novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/C1V1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% » Tednik / settimanale « Cena 800 lir št. 28(387) «Čedad, četrtek 16. julija 1987 COMUNITÀ MONTANA VALLI DEL NATISONE Approvato il bilancio di previsione - oltre 21,5 miliardi - per il 1987 Con il voto contrario di PCI e Indipendenti È stato il bilancio di previsione per l’anno 1987 l’argomento principale dell’assemblea della Comunità montana, svoltasi mercoledì 8 luglio regolarmente anche se permangono — come ha sottolineato in apertura il presidente Chiabudini — i motivi che avevano spinto la De ad abbandonare l’aula poco meno di un mese fa e cioè la nomina del rappresentante di minoranza del Comune di Grimacco. Il bilancio è uno dei documenti più importanti che sottolinea la capacità di spesa e di intervento dell’ente sul territorio, la sua capacità di promuoverne la crescita e lo sviluppo. Ed è naturale che discussione, anche animata, ci sia stata, così come è evidente che in questa occasione viene dato un giudizio sull’operato e sui programmi del direttivo. Un giudizio chiaramente negativo è stato espresso da Blasetig per il PCI che ha «bocciato» il direttivo ma anche la maggioranza della Comunità montana. Ancora una volta ha dimostrato inefficenza, ha detto, e scarsa capacità di spesa come dimostrano i residui che raggiungono somme esorbitanti. Dati alla mano, Blasetig ha anche dimostrato come questo sia un vecchio «peccato», che ha caratterizzato anche la gestione precedente, guidata dalla stessa maggioranza. D’altra parte questo direttivo, ha aggiunto, non ha realizzato neanche il programma che si era prefissato. Qualsiasi proposta, contributo, sollecito sono inutili, ha detto in sostanza Blasetig e alle parole non seguono i fatti. Estremamente critici anche gli indipendenti che assieme al PCI hanno votato contro il bilancio. Una delle inadempienze del direttivo, che ha chiaro riscontro anche nel bilancio — come ha sottolineato con veemenza Bonini — riguarda l’intervento per l’attivazione del PIP di Dolina, a favore del quale si era espresso con estrema chiarezza e con una votazione tutta l’assemblea. L’importanza del PIP nel comune di Grimacco che dovrebbe funzionare da argine allo spopolamento dei comuni di Dren-chia, parzialmente Stregna e Savo-gna, oltre naturalmente di Grimacco, è stato ancora una volta sottolineato da Bonini. Tutti sembravano d’accordo, ma del PIP di Dolina nel bilancio non c’è traccia. Oltre a questa questione, che ha provocato un certo imbarazzo nell’assessore per le attività industriali Michele Carlig, mentre Blasetig ha proposto un emendamento che però non è stato possibile accogliere, il sindaco di Grimacco Bonini ha affrontato le due questioni centrali, «di cui dovrebbe occuparsi — a giudizio degli indipendenti — la Comunità montana per il 90% del suo tempo»: la creazione di nuova occupazione e la tutela delle caratteristiche linguistiche e culturali della comunità slovena che ci vive. È un tema questo ripreso più tardi anche dal capogruppo del PSI Giuseppe Marinig che ha pure invitato il direttivo ad una maggiore incisività ed efficienza pur dichiarando il voto favorevole del suo partito al bilancio. Il giudizio complessivamente positivo, pur con degli inviti a qualche miglioramento è stato poi espresso dal sindaco di Pulfero Specogna che ha parlato per la DC. Dopo la dichiarazione di voto del PSDI, fatta da Ugo Tomasetig, si è passati alla votazione. Il bilancio di previsione per il 1987 che prevede una gestione di 21 miliardi 795 milioni 800 mila lire è stato poi approvato con il voto di DC, PSI e PSDI, mentre PCI e Indipendenti, come detto, hanno votato contro. Centro Studi Nediža - San Pietro al Natisone Trieste/Trst Slovenski dijaški dom 19 luglio - 1 agosto 1987 MLADA BRIEZA Soggiorno culturale ricreativo per ragazzi. Autorizzato dalla Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia. Escursioni, mare, lezioni di canto dialettale, lezioni di lingua slovena, ricerca d’ambiente, attività espressive e ricreative, teatro, giornalismo. DO 30. SEPTEMBRA V LJUBLJANI Mednarodni grafični bienale BIENALE Do 30. semembra ie v Ljubljani, kontinentov, poleg seveda povablje- | Do 30. septembra je v Ljubljani, v prostorih Moderne galerije, na ogled 17. Mednarodni grafični bienale. Predstavlja se 698 umetnikov iz 58 držav s 1664 deli. Že sam ta podatek pa tudi dejstvo, da gre za dela, ki jih je izbrala selekcijska komisija iz mnogoobilnejšega vposlanega gradiva, dokazujeta, da gre za izredno pomembno in visoko kvalitetno prireditev. Osnovan leta 