoje stranke do nove vlade po seji strankinega vodstva. Glede na to, da narodna kmetska stranka ni odobrila vstopa svojih članov v vlado, pa sklepajo politični krogi, da bo odločitev vodstva stranke negativna Bukarešta. 21. aprila, r. Karakteristiko političnega položaja podaje članek direktorja :»Adeverula Grauerja. Po pregledu političnih dogodkov zavzema člankar rezervirano stališče in pravi, da temelji nove vlade niso premočni, češ, da ne zastopa nobenih razredov ali političnih strank, ki morejo prav za prav nuditi ljudstvu edino možnost, da izrazi svojo voljo. Vlada prof. Jorge mora biti zato pripravljena-na zelo močan odpor. O osebah v novi vladi pravi člankar med dru gim: ^Ministrski predsednik Jorga je sicer Organizacija javnih del v Evropi Širokopotezni predlogi Alberta Thomasa za javna dela v Evropi Ženeva. 21. aprila d. Direktor mednarodnega urada za delo Albert Thomas je poslal študijski komisiji za evropsko unijo predloge za pobijanje brezposelnosti v Evropi. Značilna sta predvsem dva predloga, ki se tičeta osnovanja evropskega urada za delo in skupnega izvajanja večjih javnih del v Evropi. Albert Thomas je mnenja, da je zlasti potrebna in možna ustvaritev evropskega cestnega omrežja, ki bi zadoščalo predvsem potrebam mednarodnega avtomobilskega prometa. V prvi vrsti opozarja na potrebo cestnih zvez Pariz-Dunaj-Atene. Pariz-Berlin-Varšava-Moskva. Nadalje omenja potrebo ustvaritve večjega omrežja vodnih cest, n. pr zveze Rena z Dunavom. zveze med severonemškimi vodnim i poti ter podunavskim sistemom vodnih potov. Končno se bavijo predlogi Alberta Thomasa tudi z uvedbo avtomatičnega spenjanja vagonov v evropskem železniškem prometu. kar bi omogočilo zaposlitev 600.000 delavcev za pet let. ter poenotenja električnega gospodarstva v Evropi v smislu načrta, ki ga je že sprožila belgijska vlada v evropski komisiji. Albert Thomas bo na majskem zasedanju evropske komisije predlagal, nai njegove predloge prouči poseben odbor. Prej bo še o njih izrekel svoje mnenje upravni svet mednarodnega urada za delo ki prav sedaj zaseda v Ženevi. „S pravico bojevnikov in z božjo vol jo. a Iz Avenantijevega govora pri odkritju spominske plošče fašističnemu učitelju Sottosantiju Trst, 21. aprila, d. Včerajšnji i-Piceolov« večernik poroča zelo obširno o nedeljskih slavnostih na Vipavskem, kjer so odkrili spominsko ploščo italijanskemu učitelju Sottosantiju. Slavnosti so prisostvovali fašiji iz slovenske okolice in iz bližnjega dela Furla-nije. Kamen ita plošča na šoli nosi napis: >Tu je pal pod izdajskimi udarci neprijate-Ijev domovine fašistovski vzgojitelj Franee-sco Sottosanti.« Slavnostni nagovor je imel fašistični zvezni tajnik za Goriško konzul Avenanti, k? je poudarjal vrline pokojnega Soltosantija, naglašal njegovo požrtvovalnost za mladino in njegovo prizadevanje, da med tujerodno mladino vzgoji ljubezen do Italije. Tujerodno ljudstvo Vipavske doline — pravi Avenanti — morda ne razumeva popolnoma plemenite žrtve italijanskega naroda, ki je zasedel to deželo s pravico bojevnikov in z božjo voljo. Gotovo pa bi imelo razumevanje zanje, ako bi ga stalno ne vznemirjali odstavljeni malenkostni politikanti in zlobni duhovniki — Avenanti jim pravi »pretuncoli« —, ki so organizirali pasivni odpor in propovedujejo namestu ljubezni sovraštvo. Ti tudi otvarjajo zakotne šole, mesto da bi navajali mladino k ljubezni do italijanskih vzgojevališč Redukcije v fašistični stranki Giurati o fašizmu in uspehu revizije članov fašistične stranke Milan, 21. aprila, d. Generalni tajnik fašistične stranke Giurati je govoril v nedeljo na zborovanju fašističnih funkcijonarjev v Seali ter je med drugim dejal: Fašizem je revolucionaren pokret, ki je postal v nekaterih državah predmet študija, dočim so nastali v drugih državah slični po-kreti, ki imajo stotisoče pristašev. Od fašizma porušene ali spremenjene ustanove na podlagi parlamentarizma ali pa načela ljudske suverenosti, se nahajajo povsod v krizi. Za naš korporativni gospodarski red nas zavidajo dežele, ki izgubljajo v razrednem boju milijone delovnih dni in milijarde pri produkciji. Ker se v neki sosedni državi spreminjajo državne ustanove, upajo naši sovražniki na možnost učinkovanja na Italijo. Italija pa je proti takim skušnjavam imuni-zirana, ker ima vladnega šefa, ki edini razpolaga z možnostjo, da dovede državo do blaginje in veličine. V nadaljnjem poteku svojega govora se je bavil Giurati tudi z revizijo imenika strankinih pristašev. Doslej ni bilo več potrjenih nad 56-700 vpisanih članov fašistične stranke, za 34.000 oseb pa je bila odrejena su- spenzija. Končno je poudarjal, da je Mussolini v parlamentu pred pohodom v Rim podal izjavo, v kateri se izraža za vero in proti framasonstvu. Spopad med italijanskimi rekruti in italijanskimi delavci na meji Pariz, 21. aprila s. V majhni gorski vasi Peille v bližini Niče je prišlo do spopada med rekruti zadnjega letnika in italijanskimi delavci, ki so gradili strategič-no cesto. Po francoskih poročilih so Italijani napadli Francoze. Med hudo ranjenimi je tudi župan, ki je hotel vplivati pomirjevalno. Policija je aretirala tri Italijane, ostali so pobegnili preko bližnje meje. Nova obsodba italijanskih komunistov Rim, 21. aprila AA. Izredno sodišče za zaščito države je obsodilo devet toskan-skib komunistov na dve do 6 let zapora. svetovno znana osebnost, toda doslej Še nI imel nobene prilike, da bi se izkazal kot minister. Nasprotno je imel Argetojanu že priliko sodelovati v vladi ter se njegove zmožnosti in delavnost tudi nikdar niso zanikale.; Z njegovimi političnimi naziranji se pisec veskakor ne strinja ter jih ne smatra za sodobna- Svoja izvajanja zaključuje člankar s pripombo, da je treba pač zaenkrat počakati. da bo vlada razvila svoj delovni program. Zastopniki narodnih manjšin v vladi Bukarešta, 21. aprila g. Vlada je danes imenovala za državnega podtajnika za manjšinska vprašanja voditelja sedmogra-ških Nemcev Brandscha. Za njegovega namestnika je bil imenovan univerzitetni profesor Arpad Bettay, ki je Madžar iz Ko-loša. Bettay je znan znanstvenik ter osebni prijatelj Jorge, Brandsch pa odličen voditelj sedmograških Saksov. Oba sta demokratičnega mišljenja, časopisje pozdravlja to imenovanje kot dokaz prave politike do manjšin. Berlin, 21. aprila AA. Vsi nemški listi izražajo veliko zadovoljstvo, da je nova romunska vlada imenovala nemškega poslanca Rudolfa Brandscha za državnega podtajnika za manjšinska vprašanja. Listi menijo, da bo nova vlada postopala z manjšinami pravično in da bo v lastnem interesu zadostila obveznostim, ki jih ja prevzela v manjšinskem vprašanju. Ghica bo šel v vlado? Bukarešta, 21. aprila AA. Rador poroča: Romunski poslanik v Rimu Ghica jo danes javil, da sprejme ponudeno mesto zunanjega ministra. Te dni dospe v Bukarešto, da nastopi svoje mesto. Titulescu se vrne v London Bukarešta, 21. aprila AA. Rador poroča, da odpotuje romunski poslanik v Londonu Titulescu te dni na svoje dosedanja službeno mesto v Londonu. Prodaja delnic Narodne banke Bukarešta, 21. aprila g. Uradni list objavlja, da je bilo finančno ministrstvo pooblaščeno, da proda 12.000 akcij Narodne banke, ki so bil.* dosedaj last države. Ta prodaja se bo vršila zato. da se dobe finančna sredstva za izvedbo neodložljivih finančnih transakcij. Senzacijonalna aretacija v Pragi Praga, 21. aprila, g. Dane* je bil v zvezi z likvidacijo Diskontne banke aretiran predsednik te banke, brat bivšega ministra Stribrnega, František Stribrnv. Aretacija je izzvala v politični javnosti ogromno sen* zacijo. Zatrjuje se pa, da gre pri celi stva« ri za maščevanje političnih nasprotnikov. Nazadovanje tržaške paroplovbe Trst, 21. aprila, č. Pred kratkim sta sa vršili v Trstu glavni skupščini paroplov« nih družb Cosulich in LloycL Poročila o teh skupščinah vele, da sta se kljub večir tonaži zmanjšala promet in število potni« kov. Družba Llovd je morala najeti 51 mi« lijonov lir posojila ter je zaključila po« slovno dobo z velikim deficitom. Družba Cosulich ima 4 milijone lir dobička in do« be delničarji izplačano 5 odst. dividendo. »Dalmatinski« paviljon na milanskem velesejmu Zagreb, 21. aprila č. Zagrebške »Novosti« poročajo: Italijani so se zelo trudili da pridobe Jugoslavijo za udeležbo na milanskem velesejmu. Vendar iim to ni šlo prav gladko od rok. Dosedaj je bil namreč na velesejmu postavljen stalni italijanski paviljon »Dalmatinski« paviljon s katerega ie visela dalmatinska deželna zastava. Ker je bila to očividno provokaciia, je J«"»osla_ vija zahtevala, da odstranijo dalmatinski paviljon. S težko muko so nato pristali, vendar so pa postavili nekaj manjši a tudi iredentistični paviljon pod imenom »Zadar-skj paviljon.« Sporčič Ivo, novinar iz Zagreba i Ravljen Davorin, odg. urednik »Jutra« iz Ljublja« ne izjavlja ju, da vijest, koju je Spprčič Ivo dne 18. juna 1930 dao telefonom ured« ništvu »Jutra« a ovo ju je u br. od 19. junija 1930 odštampalo. — u kojoj se vi« jesti veli da je nad »Hrvatskim Radišom« postavljen komesar a članovi upravnog odbora riješeni dužru>st: iz razloga »što da ne pružaju dovoljnog jamstva za uredil o poslovanje s novcem«. — nije imala i ne« ma nikakove podloge. Takova vijest mog« la_ je u »Jutro« uči samo krivnjom pogri« ješne transmisije za telefona u stenogram a odakle u dotični slog. Doslijedno tome izjavljamo, da nismo imali nikakove na« kane da javljanjem odnosno objavljivanjem takove vijesti povrijedimo čast, dobrp imo i društveni ugled bivših članova pomenu« tog upravnog odbora, na poseb pak privat« nih tužitelja gg. Prpiča Milana i drugova, zastupanih pp g Benovič dr Vilimu, odvi« jetniku u Zagrebu te da žalimo, što je dos šlo.dp objavljivanja te vijesti, koja m uko« liko ne odgovara zadržaju riješenja Bansko uprave u Zagrebu a kojim je rješenjem kod Hrvatskog Radiše postavljen komesar. Istovremeno obavezujemo se i to Ravljen Davorin, da ovu izjavu u »Jutru«, a Snor« čič Ivo, da ju zbog hrvatske javnosti u »No« vostima« najkasneje do 22. 4. 1931 uvrstimo i odštampamo. 4s Nove rimske Intrige Ljubljana, 21. aprila. Pred dnevi je objavila rimska »Tribun*« članek pod naslovom »Jugoslavija med Francijo in Nemčijo«, ki je izšsl v obliki dopisa iz Pariza. V članku se naglasa, da so v francoskem javnem mnenju v zad« njem času pričeli baje povsem drugače gledati na jugos',ovensko in rumunsko frankofilstvo in da se kaže v tem pogledu igotovo vznemirjenje. To prihaja menda odtod, ker se je v Jugoslaviji in Rumuniji pričelo kazati gotovo jaoje prijateljstvo do Nemčije. Ta nova prijentacija napram Nemčiji se kaže po trditvah rimske »Tri« bune« v tem, ker sc je nedavno osnovalo v Beogradu nemško«jugoslovensko društvo, ki ga vodi več bivših ministrov in veliko število uglednih osebn.osti beograjske družbe in ker se je kmalu za tem organi« zirala v Beogradu razstava nemške sod oh« ne umetnosti, ki ii je bila posvečena znat« na pozornost. Po rimski »Tribuni« se kaže izprememba v razpoložen iu tudi v tem, ker se je v zadnjem času v Jugoslaviji baje zelo povečalo zanimanje za nemške knjige, dočim je povpraševanje po francoskih knji« gah precej padlo. Vsekakor je smisel tega članka v rimski »Tribuni« jasen za vsakega mislečega člo« veka in za vsakogar, ki je sposoben kritič« no ocenjevati, kar čita. Očividno je, da gre za nov.o intrigo. Zdi se, da so goto« vim krogom v Italiji napoti prisrčni od« noša j i med Francijo in našo kraljevino ter medsebojno prijateljstvo teh dveh držav, ki ie utrjeno v najtežjih preizkušnjah. Če« prav je ta poiav čuden in težko razumljiv, vendar ni nikaka skrivnost. V ostalem te« ga našj jadranski spsedje tudi ne taje. Ne« kako pred dvema mesecema je rodni brat italijanskega ministrskega predsednika Amaldo Mussolini. direktor lista »Popolo d' Italia.« ki vsekakor dobro pozna zunanjo politiko svoje države in njene namene, iz« javil v nekem pariškem listu, da je prija« teljstvo med Francijp in Jugoslavijo glav« ni vzrok nesporazumov in težkoč v i ta« !ijnnsko«francoskih odnošaj;h Pri nas je ta kategorična izjava Mussolinijevega brata izzvala upravičeno začudenje, ker nismo mogli dovesti v nobeno V>g?čno in vzročno tcvezo francosko«jt;f»oslovenskcga prijatelj« stva z italiiansko;franco,i.kimj nesporazumi in nesoglasji glede pomorske oborpžitve, ki še niso ureieni. <*ledc tuniškega in libij« skega snora. ki jc še nerešen, in glede na italiianskriifrancoska nasprotstva na raznih mednarodnih konferencah v poslcdnjiih dv-h letih Intriga rimske »Tribune«, po kateri naj hi osnovanje ncmško«juslovenskega dru« štva v Beogradu ter otvoritev razstave nemške sodobne umetnosti v naši prestol« niei imela nekak vpliv na tradicijonalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo, jc ze'o prozorna in naivna iz enostavnega vzroka, ker ustvarjanje dobrih odnošajev med našo kraljevino in drugimi evropski« mi državami nikakor ne more in ne sme pomeniti kake izpremembe našega razpolo« žen ji do Francije. Znano je dejstvo, da je bilo v. poslednjih letih glavno stremljenje ne samo franco« ske, temveč sploh evronske zunanje politi« ke po ustvaritvi čim boljših odnošajev med Francijo in Nemčijo in poravnavi vseh morebitnih nesporazumov med tema dve« ma velikima evr.opskima državama. Eden raiveč::h francoskih državnikov, sedanji francoski zunanii minister Briand je nostn« vil v poslednjih fetib 't shižbo za dosego tega velikega cilja vso svojo ogromno av« Titulescov neuspeh Med vsemi rumunskimi politiki Ju državniki uživa londonski poslanik Titulescu nedvomno največji ugled v inozemstvu. Njegov fini nastop v Društvu narodov in številne recepcije, pri katerih se je izkazal za izredno veščega gostitelja in duhovitega aivoža, so mu prinesle sloves osebnosti za-!padnoe»rropskega merila in pomena Nič macj pa ni znan v lastni domovini, kjer osobito cenijo njegove izredne diplomatske sposobnosti. Zato je bilo iifi dlani, da bo nanj 'juri iprvi novi sestavil vlade padel izbor monarha. Ko ga je kralj pozval iz Londona, da se-Btav.i koncentracijsko vlado vseh pozitivnih sil naroda, je bila javnost uverjena, da bo mandaitorju krone uspela važna misija, in ideja vlade neparlamentarnih osebnosti ni imcJa dosti nade na uspeh. Vse je kazalo, da slednja alternativa sploh ne bo prišla v poštev. Domači in za njimi tudi tuji listi so govoril' o sestavi koncentracijske parlamentarne vlade kot izvršenem dejstvu. Ne-aiadoroa pa je nastopil preobrat, ki je uničil vse sadove Titulescovega posvetovanja in pogajajnja. Monarh je namreč stavil zahtevo, da se ministrstvo .notranjih zadev poveri A-rgetoianu, staremu drugu prof. Jorge i mogel pristati, da važna notranji resor (prevzame Argetoianu, marveč mora biti to mesto pridržano kakemu izrazitejšemu e»<-ranistu. Maniu je vladarjev pogoj res tudi odločno odklonil, nakar je moral Titulescu javiti feralju, da njegova misija ni uspela. Vladar je nato na predlog Argetoiana. poveril sestavo vlade prof. Jorgi, ki je skoro «dini med vplivnejšimi rumunskimi politiki s pa-vega začetka vladne krize zahteval neparlamentamo vVido. Rektor Jorga je smel s sestavo svoje vlade iste težkoče z narodno caranistično stranko, ki je v vladi zastopana z dvema svojima pristašema: Manoitoseom, ki' mu je bil določen portfelj (trgov i rte, in Camaraseseom, ki je prevzel notranje zadeve. Dasi je Jorga vpošteval odpor Maniuja proti Argetoianu kot notranjemu ministru in poveril to ministrstvo izrazitemu caranistu Camarasescu, vendar stranica ni dala dovoljenja svojima pnista-išeoia za vstop v Jrgovo vlado in Manoi-leseu je baje takoj ob sestavi nove vlade polal ostavko na svoj portfelj. Kakor pa vse kače. si je na željo vplivnih osebnosti stvar premislil in ostal v vladi. Ker pa je stranka obema zagrozila z izključenjem, je popolnoma negotovo, da-li bosta, kljub temu ostala v Jorgovi vladi in »e Camarasescu še ■ni odločil za prevzem notranjega ministrstva. ki doslej še ni zasedeno. Nova vlada je naslovila javnosti manifest., v katerem naglasa, da po Titulesco-vem neuspehu ni bilo druge poti za rešitev kriz«5, kakor sestava neparlamentame vlade. Država je v tako težkem notranjem po-jk)žaju,da ni bilo mogoče najti za ozdrav- toriteto, vse svoje velike izkušnje, svojo velikp diplomatsko sposobnost in vso svo« jo ljubezen do zagotovitve trajnega miru. Lokarnski sporazum, ki je bil eden prvih in velikih uspehov v tej smeri, je bil nav« dušeno pozdravljen od vseh civiliziranih narodov in pobornikov konsolidacije raz« mer na kontinentu k.ot dogodek ogromne in skoro usodne važnosti za bodočnost Ev« rope. Pri tem činu je sodelovala tudi Itali« ja skupno z Anglijo in še nekaterimi ne« posredno zainteresiranimi kontinentalnimi državami, kar se jim more šteti samo v čast. Kasnejša prizadevanja franepske zu* nanje politike imajo isti smisel in isti namen. Mi smo jih spremljali in jih še spremljamo z največjimi simpatijami, pre« žeti vedno z iskreno željo, da bi dovedli do končnega uspeha. Vsemu treznemu svetu sc vsiljuje vpra« šanje in zaključek: Če nismo mogli zame« riti prizadevanjem Francije, da bi ustvari« la čim boljše odnošaje z Nemčijo, za kar je doprinesla tudi znatne žrtve in se od« rekla mnogim svojim pravicam iz versail« leske pogodbe, zakaj bi potem mogli v Franciji zameriti nam, če bi tudi mi že« leli dobrih odnošajev z Nemčijo? V na« sprotnem primeru bi se moglo samo dvo« miti nad iskrenostjo stremljenja francoske zunanje politike po ustvaritvi čim boljših odnošajev s francosko«vzhodno sosedo in po osnovanju odnošajev med evropskimi državami na podlagi trajnega miru in čim bolj pozitivnega sodelovanja. Ko se je ne« davno mudila francoska parlamentarna delegacija v Madžarski, ki ne kaže mnogo razpoloženja za dobre odnošaje z nami, in ko je bila ta delegacija v Budimpešti zelo prisrčno sprejeta, nam ni prišlo niti na mi« sel, da bi videli v tem kako izpremembo francoskega razpoloženja proti naši državi. Prežeti z iskren*) ljubeznijo do trajnega miru in iskreno naklonjeni vsaki akciji za likvidacijo starih sporov, mržnje in zavisti med narodi ter celotne težke moralne dedščine strašne svetovne vojne, spremlja« mo dosledno z največjimi simpatijami vsa prizadevanja za ustvaritev mednarodnih odnošajev na zdravejši podlagi. Rimska »Tribuna« ni imela niti nima po« trebe insinuirati in intrigirati, ker je tp v bistvu odvratno in skrajno nesmiselno de« io zlasti v primeru, ko gre za jugosloven« sko«francoske odnosa ie Vsa naša aktiv« nost v mednarodnih odnošajih je javna, vsakomur znana in popolnoma v skladu s prizadevanj' velikih evropskih držav, da bi se na kontinentu osnovali čim zdravejši odnosa ii ter ustvarili čim povoljnejši pogo« ji za trajen mir Stoieč neomajno na sta« lišču očuvanja sedanjega političnega sta« nja, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi po« godbami, smatramo za potrebno podpirati vsakršno akcijo, ki ima za cili zboljšanje odnošajev med narodi, povečan ie medna« rodnega zaupanja in ojačenje pozitivnega sodelpvanja med narodi, kar