1955, Mednarodni grafični bienale podaja zaokrožen pregled trenutnega svetovnega ustvarjanja v reproduktivni grafiki vseh tehnik,šol in smeri. Prisotno je visoko število mladih talentov iz vseh kontinentov, poleg seveda povabljenih avtorjev utrjenega imena. Poleg grafičnih dosežkov zadnjih dveh let, obsežna razstava vsebuje tudi male retrospektive štirih nagrajencev prejšnjega bienala in razstavo del častnega nagrajenca bienala, ki je letos Joe Tilson iz Velike Britanije; male retrospektive pa so posvečene Su-zanni Rothenberg, Karen Dugas, Ha-rumi Sonoyami in Klavdiju Tutti. Na letošnjem bienalu sodeluje 29 avtorjev iz Italije, med njimi je tudi 5 Slovencev in sicer: Marjan Kravos, Zora Koren Škerk, Klavdiji Palčič, Lojze Spacal in Franko Vecchiet. ; MOOtHNA CAltlUM m*dn»iodni bx-nak- LJUBIMNA i OBVESTILO Sporočamo, da od. 13. julija do 31. avgusta bojo uradi: SKGZ, ZSKD in Ivan Trinko v Ulici IX Agosto, 8, v Čedadu delovali s sledečim urnikom: 8/14. V soboto zaprto. *■/s] K KJ [■■./•1 ! f ■A. ' i fs,- Tudi otroci z navduienjem gledajo nogo metne tekme na Liesah S SEJE SKUPŠČINE GORSKE SKUPNOSTI Potriebne so nove štupienje za pobratenje z belgijanskim miestam Sambreville Se zmisleta? Že parve dni dičem-berja lan smo pisal, de so bli v Belgiji, pruzapru v Sambreville neki «be-nečanski dnevi». Gor sta šla an predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Chiabudini an asesor Dante Specogna. Podpisala sta an dokument, ki je biu začetek za pobratit tist kamun z našimi dolinami, z našo gorsko skupnostjo. Sada, takuo ki je poviedu Chiabudini, je skupščina kamuna Sambreville sparjela tist dokument an napra-vla no komision, ki bo skarbiela za de tel program puojde napriej. Med pobudniki pobratenja so bli naši emigranti an tri od njih so tudi v komi-sionu. Tajnica komisiona je Loretta Drescig, za mladino je odgovoren Franco Bergnach, za zunanje odnose pa Adriano Martinig. Sedaj muora napravt nje dužnuost an sparjet tel dokument pa naša Gorska skupnost, za de pride do pobratenja s Sambreville. An tuole misli tudi storiti, kot je dejal Chiabudini, če-glih vie, de na bo ravno lahko. Nadzorni odbor — Comitato di controllo — pravi, de pobratenja niso v kompetenci gorskih skupnosti. Kuo sluzit an s hostmi Če je na rieč, ki nam na manjka po naših dolinah je host. Host, ki se nimar buj šier, host, ki lahko da die-lo mladim an parnese tudi dobar za-služak. Za pomagat tistim, ki že die-lajo al pa želijo dielat v telem sektorju je Dežela naredila an poseban leč (štev. 38). Tel leč pa daje nove an velike kompetence gorskim skupnostim, pa tudi kontribute. Za de bi naši ljudje spoznal buj od blizu možnosti, ki jih imajo če se odločijo za tuole dielo je Gorska skupnost Nadiških dolin organizala cieu kup srečanj po vaseh an po kamunih. Z ljudmi sta hodila guorit sam predsednik Chiabudini an podpredsednik Melissa, ki je odbornik za telo dejavnost. Do sada so bli že v dvanajstih krajih, v programu pa imajo še 4/5 srečanj po vaseh. Naj povemo, de do sada po naših dolinah je 10 imprež, ki diela s ho-stjo, vsega kupe za 20 dielovnih miest. Po prepričanju vodstva naše Gorske skupnosti pa bi se moglo še dost narest, zak’ v telem dielu je tudi velika perspektiva za naše doline. Fidia: al bo al na bo? Predsednik Chiabudini je na seji obvestiu tudi, da je Fidia, ki namerava odpreti tovarno za rejo poskusnih živali, že napravila izvršilni načrt — progetto esecutivo — za zgraditi tovarno. Tel načrt ga že kompetentni uficihi pregledavajo. Potle pride na varsto pa občina Špeter, ki je poklicana za de da gradbeno dovoljenje (licenza edilizia). Šele potle se lahko začnejo diela. Pru je de povemo, de s telim v zvezi se je oglasu načelnik komunistov v gorski skupnosti Blasetig, ki je po-tardil, daje PCI pozitivno sparjel tel načrt an tolo ekonomsko iniciativo, je pa spet povabu gorsko skupnost an tudi špietarski kamun, naj preštudie-ra, če se more na kako drugo vižo rešit problem upepeljevalnika (inceneritore), takuo de se izognemo nevarnosti škodljivih kadižev pa tud za de predielamo odpadke an jih takuo lahko spet nucamo .magar ko gnojilo. V kratkem bomo miei nov sedež Gorske skupnosti an Muzej? Arhitekt Vittorio Zanfagnini je udobiu natečaj, ki gaje razpisala naša gorksa skupnost za nje nuov sedež an za Muzej Nadiških dolin. Do konca setemberja bi muoru napravt izvršilni načrt (progetto esecutivo), do konca novemberja pa bi muorli že dat apalt za diela. Trieba je pohitiet zatuo ki čene je nagobar-no, de se zgubjo kontributi od Dežele. Tala nova zgradba bo koštala oku dva miljarda an pu. Parvi part diel bi muorli začet že lietos za parbližno adno miljardo an pu. Pravca od novega sedeža je že za-dost duga an je vzbudila na skupščini t^di nomalo polemike. Narprjet je bluo mišljeno, de ga narde tam kjer je biu stari ženski kolegjo. So ga po-darli, potle pa so se premisinli an se odločil, de na tistem mestu na bojo nič zidal zatuo, ki je lieuš takuo kot je, pa tud tista ciesta ki pasa atu blizu je preuozka an se jo lahko arzšier. Potle so zbral drug prestor, ta za se-dežam špietarskega kamuna. Vas tel cajt vsi teli sudi, ki bi jih lahko po-nucal za zlo potriebne reči kot recimo odpriet kako novo dielovno mesto, so ostal zamarznjeni. Od tu polemike s strani komunistov. Arhitekt Rucli za neodvisne je tudi vprašu če so napravli kako posebno Studio za videt, kje je buojš zgradit sedež. Po njega misli izbira starega kolegja, blizu cierkve ni bila zgrešena. V odgovor mu je špietarski šindak jau, de tako urbanistično odločitev so nardil sami ljudje špietarskega kamuna. beri na 2. strani s prve strani Danieli-Natisone ali smart nieke fabrike Danieli-Natisone bo peljala napriej nje načrt. Prenese v Buro producion, do dol bojo hodil dielat nekateri die-luci drugi pojdejo pred časom v pen-zijo. Pri mostu strukture tovarne pa bojo na razpolago majših obrtniku, ki bojo povezani z Danieli an za njo dielali. Tele odločitve pa so sparjeli an podpisali takuo dieluci, ki so zatuo miei referendum, ko sindikati. Naj povemo, de od vseh v tovarni Danieli je šlo votat na referendum 64% an 70% od njih so spariel ponudbo vodstva. Kuo so votai pa v špietarski industrijski coni? Na 93 dielucu, ki so miei pravico votat, 43 so sparjel načrt od Danieli, 16 so jal ne, tri so dal pa bielo glasovnico. Je žalostno, je jau na seji predsednik Chiabudini, de je šla tle od nas adna narbuj močnih fabrik v nje sektorju. S telim se varže v nič, zgubi vriednost naš teritorji. Če na fabrika močna, zdrava an bogata je zapustila naše doline, je do-luožu garmiški župan Bonini, ki je guoriu za vse neodvisne, je zlo hu-duo,pa tudi kak ražon muorabit. Kaj smo nardil, de se na pride do telega? Na vsako vižo je tel alarmni zvonec za vse nas, ki nam muora stuort misliti. GOREGNAVAS Le tubature t Apprendiamo da fonte ufficiosa che l’Ufficio Tecnico del Comune di Pulfero ha accertato che la rete idrica nel tratto Calla-Goregnavas perde oltre il 50% dell’acqua che vi viene immessa. Tale triste realtà era già risaputa dalla popolazione e da un assessore che ne avevano sollecitato la ripara- zione da parecchio tempo. Se i 13 litri al minuto (da cui va detratta la perdita finalmente accertata), basteranno per gli abitanti di Calla e Goregnavas il Comune di Pulfero potrà ritenersi fortunato. O forse spera che la Madonna del Carmine risolva la situazione... con i temporali che l’accompagnano. GRMEK Lietos velik praznik za Sv. Jakob Lahko napišemo, de je že začeu, saj je z njim povezan an turnir v malem nogometu, ki od parvega julija že potieka na lieškem igrišču. Senjam Sv. Jakoba pa bo pruzapru od petka 24. do pandiejka 27. julija. Novost lietošnjega praznika je de bo v vasi, ne pa na planji takuo ki je bluo zadnje lieta. V petak ob sedmi zvičer odprejo kioske an dokumentarno razstavo, ki bo v prostorih šole, zvečer bo pa ples. Glih tak je program za saboto, v nediejo pa bo vas dan posvečen emigrantom. Zveza slovienskih izseljencev bo poskarbiela za program celega dneva. V nediejo zjutra organiza tudi an posvet na temo «Organizacije emigrantov an druga generacija»; guo-ril bojo predsednik Zveze Valter Dre-scig, diretor organizacije Ente Friuli nel mondo Ottorino Burelli an univerzitetni profesor Darko Bratina. Muormo še poviedat, de v pandie-jak 27. julija bo finale za parvo an drugo miesto lietošnjega turnirja, pozno zvičer pa tudi premiacion. S. PIETRO AL NATISONE Poteva andare peggio Poteva avere conseguenze tragiche lo scontro frontale fra due automobili sulla curva «maledetta» di S. Pietro. La curva è ovviamente quella in prossimità del piazzale della chiesa. Domenica pomeriggio una Fiat Uno procedeva verso nord, quando le si è fatta contro una Simca rossa che procedeva tutta a sinistra nel senso opposto. L’urto ha provocato lo schiacciamento delle due macchine, mentre i parabrezza andavano in frantumi. A bordo della Fiat Uno viaggiavano Silvia Garofolo di Udine e Roberto Ariabis, mentre sulla Simca Aniello Mastantuoni e Pio Terlicher di S. Leonardo. Quest’ultimo e Roberto Ariabis sono stati subito portati all’ospedale. Sul posto ha svolto gli accertamenti del caso il maresciallo Randazzo con due carabinieri. ■s** I VALLI DEL NATISONE PCI: è ora di pensare al futu Per il PCI delle Valli