edino more omogočiti trajno in plodno sodelovanje ev* ropskih držav v atmosferi miru in iskre« nosti. Tako razumevanje je po našem mne« nju tudi v skladu z načeli Društva naro« dov, z Briandovim! idejami o osnovanju evropske unije ter s sodobnimi izdeali Evrope. Rimska »Tribuna« se je v svoji zagrizenosti zelo zmotila, ko je mislila, da bi na taka pojmovanja mogla gledati postrani ona Francija, ki ie bila in je ostala stalni inspirator ter pobornik 'dea« lov. prežetih z istim duhom in z istimi težniami. Toda vse to nas pri itaiijansk»m listu niti več ne preseneča —M, Ijenje razmer drugega sredstva. Ko pa se bodo pod novo upravo nekoliko pomirile politične strasti, bo vsak dobromisleč politik našel obilo prilike, da se udeleži javnega dela. Vlada govori tedaj zelo splošno o svoji nalogi ter nikjer ne posega globlje v konkretnost. Kakor pa je splošno znano, je osrednja teeka sedanje vladne krize pereča potreba zunanjega posojila, izdatnejšega, nego se ga je posrečilo zaključiti narodnoea-ranistični vladi. Titulescu je bil morda ravno s tem namenom poslan v London in iz poročil o njegovem delovanju vemo. da je pri vsaki priliki naglašal potrebo denarne podpore za Riimunijo ako naj ta uspešno vrši svojo nalogo kot jez Evrope proti boljševizmu. Z neuspehom sestave koncentracijske vlade so nade na posojilo začasno zelo majhne, kajti Jorga je znan kot intransigenten nacijonalist in so ga zavoljo tega inozemski listi že često močno napadali. Vendar pa je Titulescu za vsak primer še v rezervi .in vlada ga je naprosila, naj ne odide takoj v London. Položaj Jorgove vlade postaja namreč močno nesiguren. Razen obeh ca-ranističnih ministrov je svoj vstop v Jorgo-vo vlado odklonil tudi rum umski poslanik v Rimu knez Ghica, ki je bil določen za zu-naniega ministra. Liberalna stranka se je izjavila za soIt-dam„ z novo vlado, češ da najvišji interesi države zahtevajo enoten skupni postopek. Tudi disidenta Lupu in Fili pešcu sta j! obljubila pomoč, vendar je usoda vlade odvisna v glavnem od stališča, ki ga bo napram nji zavzela glavna skupščina narodno-earanistične stranke. Mogoča so še razna iznenadenja, zato Titulescu čaka razvoja dogodkov v Bukarešti. Nova albanska vlada Tirana, 21. aprila. AA. Včeraj se je se* stavila nova albanska vlada. Predsednik vlade in zastopnik ministra za gospodar« stvo je Pangali Vangeli. notranji minister Musa Juka. zunanji minister Huscin Brioni, prosvetni Kil Mosi, finančni Lame Varko, gradbeni Iso Dibra. Nova vlada je prisegla ob 11. Čžkaški policijski šef aretiran Chicago, 21. aprila, d. Energičen nastop novoizvoljenega č^kaškega župana, Čeha čermaka, je izzval v zločinskem podzemlju Ohicaga veliko vznemirjenje. Čikaški ban« eliti so napeli vse sile, da bi Čermaku po« kazali svojo moč in onemogočili njegovo »čiščenje«. Vprizorili so več drznih napa« dov v neposredni bližini mestnega magi« strata in njegovega stanovanja. Ker storil« cev niso izsledili, je Čermak odstavil do* sedanjega policijskega direktorja in sam prevzel vodstvo policije. Odstavljenega po« liciiskega šefa je dal Čermak zapreti, ker se je ppkazaio, de je bil v zvezi z zJočinci. Pred odločilnimi trenutki na Bolgarskem Sofija, 20. aprila. Z dnem, ko je kralj Boris s svojim pre« stolnim govorom slovesno zaključil 22. red« no zasedanje narodnega sobranja — drugo pod vlado »Demokratičeskega Sgovora« — so nastopili za bolgarsko državno življe* nje trenutki, ki bodo brez dvoma odločil« ni za vso bodočnost bolgarskega naroda in njegove države. Sila je prikipela do vr* hunca! Vlada »Demokratičeskega Sgovora« je s svojimi nasilstvi, narekovanimi ji in deloma tudi izvrševanimi od neodgovornih življe v, stoječih v službi tistih, ki hočejo izkoriščati narod in državo v svoie sebič« ne namene, v toliki meri zaostrila notra« nje«politični položaj, da jc bilo vsak čas pričakovati že najhujšega. K vsemu temu pa prihaja še, kar je najnevarnejše, do ne» znosnosti porastla gospodarska kriza, ki preti s popolnim polomom vsega narodne« ga gospodarskega življenja. Edina rešitev iz tega tako kritičnega položaja bi bila vlada, ki bi, sloneč na resnični volji na« roda, ob sodelovanju vsega naroda izvrši' la oni notranji preokret vsega narodnega in državnega snovanja in delovanja, ki bi vzpostavil v državi zakonitost in na skrom* nih, toda s skupnim trudom vsega naroda utrjenih temeljih začel graditi nov gospo« darski razvoj in napredek. Bolgarska je v prvi vrsti poljedelska država s komaj pr» vimi začetki domače industrije, pa je ogromna večina njenega prebivalstva, po« Ijedelstvo, pormjena v stran in v državi vlada manjšnrea. ki nima za seboj nareda. pač pa kapital, ki niti domač ni, temveč tuj! Zelo značilna je v tem pogledu izjava, ki jo je podal pred kratkim vodja demokrat« ske stranke. Aleksander Malinov, »Pester Llovdu«, rekoč: »Ne morem zanikati dejstva, da so zem* Ijedelci največja stranka v državi. Ne mo* remo jih ignorirati, a še manje da jih iz* zivarno in preganjamo. Tako bi jih naga« njali na levo h komunistom in anarhistom, kar bi imelo za nas naj-usodnejše posledi« ce.. Z ostavko Ljapčeve vlade je dana vla* dar ju možnost, da po svoji modrosti in uvidevnosti razreši gordijski vozel te tež* ke notranie državne krize. Po vsej priliki bo kralj Boris žc jutri začel s konzultaci* jami. Prvi pride na vrsto dosedanji predsednik narodnega sobranja, Naidenov. kateremu bodo sledili predstavitelji parlamentarnih strank, katere so se večinoma že vsaka za« se na svojih sestankih bavile s tem vpra« šanjem, aH pa se še pobavijo ž njim. Kar sc tiče demokratov (vodja Malinov). so pač gotovi, da se nova vlada ne sestavi brez njih. Tsto velja seveda tudi in v prvi vrsti za »Demokratičeski Sgovor«. Liberal« ci=kjorčevci so imeli tudi včeraj sestanek, po katerem se jc njihov vodja Heorgij Pe* trov dalie časa posvetoval z Malinovom. Drugo liberalno krilo (Smilov*Stater) je tu« di že določilo svoje smernice za poročilo kralju. Zenulicdelci določijo danes svoje« ga predstavnika za razgovor s kraljem, do* čim so s^cijilni demokrati že določili Pa* stuhova. Radikalna stranka pa je za d"nes brzojavno sklicala svoj izvrševalni odbor. Kakor se splošno misli, bo vladar ponu* dil sestavo nove, volilne vlade Malinovu, o katerem se pa z druge strani trdi, da nikakor ne želi stopiti v osebne stike z Ljapčevim, kar seveda izključuje vlado dc« mokratov in »Sgovora«, pa naj je pover« jen mandat Malinovu aH Ljapčevu. Za Ljapčeva se meni, da bi v primeru odpo* vedi demokraov stopil v stik z nac. libe* ralci krila Similova, a če bi se njemu ne posrečila taka koalicija, pa bi kralj po« veril mandat za sestavo nove vlade Can' kovu, a morda tudi dosedanjemu finančne« mu ministru Molovu. Če pa bi niti to ne uspelo, pa bi Ljapčev dobil mandat za se« stavo nove vlade »Demokratičeskega Sgo» vora«. Kar je najbolj čudno, je pač dejstvo, da se poziv zemljedelcem za vstop v vlado smatra za popolnoma izključen. Zemlje* delci so pač — »izdajice«, kakor jih ne« prestano, čeprav po krivem, nedokazano obrekuje tisk »Demokratičeskega Sgovora«. Malinov naj bi zato dobil mandat za se« stavo nove vlade, ki naj bi bil omejen na demokrate in »Sgovor«, da bi ne mogel pri« tegnvti tudi zemljedelcev, a da bi dobil ne« omejen mandat, po katerem bi mogel se« staviti čisto opozicijsko vlado z izključe« njem »Sgovora«, se zdi čisto neverjetno. Tako je torej položaj do skrajnosti ne« jasen in vsa bolgarska javnost z nepopis« no napetostjo pričakuje odločitve, ki jo prineso najbližji dnevi. I Samo še danes ob 4., 7, in 9« uri! Vsak občuduje z navdušenjem čarobni velealpski govoreči film Sin planin LOUIS TRENKER v glavni vlogi in z njim najboljši filmski umetniki Kot dopolnilo Ljubica Strozri poje »Ave Marijo« Samo še danes! Tel. 2124. Odškodnina za opustošenja po D' Annunzijevih legijo-narjih Sušak, 21. aprila, n. Davfna uprava na Reki je opozorila sušaško mestno načelstvo, da še vedno mnogo jugoslovenskih državljanov ni dvignilo denarja, dolorenega kot odškodnino za škodo, storjeno po D'Annnnzije-vih legijonarjih. Vsi prizadeti se pozivajo, da dvignejo prisojene jim zneske najkasneje do oO. junija t. 1.. in sicer pri reški podruaiici >Banra d' Italiac, Tatvine premoga na gorenjskem kolodvoru pred sodiščem Sedem železničarjev obtoženih, da so prodali 292 ton režijskega premoga zasebnikom Ljubljana, 21. aprila V porotni dvorani se je danes ob 8.30 pričela velika razprava proti 7 železničarjem zaradi uradne poneverbe in 2 civilistoma, ker sta jim dajala potuho. Za razpravo je vladalo med železničarji veliko zanimanje, kar je pokazal velik naval k razpravi. Dvorano so napolnili večinoma železničarji, železničarski upokojenci in njihove žene. V klopeh je bil pravcati drenj kakor pri svoječasnih porotnih razpravah. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, a sodnika sta bila gg. Anton Avsec in dr. Kobal. Kot državni tožitelj je fungiral g. Branko Goslar, obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Milan Korun, dr. Celestin Jelene, dr. Vladimir Pegan, dr. Janko Žirovnik, dr. švigelj, Milčinski, dr. Zitko in dr. Kreč. O zadevi smo že svoječasno obširneje poročali. Lani 25. aprila je mestni doho-darstveni urad na Bleiweisovi cesti ugotovil, da je neki prevoznik iz Zg. šiške razvozil z gorenjskega kolodvora premog za stranke na podlagi starega tovornega lista. Zadevo je mestni dohodarstveni urad prijavil postajnemu načelniku gorenjskega kolodvora, ki je o tem obvestil železniško policijo. Uvedena preiskava je dognala, da je 24. aprila lani dospel v Ljubljano na gorenjski kolodvor tovorni voz št. 436.715, naložen s 15.000 kg premoga. Poslan je bil s postaje Zagorje ob cšavi za kurilnico gorenjski kolodvor. Obtoženci so pošiljko naslovili na privatno stranko in začeli 25. aprila premog razkladati. To odkritje je dalo železniški policiji povod za nadaljnja poizvedovanja, ki so prinesla na dan še druge slične manipulacije pri razkladanju režijskega pi-emoga. Obtožnica pravi, da je bilo od septembra 1927 do januarja 1930 železniški upravi na ta način utajenih 18 vagonov ali 292 ton premoga v vrednosti 64.564 Din. Vsi obtoženci so zanikali vsako krivdo. Trdili so, da so prodajah režijski premog, ki jim gre po obstoječih predpisih kot del njihovih prejemkov. Zasliševanje obtožencev je trajalo od 9. do 13. Nato je bila razprava prekinjena do 15.30. V splošnem so vsi odklanjali na železniški direkciji podane priznalne izjave, češ, da so to storili pod pritiskom Razprava je v vseh podrobnostih obravnavala manipulacije s tovornimi vozovi. Popoldne je bilo zaslišanih 15 prič. Mnoge priče so razbremenilno in ugodno izpovedale za obtožence. Razprava ob 22. še nI končana. Sodba bo proglašena verjetno šele po polnoči. Beograjska trošarina in vodovod Kaf so za prestolnico trošarinski predmeti — Novi rezervoarji za milijone litrov vode — Potrebe naglo naraščajočega mesta Beograd, 21. aprila. Naredba o beograjski mestni občinski trošarini je stopila v veljavo pred par dnevi, ko jo je odobril finančni minister sporazumno s predsednikom ministrskega sveta. Kakor znano pobira v zmislu odnosne-ga sklepa mestnega občinskgea odbora beograjska občina trošarino samo od luksuznih predmetov in alkohola, dočim so vse ostale življenske potrebščine proste trošarine in se je namesto te uvedla mestna občinska doklada na osnovne davke. Naredba določa, da se noben trošarinski predmet ne more izročiti svobodnemu prometu ali porabi, dokler ni zanj plačana trošarina, Ne smatrajo se pa kot izročeni svobodnemu prometu ali porabi tisti predmeti, ki se za izvoz odpremijo iz Beograda. Trošarina za trošarinske predmete se plača, ko se vpeljejo v trošarinsko področje za porabo v Beogradu, ali pa če se izgoto-ve v trošar.inskem področju za porabo v beograjskem področju. Od predmetov, ki se izgotove v beograjskem trošarinskem področju iz domačih ali inozemskih uvoženih sirovin, katere niso podvržene trošarini, s< plača trošarina od izgotovljenega predmeta. Od predmetov, izgotovljenih v trošariuskem področju iz sirovin, za katere se je plačala trošarina, se plača trošarina po odbitku od sirovin plačane trošarine. Ne plača se pa trošarina od predmetov, ki se vozijo skozi trošarinsko področje, od predmetov, ki se izvažajo za porabo izven Beograda, od predmetov, ki se uvozijo v svrho predelave v tovarnah, na predmete, ki se odpremljaio v skladišča, in na predmete, ki se vračajo nezacaninjeni. Od trošarinskih predmetov, ki se uvozijo lz inozemstva pobira občinsko trošarino beograjska državna carinarnica. Od predmetov, ki pa prihajajo iz notranjosti, pa jo pobirajo v trošarinskih uradih občinski organi s pomočjo organov finančne kontrole. Tako je torej vprašanje beograjske mestne občinske trošarine končnoveljavno rešeno. Je pa sedaj drugo vprašanje, ki povzroča beograjskim mestnim očetom precejšnje skrbi, namreč: razširjenje mestnega vodovoda, ki je nujno potrebno. Beograd ima sedaj dnevno na razpolago 28 do 30 milijonov litrov vode, torej približno 1250 litrov na osebo, kar bi seveda zadostovalo, če bi bila. vodovodna mreža raztegnjena na vse mesto, kar pa ni, in nikakor ne zadostu;,e niti za najbližjo bodočnost ob tako hitrem porastu mosta, kakor se za.heležuje že vsa povojna leta in se obeta tudi za bodočnost. Zato je nujno potrebno, da občina razširi s v mje vodovodne naprave v Makišu in na Belih vodah, odkoder dobiva pitno vodo, a ravno tako tudi črpalne naprave za savsko vodo, ki se uporablja za škropljenje. Načrt za nova vodovodna dela je že izdelan in se prične tudi že Izvrševati Ker je sredina mesta zadostno preskrbljena se prično dela za napeljavo vode na periferijo. Nad topčidersko cerkvico se že nahaja vodovodna naprava, ki bo dvigala vodo v zbiralnik na Dedinju. Ta bo držal okoli tri milijone litrov pitne vode in okoli tri milijone litrov za škropljenje. Iz tega. zbiralnika bodo dobivali vodo Banjica, Vož-dovac in Pašino brdo. S posebno napravo se bo odtod dvigala, voda na najvišje točke okoliških gr; čev. Razširjanje vodovodne mreže v tem okolišu, ki meri 2000 ha, bo trajalo dve leti. Ni pa v tem načrtu razširjenje vodovodne mreže na Mali mokr lug (Aleksandrova, cesta, za končno tramvajsko postajo pri -Cvetkovi mehani«. Tu se napravi za sedaj nekoliko javnih vodnjakov. Da pa bo dovolj vode za vse razširjenje vodovodne mreže, se morajo razširiti tudi črpalne naprave v Makiču, kjer bodo poleg dosedanjih 30 izkopali še 30 novih vodnjakov in povečali strojne naprave, filtre in zbiralnike. Na Belih vodah pa se zgradi nova centrala. Vsa razširjenja bodo omogočila mestni občini dnevno dobavo 50 milijonov litrov vode. torej povečanje na dvojno do-i sedanjo količino, kar bo zadostovalo tud" za oddaljenejšo bodočnost. Zaplemba katoliškega samostana v čSR Ker menihi že osem let niso hoteli plačati državnih davkov, je vlada odredila zaplembo njihovih veleposestev na Slovaškem Praga, 21. aprila d. Listi obširno poročajo o konfiskaciji posestev katoliškega reda premonstrancev, ki imajo ogromna posestva v Jašiju. Lelesu in Rudni na Slovaškem. Finančno ministrstvo je namreč ugotovilo, da samostanska uprava celih 8 let ni plačala predpisanih državnih davkov. Kljub ponovnim pozivom samostan ni hotel plačati in finančni minister je zaradi tega odredil konfiskacijo vsega premoženja. Intervencije gotovih cerkvenih krogov so ostale brezuspešne, ker se je ministrstvo postavilo na stališče, da je država itak postopala skrajno tolerantno, ko je celih osem. let čakala, kdaj bo samostanska uprava izpolnila svojo dolžnost do države. Vrhu tega je ugotovljeno, da so menihi že od osvobojenja dalje neprestano rovarili proti državi in bili zapleteni v celo vrsto defetističnih afer in so tako mnogo škodovali ugledu in konsolidaciji češkoslovaške republike. Na ponovno intervencijo vatikanskih krogov je finančno ministrstvo končno pristalo na to, da prekliče konfiskacijo, če samostanska uprava najkasneje v roku osmih dni plača ves davčni zaostanek in odmerjeno denarno kazen. Samostanska uprava bo temu prav lahko ustregla, ker ima v budimpeštanskih bankah naložene ogromne vsote in vzdržuje na Madžarskem več duhovnih semenišč. Odločno postopanje novega finančnega ministra je bilo v javnosti simpatično pozdravljeno, ker so dosedanji finančni ministri vedno oklevali in niso iz oportu-nističnih razlogov hoteli postopati proti tem redovnikom. Naloge protiverske akcije v Rusiji Moskva. (Ceps). Pod gornjim naslovom je imel v Moskvi vodja sovjetskih brez« tožnikov Jaroslavskij predavanje na obč« nem zboru »Društva materijalistov«dialek« tikov«. V svojih izvajanjih je med drugim poudarjal, da je treba med maso naroda razširjati tak svetovni nazor, ki bo popol« noma v soglasju z epoho socijalizma. Ja« roslavski je uverjen, da ho bližnja bodoč* nost v zgodovini Rusije stala v znamenju prodiranja komunizma v vse panoge živ* Ijenja in udejstvovanja sovjetskega prebi« valstva. Predvsem da bo nekoliko prihod« njih let izbrisalo vsako razliko med me« stom in selom. Že ob koncu prihodnje petletke, L j. čez šest let. bo dovršeno no« polno uničenje družabnih razredov. Čim bolj pa se bliža ta čas, tem hujša je tudi borba, kar velja zlasti za boj proti veram in cerkvam. V zvezi s tem ie Jaroslavski naglašal, da v mnogih delih Sovjetske Rusije stoje na čelu borbe proti kolektivizaciji ravno pred« stavniki raznih ver. Zato je treba ojačiti protiversko akcijo, kajti »vera ne more umreti sama od sebe«. Vsako prehiteva« nje pa stvari samo škodi; treba je delati na iztrebljenju vere postopoma in polago* ma. V ta namen je potreben skrbno iz* delatn načrt za znanstveno delo v proti« verskem pravcu, treba pa je tudi že sproti ugotavljati vršeči se proces izumiranja vere. Vstaja na Kavkazu Carigrad, 21. aprila, s. Zaradi vedno več* je kolektivizacije poljedcljstva se zelo ši« ri uporniško gibanje v ruskem Kavkazu. Najbolj delujejo uporniki v vzhodnih ge* orgijskih okrajih, kjer se 2000 četnikov bo« ri proti sovjetskim četam. Tudi na zapadu Georgije je položaj zelo napet. V Aser« bejdžanu znaša število vstašev 6000. Po* vsod je prišlo do krvavih spopadov z boli' ševiškimi četami. L'porniki razpolagajo tu« di s topovi in strojnicami. Kongres agronomov Zagreb, 21. aprila n. Dne 23. t. m. se prične v Zagrebu kongres jugoslovenskih agronomov. Na zborovanju bo navzočih okrog 300 delegatov iz vse države. Vremenska nanoved t Zagrebška vremenska napoved za danes: Večinoma oblačno, zmerno hladno, nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Močna barometerska depresija je prešla preko centralnega dela kontinenta ter se je na njenem južnem robu formirala sekundarna depresija, ki je prešla Sredozemsko morje in povzročila pri nas obilno deževje. Nad Atlantikom in severno Evropo je pričel pritisk padalu Temperature so ostale nespremenjene ali pa so se dvignile za 1 do 4 stopinje. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah nejasno, deževno, možnost neviht, temperatura bo padla. Maši kraji in ljudfe Mariborska Glasbena Matica v šabcu Presrčen in časten Šabac, 20. aprila. Iz Kruševca smo došli po večurnem pre* Stanku v prestolnici šele ob polnoči do končne točke naše turneje,_ do babca. Na desnem bregu Sove so nas čakali vozovi in avtomobili, ki so jih dali na razpolago raz* ni privatniki in vojaško poveljstvo. Ker je zaradi pozne ure izostal vsak oficijelni sprejem, so nas takoj porazdelili na stan o* vama. Večino so nastanili v kmetijski šoli, ostale pa pri privatnikih in v hotelih. Tudi tu ni poznala srbska gostoljubnost nobe* nih mej. Premnogokrat so nam odstopili svoje najlepše sobe in spalnice, ki so prav po orijentalsko natrpane z dragocenimi preprogami pirotskega izvora, kjer se ta* ke umetnine izdelujejo kot domača indu* strija. . Tudi v Šabcu smo bili ves čas bivanja gostje občanov. Ker smo bili v nedeljo do večera svobodni, smo si dopoldne ogleda* li mesto in njegove znamenitosti. Mesto je v svetovni vojni zaradi svoje lege blizu avstrijske meje zelo trpelo. Topovi so ga strašno razdejali in sledovi so tu in tam še vidni. Vendar pa napravlja najboljši utis. Časa smo imeli dovolj, da smo spo* znavali običaje dragih bratov. Videli smo ročna dela moških in ženskih in seznanili smo se tudi z raznimi specijalitetami ku* hinjske umetnosti. Pripominjam pa takoj, da ie bila sedaj sezona sočne jagnjetirie. V živahnem razgovoru z gostitelji je po* tekel dan in napočil č?s večernega kon* certa v dvorani Kazine. To je najbolj aku* stvna dvorana od vseh, kjer smo nastopali. Kar se pa tiče razkošnosti in obsežnosti, jo moramo uvrstiti takoj za ono v Oficir* skem domu v Skoplju. Dvorana je bila polna. Najodličnejša družba je bila prisotna. S svojo navzoč* nostjo so počastili Matico komandant me* sta polkovnik Todorovič, komandant pio* nirskega polka polkovnik Drenovac, pred* s c dni k občine Pavlovič, direktor banovin* s'»e železnice B. Stanojevič. starosta Soko* dr. Tafegdjič, mnogo oficirjev, zastop* ti sreskega načelstva, industrijci, trgov* c:. vsi intelektualci, izvajanje programa se je izvršilo brezhibno. Ugajale so vse pes* mi, posebno pa solospevi tenorista Živka zaključek turneje in Mokranjčeva VIII. rukovet, za katero je že poprej vladalo veliko zanimanje. Sploš* na kritika od strani publike je bila zelo la* skava ne*le za Matico samo, temveč za vse Slovence. Ta koncert z nekaterimi lažjimi kompo* zicijami za mešani zbor in nekaterimi na* rodnimi pesmi moškega zbora se je v po* nedeljek popoldne ponovil v dvorani uči* teljišiča v Šabcu za dijake gimnazije in učieljišča. Z navdušenjem je poslušala mla* dina naše narodne pesmi in vsa vzhičena pozdravljala pevce. Neka deklica je poklo* nila gosp. dirigentu šopek svežega cvetja. Matica pa je ves dohodek prostovoljne vstopnine poklonila dijaški knjižnici Matico je nagovoril ravnatelj učilišča Milan Jankovič. Na koncu koncerta pa jc pozdravil mladino naš predsednik pevskega zbora Janko Arnuš. Takoj po koncertu smo se morali pošlo* viti od prijaznega Šabca. Občinstvo, po* sebno še dijaštvo, nas je spremilo do obrežja Save. Tudi pri odhodu smo imeli vozila na razpolago. Ko je ladja plula preko Save, so na šabski strani vzplamteli trije kresovi — v znak troedinosti — nam v poslovilni pozdrav. Matica se vrača v Maribor. Častno je končala svojo nalogo. Vračamo se proti domu z neomajno zavestjo, da smo s svo* jim pevskim izletom, kot prvi Slovenci, ki smo ponesli svojo leno umetno in narodno pesem med brate južno od Beograda, ven* dar tudi nekaj pripomogli k medsebojne* mu spoznavanju, k utrjenju domovinskega čuta. k ljubezni do lepega petja in tako izpolnili zopet leno in važno stran v al* bumu svojega delovanja na p-olju pevske umetnosti. * Maribor, 21. aprila. Danes ob pol 12. so prispeli preko Za* greba pevke in pevci naše Glasbene Ma» tiče po lOdmevni turneji po bratski srbski zemlji, vsi sveži in čili, polni navdušenja nad prekrasnimi doživljaji povsod, kamor so prišli. V imenu mestne občine jih je pozdravil in jim čestital g. podžupan dr Lipold. Zbralo se je lepo število svojcev in drugih Mariborčanov. Pomoč družinam brezposelnih rudarjev Razdelitev prispevka 50.000 Din akcija Trbovlje, 21. aprila. Kakor smo poročali, je banska uprava takoj nato, ko se je pri njej zglasila de* putacija rudarskih strokovnih organizacij in delavske zbornice, nakazala fondu za brezposelne rudarje prispevek 50.000 Din. Tri sedanji hudi in dolgotrajni krizi je ta pomoč za silno bedne rudarje v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku sicer res le kaplja v morje, banska uprava pa je pri pičlo od* merjenih sredstvih za nujne pomoči ven* rfarle pokazala dobro voljo, da pomaga naj* večjim revežem. Zaradi razdelitve te podpore se je vrši* la v trboveljski občinski pisarni konferen* ca, katere so se udeležili župan g. Vodu* šek, rudarski glavar dvorni svetnik inž. Stcrgar, ravnatelj rudnika inž. Pauer ter zastopniki delavstva: Pliberšek, Murn in Bedenk. Konferenca je razdelila podporo takole: za rudarje v Zagorju 15.000 Din, za one v Hrastniku, ki zadnje čase sploh ni* so delali, ravno toliko, a za rudarje v Tr* Človekoljubna banske uprave -Kolašic bovljah 20.0000 Din Te podpore se ne bo* do razdelile v gotovini temveč v živilih v približni vrednosti po 100 Din na družino. Kolašice pa so uvedle akcijo v pomoč šolski deci in hočejo predvsem ustanoviti šolsko kuhinjo. Kdor pozna našo šolsko deco, ki je po večini slabo prehranjena in zaradi tega podvržena raznim boleznim mora to plemenito akcijo samo podpirati. Ker pridne in požrtvovalne Kolašice same v svojem, od rudarske krize tako težko prizadetem kraju ne zmorejo potrebnih sredstev, so se obrnile s prošnjo za pomoč tudi do raznih faktorjev. Pri banski upravi in pri ravnateljstvu TPD v Ljubljani sta se že zglasili predsednica šolska upra* viteljica ga Lapornikova in blagajničarka učiteljica ga. Windischerjeva. Od obeh strani sta dobili zagotovilo, da bo akcija Kolašic po možnosti podpirana. Rudniška upirava je obljubila preskrbo in opremo potrebnih lokalov, brezplačno kurjavo, v rudniškem konzumu pa odprt kredit. Ljubljanski most zgrajen na suhem Zanimiva gradba pred regulacijo Gradaščice Obiskovalcem teritorija okrog Mirja in Kolezije se nudi ta čas majhna senzacija: velik betonski most v smeri Groharjeva cesta — Riharjeva ulica čez strugo, — ki je šc ni... Most so pričeli graditi že lanskega av» gusta v zvezi z regulacijo Gradaščice in sicer 20 m od njene struge, ki jo namera* vajo v teku letošnjega leta pomakniti v smeri proti mostu. Delo je v začetku moč* no ovirala talna voda, ki so jo morali spro* ti izčrpati, potem je pa pod spretnim vod* stvom Tomažičevega stavbnega podjetja tako naglo napredovalo, da je že skoraj vse dokončano. Razpetina mostnega loka znaša v notranjosti 9 m, most sam bo širok 15 m in bo tvoril v tem delu izborno zve. zo za pešce in vozni promet med obema stranema Gradaščice. Dosedanja lesena brv, ki je na tem kraju vezala Groharje* vo cesto z Riharjevo ulico, je rabila sa* mo za pešce in bo po premaknitvi struge seveda izginila. Požar zaradi tlečih ogorkov Sovo mesfo, 21. aprila. V češči vasi jc v soboto okrog polnoči pričelo goreti pri posestniku Jožetu Meso* jedcu vnela se je lopa za razno gospodar* sko orodje, kjer gospodinja po navadi spravlja tudi pepel. Tako je storila tudi v paltiče sveta" Pieslanv Koplje se v samem viru 67° C vroče žveplene blatne ko-pelji, združene z velehotelom THERMIA. za srednji stan CYRILLHOF. 5000 sob v mestu. Poceni prehrana, šport in zabava vsake vrste. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. 5763 soboto zvečer. V pepelu se jc nahajalo mnogo tlečih ogorkov, ki jih je ponoči ve* ter razipihal, da" so vžgali lesene lopne ste* ne, nakar je pričela goreti vsa lopa, a od lope se je vnel poleg stoječi kozolček. Od požarnega svita razsvetljena vas je privabila vaščane, ki so se zbudili, k ok* nom in iz hiš. Županov sin je nemudoma pohitel v Prečno klicat gasilce, ki so bili kmalu na licu mesta. Opraviti pa niso imeli več mnogo, ker so ogenj v glavnem poga* sili žc sami vaščani, katerim je najtemelji* teje pomagal padajoč dež. Bila jc žc skrajna potreba, da so ogenj pogasili, ker bi se sicer vnela bližnja hi* ša. Nevarnost je bila za vso vas, ker je stalo goreče poslopje na sredi vasi. almira Kopalno milo ie parfi-mirano s pravim cvet-ličnim sokom. Podpora „Siidmarke" iz leta I909pred mariborskim sodiščem Tožil je zdravnik dr. Majerič Nemca Otona Kosserja iz Ormoža Maribor, 20. aprila. Danes sc je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava o tožbi dr. Otmarja Majeriča, zdravnika v Ormožu proti Otonu Kosscrju, odvetniškemu kan* didatu in posestniku v Ormožu, zaradi klevete. Pravda se je vlekla že vse leto in je vzbujala zlasti v Ormožu mnogo prahu. Dr. Otmar Majerič, sin Slovenca Maje* riča iz Ormoža, je predlanskim otvoril svojo zdravniško ordinacijo v Ormožu. Istočasno se je potegoval tudi za razna zdravniška mesta v Ormožu koroški Slo* venec dr. Čarf. Nastale so potem razne tožbe, ki so se deloma že končale, deloma pa še tečejo Dr. Otmar Majerič je vlo* žil razen proti dr. Čarfu in drugim tudi tožbo proti Nemcu Otonu Kosserju, ker jc ta trdil nasproti dr. Čarfu, da jc dobil dr. Majerič, ki se izdaja sedaj za Slovenca, kot dijak podporo od nemškega društva »Sudmarke«. Dr. Majerič se jc čutil s to trditvijo žaljenega, češ da je neresnična in mu more škodovati na časti, dobrem imenu in gospodarskem kreditu, ker je on, dr. Majerič, slovenskega pokolenja, sc iz* daja sedaj za Slovenca in bi imel zato slabše iziglede za mesto uradnega zdrav* nika v državi, za katero se je potegoval, ako bi bil res podpiran od »Sudmarke«. Dr. Majerič je trdil v obtožnici, da mu je očital toženi Oto Kosser z gornjo trdi* tvijo narodno neznačajnost, ker je bila »Siidmarka« vseskozi nemško društvo, ki je po naših krajih potujčevalo Slovenec. Obtoženi Kosser pa je navajal, da toži* telja dr. Majeriča ni hotel žaliti, ker je on sam Nemec, ampak je izrekel samo resnič* no vest, katero je vedel še iz časov pred vojno, ko je bil uslužben v pisarni pred* sednika »Sudmarke«, odvet. dr. Delpina, sedaj v Leobnu, in da ta trditev tudi ne more biti žaljiva za dr. Majeriča, češ da se je ta ves čas poprej, tako kot gimnazi* jec in pozneje še na univerzi, izdajal za Nemca ter še ob priliki svoje promocije razpošiljal tozadevna obvestila o svoji pro* mociji za doktorja medicine nemška, v gotici tiskana kot dr. Majeritsch. Sodišče je uvedlo obširne poizvedbe in dokazno postopanje Toženi Oto Kosser je predložil potrdilo odvetnika dr. Delpina, po katerem je g. dr Majerič dobil leta 1909 100 kron podpore od »Sudmarke«. Dr. Majerič pa je nato predlagal dokaze, da je le njegov oče dobil leta 1909 100 kron podpore, ker mu je napravila toča veliko škodo in se ga je zato usmilila »Siidmarka«, ne da b' jo za to sploh prosil. Pri današnji razpravi je toženčev oče kot priča izpovedal, da je res dobil leta 1909 potom občine v Ormožu 100 kron podppre, ker mu je na Anino, to je 26. julija 1909, toča pobila streho na hiši. Na zahtevo mariborskega sodišča pa je zašli* šalo graško sodišče okrožnega vodjo »Siid* marke« v Gradcu, dr. Puringerja. ki je kpt priča izpovedal, da je dobil dijak Otmar Majeritsch na osnovi sklepa odborove se« je »Si/dmarke« z dne 24. julija 1909 na lastno prošnjo prisojeno podporo 100 kron. Take podpore pa so se dijakom izdajale vedno le v roke staršev in nikdar direkt* no dijakom samim. Ta podpora je bila torej sklenjena na seji »Sudmarke« že dva dni pred praznikom sv. Ane in torej pred dnem, ko je bila v Ormožu toča. Sodnik g. Kolšck je na podlagi tega do* kaznega materijala obtoženega Otona Kos* serja oprostil krivde in kazni, češ da je doprinesel za svojo obdolžitev dr. Maje* riča popoln dokaz resnice. Tožitc^ja dr. Majeriča je zastopal dr. Komavli, Otona Kosserja pa je branil dr. Reisman. Elektrifikacija Slatine Radencev Radenci, 21. aprila. Elektrifikacija Radencev se po dolgem času vendarle bliža uresničenju. Do sedaj je imelo zdravilišče svojo električno cen* tralo. ki je pa zadostovala komaj lastnim potrebam podjetja. Po dolgotrajnih poga* janjih je pred kratkim sklenilo vodstvo zdravilišča s trško občino Gornjo Radgo* no pogodbo za dobavo električnega toka za potrebe zdravilišča in občine Slatina Ra* denci. Sedaj bo dana možnost, da bodo tudi drugi prebivalci Radencev deležni udobnosti električne razsvetljave. Priklju* čili se bosta lahko tudi vasi Mele in Štra* tovci. Izpeljavo daljnovoda in inštalacij je prevzelo Jugoslovensko Siemes d. d. v Za* grebu. Z delom se bo pričelo v najkrajšem času. Glede na splošno koristnost te napelja* ve je pričakovati, da bodo tudi lastniki zemljišč, preko katerih bo napeljan dalj* njovod podpirali dela, saj bodo zato imeli ugodnost, da se vsak čas lahko priključijo in razsvetijo svoje domove z električno lučjo, ki jo ima na pr. v sosedni Avstriji že skoro vsaka vas Velika zasluga, da je prišlo v tem vpra* šanju do sporazuma, gre gornjeradgonske* mu županu g. dr. Boezu, ki je vodil zadevna pogajanja z veliko potrpežljivostjo in po*-žrtvovalnostjo za napredek okraja. Upa* mo, da bo žel zato tudi primerno zahvalo. Neznana utopljenka Ljubljana. 21. aprila. Ko je odšla davi ob 6- raznašalka časopisov Marija Habičeva, stanujoča v baraki na Cesti dveh cesarjev, od doma, je v Grada-ščici ob Zeljarski ulici opazila kakih '20 metrov nad brvjo ležati v vodi neznano utopljenko. Habičeva je takoj opozorila na to neke pasante. ki so ugotovili, da je v vodi res truplo, na kar so naznanili zadevo trnovski stražnici in je bila utopljenka spravljena po varnostni straži na suho. Okrog trupla se je jelo takoj zbirati več tamošnjih prebivalcev in so nekateri trdili, da gre najbrž za neko Marijo Š. Na mesto je prišla okrog 7.30 komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Maks Jelenec. Komisija ie odredila, da se truplo prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pozneje se je izkazalo, da utopljenka ni Marija Š.. marveč da gre za popolnoma drugo osebo, katere identiteta pa še ni znana. Policija je uvedla že takoj dopoldne vse potrebne poizvedbe, ki pa so ostale do večera brezuspešne. Utopljenko so daktilosko-pirali. Je kakih 40 let stara ženska rjavih las, sivih oči, koničastega nosu in precej pomanjkljivih zob v gornji čeljusti. Oblečena je v črnobelo karirano jopo. rjavo- spodnjo jopico, sivo krilo ter ima na glavi rjavkasto ruto. V vodi je ležala po mnenju zdravnika najbrž šele čez noč, kajti bila je še popolnoma sveža in prav nič objedena od rib. Prav mocoče je. da je utopljenka z \ i-ca ali od nek od iz okolice. Kdor bi iz opisa morda spoznal utopljenko, naj se javi na policijski upravi na Blei\veisovi cesti. Ivanu Gregoriču v spomin Ljubljana, 21. aprila. Spremili bomo k večnemu počitku nad* zamika proge v Ljubljani, Ivana Gregori* ča. ki jc bil'zaradi svoje možatosti in vest* nosti vsestransko priljubljen Rodil sc ie 7. maja 1869 v Ljubljan: na Gradu kot sin jetniškega paznika. Že s 13 leti se je podal k bratu na Dunaj, kjer se je izučil vsega potrebnega za bodoči poklic. Po vojaški službi pri pionirskem polku je vstopil v železniško službo kot progovm mojster v Litji, nakar je še služboval v Pargerskem, Mariboru in okrog 8 fet v Zagorju. Na zadnjem mestu, na progi Ljubljana—Bre* zovica, Vrhnika, je služboval po»mh 14 let. Tu si ie zaradi prevelike vestnosti na* kopal prehlajenje. kar je tudi bilo vzrok prerani smrti. Pokojni zapušča vdovo, dve hčerki, od katerih je ena poročena z železniškim uradnikom, druga pa službuje kot uradni* ca v železniški direkciji v Ljubljani, m sina visokošolca. Bil je dober mož in dru* žinski oče, ki je vzorno vzgojil otroke. Hud udarec je zadel rodbino, ko se ie smrtno ponesrečil pred leti sin Janko, strojevodja bivše južne železnice, pri pre* gledovanju stroja na Savskem mostu pri Sisku, pri čemer je padci v vodo in uto* nil. Vsi, ki so poznali pokojnega Gregorica, ga bodo ohranili v trajnem spominu, po* sebno še železničarji in ožji tovariši, nad* zorniki progovne službe. Pokojni Gregoric je bil vedno vesten in natančen v delu. ter je tudi vztrajal v organizaciji Udruženja jurtoslovenskih narodnih železničarjev m brodarjev ne le kot član. temveč se ie tudi udejstvoval kot zaupnik in propaga* tor. Naj mu bo lahka domača gruda! Vedno naprej! Po Ljubljani in po šiški se razpečavajo pomaranče, zavite v svilen papir z zlato tiskanim prešernim geslom: »Sempre avan* ti!« Provenienca tega žlahtnega sadu (aran* ce, limoni, mandarini — Trieste — Paler* mo * Catania) je s tem pojasnjena. Nehote pa se vrine človeku v misel: Do* ve avanti? Na sever, na vzhod mogoče? Počasi, počasi, caro miol Tukaj je vse za* sedeno in ni mogoče dobiti nobene vstop* niče več: Tukaj smo mi! Hic sumus et hic manebimus. Pač pa je še mogoče prosto kakšno stojišče na galeriji: Tam na jugu, brate, pod vročim afriškim solncem, kjer prezimujejo naše lastavičke in druge ptič* ke (v kolikor ti rep odnesejo). Tjakaj naj bo usmerjen tvoj sempre avanti. Stvar narodne zavednosti in ponosa pa je, da se vzdržimo slasti okusa sladkih pomaranč s provokatoričnimi gesli, ki ža* lijo našo narodno zavest ter jih zavrača* mo: Sempre ritorno! Če ne zadostuje do* mač pridelek za živilski trg, naj se uvaža sadje vsaj iz krajev, ki nam niso ostenta* tivno sovražni! Capi to? Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPtjL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. KULTURNI PREGLED Rnski tisk o kulturnem življenju v Ljubljani. Dobro urejevani pariški ruski tednik -Possija i slavja n stvor je v zadnji številki priobčil oceno Grivčeve študije o Do-f-toievskem in Solovjevu, poročilo o delovanju ruskih učenjakov v Ljubljani ( pri reiner omenja »Jutrov« interview s prof. Spektorskim) in uspelo vprizoritev »Snje-tioručke«. Prof. Lapšin T Ljubljani. Drevi bo prispel v Ljubljano ugledni ruski filozof, vse-uriliški prof. A. I- Lapšin iz Prage. Prof. Lapšin se je v zadnjem času mudil v Beogradu, kjer je na ondotni univerzi priredil tečaj predavanj iz teorije muzike. V soboto bo v Ljubljani predaval pod okriljem Puške Matice o filozofiji glasbe. V Ljubljani ostane več dni. Literarni večer PEN-kluha mladih. PEN-kiub mladih bo priredil v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v beli dvorani Cniona svoj drugi ljubljanski literarni večer. Nastopijo mladi književniki, ki doslej še niso javno recitirali svojih del. Tako bomo na petkovem večeru imeli priliko slišati iz avtorjevih ust pesmi Boža Vodušeka in Alfonza Gispana in prozo Mirka Javornika, dočim bo prozo Rudolfa Kresala čital član ljubljanske drame g. Jan. Obeta se torej zanimiv literarni večer; želeti bi bilo, da bi prireditev bila tako dobro obiskana, kakor je bil prvi večer sredi decembra. Velibor Gligorič, znani beograjski kritik, ki svoje, včasi zelo ostre polemične članke objavlja v posebnih brošurah, je pravkar izdal četrto tako brošuro. V nji se ba-vi s »Srpskim književnim glasnikom r, ki mu je že dolgo trn v peti, z nagrado Cvi-jete Zuzorič Jeji, z novo serijo »Letopisa Matice Srpskes: in z gostovanjem japonskega gledališča ter zaključuje brošuro z nekaterimi glosami. To je poleg daljših beležk g. Milana V. Rajiča »Naše vreme i naši ljudi« (Život i rad, št- 4) najnovejše gradivo za one, ki iščejo pod oficielnim videzom književnosti ljudi, afere in nezadovoljstvo z priznanim in znanim. Knjiga o delu. O problemu dela, o njegovih metodah, kvalitetah, moralni vrednosti itd. jc napisal pedagoški pisatelj Milan §e-vič zanimivo knjigo: ?0 radu i radnieimas. (Izd. zadužbine IlTje M. Kolarca v Beogradu). Spis je posebno za mladino prav vzpodbudno štivo. 