del Natisone non pare che si debba tirarla per le lunghe sui risultati elettorali e sulle difficoltà per il partito. Dati alla mano, la perdita del PCI rispetto al 1983 non è rilevante, tanto più se si tiene conto di alcuni elementi particolar-mene favorevoli al partito socialista. Essi sono più che noti. Anche sulla situazione nazionale i comunisti delle Valli del Natisone hanno dato il proprio giudizio. In realtà poi ognuno la vede a modo suo. Così è stato nella riunione tenutasi venerdì scorso ad Azzida. La relazione di Giuseppe Blasetig è stata completa ed esauriente, ma tutti hanno voluto aggiungere qualcosa di proprio, anche in termini critici. Errori nelle candidature? Scarsa combattività? Immagine sbiadita? Alternativa non accolta? Tutti interventi giusti: ma'è ora di pensare al futuro. È dunque il momento di trovare i modi di far avanzare i due-tre punti qualificati della politica per il nostro territorio: sviluppo delle aree confinarie, progetto per la montagna e tutela per gli sloveni. Sono punti che la campagna elettorale e i risultati hanno sottolineato positivamente. E non va dimenticato il ruolo propositivo che ha avuto e che certamente avrà il PCI nel prossimo futuro. Ed è anche ora che il PCI, è stato detto nella riunione, rivendichi con maggior forza i propri meriti in tutti i campi: sviluppo economico, organizzazione culturale, amministrazioni unitarie. Le questioni saranno portate in pubblico in occasione della festa dell’Unità, che è prevista per la fine di agosto. LUSEVERA Soddisfazione del PSI per i risultati elettorali Recentemente gli iscritti del P.S.I. della Val Torre e del Cornappo si sono riuniti a Lusevera per discutere le varie problematiche del Progetto Montagna, delle aree di confine, della cooperazione economica internazionale e della difesa della comunità etnico-linguistica della Slavia friulana. Presiedevano la riunione il consigliere provinciale prof. Giuseppe Marinig e il membro dell’esecutivo provinciale del P.S.I., Giuseppe Crainich. Nei loro interventi i due rappresentanti del partito hanno evidenziato i buoni risultati ottenuti nelle elezioni politiche a livello nazionale, soprattutto nelle Valli del Friuli Orientale, ricordando i tanti problemi che i socialisti portano avanti a difesa della gente della montagna. È stata sotto-lineata l’urgenza dell’approvazione della legge regionale riguardante i provvedimenti nei territori montani e la ripresentazione al Parlamento della Repubblica del progetto di legge sulle aree di confine e sulla cooperazione internazionale, nonché il progetto di legge per la tutela delle minoranze etnico-linguistiche della Za gospodarstvenike Per gli operatori Važno za obrtnike Importante per gli artigiani Večkrat smo že omenili, da previ-deva deželni zakon 48/85 posebne prispevke za nove investicije obrtnikov. Med nove investicije spadajo: nabava zemljišča za gradnjo proizvodnih objektov, nakup strojev, popravilo obstoječih delavnic in tudi nakup raznih aparatur. Najnižji znesek investicije mora biti 10 milijonov lir. Obrtnik mora vložiti prošnjo na Ustanovo za razvoj obrti (ESA) pred-no prične z investicijo. Pomeni torej, da si mora preskrbeti predračun dobaviteljev. Račun in ostalo dokumentacijo bo moral predložiti kasneje kot dokazilo, da je bila investicija dejansko izvršena. Podčrtamo,da to ni kredit ampak nevračljivi prispevek do 20% investicije, kar vsekakor ni malo. ESA obvešča, da se je nabralo že mnogo prošenj in da morajo obrtniki predložiti prošnje za investicije do 31. julija letos. Zaradi tega obveščamo vse zainteresirane obrtnike, ki mislijo nakupiti nove delovne pripomočke (kamione, dostavna vozila, stroje), da si ne- mudoma preskrbijo predračune in da vložijo prošnjo do konca meseca. Prošnje lahko pripravi in odpošlje Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki ima vsa potrebna navodila. Varie volte abbiamo accennato che la legge regionale 48/85 prevede degli speciali contributi «una tantum» a fondo perduto per nuovi investimenti degli artigiani. Come nuovo investimento si può considerare: l’acquisto di terreno per l’insediamento artigiano, l’acquisto di macchinari, la ristrutturazione delle botteghe artigiane esistenti, l’acquisto di apparecchiature varie. Bisogna tener presente che il minimo investimento per il quale è previsto l’intervento è di 10 milioni di lire. Esiste una unica limitazione importante: gli artigiani interessati devono presentare la domanda per la concessione del contributo all’Ente regionale per lo sviluppo dell’artigia-nato (ESA) prima di dar inizio all’acquisto o ai lavori. In poche parole i potenziali investitori si devono procurare i preventivi dalle ditte fornitrici. Le fatture dovranno essere presentate in seguito a comprova che l’investimento è stato realmente ese- guito. Sottolineamo ancora una volta, che in questo caso non si tratta di crediti ma di contributi a fondo perduto che possono raggiungere il tetto massimo del 20% dell’investimento, il che certamente non è poco. L’ESA comunica che per quest’anno sono già state presentate molte domande e che verranno prese in considerazione per i contributi 1987 solamente quelle domande che perverranno entro e non oltre il 31. luglio. Per questo invitiamo gli artigiani a farsi fare quanto prima tutti i preventivi — logicamente se hanno intenzione di fare degli investimenti entro quest’anno — e di spedire le relative domande. Gli interessati si possono rivolgere agli uffici di Cividale dell’Unione regionale economica slovena che è in possesso di tutte le istruzioni per perfezionare le domande. Nekatere zapadlosti Alcune scadenze 20.7. — Nakazati moramo odtegljaje 1RPEF in INPS za zaposlene za mesec junij Dobbiamo versare le ritenute IR-PEF e INPS per i lavoratori dipen- denti per il mese di giugno 25.7. — Trgovci, gostinci in obrtniki morajo poravnati drugi redni obrok (fiksni znesek) prispevkov INPS za zdravstvo in pokojnino I commercianti, i pubblici esercenti e gli artigiani devono pagare la seconda rata (importo fisso) dei contributi INPS per la cassa malati e per il fondo pensioni 25.7. — Trgovci, gostinci in obrtniki ter njihovi družinski sodelavci morajo poravnati prvi obrok samoob-davčenja INPS in sicer z rumeno položnico za socialno skrbstvo ter z roza položnico za zdravstveno oskrbo. I commercianti, i pubblici esercenti e gli artigiani come pure i loro collaboratori familiari debbono versare la prima rata dell’autotassazione INPS: modello giallo per i contributi pensionistici e modello rosa per l’assistenza sanitaria. VAŽNO: vse prispevke moramo poravnati s posebnimi položnicami, ki jih dostavlja INPS IMPORTANTE: i contributi devono essere pagati esclusivamente con i bollettini INPS. (zk) regione e particolarmente quella slovena della provincia di Udine. Il segretario politico della sezione di Lusevera Enzo Del Bianco ha, tra le altre cose, espresso preoccupazione per il degrado umano ed ambientale del territorio, richiedendo espressamente interventi pubblici finalizzati alla rinascita e allo sviluppo socio-economico della fascia confinaria del Friuli e progetti mirati alla creazione di posti di lavoro in aree montane. Il responsabile del P.S.I. di Taipa- , na Giovanni Cormons ha messo in evidenza l’isolamento in cui vengono a trovarsi i comuni montani e le difficoltà di permanenza della popolazione, principalmente dei giovani, sul territorio. Ha proposto incontri periodici tra amministratori locali e responsabili politici regionali e nazionali del partito per la ricerca di un progetto specifico di difesa delle aree montane. Il prof. Guglielmo Cerno ha chiaramente indicato una possibile soluzione nelPunificazione dei comuni montani abitati da popolazioni di parlata slovena in un’unica Comunità che, con precisi compiti da prevedere nella proposta di legge regionale sul decentramento, attribuisca potere decisionale e funzioni operative alla nuova struttura amministrativa. Nel dibattito sono intervenuti anche il consigliere comunale di Lusevera Giordano Micottis e il responsabile amministrativo della sezione ing. Cher che hanno manifestato il loro interesse per incontri tesi alla ricerca di soluzioni positive ai tanti problemi che travagliano la montagna friulana e le Valli del Torre e del Cornappo in particolare. Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in liska Trsi / Trieste Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir PoStni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Ziro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: I modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% .mm «ha* ►irnKj CEMud .TOTAL b.MUR MS&iiiia«! ■ a DOKUMENTI Kanalska dolina v škofijskih zapiskih 2. del Farna cerkev je posvečena Sv. Egidiju in ima tri ladje. Prezbiterij je gotski z lepim obokom iz leta 1414. Tako vsaj izpričuje slika Sv. Krištofa, čigar gornji del se je ohranil na zunanji steni cerkve, ko so prizidali še zakrestijo. Srednja ladja in obe nekoliko nižji ladji imajo raven strop. Med ljudstvom se je ohranila zavest, da je bila prvotna farna cerkev, cerkvica Sv. Doroteje (Rotije), ki stoji sredi vasi, na kamniti plošči. Prvotno župnijšče stoji v neposredni bližini tega griča in je cerkvica po