0 narodnostnem preporodu in liberalizmu je izšla pri Aleanu v Parizu tehtna knjiga Georgea Weilla: »L"Eveil des Natio-nalites et le Mouvement liberal- (1815— Slovenska knjiga v Buenos Airesu. V Buenos Airesu je izšla knjiga Gvidona I-M. Juga »Izseljenec«*. Na ]48 straneh pripoveduje pisec v živahnem, slikovitem slogu svoje vtiske s potovanja v Argentino. Prijetno in mikavno kramlja o tem, kar je videl in doživel med potjo; v pripovedova- nje vpleta tudi refleksije o najbolj žgočih problemih sodobne Evrope: o fašizmu, o boljševizmu, o nacionalizmu itd., ki jih gleda z očmi malega slovenskega človeka, vrženega po sili v širni svet. Knjiga Gvidona Juga je re«en, literarno spisan potopis sodobnega kova: knjiga, ki je ne odložiš. dokler je ne prečitaš. Vrhu tega diha iz te. daleč na tujem natisnjene slovenske knjige poseben čar eksotičneca kolonialnega življenja- Zanimivo pripovedovanje prijetno izpopolnjujejo ilustracije na posebnih prilogah, tako da je knjiga tudi z vname strani prav spodobna. Piscu, sinu solnč-ne Goriške, želimo, da bi imel s svojim delom popoln uspeh med rojaki, ki si v daljni Argentini ustanavljajo novo domovino in okoli »Slovenskega tednika« narodno-kulturno ognjišče. Vprašanje racionalizacijo postaja tudi pri nas čedalje bolj pereče in o njem razpravljajo vse pogosteje. Na tem mestu smo že zabeležili nedavno v Beogradu izišli spis inž. Miodraga Novakoviča MJacionalizacijn V Zagrebu pa je pravkar izšla brošura dr. Milana Ivšiča »Ideja racionalizacije i nje-zin medjunarodni karaktar*. Dr. Ivšič, ki je profesor Ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu razlasa ideologijo racionalizacije kot sintezo gospodarskih, tehničnih in socialnih interesov ter nastopa zoper enostransko umevano racionalizacijo, ki v praksi čez mero izčrpava delavčeve telesne in duševne sile in obenem zaradi preslabe kupne moči ustvarja navidezno hiper-produkcijo. Ker bo 1. 1932. o Amsterdamu mednarodni kongres za znanstveno organi- zacijo dela (Ju-Na-Ko), utegne spis prof. Ivšiča zanimati pri nas vse. ki iščejo globljih vpogledov v ekonomsko in tehnično življenje. »Zlatorog« v lužiški srbščini. — Ljubko Baiunbachovo bajko o slovenskih planinah je Jan Šur prevel v jezik lužiških Srbov in pravkar izdal v komisijski založbi Smoler-jeve knjigarne v Budišinu. Prevod ni zanimiv samo zaradi tega, ker bo sedaj tudi najmanjši slovanski narod lahko užival Baumbachovo pesnitev o našem Zlatorogu v svojem jeziku, marveč je interesanten tudi zaradi tega, ker se je prevajalec pri svojem delu posluževal poleg izvirnika slovenskega prevoda prof. Funtka. Tako je v lužiški prevod sprejel nekatere slovenske besede, ki jih v lastnem jeziku ni našel ali vsaj ne tako primernih. Šurov prevod se gladko čita, tem bolj, ker se lužiška srbščina tepo prilega formi te pesnitve. Lužiški Srbi so s tem prevodom obogatili svojo književnost, obenem pa so, čeprav preko dela nemškega avtorja, navezali duhovni stik z našo planinsko deželo. »Za prava čovicka«. Cetiri doprinosa o pravima čovjeka i pravima manjina. Pri-redio dr. Ante Banekovič (Zagreb 1931). Bliža se 150 let, kar je veliki Imanuel Kant spisal prvo znanstveno pacifistično delo: »Večni mir«. V njem je za vse čase in narode, za ves človeški rod, v kolikor se udeležuje civilizacije, ugotovil zvezo med politiko in nravnostjo in postavil idejne temelje svetovnega miru. Danes se zdi, da človeštvo vzlic težkim izkušnjam nedavne svetovne vojne pozablja osnovne člove- ške pravice, ki so temelj evropske omike. Celi narodi brezobzirno teptajo najprimi-tivnejše manjšinske pravice. Knjižica, ki jo je sestavil dr. Banekovič. je kratek, n dober pregled današnjega dela na temeliu osnovnih pravic človeka. Po pri redite! je-vem uvodu sledi članek prof. A. Mandel-stamma: »Deklaracija medjunarodnih prava čovjeka«, nato članek lorda \Villonghby-ja Dickinsona o Ligi narodov, zatem prav zanimiva izvajanja prof. Andrea Tibala o sodobnih smernicah manjšinskega gibanja. V nadaljnjem članku premotriva dr. Padi-voj \Valter vprašanje manjšinske zaščite s posebnim ozirom na zaščito jugoslovenskih manjšin v Italiji. Knjižico zaključuje dr. Ivan Brlič s člankom: »Medjunarodno-pravni principi od jučer i danasi:. Dorašeajoei mladini nudimo zjutraj eašico naravne »Franz; Josefove irren-eice«, ki doseza radi tega, ker čisti kri. želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova voda« že pri malih največ težko za-gatenih bolnikih. »Franz Josefova voda« se dobiva v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Spominjajte se slepih! &Crasni plašči in teostumi f ' • *' ;" ter kompleji in obleke za dame. Za gospode pa najmoder-r;: nejši površniki in obleke so po najnižjih cenah v izberi pri FR. LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Domače vesti Netočen prepis Zgodilo se je in so prizadeti hudo uža« ljeni, da so jim bile muke izpraševanja vesti tako podaljšane. Take reči niso vsak« danje in jim prvoaprilske race ne segajo niti do gležnjev. Le pomislite! Korporativ« no sedi pred pravičnim sodnikom ves pe« kovski stan in se ljudje po pravici zanima« jo, kaj bo z njim in kako bo potem z žem« ljicami in rogljički, če posade vse peke na ričet. Po mestu se sliši samo ropot kom« presorja iz Šelenburgove ulice, udarci nor« ca pri frančiškanskem mostu in pogovor o obtoženih pekih -.. Novinarji imajo sedaj senzacijo, toda ne vsi. Eni sede kar z obtoženim stanom na porotnih klopeh in pišejo, da jim kri za« staja za nohti, drugim je pa šlo pomladno brstenjc preveč za kožo in so jo mahnili v b:ržjo naravo po tulipane. Pekovski stan naj pa sam poje vročo kašo, ki si jo je skuhal. Resnici na ljubo bodi povedano, da je pustil peke tako grdo na cedilu samo en poklicni novinar od malega ljubljanskega dnevnika. Drugi so kolikor toliko vestno izpolnili svojo dolžnost. Tisti poklicni je pa odnesel rekord v točnem in vestnem prepi« sovanju. Vrnivši se s tulipani v redakcijo je s kritičnim očesom premotril že v »Narodu« objavljeno poročilo o sodnem dnevu pre« kovskega stanu, pa se je sam vrag zarotil proti njegovi poklicni neoporečnosti. Zgo« dila se mu je namreč pomota v jeziku ali pomenu besed, kar se mu rado pripeti tu« di sicer, samo da posledice še nikoli niso bMe tako fatalne. Vse drugo je po teme« ljitem študiranju razumel in posnel približ« no prav, konec tistega vražjega poročila ga je pa položil na dilco. Glasil se je ta« kole: »Po prečitanem zagovoru predlaga zagovornik, naj se zaslišijo peki posamez« no. nakar se zasliševanje prične in bo tra« jalo gotovo do srede popoldneva.« Zadnji dve besedi bi bilo razumeti tako, ela bo zasliševanje končano sredi popoldneva. On je pa napisal za svoj list takole: »Po preči« tanem zagovoru se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki bo trajalo tudi še jutri (to« rek) in v sredo.« In je zadnji dve besedi razumel tako, da je zasliševal strogi sod« nik uboge peke še včeraj ves dan in da jih bo nehal zasliševati šele danes proti ve« čeru. A peki so bili obsojeni že predvče« rajšnjim ... Je res križ. če človek ne zna točno pre« pisovati + Prvi naši avtorizirani inženjerji-arhi-tekti. Državni tehnični, avtorizacijski izpiti za svobodno vsestransko izvrševanje in-žeiijersko-arlrifktonskesra poklica so se vršili te dni pred posebno izpitno komisijo v Beogradu. V tročlanski komisiji so bili: načelnik občega oddelka ministrstva javnih de! inž. Novakovič kot predsednik, in vse-učiliška profesorja gg. inž. Miovič in inž. Nestorovič. Za izpit se je priglasilo iz vse države 39 kandidatov a izpraševalci so bili precei strogi. Okoli 30 odstotkov vseh kandidatov bo moralo ponavljati izpit. Iz Ljubljane so se priglasili štirje kandidati: inž. arh. Karel Htis in inž. arh. Josip Treb-še. oba sotrudnika v stavbinski tvrdki Jos. Dedek. inž. arh. Dragutin Fatur. profesor na tehnični srednji šoli, in inž. arh. Stanko Rohrman, zasebni arhitekt. Vsi štirje so pi.-ložili izpit iti prejeli diplomo. Našim arhitektom. ki so si tako kot sinovi naše ljubljanske «almae matris« prvi sedaj pridobili omenjeno pravico, dočim smo pred kratkim KINO IDEAL Danes premijera ob 4., pol 8. in 9. uri WILLY FORST, WALTER JANSEN, DIANA KARENNE v pretresljivi drami »Usodne rože" (Čuvaj se bele rože iz Ravensberga) Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 21. aprila 1931. Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatui j, 4. relat:vno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin S padavine « mm Ljubljana:?. 752.8, 6.4. 96, S\V 1, 10, dež. 19.6. Maribor: 7. 751.7, 6.6, 97, N\V4, 10, dež. 22.2. Zagreb: 7. 752.2, 8.8, 94, S\V2, 8. dež, 13.2. Beograd: 7. 752.4, 9.8,_76 SE 10. 6. dež, 2.3 Sarajevo: i. /51.3, 12.7, 88, El, 10, dež, 4.3. Skoplje: 7. 758.4, 12.8, 85. N\V2, 8, —, —. kumbor: 7. 752.9, 14.7, 99. E6. 10, dež, 22.3. Split: 7. 752.4, 11.0, 96. NWl, 10, dež, 5.4. Rab: 7. 754.3, 8.1, 89. tiho. 10, dež. 45.2. Vis: 7. 752.2, 7.9, 94, N4, 10. dež. 14.5. Mostar: 7. 751.6, 12.8, 97, tiho. 10, dež, 04.1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 9.0, v Mariboru 9.1, v Zagrebu 11.0, v Beo« gradu 21.6, v Sarajevu 15.2. v Skoplju 17.4, v Kumboru 17.6, v Splitu 11.0, v Rabu 15.2. v Visu 15.0, v Mostaru 14.8; najnižja v Ljubljani 5.4, v Mariboru 6.2. v Zagrebu 8.2, v Beogradu 8.6, v Sarajevu 10.2, v Sk/>plju 9.1. v Kumboru 11.2, v Splitu 10.2, v Rabu 8.0, v Visu 7.8, v Mostaru 10.0. Soinee vzhaja ob 4.59, zahaja ob 18.59, luna vzhaja ob 6.51, zahaja ob 23.53. videli na razstavi sodobne jugoslovenske arhitekture v umetniškem paviljonu Cvete Zuzoriča v Beogradu njihova dela med najboljšimi, moremo le kar naiskreneje čestitati. Uspeh je tem pomembnejši, ker ga je bilo ravno njim precej težje doseči, kakor ostalim kandidatom. Ravno od njih. k: so se že v javnosti izkazali kot odlični praktiki se je zahtevalo tudi odlično teoretično znanje, pri čemer pa prihaja v poštev kolikor toliko razlika med beograjsko in ljubljansko šolo. * Smrt marljive prekmurske prosvetne delavke. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Tukaj ie umrla po dolgotrajni hudi bolezni učiteljica gospa Pavla Hribarjeva. Pokoi-nica je osem let delovala v Prekinurju kot marljiva prosvetna delavka. Na zadnje je bila prideliena v pisarno sreskega šolskega nadzornika. Po želji pokoinice so odpeljali njeno truplo v ljubljeno Gorenjsko. Ko pogrebu pokoinice v ponedeliek so sc zbrali Sokoli, tovariši učitelji s šolsko mladino in mncgo občinstva. Lepo žalno svečanost je motil dež. vendar je imela pokojna sestra lepo postednje slovo. Starostu Sokola brat Si kič se ie v ganljivem govoru poslovil od nje v imenu Sokola. Nepozabni pokrjnici naj bo lahka domača žemljica! Soprogu, vnetemu sokolskemu in prosvetnemu delavcu v Prekniuriu. naše iskreno sožalje! * Razpis službe. Kr. uprava dravske banovine razpisuje mesto uradniškega pripravnika s pravniško fakultetno izobrazbo. Mesečna plača znaša 1800 Din z eventue'-no rodbinsko draginjsko doklado. Prostie vložiti do 9. maja 1931. pri baltski upravi v Ljubljani. * Motornih vlakov na progi Kamnik— Ljubljana ne bo. Na nedavni kamniški občinski seji ie poročal g. župan o uspehu intervencije za uvedbo motornih vlakov. Akcija ni uspela. Direkcija pravi, da voz šp sploh ni in zaenkrat še odpade vsaka kombinacija. Proti vhajanju nalezljivih klic potom ustne dupline Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, veli-kega zavojčka Din 15.—. * Lovski blagor. Lepega divjega petelina je ustrelil 20. t. m. na Vrhniki znani velenidustrijec iz Novega Sada gosp dr. Dundierski Uedeon. ki je bil gost predsednika SLD dr. Lovrenčiča. . * Novi grobovi. Včeraj zjutraj je v Trbovljah umrl od kapi zadet rudar Ignac B e n e g a 1 i j a. ki je bil v sa leta zvest naročnik »Jutra«. Pokojnik je bil znan kot dooer in vesten delavec, priljublien pri tova rišili in predstojnikih, ki so niu kot veščemu rudarju po-veravali včasih najodgovornejša dela. Star ie bil šele 53 let m zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Na Rakeku je nenadoma preminil g. Viktor Dralka. upokojeni šumar. Položili so ga k večnemu počitku v ponedeliek popoldne. — _V Grižah je umrla v ponedeliek v starosti /1 let posestnica ga. Eliza KIo-arj e v a. Po—b bo dan«s dopoldne ob 10. na župno pokopališče. Pokoinica ie bila mati odvetnika g. dr. Frana Kloaria v Kozjem. — V Zagorju ob Savi ie VVeinber-gerjevi družini umrl sin Jožko. Pokopali ga bodo jutri ob 16. — V Mariboru sta umrla ga. Ana S a v k o v i č e v a. roiena Zaklan, v starosti 30 !e+ - bivši kovaški moister Josip S te tančic, star 70 let. — Pokoi-nim blag spomin, žalujočim naše iskreno sozaiie! * Važno za vinogradnike. Z namenom, da se uvedejo dobre vinogradne škropilke in žveplalniki, bo oddala kraljevska ban-ska^ uprava potom kmetijske družbe, skladišče Maribor, večje število subvenciiskih Mick o v, h škropilk in Platzovih nahrbtnih žvenlalnikov kmetijskih organizacijam v vinorodnih krajih za polovično ceno. Celotna cena Flickove škropilke znaša 700 dinarjev, Platzovega nahrbtnega žveplal-nika pa 640 Din. S 5 Din kolkovane prošnie ie vnžiti preko pristojnega sreskega načelstva najkasneje do 30. aprila t. I. kraljevski banski upravi dravske banovine kmetijski oddelek v Ljubljani. * Zeleno prerepljsmje šmarnice. — Kr. banska uprava je izdala tale razglas o zelenem precepljanju šmarnice: Vinogradništvo dravske banovine trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice. ki se je močna razpasla med vojno in po vojni. Gospodarski interes banovine, kakor tudi zdravje naroda zahteva, da se šmamica iz vinogradnikov čimprej iztrebi. Da se to omogoči se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju z dobrt-mi domačimi vrstami. Da se zeleno preeep-ljanje šmarnice čim bolj razširi se bodo dajale nagrade v znesku Din 0-50 za uspešno precepljen trs. V ta namen naj preriloze vinogradniki, ki so precepili šmarnico v tekočem letu s plemenitimi sortami v izrazito vinogradnih jK)ložajih preko sreskega načelstva kraljevski banski upravi v Ljubljani nekolkovano prijavo števila trsov na katerih se je zeleno precepijanje posrečilo do 15. JUTRI PREMIJERA! JUTRI! JUTRI! Bichard Tauber „VELIKA ATRAKCIJA" septembra 1931. Resničnost podatkov mora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da se je po svojem zastopniku na licu mesta prepričal, da v prijavi navedeno število uspešno precepljenih trsov odgovarja resnici. Nagrade se bodo izplačale do višine v to svrho določene vsote. Po 30. septembru prispele prijave se ne bodo upoštevale. + Vzroki požarov na deželi. G. Janko Lipnik, dimnikarski mojster, nam piše: Skoro dnevno čitamo v listih o velikih požarnih nesrečah na deželi. Silni element uniči kmetovalcu včasih vse stavbe in vse premičnine, večkrat pa zahteva tudi človeške žrtve. Tu pa tam res povzroči požar zločinska roka. pri večini požarov pa so vzrok požarnih nesreč nesrečniki sami. kakor tudi krajevna oblastva. ki premalo pazio na izvrševanje požarnih predpisov. Iz lastne prakse in izkušnje mi je znano, da nastajajo taki požari zaradi vnetja sa? v neometenih dimnikih. Kmetje se večkrat uprejo. ko pride k njim dimnikar ter mu pod raznimi pretvezami branijo oinestl dimnike. Pripeti se. da saje. ki se vnamejo. zanetijo z iskrami ogenj tudi na sosednjih poslopjih. Predvsem bi bilo torej potrebno. da pristojna oblastva omogočijo dimnikarjem boli redno izvrševanje n.rh.i-vega težkega poklica, ker zamore le dimnikar ugotoviti nedostatke in na te opozoriti gospodarje in oblastva. Le če ima dimnikar svobo"den dostop do vseh v poštev prihajajočih objektov, ga more zaradi morebitne malomarnosti oblastvo klicati na odgovor. Čudno je pa tudi dejstvo, da se še danes najdejo kmetje, ki za primer požara niso sploh ali ne zadostno zavarovani. * Smrt malke Milic. V ponedeljek popoL d"e so pokopali v Beogradu 85-letno mater četaškega vojvode majorja Voje Tan-kosiča. ki ie igral tako važno ulogo v nacionalni revoluc;:' našega naroH- tu i i mati njegova, splošno znana majka Milja, ima veliko zaslug za našo nacionalno stvar. Dobra starka ni vzgojila samo junaškega sina. temveč je dajala tudi drugim najlepši zg'ied zavedne Srbkinie in ' '■»Slovenke. Pokopali so jo ob veliki udeležbi prebival, stva in sam patriiarh ie govoril ob nien! krsti v cerkvi Med drugim je dejal: »Dobra majka Mil ia. ti nisi bila samo vzorna Srhkiuja. temveč tudi plemenita nasproti vsem srbskim sinovom. V borbi za domovino si igrala veliko vlogo, ker si vsem borcem podžigala vero v zmago. Tolika je bila tvoja ljubezen do domovine, da so tvoje vrline tudi sedaj v Jugoslaviji vsem za vzor in spodbudo. Velika si bila po duši in to ie tvoja nesmrtnost.« — Globoko ginjeni so bili vsi pogrebci. Iz cerkve do ffroba so nosili krsto nekdanji četaški vojvode Dule Dimitrijevič. Birčanin. Ranko-vič iz Skoplja in drugi. Na grobu je toplo govoril v slovo vojvoda Dule. * Opozorilo kupujočemu občinstvu! Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja občinstvo v mestu jn na deželi, da prodajajo v zadnjem času pri privatnih strankah (oo hišah) sumljive osebe v veliki množini blago za obleke. Tako ponujanje je v zmislu obstoječih predpisov strogo prepovedano. V izogib nepotrebnih posledic se občinstvo opozarja na to nedovoljeno ponujanje blaga ter vljudno naproša, da vse take prodajalce blaga naznani bližnjemu stražniku ali orožniku. * Samo še kratek čas razpošilja založba »Luč« Ljubljana 1.. poštni predal 171, pesmi Srečka Kosovela. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici. * Novi uradniški zakon ie izšel v slovenščini pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Broširan velja 22 Din. v celo platno vezan pa 34 Din. Poštnina ie 2 Din. + Ne sme v krčmo. Načelstvo Ijutomer-sko-radgonskega sreza razglaša, da po obsodbi ne sme zahajati v krčme od 9. maja 19.31 do 9. maja 1933 Gajsler Anton, rojen 190". bivajoč v Sto.govcih štev. 6. čevljar po poklicu. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna .los. Reich. Iz Ljubljane u_ Angleški igralci so včeraj ob pol 10. z velikim zadovoljstvom zaradi uspele predstave zapustili Ljubljano in se odpeljali v Zagreb. Vse jim je ugajalo, prijazno Pa so nasvetovali. naj se v Ljubljani nikar ne skušajo nasproti tujcem navijati cen, ker bo solidnost le v naš prid. Angleški igralci imaio pač mnogo izkušenj na potovanju po Evropi... u— Redna javna seja občinske uprave ljubljanske bo v četrtek 23. t. m. ob 17. v mestni dvorani. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila finančnega, gradbenega in personalno-pravnega odseka. Na tajni sei bo med drugim poroča! personalno-pravni odsek v rešitvi pritožbe ministrstva za trgovino in industrijo glede daljnovoda Kranjskih deželnih elektrarn od Črnuč cio Domžal in o raznih personalnih zadevah. u— Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo danes ob IS. nadaljeval v zbornični dvorani univerze svoja javna predavanja o socioloških in ekonomskih osnovali moderne družabne reforme. u— Iz gledališča. Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« ponovi drama drevi. Še jNAČRTEj [PRORAČUNE., OBRAČUNE| |TkHN.NA^LTC,INTER3LR,n0BIL]£rT&fc !T£MNtCNi BIRO ARM.IVS\N ZUPANI iLJUBLmvg^DiTCE 43.TLLŠŠ ZA BIRMO si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov pri najstarejši tvrdki LUD. ČERNE LJUBLJANA, \Volfova ulica štev. 3. 5691 Botirjols daruje Pri svojem liferantu dobite stekleničico parfuma sSOIR DE PARIŠ« v mignem emajlnem etuiju ZASTONJ, ako kupite škatljico pudra »SOIR DE PARIŠ« za ceno 33 Din. 157 Podaljšano do 31. maja. SLAVKA PIRC roj. KOCIJANČIČ VINKO PIRC tovarnar Ljubljana poročena 20. IV. 1931. Lipnica ta mesec bosta v drami dve premijeri in sicer misterija o življenju in smrti bogatila »Slehernika«, ki ga je priredil za na§ oder Oton Župančič, nato pa tridejanske igre »X. Y, Z«. — V operi se bo drevi ponovila Rimski-Korzakova opera »Snegurč:-ca«. Naslovno partiio noje ga Ribičeva. u— Premijera veseloigre »Gospod senator« bo v soboto na Šentjakobskem odru. Isra je siccr že starejšega datuma, vendar vsebuje toliko finega iu naravnega humorja. da gledalec ne pride iz smeha. Pri predstavi sodelujeio dame Baranova. Bučarjeva. Kramerjeva in Pirčeva ter gg. Košak. Karus. Kune. Lavrič. Leder in Škerli. Vstopnice pri g. Milošu Karničniku na Starem tr«*u. u— Nov kulturni zvočni film ZKD: »Submarina«. Danes ob 14.15 bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici premijera zvočnega filma »Submarina« ali ^Katastrofa podmornice SU 44«. V velenapctih pr;-zorili nam predočuie film blazni strah ujetnikov morja v tesnem jeklenem trebuhu potopljene podmornice. Odrezani ud sveta vidijo nesrečni mornarji svojo propast m le mala iskrica upanja na rešitev iim t!: v obupanih srcih. V glavnih vlogah tega krasnega filmskega dela nastopata znana filmska junaka Victcr Mc Laglen in Ralph Graves, pri snemanju pa ie sodelo-\ai.i ameriška mornarica. Film najtoplcjc priporočamo. Vstopnina je globoko znižana. u Čajanka na Taboru. Dne 26. t. m. ob pol 16. bo akademija sokolske dece na Taboru. Nastopijo naši najmlajši Sokoliči. da pokažejo, česa so se naučili in koliko so jim koristile vaje v sokolski telovadnici v zimskem času Spored akademije bo zelo pester in bo obsegal poleg novih rajalnih nastopom in vaj tudi recitacije in prizore. Po nastopili bo postregel Sokol svoio de-co in vse navzoče na čajanki, ki bo slovesen zaključek sokolskega dela v telovadnicah ter začetek krepitev telesa in gojitev duha na prostem. Sokol na Taboru upravičeno pričakuje, da bodo posetil! prireditev nele starši nastopajoče decc, temveč vsi, ki iim ie razvoj naše dece pr! srcu. u— Veliko Hiindlovo oratorijsko delo »Samson« bo podala »Sloga « 4. 111313. v Un ionu »Samson« ie veledramatično delo, ki prekipeva sile in svežosti. Obsega ves večer. u— Dne 1. maja bo III. simfonični koncert. ki ga priredi uprava Narodnega gledališča. Po sestavi programa bo ta koncert v resnici prvovrsten. Na vrsti sta dve novi slovenski deli: Osterčeva suita za vc-Jiki orkester in Adamičeve 3 legende za ženski zbor s spremljevanjem orkestra. Dalje bo izvajal orkester Glazunovo simfonično pesnitev »Stjenka Razin«. ki je eno največjih simfoničnih del slavnesra ruskega skladatelja. Sklepno točko pa tvori kan-tata^ za soli in mešani zbor »Skušnjava v puščavi«, delo češkega modernega skladatelja Kričke. Orkestralne skladbe dirigira kapelnik Štritof. skladbe, ki so napisane za zbor in orkester, pa ravnatelj Polič. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah se že dobe v Matični knigarni. u— Ljubljanskim pevskim društvom (mešanim zborom)! Po sklepu uprave Hu-badove župe JPS bomo peli na Fleišmano-vi proslavi 7. iuniia v Beričevem (povodom I. župnega zieta) J. Eleišnianov »Himnus na Vodnika« v priredbi dr. Pavla Kozine za mešani zbor z baritonskim in tenorskim selom; Skladba izide v II. zvezku letošnjih »Zborov«, zbori nai si io takoi nabavijo in naj jo naštudiraio. Parti-ture se dobe pri upravi »Zborov« po 1 Din komad. u— Pevkam in pevcem Ljublj. Zvona. V sredo zvečer skupna vaja. Nihče ne sme manjkati! Smo pred nastopom! Odbor. u— Plinska kuha. Drevi ob 20. se bo vršilo v šentjakobski šoli (vhod iz Florijan-ske ulice) predavanje v zvezi s poskusuo kuho na plinu. Na to brezplačno predavaje in pokušnio jedil vabi mestna plinarna ki se zanimajo za plinsko vse gospodinje, kuho. u— Mestna redni dražbi za zastavljalnica bo imela v septembru 19.30 zastavljene dragocenosti (zlatnino, srebrnino -In dragocenosti) dne 6. ma'R. za efekte (perilo, stroji itd.) pa 12. maja 1931, vsakokrat ob 15. uri v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. _ u— Ljudsko štetje se tudi v Ljubljani bliža koncu. Razen iz petih so zbrani popisi iz vseh mestnih okrajev in bo rezultat znan najbrže pojutrišnjem. u— Na kabel je zadel. V Šelenburgovi ulici, kjer razrivajo beton kakor zobozdravniki gnil zob. je sinoči okrog 20. domala nastala nesreča. Vrtalec je zadel ob vhodu Knafijeve v Šelenburgovo ulico ob električni kabel. Močno ga je streslo in švignil ie plamen, nakar ie sledilo tlenje. ki so ga pa pravočasno zadušili in stvar spravili zopet v red. Vrtanje traia od jutra do 23. ponoči in ie vedno polno občudovalcev. u— Tramvajska dela v smeri proti Glin-cam. Dela za tramvajsko prego na Tržašk: cesti so tudi v zadnjih dneh v polnem razvoju. Tirnice so položene že od Tobačne tovarne in ie tamkaj tudi že nasuta in povaljana cesta, kakor ie bilo treba. Napredovala so močno že tudi dela na Rimski cesti, ki so jo razkopali že skoro do vogala Gorupove ulice. Zdaj nas:pa.io in utriu-jejo temelje, ki obstoji enako, kakor "ie ni7.dol po Tržaški cesti, iz podpečkega kamna. V prihodnjih dneh, ko bodo zvalia-li kameniti temelj, bodo začeli že s polaganjem tračnic tudi po Rimski cesti. Pozneje začno s pripravljalnimi deli skozi Gradišče, da se na ta način združijo z delavci, ki so pričeli predvčerajšnjem z razkopavanjem Šelenburgove ulice. u— Tatinski drobiž. Iz barake ob Pokopališki ulici je odnesel te dni neznan dol-goprstnež na škodo stavbnega delovodie Jakoba Kalca in nekih zidarjev več različnih stvari v vrednosti .300 Din. Mesarskemu mojstru Karlu Južniču je z Gallusovega nabrežja odpeljal tat ročni voziček, vreden 800 Din. Hlapcu Rudolfu Babniku, zaposlenemu pri Rajku Turku, je nekdo ukradel iz hleva na Vidovdanski cesti dva suknjia in nekaj drugih predmetov, vrednih 410 Din. Iz Celja e— Mestni kino. Drevi ob pol 21. »Polkovnik Švec«. Dodatek 2 zvočni enodejan-ki. Ob pol 17. predstava za šolsko mladino. e— Le še danes in jutri do opoldne lahko obnovite srečke V. razreda drž. razr. loterije. Po tem roku bodo vse neobnov-ljene srečke prodane drugim interesentom. e— Na L.iudskem vseučilišču je predsnoi-njim predava! profesor g. dr. Ljudevit Pivko o mesijanizmu med Slovani. Obravnaval je razlike v duševnosti m življenju slovanskih narodov ter vzroke, zakaj sc je mesijanizem -•oiavliai baš med PoljaKi in Rusi. Na mnosrih impozantnih primerih ie pokazal, kako so največji misleci in pesniki med njimi, izhajajoči iz naroda zlasti v dobi narodnih ponižanj, bili idejni graditelji kulture 'n bodočnosti vsemu človeštvu. Polni vere v zmagovito silo pravice in končno premoč človečanstva nad vsako fizično silo so vselej mirno gledali v bodočnost. SHajno predavanje je izzveneli v konstataciji, da ie Slovanom najpotrebnejša duševna okrepitev Občinstvo ie z največjo pozornostjo sledilo izvajanjem g. predavatelja, ki je posegel zelo s:oboko in z veščo roko v težavni problem. e— Hmeljarska prodajna zadruga, ki je bila nedavno ustanovljena in bo ime^a svo? sedež v Žalcu, bo imela svoj prvi občni zbor v nedeljo 26. t. ni. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani hotela »Evropa« v Celju. e— Smola betežnega starca. Pri poFcij! se ie zglasil sivolasi kmet Jos;p Ocvirk. doma nekje v okolici in povedal, da je nre.i dnevi neki večer srečal v Celju nekega moškega, ki ga ie povabi! iz usmiljenja čez noč v svoje stanovanje, ker Ocvirk ni iitiei prenočišča. Zjutraj je Ocvirk vstal in odšel v mesto, pri svojem dobrotniku r>a ie shrani! nahrbtnik, v katerem je imel jazna živila. Ko se ie pozneje hote! vrniti v stanovanje, kjer je prenočil, je žalosten ugotovil, da je popolnoma pozabil, kje stoji hiša. Dobrotnik, ki je prenočil po! gluhega in slepega Ocvirka, nai se zglasi pri mestni policiji. Iz Maribora a— Iz gledališča. Jutri se bo ponovila Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, petek ob 15. bo prva dijaška predstava Finžgarjcve drame »Verga«, v soboto ob 17. pa se bo ponovila pravljična igra »Začarana žaba c. ki je pri premijeri deci izredno ugajala. a— !z pisarne mestnega popisnega od-bora v Mariboru. Pred nekaj dnevi je praška :>Tagespost« pod naslovom Volks-stimmung in Uutersteiermark« med drugim objavila, da je neki popisovalec tako dolgo prigovarjal neki služkinji, da je ta končno vpisala slovenski jezik kot materin na popiisovalnici. Dejansko je stvar drugačna. Njen delodajalec je kratkomalo brez njene vednosti vpisal zanjo kot materin jez/ik nemški, čeprav je doma iz popolnoma slovenskega kraja iu njena mati sploh ni znala nemški. To je služkinja tudi osebno izjavila mestnemu popisnemu odboru, nakar je bila seveda izpolnjena nova popisnica in kot materin jezik vp.isa.n slovenski. Mestni popisni odbor smatra za svojo dolžnost, da ta primer javno ugotovi, ker s tem dokaže, da je službodajalec popisal svojega posla drugače, kakor odgovarja resnici, kar se je mogoče pripetilo še v drugih primerih a— Kino predstave. Grajski kino: od danes dalje i00% nemški govoreči in zvoč. ni velefilm »Trgovci z dekleti lia delu-. — Union kino: od danes dalje 100% nemška govoreča in zvočna veseloigra »Vesela dunaiska deklet^«. a—- Podlegel poškodbam. Dveletni Rudolf Berg'ez, sinček viničarja iz Bistr>'ce pri Dimbušn, ki se je v nedeljo, ko je bil brez nadzorstva igral z vžigalico in zanetil obleko, o čemer je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je včeraj v bolnici kljub skrbni zdravniški pomoči podlegel poškodbam. Tragičen dogodek naj bo staršem v resen opomin. a— Neprevidno ravnanje z orožjem je bilo že ponovno vzrok prav težkim nezgodam. V Spodnjem Jakobskem Dolu je posestnikov sin Rudolf Kocbek iz Vukovske-fra Dola .po neprevidnosti obstrelil svojeea 281etnega prijatelja Leandra Očkrla s samokresom. Zadal mu je več ran na telesu. Kocbeka so včeraj prepeljali v splošno bolnico v Maribor. a— Z voza je padla na cesti bKzu Hoč TOletna posestnica Ana Rajkova iz D<>-brovcev, občina Skoke. Dobila je več poškodb ter si natrla levo roko v zapestju. Ponesrečenko so morali z rešilnim avtom prepeljati v moriborsko bolnico. a— Plaz zidarske sipine je zasul pri gradnji Nassimbenijeve stanovanjske lrše na ogiu Strossmaverieve in Orožnove ulice delavca Ivana Forstnariča. Le z veliko težavo so ga tovariši rešili iz mučnega položaja. Ker je ponesrečenec čutii močne bolečme v desni nosri. so sra morali pre-prepeljati v mariborsko bolnico. a— V dobi brezposelnosti. Dan za dnem •je citati po listih: Borza dela išče nujno •5 viničarjev, 28 hlapcev, 24 služkinj itd. Vsi dobe takoj službo, odziv pa je kljub veliki brezposelnosti zelo slab. Naša kmečka mladina išče pač raje zaslužka po tvor-nicah, 5 t m v porotni dvorani. Vabljenih te nad 100 nrič. Državno tožilstvo bo zasto-p- i dr Dev Za razpravo vlada velik interes zlasti tudi v pravnih krogih. Z Jesenic s— Smrt vzgledne nacionalne žene. Po daljši bolezni jc preminila v nedeljo zjutraj v 69. letu gospa Frančiška Ogrinova. sta« nujoča na Savi pri Jcscnicah. Pokojnica je bila skrbna in blaga mati. dobra gpspo* dinja in nacijcnalna žena. Vsi njeni 6ino* vi. hčerke in zeti so agilni člani jeseniške! ga Sokola, vsi nieni vnuki in vnučiee telo* vadci in telovadke pri sokolskem narašča; ju in dcci. Bodi blagi pokojnici ohranjen svetal spomin, hudo prizadetim preostalim pa naše iskreno spžalje! GOSPODARSTVO — Kpilog h konkur/u beograjske firme .lanoševič- 'Leta 1929 je prišla v konkurz znana beograjska firma Janoševič, ena največjih trgovskih hiš modne stroke v naši prestolnici. Zaradi honorarja, ki ga je zara- branilec (upravnik mase) ie !o ninal konkurzni odvetnik Jelenič v višini 2 milijonov Din, prišlo te dni pri beograjskem sodišču tožbo, ki jo je vložil odv. Jelenič proti odvetniku Pavloviču zaradi žaljer.ia časti. Zadnji je namreč objavil v beograjskem tedniku -Narodnem blagostanju- načelno razpravo o nagradah odvetnikov kot upravnikov konkurzne mase. Ta razprava je povzročila polemiko v beograjskih listih in je novedla do omenjene tožbe odvetnika J?le-niča. S terjatvijo honorarja od 2 milij. Din s • je bavilo tudi beograjsko kasacijsko sodišče! Obtoženi Pavlovič je v omenjenem članku trdil, da se dodajajo primeri, v katerih odvetniki kot upravitelji konkurzne mase brez odobren ja in mimo volje upniškega odbora vlača jo tožbe, vodijo procese itd. sa-i,io da lahko predložijo čim daljšo listo iz-vršonih poslov in da si s toni pridobijo pravico do čim večje nagrade. To trditev je postavil le splošno. Na razpravi je obtoženi Pavlovič izjavil, kakor poroča Politika , da c o je v javnosti že vcepilo prepričanje, da konkurzi otvarjajo le na korist upravnikov mase in da se konkurzni posli namerama zavlačujejo. Odvetnik Jelenič pa se je ...stavil na stališče, da je Pavlovič žalil CLdod odvetniškega stanu. Če je zahteval ho-• rar od 'J milijonov, tedaj je zahteval le — rado za svoj trud. Razprava Pavloviča ni a znanstvena, temveč tendencijozna.^ Po Ijšem posvetovanju je bila razglašena ,/sodba, po kateri je Pavlovič oproščen Krivde in tudi plačila stroškov. = »Skupni pore/, na poslovni promet — Paiiscliahvarenumsatzsteuer«. Po-1 gornjim na-lovom je izšla v založb; Ki-:,;zar-\ š»am-I arskog i izdavačkog d. d.. Novi Sad, kn(iga, ki vsebuje vso tarifo o skupnem davku na p slovni promet z zakonom in odredbo, in sicer dvojezično v srbohrvaškem jez:.ku (ia-t niča) in v nemškem jeziku. Knjiga vsebuje t idi c-bširen in zanimiv Uv*od. k: ga je priredil dr. Slavko Stanič, tajnik trgovsko - industrijsko - obrtne zbornic3 v Novem Sa lu. Ta uvod vsebuje zanimiv komentar o davku samem, o davčni osnovi, o obsegu i:; post.m-ki: davči •■ obveze, o prevalitvi davka, o vodenju knjige izvršenega prometa, o sis oinu odkupa, o načinu in uraiu plačevanja, o kontroli in jamstvu ter o prehodnih naredbah. Korektura tarife skupnega da .ka na poslovni promet. Iz Beograda poročajo, da obstoja po tamošnjih informacijah možnost, da bo finančno ministrstvo še v tem mesecu izdalo razne korekture sedanje tari?e konk-ir bo smatialo da so pritožbe gospodarskih krogov upravičene. Eventualne pritožbe ali želje za i/pr^vnembo tarife morajo torej interesenti reko 200.000. Tudi v Češkoslovaški izkazuje statistika nazadovanje števila brezposelnih delavcev od 344.000 ob koncu februarja na 338.00(1 ob koncu marca. Prav tako je v Avstriji opažati, da ima število brezposelnih delavcev nagibnost k nazadovanju. Seveda pa je pri zaključkih, ki iz-haiajo iz tega preokreia, potrebna se previdnost. kajti ločiti moramo, v koliko je zboljšanje zaposlenosti sezonskega in v koliko konjunkturnega značaja. Devize. LiuVjaiia. Amsteril. 22.845. Berlin 1»->oo — 13.665 (13.54), Bruselj 7.908, Budimpešta 9.9179, Curih 1093.80 — 1096.50' (1095.3), Dunaj 798.05 — 801.05 (799.55;, London 276.35. Ne\vyork 56.765. Pariz 2-2.38, Praga 168.06 — 168.86 (16S.46), Trst 297,62. Zagreb. Amsterdam 22.8130.—22.8730, Dunaj 798.07—801.07, Berlin 13.3230— 13.5550, Bruselj 790.80, Budimpešta 990.29—09129, London 275-93—277.95. Milan 290.70—298.70, Neuvork ček 58.6530—56.S550. Pariz 221.3S do 223.38. Praga 108.00—168-86, (.'urili 1093.80—1096.80. Curih. Zagreb 9.1280. Pariz 20.30, London 25.22625. Newyork 519.23. Bruselj 72.1750, Milan 27-19, Madrid 51.75, Amsterdam 208.55, Berlin 123.60. Dunaj 73.—, Sofija 3.76, Praga 15.3750. Varšava 58.15. Dunaj. Beograd 12.18125 — 12.52125. Berlin 169.03 — ]69.33, London 34.5 — 31.6. Milan 37.19 — 37.29. Ne\v\ork 709.85—712-33, Praga 21.0175 — 21.0975, Curih 13(5.7—137.2. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.75 bi., 7% Blair 83 bi., Celjska 159 den., Ljubljanska kreditna 120 deu., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 den., šešir 75 bi.. Srbske srečke iz 1. 1881 100 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 423 50—424, kasa 423.75—124, za maj 423.50—424, za december 423.75—424. investicijsko 88—89, agrarne 51.25—32.50 8% Blair 93.50—94, 7% Blair 82.75—33.25. 7% Drž. hip. banka 83.50—84.50, /0gg; 225_260- 210—220; »5J 195—200: >6? 180—185: »7* 150—155; »8? 130—135. Otrobi: baški 130 do 135: banaški, slavonski 125—130. + Sontborska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca neenotna; promet 358 vagonov. Pšenica: baška. potiska, šlep. SO kg 162-50 do 167.30; okolica Sombor. 78/79 kg 157.50 do 162.50; gornjebaška 79/80 kg 157.50 do 162.50; slavonska, 78 kg 137.50_162.3). Oves: baški, sremski, slavonski 150—155. Jermen: baški. 