stilu veliko starejša. V župnijski cerkvi je glavni oltar in četvero stranskih oltarjev v stranskih ladjah. Glavni oltar, prižnica in stranska oltarja na desni so iz marmorja, oltarja na levi pa so iz lesa. Krasno marmornato delo ni bilo prvotno namenjeno tej cerkvi, ker so jih z Višarji pripeljali v Žabni-ce potem ko so 4. maja 1788 Božjo pot nasilno zaprli. Glavni oltar nosi na oboku vklesano letnico 1704. V marmornati vzdolbini, kjer stoji sedaj majhen kip Sv. Egidija, je prej bil prestol za podobo Višarske Mater e Božje. V nišah med marmornatima stebroma pa stojita peščena kipa cesarja Sv. Flenrika in njegove žene Kunigunde, kot patrona in ustanovitelja samostana Bamberg. Kanalska dolina je bila pod to oblastjo do 2. polovice 18. stoletja. Posebno točno marmornato delo je tabernakelj in «Antipen-dium Stipitis» z vložki florentinskega mozaika. Večij stranski oltar, v desni stranski ladji, je bil prvotno posvečen Sv. Družini, sedaj pa stoji v niši leseni kip Sv. Florijana. V antipendiju je upodobljena smrt Sv. Jožefa, v belem marmornatem reliefu, žal je že nekoliko poškodovan. Manjši stranski oltar — posvečen Sv. Ani, je iz črnega marmorja z mnogimi peščenimi kipi in belimi kapiteli. V oltarni udolbini stoji še dokaj posrečena podoba Sv. Ane. V levi ladji je v absidi na severni strani, večji oltar posvečen Sv. Jožefu leta 1867 renoviran. V posebni časti pri vernikih pa je manjši oltar Sv. Križa ali pa poljubno imenovan oltar Vernih duš. Izročilo ve povedati, da ga je nekdo dal postaviti za pokoro, radi nekega pregrška. Tudi ta oltar nosi letnico 1867 prenovljenja. Južna ladja je bila naknadno prizidana leta 1788-1780, ko so po ukazu cesarja prenesli milostno podobo Višarske matere Božje z Višarji v Žabnice in so upali, da bo ta cerkev postala Božjepotna. Ob tej priložnosti naj bi prinesli prvotni leseni oltar župnijske cerkve na Flumec, v podružnico fare Št. Ilj ob Dravi. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU 16. julija Stran 3 BENEŠKA GALERIJA PO-sfčf&To Ecco il quadro DO 19. JULIJA Univerziada v Zagrebu «Svet mladih za svet miru». To je geslo 14. univerziade, ki poteka te dni v hrvaški prestolnici, v Zagrebu. Cilj teh iger, kot je dejal na uradni otvoritvi Josip Vrhovec, predsednik organizacijskega komiteja univerziade, niso le športna tekmovanja, temveč tudi srečanja in sklepanje prijateljstev ter vzajemnega razumevanja in zbliževanja mladih z vsega sveta, ne gledè na politične, verske ali ideološke razlike. Ta je naj večja letošnja športna prireditev na svetu, na kateri se merijo v različnih panogah športniki, ki so hkrati tudi študentje. Začela se je uradno 8. julija ‘87, ko je najboljši jugoslovanski košarkar Dražen Petrovič prižgal plamen, v imenu vseh športnikov in športnic pa je zaprisegla nova evropska atletska zvezdnica Slobodanka Čolovič. Univerziada bo trajala do 19. t.m. Tega velikega srečanja se udeležuje okrog 7 tisoč športnikov iz 128 držav. Športne panoge so sledeče: gimnastika (ginnastica), kajakaštvo (can-taggio), košarka (pallacanestro), odbojka (pallavolo), plavanje (nuoto), vaterpolo (pallanuoto), sabljanje (scherma), atletika (atletica) in nogomet (calcio). Con lo spoglio delle schede del voto dei visitatori e il sorteggio del numero vincitore del quadro di Alessandra D’Este, si è concluso definitivamente l’Vili concorso internazionale di pittura «Immagini delle Valli del Natisone». La mostra delle opere presentate si è chiusa domenica scorsa. I visitatori che hanno votato il quadro preferito sono stati in tutto 257. In precedenza abbiamo già pubblicato i risultati della commissione giudicatrice. Per finire, ecco a parte il risultato delle schede del pubblico. La coppa del negozio l’Amico del Pittore di Udine andrà dunque a Tomaž Perko. Il sorteggio del quadro in palio è stato affidato al classico bambino bendato che ha estratto tre numeri: 80, 45 e 234. Entro domenica 19 luglio il possessore del biglietto con il numero 80 dovrà ritirare il quadro. Se entro le ore 12 questi non si presenterà, il quadro sarà consegnato al possessore del biglietto numero 45 e se anche questi mancherà a tale ora e tale data, allora il quadro andrà al numero 234. Se entro le 12 e 30 di domenica 19 luglio nessuno si presenterà, il quadro resterà di proprietà della Beneška galerija. Primo classificato Tomaž Perko, Cerknica (Yu) quadro iperealista sul momento elettorale Secondo classificato Riccardo Gazziero, Udine quadro realista raffigurante un angolo pittoresco del vecchio «borgo» di S. Pietro Liessa: calcetto Dreka Saccavini legnami Mentre per arte realista si intende un ’arte che ha per soggetto la realtà dipinta nelle sue caratteristiche oggettive ma con larga possibilità di interpretazione, in quella iperealista il quadro è dipinto in modo tale che le cose sembrano addirittura vere e si è indotti a toccarle per accorgersi che invece sono pittura. È uno stile che è tornato di moda presso alcune correnti ultramoderne perfino neoma-nieriste: un ritorno al ‘600. Non è stata poca la discussione provocata da questo quadro di Perko anche perchè il soggetto coglie con perfezione più che fotografica un momento particolarissimo delle Valli del Natisone: la recente campagna elettorale. Accanto ad un manifesto ambientalista del PCI c’è una figura di vecchia. Forse un doppio senso? Iperea-lismo addirittura rispetto ad un preciso episodio reale. I RISULTATI Cividale/Topolò-Novi Matajur 5-2 Mersino-Tulipano 1-3 Poi. Tribil-Distr. Total 7-6 Imp. Bait-Legnami Saccavini 4-3 Legno più-Under Clodig 5-2 Riverplate-Black Eagles 2-6 Masseris-Drenchia 16-1 Loc. Buoni Amici-Alpic. Cantoni 3-2 Girone A: Dopo essere stata in svantaggio di due reti nei confronti del Novi Matajur, la compagine di Cividale/Topolò ha accorciato le distanze a due minuti dalla fine del primo tempo. Nella ripresa è passata in vantaggio, concludendo con un risultato che premia in modo eccessivo la formazione dei bianchi. Nella seconda gara il Mersino, prima di capitolare nella seconda parte della partita, ha fatto sudare ai ga-glianesi del bar Tulipano le proverbiali sette camicie. Girone B: Gara ricca di bel gioco e di reti fra la Polisportiva Tribil e i rappresentanti del Distributore Total di Čemur. I primi, pur privi di alcuni titolari, hanno vinto di stretta misura sui bianchi che a loro volta non hanno potuto schierare il portiere Fabrizio Vogrig. Per i secondi c’è ancor la possibilità della qualificazione, mentre per la Polisportiva Tribil con i quattro punti conquistati, non dovrebbero sussistere problemi per la qualificazione ai quarti di finale. Equilibrata anche la gara fra Impresa Bait e Legnami Saccavini che si è risolta a pochi minuti dalla fine a favore di Jussa e compagni, i quali ora rimangono in corsa per un posto nei quarti. Girone C: Legno più, in grande difficoltà nel derby con gli Under Clodig, fino a dieci minuti dalla fine Terzo classificato Giovanni Carlig, Clastra (S. Leonardo) quadro raffigurante un bambino neonato sotto gli occhi di due anziani (forse i nonni?) Quarto classificato Marjan Miklavec, Sežana (Yu) disegno a penna con la fontana di S. Pietro Quinto classificato Luigi Pinna, Tavagnacco (Ud) quadro con un villaggio Sesto classificato Vico Supan, Udine uno scorcio con i sassi del Natisone Settimo classificato Sandra Manzini e Mariarosa Crudi, S. Pietro al Nat. - Cividale arazzo e tessuto dipinto L ’arte iperealista Distr. Total-Cemur i giovani hanno tenuto sulle spine i più blasonati avversari. Il pareggio ottenuto da Stefano Dugaro ha iniziato la rimonta che sarebbe sfociata con un risultato troppo pesante. Il Legno più si è così qualificato per i quarti. Anche la formazione Black Eagles di Vernasso superando la squadra Legnami Saccavini ha strappato il biglietto per i quarti. La prossima gara servirà a decretare la vincente del girone fra Legno più e Black Eagles. Girone D: Il Masseris affonda il Drenchia ed ipoteca il passaggio ai quarti. Mentre la Locanda Ai Buoni Amici di Tarcetta con la vittoria sull’Apicoltura Cantoni rimane in corsa per la qualificazione. La terza fase prevede due incontri interessanti, in quanto questo girone potrebbe finire con tre squadre appaiata a pari punti. In tal caso a decidere sarà la differenza reti. A pie. Cantoni ČEDAD an imieli radi. Družini an žlahti pa ponovmo naše kondoljance. SOVODNJE Za nekatere dokumente ni trieba vič hodit v Videm Če muorta narest novo prepustin-co al pa jo rinovat, uprašat dovolien-je za kupit al pa prevažbat orožje an municione al osebno izkaznico (carta d’identità) za mladino, ki niema še 18 liet an muora iti v tujino, od par-vega julija lahko jih prideta runat direktno na komisarjat policije v Čedad. Priet se je muorlo iti daj v Videm. Muormo doluožt, de tuole valja za ljudi iz vsieh kamunov Gorske skupnosti Nadiških dolin, iz Reman-zaha an Moimaha. Urnik urada je od 8. do 14. an od 16. do 19. vsakdan; 8-12, 16-19 v saboto; 9-12 v nediejo. Za kar se tiče pasaporte jih izdajajo le v Vidme, lahko pa parneseta potrebno dokumentacjon na čedajski komisarjat an oni poskarbe jo nest na kvesturo v Videm. SREDNJE Polica Je že vic tiednu od kar nas je za venčno zapustila Pierina Qualizza-uduova Quaiizza, Pekova iz naše vasi. Seda