64/65 Kg 140—145. Kor"'-«: baška 95-100; za maj 100—105. Moka: baška »Og« in ;Ogg« 245 — 255: »2« 215 do 223: 3: 1S3—193: »6« 173—185; »7« 155 do 163: »S: 140—150. Otrobi: baški 135 do 140. - Bmlinipeštanska terminska borza (21. t. ni.). Tendenca udarnejša, promet srednji. Pšenica: za maj 15.73—15.74, za junij 13.83 do 13.84; rž: za maj 13.63—13-65: korura: za maj 13.50—13.52, za julij 13.78—13.80, tranzitna za maj 10.60—10.70. Na včerajšnje »Opozorilo < Gvida Zupana izjavljava podpisana, da nimava nobenih njegovih pooblastil in naročilnic in ne delujeva ne za Trg. obrtni industrijski letnik, ne za upravo telefonskega imenika dravske banovine. Hkrati svariva vse inserente na previdnost pri sklepanju naročil z g. Zupanom (Reform - Reklam Bureau). Zaradi klevet in uvred pa bo odločalo sodišče. J. ROŽIC in ADALBERT FINŽGAR 5864 Šport ASK Primorje v Sofiji V ponedeljek zvečer se je moštvo Primorja vrnilo iz Sofije v Ljubljano. V naslednjem objavljamo podrobnosti o odigranih tekmah. V petek 17. t. m. je ekspedicija Primorja z dopoldanskim brzovlakom prispela v Sofijo, že spontani sprejem na sofijskem kolodvoru je dal slutiti, da so ljubljanski športniki dokaj eksotični gostje v bolgarski prestolnici. In res so bili Ljubljančani ves čas svojega bivanja v Sofiji deležni na vsakem svojem koraku posebne pažnje. Kolikor s stra.ni sofijskega občinstva in članov SK Levsky, toliko s strani naše kolonije z našim poslanikom g. Vukčevičem na čelu, so se vsi trudili, da bi bivanje v Sofiji ostalo ljubljanskim športnikom v prijetnem spominu. V soboto je Primorje nastopilo proti Levskemu. Po obojestranski izročitvi darov in po slikanju se je pričela igra. Na tujem trdem terenu in pred tujo publiko moštvo Primorja, ki je bilo od težkih tekem v Beogradu in po zelo napornem potovanju preko 20C0 km utrujeno, ni moglo ruti proti oslabljenemu moštvu Lcv-skega, od katerega je drugi dan moralo nastopiti nekaj igračev v bolgarski reprezentanci, zaigrati tako. kakor bi moglo in moralo. Primorje je začelo energično, že v četrti minuti zabije šenica z lepim strelom prvi in edini gol Primorja. V 15. minuti je igra že popolnoma razvita. Lepe poteze sledijo druga drugi. Občinstvo je glasno in odobrava s ploskanjem vsako lepo akcijo. Do 30. minute je Primorje v lahki premoči, toda vse poizkuse Primorja povišati rezultat onemogočuje izvrstni vratar Vatev, ki je že 12-krat z velikim uspehom branil vrata bolgarskega nacionalnega moštva. Proti koncu polčasa so Bolgari v lahni premoči. Njihove energične napade zaustavlja izvrstna bekovska linija Primorja. V zadnji minuti uspe Bolgarom, da po desni zvezi izenačijo. V drugem polčasu nastopita moštvi nekoliko izpremenjeni. Mesto Šenice nastopi pri Primorju Erman, a mesto Lojzeta So-čan. Tudi Bolgari so nastopili z dvema novima igračema žc v prvih minutah se opaža utrujenost mladih igračev Primorja, kar onemogoča vsak uspeh. Sredina igre pripada zopet Bolgarom, ki zabijejo v 22., 29. in 44. minuti tri srečne gole. Priznati se mora, da so bili streli Bolgarov močni in ostri, toda vratar Primorja bi lahko ubranil vsaj tri. Njegove pogreške, ki so imele tako usodepolni vpliva na rezultat prvega dne. so vredne graje. Mogoče mu je angina, od katere je ozdravel šele pred tednom, odvzela potrebno mirnost. Tudi napadalni kvintet Primorja ima nekaj krivde na tem rezultatu. Kot olajševalna okolnost bi se mogoče lahko upoštevala velika utrujenost. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Levsky: Vatev—Nikolov, Petrinov— Bušev, Dimitrov (Lozanov). Gjorgijev— Trnev, Patarev. Kvrov, Siklunov, Angelov (Pančev). Primorje: Korče—Svetic, Hassl— Zemljak (Pišek), Slamič, Jug n,—Jug I., Slapar, šenica (Erman), Jež. Lojze (Sočan). Občinstva okoli 4.500. Sodnik g. Rusev zelo dober in objektiven. Veliki interes, ki je vladal za drugo tekmo, najbolj dokazuje dejstvo, da Primorje niti s svojo ne preveč dobro i£io prvega dne ni izgubilo simpatije občinstva. Okoli 10.000 ljudi je prisostvovalo lepi in napeti tekmi drugega dne. Bolgari so nastopili z drugo postavo, v kateri je gostovalo nekaj drugih igračev. Primorje je bilo v postavi: Korče—Svetic, Hassl (Jug I.) — Zemljak. Slamič. Jug II.—Erman, Slapar, šenica, Sočan. Jug I. (Jež). Primorje je bilo kakor prerojeno. Na vsaki potezi se je opazila čvrsta volja, da se popravi poraz prejšnjega dne. Bolgari so bili zaradi starta Primorja zelo izne-nadeni in le s težko muko ohrani njihova POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BO C, LJubljana Še!enburs;ova ulica 4. 166 Razois Cerkveno konkurenčni odbor v Sv. Lenartu pn Veliki Nedelji razpisuje javno ustmeno licitacijo za dne 3. maja 1931 ob 8. uri zjutraj na licu mesta za oddajo kleparskih, zidarskih in mizarskih del, katera je izvršiti na cerkvenem stolpu, cerkvi in nadarbinskih poslopjih. Proračun je od danes naprej do dneva licitacije na vpogled pri načelniku Josipu Lahu v Osluševcih. Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na r.ajnižjo ponudbo. Prihod vlakov na postajo Osluševci ob 7.04 in 8.34. ' 5855 V Osluševcih, dne 20. aprila 1931. Načelnik: Josip Lah 1. r. Češke tkanine (h bite direktno CSR J cv /■o franko, izcarinjeno. — Pišite po vzorce (dopisnica Din 1.50) volnenih in dr. tkanin, ki jih dobite franko na vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah. — Hočete tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica MAREK, Bystr6 nad Metuji, čechy. 5822 obramba ravnotežje, čeprav igra Primorje proti solncu, prevladuje na terenu. Dve bombi Ermana in šenice končata na drogu. Sploh je bilo Primorje boljše in homo-genejše moštvo ko domače. Sporadični napadi Bolgarov so v drugem polčasu postali še bolj redki, a Primorje je valilo napad za napadom proti golu Levskega, toda brez rezultata. Napad Jež. Sočan, šenica, Slapar, Erman je ves čas igre, zlasti v drugem polčasu predvedel redko lepo in tehnično dovršeno igro do kazenskega proiU'-ra. Napadalni kvintet Primorja pa je imel strahoviti respekt pred izvrstnim vratarjem Vatevom, ki je lovi1 Ermanove strele kakor jabolka. Rezultat bi ostal neodločen, ako ne bi bilo v 31. min. baš v času največje premoči Primorja levo krilo Bolgarov izrabilo preveliko oddaljenost Svctica, prodrlo in mimo Korčcta, ki je zapustil gol, plasiralo v mrežo. Tako so Bolgari docela nezasluženo odločili tekmo v svojo korist, čeprav je imelo Primorje 75 '.'o od igre. Mladim igračem, ki so nastopili v Primorju, je v odločilnih trenutkih vedno manjkalo potrebe sile za strele na gol. A izvrstni ; gorostas« Vatev je z mnogo sreče ubranil že sigurne gole. Poudarjati se mora, da je bila igra pri-morjaške krilske vrste v postavi Zemljak. Slamič, Jug II. najboljša v tem letu. Sploh je bilo Primorje v nedeljo mnogo boljše in je igralo lepše nego nedavno v Ljubljani proti prvaku Maribora. Vse je funkcioniralo kakor pri stroju. Ako bi imeli strelci malo več sreče ali da ni bilo Vateva v golu. bi črno-beli slavili na sofijskem terena svojo dosedaj najlepšo zmago. Masa ljudi je spontano priznavala igro Primorja. zlasti po tekmi, ko je ljubljanske igrače odnesla z igrišča in iih prosila za katerikoli spomin, vsaj za avtogram Spremljano od velike množice simpati-zeijev in klubašev Levskega je ljubljansko Primorje isti večer zapustilo bolgarsko prestolnico. Službeno iz LNP. Drevi po seji p. o. ob 20. seja u. o. v Delavski zbornici. Taj* nik 1. Službene objave LUP. Opozarjajo se vsi klubi, da se odigrajo posavezne prven* stvene tekme, kakor je bilo objavljeno nc glede na tekme za drž. prvenstvo. Ako bodo glede terminov potrebne kake izpre* membe, bodo klubi o tem pravočasno ob* veščeni. V nedeljo sc odigrata nepreklicno prvenstveni tekmi Ilirija : Celje v Celju in Sava : A t ena v Sevnici. Klubi, na katerih igrišču se tekma vrši, morajo javiti svoje* mu protivniku čas tekme najkasneje 48 ur pred tekmo. Opozarjajo se ponovno vsi klubi, da jc treba vsako tekmo prijaviti podsavezu. Prijavi je priložiti vselej prijav* nino 10 Din, za prveust\enc in prijateljske 20 Din, pa za reprezentančne in medna* rodne tekme. Po saveznih in podsaveznih pravilih, pripada od vsake prvenstvene tek* me podsavezu 5 odst. netto dohodkov Vsak klub, v čigar režiji se tekma vrši, mora za* radi tega poslati podsavezu najkasneje te* kom 48 ur po odigrani tekmi obračun tek* me skupno z eventualnim 5 odst prebit* kom. Sodnike za prvenstvene tekme dele* gira sckčija ZHS, Ljubljana. Vsak klub, ki potuje k tekmi, je upravičen zahtevati od svojega protivnika, v čigar režiji se tekma vrši, polovično vožnjo za 8 oseb osebni vlak ter enodnevno prehrano v naturi od* nosno denarno odškodnino za prehrano, to pa v višini, ki odgovarja cenam hrane v dotičnem kraju. Klub, ki nc namerava na* stopiti k prvenstveni tekmi, mora obvesti* ti svojega protivnika v roku predvidenim v pravilniku za odigranje prvenstvenih te* kein. Sekcija ZHS (službeno). Za prven* stvene tekme 26. t. m. se delegirajo: SK Celje : SK Ilirija v Celju g. Keresturi. SK Sava * TKD Atcna v Sevnici g. Čuvaj (rezerva g. Sancin). SK Bratstvo na Jcsenicah razpisuje za nedeljo, 26. t. m. veliko medklubsko kole« sarsko dirko na progi približno 40 km Je* senice * križišče, Lesce in nazaj. Start ob 13.30 pred glavno pisarno KID na Jeseni* cah. Cilj istotam. Prvi trije vsake skupine prejmejo lepe kolajne. Tekmuje se v dveh skupinah in siccr: I. skupina seniorji, II. skupina juniorji. Za obe skupini je dolo* eena eno in ista proga. Dirka se po pravil* niku Koturaškega saveza kraljevine Jugo* slavije. Dirka je odprta za vse v Kotura* škem savezu včlanjene klube. Razpored startov se mora najtočneje vpoštevati. Vsak dirkač se mora strogo ravnati po ob* stoječih policijskih predpisih, 'lolo mora bi* ti opremljeno z zvoncem in dobro delujo« čo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za ško« de, katere povzroče dirkači med dirko. dirkači dirkajo na svojo lastno odgovor« nost. Odredbam vodstva se je najstrožje pokoriti. Prijave sprejema športni klub »Bratstvo«, Jesenice, Gorenjsko, do 26. t. m. do 12. opoldne. Razglasitev rezultatov jc ob 16 istega dne v »Kazini« na Jeseni* cah. SK Elsn v Novem mestu jc odigral v nedeljo popoldne prijateljsko tekmo s SK Olimpijo (Karlovcc). Rezultat 5:1 za Olim« pijo. Domačinom se je poznalo, da jim manjka treninga. ASK Primorje (nogometna sckcija). Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev prvega moštva v kleti hotela .Miklič. Zara» di važnosti prosimo polnoštevilne udelež« be. SK Korotan. V četrtek ob 20. obvezen sestanek prvega in rezervnega moštva. Ker je sestanek velike važnosti, pridite sigurno vsi. Trening v četrtek in soboto. TSK Slovan. V četrtek ob 20. pri »Sokolu« članski sestanek vseh starih in novih članov težkoatletske sekcije. Vsi in točno. Zelo važen razgovor glede trenin« gov. Iie^ena SK Celja. Drevi ob 19. v ho* telu »Evropa« strogo obvezen sestanek vseh članic. Zadeva važna. L jubljanski zimsko * športni podsa\'cr. Prva seia celokupnega odbora LZSP bn 2.>. t. m. ob 20 v damski sobi kavarne Emo* na. Udeležba vseh odbornikov obvezna! Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 22.: Divji lovec. E. Četrtek, 23.: Pri belem konjičku. D. LJUBLJANSKA OPERA Zač^tt-k ob 20. Sreda. 22.: Snegu rka. C. Četrtek. 23.: Werther. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE-Začetek ob 20. Sreda. 22.: Zaprlo. Četrtek, 23.: Cirkuška princesa. B. Kuponi. Pelek, 24. ob 15.: Veriga. Dijaška predstava. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota. 25.: Gospod senator. Premijera. Nedelja. 2(5.: Gospod senator. Brez p04€bnf2a obvestila Javljamo žalostno vest, da je naša žena, mama, stara mama, tašča itd., gospa ELIZA KLOAR posestnica danes, v 71. letu svoje starosti, mirno v Gospodu preminula. Pogreb nepozabne bo v sredo 22. aprila ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Griže — Kozje, dne 20. aprila 1931. JAKOB KLOAR, mož. DR. FRAN KLOAR in JAKOB KLOAR, sinova. MARTA DR. KLOARJEVA roj. KRIŽAJ, sinaha. I.TERKA, vnukinja. IGOR, vnuk. 58fi3 Baecheler je baje namerno položil desno roko pod kolesa brzeg^ vlaka, da bi dobil odškodnino od železniške družbe. Z vso svojo energijo se je vrgel iz drvečega vlaka in položil naknadno, kakor velijo poročila, desnico pod kclesa, ki so mu jo seveda strla in raztrgala. Kflko se ubranimo nespečnosti Nervoznost in duševna vznemirjenja kot vzrok nespečnosti — Treba je najti vzrok in oslabiti učinek V celican našega živčnega sistema se nabirajo med bdenjem neke snovi utrujenosti, ki ustvarjajo razpoloženje za spanje. Med spanjem se telo osvobodi teh snovi in si nabere novih energij. Prehod v spanje si sami olajšujemo s tem, da skušalo odstraniti vse vnanje dražljaje na naša čutila. Zato otemnjujemo spalnico, odlagamo tesna oblačila, zapiramo okna, da ne more cestni hrup do nas itd. čim bolj smo utrujeni, tem manj nam je treba skrbeti za te pripomočke nemotenega spanja. Utrujene možganske celice mo se namreč toliko spremenile, da ne morejo dojeti niti najmočnejših dražljajev. V splošnem pa se dražljaji zoperstav-liajo zdravemu spanju in so krivi hudega pojava, ki ga poznamo pod imenom nespečnost. Takšni dražljaji so lahko vnanji, n. pr. mraz ali pa vročina, zatohlo in dušeče ozračje v slabih stanovanjih itd. Lahko pa so tudi v nas samih, in sicer kot posledica kakšne bolezni. Naduha, glavobol, zobobol, srčni napadi, kašelj, mrzlica itd. so najčešči povzročitelji nespečnosti. Prav tako tudi duševna razpolože- ženi nespečnosti, ker jih razburjajo v njihovi preobčutljivosti še najbolj malenkostni vnanji vzroki, kakor tiktakanje žepne ure, droben žarek kakšne svetlobe itd. Za odpravo nespečnosti je predvsem potrebno, da ne obupamo že od vsega početka, temveč da se lotimo z vso energijo njenega zdravljenja. Trdovratna nespečnost, ki je večinoma posledica in znamenje kakšne bolezni, zahteva seveda čim prejšnje zdravniške pomoči in odprave temeljnega zla. V splošnem pa jo pobijamo tako. da zahajamo ob pravi uri spat, da se v poznih popoldanskih urah obvarujemo dražljivih jedi in pijač, kave, čajev, alkohola in podobnega. Kratek iz-prehod po večerji in to, da svoje misli polagoma odtegnemo vnanjemu svetu, sta najboljše jamstvo za trdno spanje. Nekateri si pomagajo s čitanjem kakšne dolgočasne knjige in s tem. da si predstavljamo v duhu kakšna enakomerna dogajanja, n. pr. valovanje morja, da štejejo do določenega števila in nazaj itd., včasi tudi z uspavalnimi sredstvi, ki pa utegnejo trajno bolj škodovati nego koristiti. Najbolje pa je sploh nič misliti in delati, posebno pa se moramo ubraniti misli, da ne bomo zaspali, kajti marsikakšna nespeč- nost ni nič drugega nego strah pred nja, kakor strah, razne skrbi, očitki, ve- nespečnostjo, sti in dr. Nervozni ljudje so tudi podvr- I 1 Svojo ženo je hotel sežgati Nikita Kuluščuk, edini sin bogatega kmeta v vasi Gozdovu blizu Piotrkova na Poljskem, je poročilo Marijo Julijanovo. Mlada žena je bila pridna in delavna, a mož je ni imel rad. Kmalu jo je pričel pretepati in njegov oče ga je še podpihoval. Ku-luščukova družina je štela samo tri moške: ovdovelega deda in sina ter oženje-nega vnuka. Marija kot edina ženska je večkrat morala napenjati vse moči, a ni mogla ustreči. Večkrat je po pretepu obležala brez zavesti. Naposled je Kuluščukom obolela živina. Njen mož je sklenil, da jo je Marija iz maščevalnosti uročila. Zaklenil je vrata, zakuril krušno peč, z očetom zvezal nesrečno ženo, ji zamašil usta in ji naznanil, da jo bo kot veščo sežgal. Na srečo je zaslišal ded, ki je spal v drugi sobi, ta razgovor. Skočil je skozi okno v sneg in sosedom sporočil o pripravah. Kmetje so vlomili v hišo in potegnili ožgano Marijo iz peči, kjer je že izgubila zavest. Policija je nesrečnico prepeljala v bolnišnico v Piotr-kovu. ded pa je ostal sam doma, ker sta romala morilca v ječo. Boginja svobode dobi novo obleko Oporoka zapuščenega moža Angleški listi poročajo, da je zapustil neki tovarnar svoji hčeri iz prvega zakona do 250 milijonov naših dinarjev, dočim je dobila vdova, druga žena, samo 3 in pol pence. Zraven je bilo pripomnjeno, da si lahko nabavi vdova za ta znesek vrvico in se obesi. Zapustila je namreč moža že več let poprej. Zato pa je dobila stara mula. ki je avtorja oporoke dnevno vozila na iz-prehod, v doživljensko lastnino kos pašnika in tekoči račun pri banki. Operetni tenor Thunis V draždanskem Rezidenčnem gledališču se je odigral pri vprizoritvi Leharjeve operete »Dežela smeha« nenavaden škandal. V opereti je nastopil tudi tenorist Thunis, ki ga je občinstvo že nekoč odklonilo, ker se je baje zaničljivo izražal o Nemčiji. V soboto so ga poslušalci sprejeli na odru z gnilimi jajci in smrdljivimi bombami in z ogorčenimi -fej-klici. Ravnateljstvo gledališča je potem prizoru razglasilo izpred rampe, da ne bo Thunis več nastopil na njegovem odru. policijsko ravnateljstvo v Draždanih pa je dostavilo tenoristu izgon-ski list. Thunis je rodom Nizozemec in je gostoval kot pevec v mnogih srednjeevropskih mestih. Kakor vse druge ženske, potrebuje tudi boginja svobode pred New Yorkom novo obleko, čeprav ni razvajena sužnja mode. 60.000 dolarjev je moral dati dobri stric Sam, zato pa dobi boginja v notranjosti novo dvigalo in njena plamenica bo zasijala v novem sijaju. Napad na francosko igralko Ko je znana francoska igralka Hogetta Duflos te dni stopila v gledališče, kjer trenutno gostuje, jo je napadla neka ženska in ji skušala poriniti v hrbet kuhinjski nož. Umetnica, ki je začula za seboj korake, pa je pravočasno zavrnila sunek z roko. Pri tem ji je nož prerezal dve žili. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so izvršili zdravniki operacijo na roki. Napadalka, ki so jo seveda prijeli, je izjavila, da trpi na zasledovalni maniji, zato so jo oddali v opazovalnico za umobolne. Kanarček rešitelj Podstrešni stanovalec neke berlinske hiše se je zbudil ponoči, ker je nenadno pričel nemirno čivkati njegov kanarček, čim je odprl oči, je zagledal, da je obležal tiček na dnu kletke, istočasno pa je zavohal močan smrad po plinu. Obvestil je policijo. Ognjegasci so morali vlomiti v stanovanje v tretjem nadstropju, kjer so našli odprt plinovod in mrtvega stanovalca, ki je pustil na mizi pismo, kjer je naznanjal, da noče živeti brez žene, ki jo je pokopal dan poprej. Plin je tihajal skozi strop v podstrešje in če ne bi bilo kanarčka, bi zahteval še eno človeško žrtev. Spomini na stare čase ob bavarskem pivu Golobji praznik V Bruslju so postavili spomenik 30.000 poštnim golobom, ki so upadli« v vojni. Bronasti spomenik predstavlja mlado dekle v belgijski narodni noši dviga v zrak poštnega goloba. Ko se je dvignil zastor, so spustili vojaki na trg tisoče golobov, ki so krožili po zraku. Tudi nekdanji bojni tovariši iz Anglije in Francije so počastili spomin belgijskih krilatih junakov. Splošno pozornost je vzbujal golob »Kon-sul« iz Londona. Posebni vojak je za njim nosil njegovo zlato medaljo, ki jo je zaslužil na Flandrskem za rešitev obkoljene skupine oklopnih avtomobilov. »Konsul.-, upokojenec britskega vojnega ministrstva, je zadnji invalid iz svetovne vojne. Njegovega slavnega tovariša »Regenta« je v pokoju doletela žalostna usoda: pred meseci ga je požrla mačka. To grozodejstvo so na odredbo uprave vojnega golobnjaka pozneje plačale z življenjem vse mačke v okraju, ki so bile brez gospodarja. Ditsseldorfski proces pred zaključkom Zasliševanje Kiirtenovega očeta, njegovih bratov in sester — Izvedeniško mnenje o zločincu — Zanimive ugotovitve v tajni obravnavi Kitajska zahteva odpravo eksteritorialnosti Kitajski vnanji minister Vang, ki je poslal Ameriki, Angliji in Franciji poziv za odpravo eksteritorialnosti, ker bo sicer Kitajska sama uredila to pereče vprašanje. Samomor grofice Appony V nedeljo popoldne se je vrgla skozi okno nekega dunajskega sanatorija madžarska grofica Dina Appony, snaha grofa Ludovika Apponyja. Pokojnica je dolgo trpela na živcih in si je končala življenje v 44. letu. Posebnost pokojne grofice je bila tudi v tem, da je stanovala pod isto streho kakor bivša dvorna igralka in ljubica cesarja Fr. Jožefa, Katarina Schratt na Karntnerrin-gu. Bili sta veliki prijateljici. Dina Appo-ny je bila ruskega porekla in se je z dekliškim imenom pisala Kindes. Pred boljševiško revolucijo so imeli grofičini starši veliko premoženje v Rusiji. Ko pa je prišel prevrat, se je morala družina izseliti v inozemstvo in je obubožala. Dva brata grofice, ki sta ostala v Rusiji, so umorili boljševiki. To je tako delovalo na živce po-kojnice, da je zbolela in bolehala več let. Z možem Antonom Louisom Apponyjem, ki je ravnatelj neke paroplovne družbe v Budimpešti, sta živela ločeno, vendar pa je grof vsaj po enkrat na mesec prihajal na Dunaj na obiske. Na ponedeljski razpravi so najprej zaslišali Kurtenove sorodnike. Sodišče je pozvalo na zaslišanje dva Kurtenova brata in sestre. Ko je ta skupina prič stopila v dvorano, je zločinec pobesil glavo. Tudi sorodniki se niso ozrli po njem. Ognili so se kletke z očmi, kakor bi za leseno pre-grajo sedela divja zver. Sodni dvor je nato zaslišal preiskovalnega sodnika dr. Hertla, ki je vodil preiskavo proti Kurtenu. Med njim in zločincem se je bila žilava borba, šele po dolgem času je dobila obtoženec zaupanje vanj in je nenadoma izjavil, da mu je zelo neprijetno, da je tako dolgo lagal. Naveličal se je večnih laži. ki so se dajale na zapisnik. Po lastnih besedah se je uklonil ve-ličastvu pravice in resnice. Ta izjava je zbudila med poslušalci in sodniki veliko veselost in tudi Kiirten se je muzal ob njej. Višji vladni svetnik Kopp je opisal razgovor, ki ga je imel z zločincem lani 30. maja, kmalu potem ko je bil aretiran. Ko je prišel do besed, kakšna kazen čaka zločinca v primeru, da ga spoznajo- psihiatri za zdravega na možganih, je Kiirten zaklical iz svoje kletke: vProsim, gospodom izvedencem se vobče ni treba baviti z menoj. Vedno sem se zavedal svojih dejanj. Niti trenil ne bom z očesom, če mi odrežejo glavo ...« Kiirtenovi sorodniki so se po teh besedah odstranili iz dvorane. Nato je neka ženska izpovedala, oa je . Kiirten že kot otrok rad zahajal v panop-tikum, kjer je z največjo naslado ogledoval prikazovanje zločinstev. Priča Pelzer je poznala Kiirtenovo mater in pravi, da je bila zelo dostojna in delavna ženska. Preživljala se je s pranjem in likanjem ter je pomagala vzdrževati družino. Tudi sestre obtoženca so dostojne ženske. Kiirten je bil že v mladosti svojevrstno bitje. Včasi ga je popadla silna bes-nost, tako da so mu izstopile pene iz ust. Vedno se je rad širokoustil in je hotel biti več kakor je bil v resnici. Zelo je cenil dobro obleko. Marija Hahn, imenjakinja nesrečne žrtve Kurtenove zločinske roke, je izpovedala, da se ji je Kiirten predstavil za železniškega uradnika. Povabil jo je s seboj v kino. Namestu v kino pa jo je vodil križem po mestu. Naenkrat sta prišla v gozd, kjer je bilo zelo samotno. Hahnova se ni več spoznala, kje je. kajti Kiirten jo je vodil v večnem krogu. Sredi nedolžnega razgovora se je vrgel nanjo in jo jel daviti, že je menila, da so ji segli njegovi prsti na vrat, ko so se k sreči pojavili ljudje. Bila je rešena. Na predsednikovo vprašanje, kaj je hotel Hahnovi, se je odrezal Kiirten: > Umoriti ...« Njegov odgovor je napravil na vse poslušalce porazno globok vtis. Tudi Ela Histen je imela s Kiirtenom grozen doživljaj. Zločinec jo je pretepel do krvi. Zaradi tega se je odvrnila od njega. Pozneje pa jo je umel tako zvito pregovoriti, da se je spustila z njim zopet v odnošaje. Predsednik je vprašal Kiirtena, kaj je hotel tej ženski. KUrten: »Seveda sem jo hotel umoriti...« Psihiater profesor Berg je podal izvede- Nesreča rekordnega letala »Južni križ" »Southern Cross«, na katerem je napravil avstralski letalec Kingsford Smith rekordni polet Avstralija — Anglija, se je s svojim zadnjim lastnikom in njegovim spremljevalcem v Sidnevu ponesrečilo. Vsak dan nov rekord Roka pod kolesi brzega vlaka Pariško kazensko sodišče sc bavi z nenavadnim primerom zavarovalne goljufije. Trgovski zastopnik Baecheler je obtožen večkratne goljufije. Proti njemu sta vloženi dve tožbi. Prvo so vložile nekatere zavarovalnice, drugo pa francoska Vzhodna železnica. niško mnenje o Kurtenu. Po njegovi sodbi je obtoženec dedno obremenjen psihopat, pri katerem se jasno kaže nagib k sadizmu. Kiirten je zaprt človek, čisto navaden nagib z zlim dejanjem je napravil iz Kur-tena množestvenega morilca. Da se je Kiir-ten zavedal svojega stanja, o tem priča vprašanje, ki ga je naslovil nekoč na prof, Berga: Kaj je vendar to z mojim nagonom?« Po psihiatrovem mnenju ni pri KUr-tenu niti govora o kakšnem nagonu. Ni dvoma, da bi se bil zločinec svoji morilni nasladi lahko uprl če bi bil hotel. Celo v afektu je bil Kurten vedno pripravljen naskočiti svojo žrtev. Le na višku afekta mu je odpovedal spomin. V ostalem pa treba pribiti, da ni kurten niti umobolen, niti zmešan. V dokaz, kako premišljeno je ravnal, služi primer dvojnega umora deklic Lenzen in Harmacher. Kurten je v tem primeru jako zvito ravnal, ko je poslal mlajšo deklico po cigarete, starejšo pa med tem umoril. Kurten je hote določil vse svoje umore, če pa jih ie imel premišljene tudi tedaj, ko jih je izvršil, je vprašljivo. Ko je končal prof. Berg. so poklicali v dvorano Kiirtenovega 71 -letnega očeta, ki ni niti pogledal sina. Tedaj je vstal obtoženec in rekel: »Ne bi rad ostal v dvorani za časa, ko bo moj oče govoril. Prosim, g. predsednik, pustite me ven.« Sodišče je ugodilo tej prošnji. Kiirtena so odvedli iz dvorane. Stari Kurten je energično zanikal, da bi bil kdaj pijanec. Otroke je pač tepel, toda le, kadar so zaslužili. O obtožencu je izjavil, da ga je mati zelo razvadila. V otroških letih je Peter nekoč napadel otroka na cesti in jim vzel denar. To je očeta ta-ko razburilo, da bi ga bil najrajši ubil. Za Kiirtenovim očetom je bila zaslišana 29-letna Karolina Heerstrasse, ki se ji j« bil Kurten predstavil z lažnim imenom tiari Wertheimer. Vodil jo je na sprehod vzdolž rečice Diissel in jo napadel. Ker se ga je branila, jo je pahnil v vodo, iz katere pa se je rešila. Marija Butlik je izpovedala v tajni obravnavi, da jo je Kurten vodil v dom za brezposelne ženske in jo pripeljal v Greifenberški gozd, kjer jo je napadel. Kurten je k temu dodal: »Umoril je nisem samo zato, ker je zakričala: * Jezus, pomagaj!« Samo to me je odvrnilo od moje namere.« V tajnem delu razprave je prišel pred sodnike tudi Franz Hofher, ki je sedel leta 1928. v preiskovalnem zaporu zaradi kride. Kurten je bil takrat zaprt, ker je bil osumljen neke tatvine. Ko je Hofher slišal o umoru služkinje Marije Hahn, so mu prišli na um vsi perverzni in grozljivi nagibi tovariša v ječi. Uveril se je, da ne more biti množestveni morilec nihče drugi kakor Kurten, kajti nihče ni imel toliko prednosti za brutalnega in sadističnega morilca kakor on. Kurten ni v zaporu delal nič drugega kakor pripovedoval svojim tova-rišel po cele ure, kakšno nasiado je užival pri svojih ekscesih. Zelo na široko je tudi opisoval svoja razmerja s služkinjami. Kada. je doznal, da je prišel v ječo človek zaradi nravstvenih zločinov, se mu je takoj približal in novi jetnik mu je moral vedno iznova pripovedovati, kaj je počel. Nekoč so se jetniki sprli med seboj. Med njimi se je posebno brutalno obnašal moški, ki je bil že nekajkrat kaznovan zaradi noža. Temu človeku se je postavil Kurten po robu z besedami: »čeprav si predkaznovan zaradi noža, ti povem, da si v meni našel baš pravega. Rečem ti, da se boš še zelo čudil.« Ko je Hofher ovadil policiji Kiirtena. j« imela policija kakšnih 12.000 sledov. Tudi Kiirtenovo sled so zabeležili. Kriminalnim uradnikom je bilo naročeno, naj poizvedujejo po njem. Prinesli so poročila, da je Kurten na najboljšem glasu, da je delaven, marljiv in dostojen človek. Takrat pa je bil Kurten že sedemnajstkrat zabeležen na kazenski listi in sodišče je imelo z njim ponovno opravka zaradi nravstvenih prestopkov. Ker so prinesli detektivi takšna poročila o njem. je oblast dala ovadbo proti njemu na stran. Nato so se poslužili nove metode za izsleditev morilca. Začeli so spraševati po vseh umobolnicah in ječah, če je bil kje zaprt kakšen moški, ki je zagrešil težke nravstvene prestopke. Ti številni spisi so se reševali na ta način, da je dobil vsak izmed državnih pravdnikov dusseldorfske-ga sodišča v študij kup aktov z gotovimi začetnimi črkami. Državni pravdnik, ki je dobil v roke črko K, je naletel tudi na Hofherjevo ovadbo in se je pri tem spomnil, da je bil nekoč pred leti pred sodniki neki Peter Kurten, ki se je moral zagovarjati zaradi posilstva. Začeli so iskati po tej poti in prišli storilcu na pravo sled. Vsak član ena Višji oficirji bavarske armade so imeli skupno z zastopniki bavarskih nacionalnih organizacij prijateljski sestanek, kjer so se pomenkovali o starih predvojnih časih. Na sliki se vidi tudi bivši bavarski prestolonaslednik (naprej nagnjeni, starejši gospod) Jean Taris, francoski mojster v plavanju, je postavil v enem tednu tri nove svetovne rekorde in tako potolkel rekorde Arne Borga in Weissmullerja. Preplaval je 100 m v 59,8 sek., 300 m v 3:33,4 min. in 400 m v 4:47,4 min. Mož je prejel nato od prve zavarovalnice 180.000 frankov, od drugega zavoda pa še 120.000 frankov, od Vzhodne železnice pa je skušal izterjati še 300.000 frankov, tako da bi potegnil vsega skupaj čedno vsoto 600.000 frankov ali 1,250.000 Din odškodnine. Mogoče bi bil to tudi dosegel, da se ni ena izmed zavarovalnih družb informirala o okoliščinah, v katerih se je primerila »nesreča«. Preiskava je pokazala, da obstoje tehtni pomisleki proti »nezgodi«. Družba je nato vložila tožbo, ki se ji je pridružil še drugi zavod. *M*ll9 . •Gospod natakar, kje je pečenka?« * Takoj, gospod! So že šli ponjo!« E. Ebenstein: 25 Dva na Roman Ta novopečena nevesta je na Majino prošnjo sprejela nalogo — čeprav nerada, zakaj Dickova ljubezen se ji je zdela tako romantična — igrati vlogo strašila, in je, kakor vsako dolžnost, tudi ta posel kar najbolj vestno izpolnjevala. In tako se je moral Dick iznova prepričati, da je potrpljenje božia mast. Zanašal se je na čas po koncertu. Še vedno ni bilo odločeno, ali se bo potlej Maja vdala prošnjam lady G\vendoline in ostala še nekaj časa pri njej, ali pa se takoj vrne na Dunaj. Gotovo je bilo le to, da se njena neznosna sestrična umakne na Rosehill, kjer bo ostala do svoje poroke. Tisti večer je sedel Dick wardley ves razburjen na enem izmed p: v:.i sedežev v Albert-Hallu, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička. Tu pa tam so mu mlade dame kimale v pozdrav, ali on jih ie komaj opazil. Njegove misli so bile pri Maji. Trepetal je zaradi njene toalete, da se ne bi zdela komu preveč preprosta, trepetal od skrbi, ali bo izbera pesmi ugajala poslušalcem, ali bo Majin glas v redu, ali ne bo preveč vznemirjena — skratka, trepetal je za vse. Pri tem je pomišljal: »Hvala Bogu, nocoj je zadnjikrat odvisna od naklonjenosti občinstva. V bodoče bo pela samo še v svojih lastni salonih.« .Medtem, ko je ubogi Dick tako trpel, je stala Maja popolnoma mi ma v umetniški sobi med lordom Lyonom in svojo malo sestrič-ii.,. Strah in razburjenost je bila občutila le enkrat v življenju — takrat, ko jc pela pred Marchesijevo. In tako je tudi nocoj samo vpraševala, ali je zbranega veliko občinstva. Ko so ji to potrdili, je z mimo pripravljenostjo čakala trenutka, da nastopi. Mar.jkalo je samo še pet minut. Fina je spet in spet popravljala gube be'e svilene obleke, ki se ji nikoli niso zdele dovolj brezhibne. Lord Lyon je stai bled in tih zraven nje. Kadar se je Maja obrnila k njemu s kako opazko, se jc vsaki-krat zdrznit, kakor človek, ki ga nenadoma zbudiš iz sanj. Ona je imela to za znamenje tajnega strahu, češ, ali bo njen nastop uspešen ali ne. A bilo je nekaj drugega. Ko je bil pred pol ure stopil v vežo. je moral mimo dveh gospodov, ki sta se živahno razgovarjala. Izprva ni pazil na to, kaj sta govorila, a mahoma je začul besedo, ki ga je presur.ila kakor nož: »Ali že veste, Stevenson, da se je Dalton ustrelil? Ob dvanajstih so sodno zapečatili njegovo banko — ob eni je bil mrtev Hotel je popraviti svoje ameriške izgube, pa je šlo vse po vodi. Pasiv je okoli šest milijonov...« Več Lyon ni slišal. Kar zavrtilo se mu je. Kakor v sanjah je šel dalje. Nato je prišla Maja. Govoril je z njo, s sestrično, z drugimi ljudmi — a neprestano ga je moril občutek, kakor da je v njegovi glavi vse prazno. Nekajkrat je poizkusil misliti, da bi se do dobra osvestil, kaj seje zgodilo in kakšne bodo posledice zan.i, a nikoli ni prišel delj nego do zmerom iste, zmerom enake besede: »Berač!« Tedaj je odnehal. Zdaj je prišel pianist, ki je bil določen Maji za spremljevalca. Obenem z njim je vtaknil neki sluga glavo skozi vrata in se ozrl. kakor da nekoga išče. Lord Lyon je zagledal v njegovi roki brzojavko. Mehanično je stopil k njemu. Brzojavka je bila z Dunaja in naslovljena na Majo Hv-Mdlaufovo. Vzel jo je in potrdil prejem. Neodločno se je zastrmel v:«njo. Ali naj ji jo da? Morda je bila samo čestitka ali pozdrav — a morda je bilo v njej tudi kaj hudega. Kdo je pa vedel? Nazadnje jo je spravil v žep. Tako ali tako — treba je bilo počakati do konca koncerta. Prav tedaj je Maja s svojim spremljevalcem zapustila sobo. Lord Lyon se je utrujen spustil na stol. Nato je začul od daleč njen sladki glas, ki je opojno zazvenel do njega. Berač! Dolgo in burno ploskanje mu je udarilo na uho. In nato spet ta mehki, sladki glas. Vonj cvetlic se je rahlo vlekel po zraku, ljudje so Iiiteli mimo njega. Maja se je spet pokazala. Pianist je zunaj nekaj igral. Soba je postajala podobna majhnemu vrtu — rože. španski bezeg, orhideje, lavor, palme — in vmes hrup glasov. Dickov navdušeni glas. Majine zahvalne besede — in že je klavir tam zunaj utihnil in Maia je morala spet nastopiti. Nekaj časa .ie bilo spet tiho v sobi. Samo Majin glas. pridušen, oddaljen, in opojni vonj mnogih cvetlic. Berač! Nazadnje je bilo vse končano. Besno ploskanje je izbruhnilo, ploskanje, ki ni hotelo ponehati... Lorda Lvona je obšlo kakor nejasna zavest, da je bil uspeh ogromen, nenavaden, popolnoma nepričakovan. Nato je mahoma stopila predenj Maja. s solzami v žarečih očeh, z vriskajočo radostjo v glasu. »Hitro, hitro — odpeljite ne domov! Ce ne. me bodo še zadušili! In sram me je, glejte, jokati moram kakor majhen otrok! Oh. Horace. ko sem tako srečna! Tako srečna!< V izvoščku, ki ga je bil Horace najel za čas svojega bivanja v Londonu, sta se sama odpeljala na Belgravski skver. Modroce ■rune, ta afrik. močno Ma , po 240 Din, zložljive • '.elje, posteljne oilcje. qr> "in bla^o za preobie , TfjtvS^a najceneje nn !; l iolt Sever, Marijin r i => 100-30 Vsakovrstno zlato po najvišjih e®,nafc Cerne — juvelir 1 hibljana. Wolfova ul. 3L hranitev kožuho-vine in preorog poletja sprejme caj-• i r-j e A. K a s s < g v ,irii, židovska nI. 7. 157:59-37 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavea« je mast Dobite t lekarnah, droge-rijah ali naravnost iz ivor-niče in glavnega skladišča Čuvajte ie ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak mmm Pisarnišfee prostore ODDAM 5789 s 1. avgustom v Dalmatinovi 11. Upr. št. 1810/10*1931 «4 5S5S izpis Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo od« dc.! pri gradnji uradnega poslopja ekspozi« ture v Mariboru, Marijina ul. št. 13 slede« ča dela: 1. Pečarska dela, parketarska dela, 3. keramična dela, 4. steklarska dela, .">. slikarska dela. 6. pleskarska dela. Ponudbe se morajo staviti za vsako sku« p no posebej. Za proračun, priloge in po. nudbe smejo ponudniki vporabljati samo predpisane tiskovine. Ponudbe, kolkovane s kolkom D'n 100. z vsemi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudba za izvršitev... pri gradnji urad« nega poslopja ekspoziture ljubljanskega Okrožnega urada v Mariboru, oprav, štev 10/10« 1931 «4.« Ponudbe naj se vlože v vložišču Okrož. nega urada za zavarovanje dclavccv v Ljubljani Jo 6. maja 1931, do 10. ure dopoldne. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stav« Penim pogojem, kakor tudi naknadno do. >'■- ali brzojavko prijavljene ponudbe se ne bi i Jo vpoštevale. Ponudna obravnava se vrši dne 6. maja 1751 ob 10. uri dopoldne pisarni Okrožnega urada za zavarovanje ci-Livcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20. soba 200. ' ožni urad za zavarovanje delavcev v lani si pridržuje pravico prosto izbi« /med prejetih ponudb in to brez ozira njih višino. Ravno tako si pridržuje :;'ivieo razveljaviti licitacijo, ne da bi bil 'an dajati ponudnikom pojasnila. \ se za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje dclavcev v Ljubljani, Mikloši« čeva cesta 20, soba št. 201. Pventuelno še potrebna nadaljnja pojas« f.:!a dobe interesenti tud' pri nadzornem inženjerju arh. Saši Devu v Mariboru, Mai« strova cesta št. L*I. V Ljubljani, dne 20. aprila 1931. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. POTNIK agilen, v dravski banovini, dobro vpeljan, IŠČE TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO event. tudi dobre tvrdke. — Zmožen kavcije in razpolaga z lastnim avtomobilom. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh zajamčen«. 5856 Botram in botricam se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBRNINE po nizkih cenah zlatar Stanko Japelj DUNAJSKA CESTA ŠT. 9. Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in poceni. 5554 Izberite na sejmu v Zagrebu samo motorno kolo ker Vas bo v vsakem pogledu zadovoljilo. Za polovične potne stroške v Zagreb od 24. aprila do 4. maja t. L, da vidite najnovejše modele ARIEL motornih koles, ki so na vseh razstavah po evropskih velemestih dosegla senzacijonalen uspeh. VELIKA IZSEKA MODELOV ccm 250 turistovski model » 250 sportski model » 350 sportski model » 557 turistovski model » 500 sportski model Senzacija: model s 4 cilindri izrecno dirkalni model. Modeli s pokončno in poševno ležečimi cilindri. — Preko 800 zadovoljnih posestnikov ARIEL-motorjev v Jugoslaviji. Kupcem ob priliki razstave posebne ugodnosti. Zelo ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ilustriran katalog! Glavni zastopnik EM. FISCHER Radišina ul. 5 ZAGREB Jurišlčeva uL 16 5849 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « * ♦ ♦ i « ♦ ♦ « ♦ i « * « « ♦ « * ♦ : Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh9 VI 1048 31-5 5S62 Razpis. Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje oddajo železne strešne konstrukcije, pleskarskih in steklarskih del za novi rastlinjak v mestni vrtnariji. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 30. aprila 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2 H. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 21. aprila 1931. irgoiSKega pomočnika manufakturne in modne stroke, spretnega prodajalca in izložbenega aranžerja, s pri-ma referencami, sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Agilna moč«. 5843 Specialna elektrotehnična delavnica Ivo Grilc Ljubljana, Mestni trg 17, Cankarjevo nabrežje 25. — Popravilo in previjanje vseh vrst motorjev, generatorjev in transformatorjev. — Specialni oddelek za previjanje in popravila avtodinam. Precizna popravila vseh vrst zdravniških, zobozdravniških itd. aparatov. 5S04 U zredticu današnjih pisalnih potrebščin! Svinčnik Evers-Larp s togim žlebičastim vodilom, in novi Evers-harpov peresnik z individualnim peresom; 14 konic na izbero. Xu prodaj v vseh vodilnih trgovinah EVERSHARP za obisk privatnih strank iščemo. Se. riozne ponudbe prosimo na upravo pod šifro: »Eksistenca 718«. 5780 Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica izdeluje cilindre in ročična vratila z ameri-kanskim Stormizing«strojem. Precizna izdelava, za katero jamčim. Cena za sve-drino Din 100. Franjo Gredelj, Zagreb, De-želičeva ul. 6, telefon 22-07. 4517 eMJin fi o p f C o i pri železniški postaji v mestu in v najbolj prometnem kraju. Naslov se izve v oglasnem oddelku >Jutra«. 5729 ^ette malim ogtasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 R sto L± iVaš/ore matih oglasov dobite takoj po izidu Usta o podružnicah „Jutra" v •Maribor**, r v iVoeem mestu, v ISrbovljah in rta {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Točaja in snažilca pribora Mvpjmeia. Dopise na fx>-družnico *Jutri«« v Mariboru pod »Knietska farna« 16288-1 Frizersko vajenko s predpisano Se>-;*-tno šolsko izobrazbo, {drenih ^••aršev, prijetne zunanjosti, po možnosti z znanjem nemirne. sprejme Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg štev. 6. — Glavni pogoj je. da stanuje v bližini poslovnega lokala. 16261-1 Modni salon Vera Miklošičeva cesta št. 34/IT .-prejme takoj samostojne pomočnice v trajno delo. 16228-1 Mlinar, vajenca pridnega, močnega iu poštenega sprejme Ivan 15aj-car, vaijčni mlin, Za:r"rje ob Savi. 16204-1 Frizersko vajenko •deklico, ki je dovršila meščansko šolo. visoke postave. zmožno tudi nemškega jezika, sprejme E:igelb<'rt Franehetti', Ljubljana. Dunajska c*ta 2ii. Predstaviti se je med 15. in 16. nro. 16303-1 Čevljarskega prikrojevalca ■dobro iztirjenega s-pireimem v «talno delo. Ponudbe na podružnico »Jutra«- v Norem mestu pod šifro -Zanesljiv 02*. 1 »v »02-1 Služkinjo i» vsa hišna dela, zdravo. Tri' 'no. pošteno in zmožno vsaj nekoliko nemškega jezika. sprejme hotel Pa ar. Jesenice. Prevzela b: tudi -ujske sobe. 16300-1 Vpokojenec zmožen vrtnarstva. sadje-reje in nekoliko mizarskih del, se sprejmp. Stanovanje 2 sob. kuhinje in pri-tiklln takoj na razpolago. Pojasnila t Ljubljani. Zaloška cesta 21. 16238-1 2 bolničarja katerih mora biti eden vpir- desinf-ekeije in desin-si-krije. a edf-n za dela v a inbuia ti'i (previjanje) i-n pmsektur. i - č e m o pr"j'i mesečni plači ."H XI Din — brezplačni hrani in stanovanja. pranju perila, ter 2 n vi form: 'za leto in zimo) in drusro. Reflektira =e na mlajše in neoženjeoe, z vsaj malo prakse. Nastop si:i'br- takoj. — Ts-totain sprejmemo hlapca za konje kočijaža rnjenecra p Oljskega dela. Pogoji kakor zgoraj. S 5 r>'n k"!kovane j>rošnje s >lrko in prepisi spričeval na Ravnateljstvo drž. bol-ir.-e ra duševne bolezni v I\r»vinu — Banat. 16321-1 Preddelavca za kremplje (stroji za izdelovanje va-t-eV ki je zmožen v delil. v--M>ravi!n strojev, nategovanju in brušenju garnitur. i-<"-e tekstilna tovarna. l'o-nn-dbe n-a oddelek ->.l;trra« tnv! »Takojšen nastop;. ' 162H9-1 Perfektno uradnico iš<"em 7.3 takoj. Ponudbe pod ..Sposobna^ na o1 100 Din dnevno je mogoče zaslužiti z obi-skovanjem privatnih stranh Alabastritt, Ljubljana, Pomenskega ulica 17. 148 Ne verujte nikjtnur! Zahtevajte od n^i prospekte o donosnem in lahkem hiš. obrtu in adrese onih, ki se ž njim že pečajo ter se sami overite o sta-njn stvari in možnosti zaslužka. Vprašanjem je treba pril-ožiti znamko za odgovor. — Zadruga jugoslovenskih pletača, Osijek. 162-3 Samo znamko za odgovor pošljite, pa Vam pošljemo pojasnila in prospekte radi stalnega zaslužka takoj. Breza. Ljubljana, poštni predal 24.". 172-3 Potnikom ki potujejo po deželi, sc nudi prilika postranskega zaslužka. Patentirana novost. Nobeno hauziranje. Originalni vzorec majhen. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 16307-3 Zastopstvo ozlr. podzastopstvo za prodajo koles, šivalnih strojev in gramofonov, z malo zalogo prevzamem. — Ponudbe na podružnico Jntra v Celju r>od šifro »Spodnje štajersko«. 16382-3 Zaslužek je neomejen s prevzet.jem našega zastopstva ia prodajo naših najnovejših patentov in drugih vsaki zasebni hiši, oziroma v vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne brezkonku-renčne cene. Agenti, agen-tinje in upokojenci, ki povečajo privatne odjemalce, naj takoj pošljejo svoje po-nudbe na Puhlici tas, d. d. Zagreb, Ilira 0 — pod š:fro »Stalna zarada«. 5826 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijorarana Prospekt 15 lastonj Site ponj! pi-251 Inštruktorja za poiičevamje strojepisja, proti mesečnemu honorarju iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strojepiska«. 16329-4 Uradnica z večletno prakso, vešča j-lov.. nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in vseh pisarniških poslov. išče mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna«. 16260-2 Periektna kuharica z večletnim hotelskim spričevalom, išče stalno službo. katero lahko nastopi takoj. Ponudbe pod šifro »Kuharica«, Inserat. agen-tura Pi-chler, Ptuj. 16207-2 Slaščičar, pomočnik išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16376-2 (i. Tli. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) T, 59. rez nekaj dni se je materina jeza polegla in midva sva smela spet na izprehod. 1'a prideva do stene iz samega listja, izza kalerega se je razlegal euden hrup — prav kakor da bi nekdo žagal. »Dajva, po-glejva. kaj je to«, zašepečem jaz — in že sta lezla po listju narzgor. Pletilja z lastnim strojem, išče skromno sobico brezplačno za kar bi dnevno nekaj časa pomagala pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč«. 163-14-2 Pisarniška praktikantinja poštene rodbine, ki ima 4 meščanske šole z maturo, prosi nameščen ja. — Po-nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Praktikantinja 478«. 1547S-2 Mlad pek. pomočnik ki bi tudi raz-našal pecivo, išče službo. Stanko šporar Rosica 36 — Velike Lašče 16298-2 Mlad trg. pomočnik vešč špecerijske in manu-fakturne stroke, z dežele, sedaj vojaščine prost, išče službo za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro »190S«. 16310-2 Mlad šofer star 27 let, z dobrimi spričevali, trezen, zanesljiv in izkušen, vajen popravil, ki govori 6 jezikov, išče nameščenje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16304-2 Služkinja z dežele išče s 1. majem službo pri boljši družini v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ■ 16341-2 Točaj išče mesto gre tudi na sezijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«- pod šifro »Točaj«. 16363-2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec in bubi štucer. želi službo za takoj. — Mirko Gašnerlin, Pungrat št. 27 — Kranj. 16362 2 Kuharica išče službo v privatni hiši ali v gostiln.!. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Gospodinja«. 16386-2 Ford avto št. A 850.751, rabljen 3000 km. petsedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Pojasnila daje American-motors. Ljub!jama. 16076-10 Prodam zelo ugodno po nizki ceni sledeče avtomobile: Chevrolet, odprt, mod. 1928 Fiat, tipa 507 — limuzina Fiat, tipa 509 — limuzina Renault. 4 CV — cabriolet Renault 6 CV — poltovorni 2 motorni kolesi BSA 175. Na vpogled pri Ivanu Kapelj. Ljubljana, Krekov trg št. 10. 16044-10 Puch 250 cm3 kompleten v dobrem »t-a-nju. vožen cea 2000 km, proda Levičar, Ljubljana. Glinška ulica 9/1. 15925-10 Spa trPonski, tovorni, garantirano v zelo dobrem stanju proti garanciji in plačilnim olajšavam — kakor tudi Ford osebni, nove tipe, odprt, dobro ohranjen, ugodno proda Camernik, Ljubljana. Dunajska ceste štev. 36. 15666-10 Opel 4 ciL. tovarniško nov, model 1930, vožen 250 km. dvosedežni Cabriolet z 2 rez. sedeži, globoko pod nabavno ceno naprodaj. — Informacije daje General Auto. Opel zastopstvo — Tavčarjeva ulica štev. 7. tel. 34-84. 16320-20 Petsedežni avto močan, dobro ohranjen, ki se ga lahko predela tudi v tovornega, no nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jntra« v Ljubljani. 16385-10 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribnč na Glincah, ' telefon št. 2605. 16143-6 Kolo za raznašalca paketov do 80 kg težine, dobro olira.njeno. pult za pisarno (trgovino) in avtokovčeg prodamo po nl7ki ceni. Levante, Kolodvorska 30. 16015-6 Svinjska mast pristna domača Din 15.50 kg v delikatesni trgovini K. .Tare — »Pri Turistu«. Dunajska cesta 9. 15763-6 Puhasto perje Jisto. čuhnno, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto, čohano. kg po 48 Din !n čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov jetjn L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82- kemična čistilnica perja. 062 Okrasek vrta lepa, 36 let stara aloa naprodaj na Gosposvetsiki c. št. 12/HI, Ljubljana. 16316-6 Otroški voziček star naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 31, dvorišče 16277-6 Več stružnic po zel-o nizki ceni proda M n š i 5 Franc, misar — Mengeš. 16246-6 Štedilnik in tehtnico Sehulz Universal, oboje dobro ohranjeno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16315-6 Peralin lepi vse med vožnjo nastale poškodbe pri pnevmatiki avtomatično, zato je za vta plačam dobro. — Ponudbe vratarju hotela Miklio v Ljubljani. 16222-21 Trisob. stanovanje solnčno, s centralno kurjavo in plinom, v centru m«-sta oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16311-21 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico oddam s 1. majem na Dunajski cesti 99. 16338-21 Samsko stanovanje solnčno, s kopalnico, blizu cei-t-ne železnice iščem za stalno. — Ponudbe na cgla«. oddelek »Jutra« pod značko »Za majnik«. 16340-21 Stanovanje novo, elegantno, sobe, kuhinje in shrambe, s posebnim vhodom, takoj odda Tavčar, Kodeljevo — Zadružna ulica 14. 16348-21 Sobo lepo opremljeno, v novi vili tik tivolskega gozda oddam Parket, elektrika, poseben vhod, zračno in solnčno — evont. klavir na razpolago. Cesta na Rožnik štev. ^7. 16250-23 Sobo s štedilnikom oddam družini broz otrok v Zeleni jami, Val. Vodnikova št. 30. 16232-23 centralni legi oddam 1. avgustom. Na-lov v ogl. oddelku »Jutra«. 16312-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom o d d a m — Sredina 5 (Prule). 15956-23 Prazno sobo, lokal ali temu primerne prostore za pisarno in majhno 'uho skladišče, tudi na dvorišču išoern. Plačam pol leta naprej. Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5,1- 16318-23 Sobo lepo opremljeno, nasproti soilnije oddam. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra« 16332-23 Sobo lepo opremljeno, S po«eb-nim vhodom in elektriko odda Božič, Streliška ulica št. 24 I. 16337-23 Gospodično kot sostanovalko sprejmem s 1. majem na Cosnosvet-ski cesti štev. 13/1 — 100. 16326-iS Sobico s štedilnikom išče priletna gospa s 1. ali 15. majem. Plača 100—200 I)in mesečno, šla bi tudi skupno s kako samico. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 100«. llV)31-23 Sobo lepo opremljeno, z elektriko, parketi in prostim vhodom oddam. Naslov pove oglasui oddelek »Jutra«. 16344-23 Opremljeno sobico solnčno, v visokem pritličja, blizu cestne železnice, išče soliden gospod pri družini brez otrok. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Cel d,i.*i odsoten«. 16345-23 Malo prazno sobo s 1. majem oddam v Ple-teršnikova ulica št. 32 — Bežigrad. 16353-23 Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16"60-23 Dve sobi za' poslovne prostore, na dvorišču hiše v šelenbur-govi ulici 4 oddamo s> 1. avgustom. Pojasnila v pisarni »Croatie«, istotam. 16356-10 Solnčno sobo oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16367-23 Opremljeno sobo čisto, z elektriko in separatnim vhodom oddam na Vidovdanski cesti št. 1/11. 16369-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu v Groharjevi ulici žu-v. 15. 16364-23 Lepo, solnčno sobo separirano oddam gospodični v Kolodvorski ulici št. 23/1. 16373-23 Za 1 mesec iščem separirano sobo, e-v. s hrano, v I. nadstropju. Ponudbe do 1. maja na oglasni oJdelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Blizu univerze«. 16383-23 Dama v črnem želi nujni razgovor v četrtek ob 2. pred Prešernovim spomenikom. — Pazi! 16306-24 Inteligentna gdč. z nekaj premoženja to gotovino, želi znanja z boljšim, istotako inteFgentnhii gospodom. Prednost imajo uniformisti. — Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, katero na zahtevo vrnem, na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Simpatična«-. 16328-24 2 brhki Gorenjki iščeta dva brhka gospoda -rednjih let. za družbo pri pomladanskih izletih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cvetoči maj« 15506-24 Gospodična prijetne zunanjosti, neoma-deževana in dobrosrčna, z manjšim premoženjem, se želi seznaniti v svrho ženitve z 30—40 let starim gospodom. — Vdovci brez otrok niso izključeni. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krasni maj« 16313-25 Gospod želi glede ženitve znanja s pošteno gospodično. Do-pise prosi na oglasni oddelek -Jutra« pod značko »Seelenklage«. 16308-25 Učiteljica z desetletno službo, se želi poročiti s sebi primernim gospodom, visoke postave. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča zasigurana«. 16327-25 iznuiu:: f i ii ii* « • A idtftdfaA** Pianino skoraj nov. izboren glas. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16366-26 Srnjaka lepo raščenega. 3 leta starega. za 350 Din proda J. Ogrinc, Ljubljana. Gradišče 7. 16372-27 Rezalni stroj fStanzmasehine) še v obratu, primeren za kartunažo. večjo knjigoveznico ali papirno industrijo, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16319-29 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 85 Modroce predeluje in čisti žimo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg št. 2. 129-30 Okrasite svoj vrt 10 nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor. 11132-30 Pozor, dame! Trajno ondulacijo izvršuje najceneje salon He-ik — Ljubljana, Kulodvor-ka 35 16330-30 Staro litino (Grauguss) vsako množino po dnevni ceni kupi Livarna železa in kovin, dr. z o. z. Gameljne, .St. Vid nad Ljubljano. 16352-30 Likanje moške ali damske obleke 1-fi Din, obračanje 300 Din. Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in posije — vstavi novo podlogo »VVallet expres« Ljubljana, Stari trg št. 19 Na željo se obleka kemično sčisti, pošlje v 24 urah Strank« na likanje lahko počakajo. — P» obleko se pri«le tudi rta dom. Na deželo se pošlje z obratno pošto. 16308-30 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva it. 5 IZVANREDNA MRItlKAl Železna »lužinsk* patent postelja zložljiva, s ta-pecirafiom madracom, Zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče " osobe stane samo Pin 390—. Razpošiljam po poštne-noni povzetju. TAKO IZGLEDA SLOŽEN Lesena patent postelja. zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična, stane samo D 280. Lcžalka ta snnčan;e — (Licgcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Din ISO. Madraci punjeni z vol-oom stanejo samo D 75». L. BR0Z0VIČ, ZAGREB ILICA 82. Daje se na občno znanje, da je Stubenbergovo grajščinsko veleposestvo na prodaj v celoti ali pa po posameznih kosih. Na prodaj stavljeno posestvo obstoji: 1. Iz grajščine Gornji Cmurek z okoli nje ležečimi poljedelskimi in gozdnimi parcelami v kat. obč. Trate, Zg. Velka in Vratji vrh. 2. Iz dveh vinogradnih posestev v kat. obč. Dražni vrh. 3. Iz travnikov in njiv v kat. obč. Konjišče. 4. Iz vinogradnega posestva v Noričkem vrhu. 5. Iz gozda v kat. obč. Boračeva. Ta posestva v skupni izmeri okroglo 400 oralov se prodajo ali skupaj ali pa posamezno, kakor si kupci izvolijo. Natančnejše informacije daje oskrbništvo grajščine Gornji Cmurek, pošta Marija Snežna na Velki, in Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Kupci se vabijo, da stavijo pismene ponudbe z navedbo predmeta in cene najkasneje do 3. majnika tega leta na roke Frara Štupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. 58' ^ Industrijsko podjetje popolnoma vpeljano, s stalnimi odjemalci, letnim obratom okrog Din 800.000, s koncesijo, plačanim davkom do novembra tekočega leta in vso korespondenco naprodaj vsled prezaposlenosti. Ogled podjetja in cena po dogovoru. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »cca. 50.000.?. ■■BBnHMHHBn < r. Sledeči jugoslovenski patenti pm -da ju se ili se daje licenca istih? Br. 2424. Postupak i naprava za osiguranje motora na teško ulje, firmo Heinrich Lanz A. G., Mannheim. Br. 5792. Sigurnosna naprava za rentgenove uredjaje, Ing. Wcrner Otto Berlina. Br. 5023. Poboljšanja kod spojnica sigurnosti, koje se upotreblju.ju ko ! presa, mašina, vratUa i tome stično, g. Franka Humphris-a iz Dor-set (Engleska). Br. 958. Revolver, koji se sam od sebe puni, firme \Vaffenfabrik Maus-r A. G., Oberndorf (Nemačka). Br. 4806. Poboljšan ja kod koncentracije ruda pomoču flotacije sa penon-, firme Mineral Separations Ltd., London. Br. 4107. Poboljšan.ja za izradu puteva i postupak za to, g. Johne Kade' fe-a, London. Br. 1689. Naprava za pomeranje pisače oblice (oblice za artiju) na pisa-cnim mašinama sa udvostrukim pomeranjem, firme Wanderer \Ver~ ke vorm. AVinkelhofer & Jaenicke A. G. u. Schonau b. Hemnitz; (Nemačka). Obaveštenja daje patentna kancelarija DR. JANKO OLIPA, advokata u Beogradu, Terazije 42. 5860 ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše srčno ljubljene, nepozabne mame, babice, prababice, tašče in tete, gospe MARIJE TR1LLER gostilničarke in posestnice se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo, zlasti vsem cenjenim darovalcem krasnih vencev in lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo zastopnikom profesorskega zbora mestne ženske realne gimnazije z direktorjem Jugom na čelu, gojenkam trg. tečaja tega zavoda, zastopnikom raznih oblasti in korporacij ter Gostilničar-ski zadrugi ljubljanski, zastopnikom' Ciril Metodove ženske in moške podružnice za šentjakobski in trnovski okraj, pevskemu društvu r.Krakovo in Trnovo« ter ostalim pevcem za ganljivo petje ter vsem, vsem predragim prijateljem in znancem, ki so blagovolili našo preliub-ljeno rajnko v tako častnem številu spremiti na njenem zadnjem potu. Prisrčna hvala! 5865 V Ljubljani, dne 21. aprila 1931. MARIJA SICEVA in ostalo sorodstvo. INSERIRAJTE V ROD okoli 250m3 tesanega mehk^^esa zaradi izpraznitve prostora v naslednjih dimenzijah: 8/8. 90/4 20/5 10/6 - 8/10. 130/4 43 5 15/6 4/7 1/8 10/10. 180*4 1605 100/6 25/7 11/8 2» 10/13. 120/4 110/5 80/6 60/7 25/8 2/9 2/10 18/16. 25/4 70/5 70/6 607 75/8 40/9 35/10 3/11 16/18. 5/4 50/5 30/6 10/7 25/8 55/9 30/10 6/11 2/12 18/21. 35/6 8/7 11/8 35/9 43/10 6/11 5/12 21/24. 2/8 6/9 20/10 m. 5854 Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. Cena po dogovoru. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ru. konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno tL d. kul tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.