objavimo nje fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so jo poznali SPETER Kuosta V starosti 75 liet nas je za venčno zapustu naš vasnjan Amedeo Cer-noia. Umaru je v Špietre, v domu za ostarele. V žalost je pustu ženo, sina, hčer, sestre an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Bar-nase v petak 10. luja. V starosti 85 liet nas je za venčno zapustu naš vasnjan Andrea Giovanni Sittaro. V žalost zapušča ženo, sine an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjem Barnase v vetartak 2. luja. Liep senjam an za ribolovce Poliete tle par nas, po naših dolinah imamo puno vaških prazniku, adni so buj majhani, drugi buj veliki. Je že nomalo liet, ki tudi mladina iz Sovodnjega se zavihne rokave an organiza lepo šagro za svet Mu-hor an Fortunat, patroni sovodenj-ske fare. Takuo je an lietos. V petak 10., soboto 11. an nediejo 12. zvičer se je lahko plesalo na brejaru, nie manjkala grilja an kioski s pijačam. V nediejo popudan pa je bila tudi tekma za ribolovce. Začel so «pieri-ni», tuo se pravi mladi do 15 liet, po-tlè pa te odrasli. Kakuo je šlo? Biu je zaries liep praznik. Puno je bluo gledaucu, puno tudi riblovcu. V kategoriji «Pierinu» jih je bluo 21, ki so se tokole klasifikal: Roberto Chiacig (1,535 kg.), Andrea Du-garo (1,460 kg.), Stefano Sedi (1,422 kg.), Daniele Carlig, Manuela Cro-maz, Debora Bardus, Annalisa Ba-lutto, Federico Fon, Michela Podo-rieszach, Antonella Cernoia, Fabio Specogna, Dennis Succi, Moreno Fagotto, Claudio Suffer, Michele Cro-maz, Irene Chiuch, Massimo De Lucia, Alessandro Dugaro, Roberto Cedron, Roberto Dugaro, Dennis Bia-cis, Sonia Pontoni. V te drugi kategoriji je bila klasi-fika tale: Bruno Cromaz (1,890 kg.), Stefano Bosco (1,780 kg.), Dante Bardus (1,730 kg.), Daniele Zabrie-szach, Daniele Margutti, Pasquale Petricig, Nevio Cernoia, Fabio Cic-cone, Giuliano Specogna, Luciano Carlig, Giordano Coren, Dino Fissino, Massimo Mulloni, Dario Vogrig, Maurizio Carlig, Mariano Zufferli, Andrea Fagotto, Marino Cernoia, Marino Cromaz, Enzo Margutti, Be-pi Giannatasio, Romeo Suffer, Gino Cernoia, Rolando Suffer an Doro Zorza. Ahtejta se tatov Tele zadnje dni nas je začela huda, peklenska vročina zaries parti-skat. Takuo tisti, ki imajo cajt an se želijo ohladit blizu duoma pa tudi se sončat brez ponucat sudu za iti na kako plažo na muorje, hodijo na bre-guove an «plaže» Nediže. Še posebno je dost ljudi ob sabotah an nedie-jah. Pametna rieč. Slavo pa je, de so tuole odkrili an tatuovi. Takuo v saboto so prefifal an odnesli kar so ušafal v parkiranih avtomobilih blizu cieste. Čeglih je avto zaklenjen ne nič pomaga. Samuo v saboto popudan so denunciai pri karabinierjih v Špietru 8 tatvin. Adni ljudje so bli še srečni, ker so ušafal almanjku dokumente. Za druge je bluo pa slaviš. Zatuo če se odločita iti plavat an se sončat na Nadižo, najta nosit za sabo denarja an dokumentu, še posebno pa najta jih pustit v avtu. Se vam lahko zgodi, de jih na ušafata vič. PISE PETAR MATAJURAC 5 - Fašizem, mizerija in lakot Zadnjikrat sem napisu o dveh sestrah, ki so šle služit u Napoli in ta mala, Marcella, pripoveduje: «Bli so tajšni cajti, da smo vse čeče hodile služit u Taljo, venč part u Napoli. Kadar sem šla parvikrat, sem imiela kumi petnajst liet. Prestor mi je ušafu, kot družim, rajnik marešjal iz Topolovega, ki je biu povezan z nieko agencijo, ki je skarbela za ušafat dikle napolitansim in drugim tali jonskim gospodam. Hodile smo služit za pomagat našim družinam doma, pa tudi s troštam, da zaslužimo «balo» za poroko. Pa Buog se usmil, kaj zaslužiš za 50 lir na mesec, kot so jih mene dajali! Na vsako vižo pa jest niesam videla cen-tezima od moje plače, ker jo je gospodar pošilju ob miescu mami da-mu. Paršla sem u take roke, u take krampje, u tako hišo, da slaviš ni moglo bit. Če je kajšan pakti tle al pa na drugim svetu, sigurno, da ne tarpe tarkaj notar kot sem jest pre-tarpiela u tisti hiši. Bla sem ujeta, pa-ražoniera. Posebno je biu strupen gospodar in kar se mi je narbuj čudno zdielo, je biu zdravnik, miedih in miedihi so poklicani za pomagat člo-vieku, za mu olajšat tarpljenje, ne pa za ga maltrat! Dajal so mi za jest, kar je mački ostalo in tudi tont (plat, krožnik) sem imela tajšan kot mačka. Če sem šla po «speso», sem imiela umierjene minute, se niesam smiela srečjat s sestro, ne s parjatelci, ki jih je bluo puno iz naših vasi. Pisat sem smiela damu ankrat na miesac in pisat samuo, kar je teu gospodar: vse dobro. Ankrat sem mu «ukontrobandala» u moje pismo par slovenskih besed: «Mama, nič ni dobro, zame je zlo huduo, rešite me iz tele hiše!» Glih takuo, ku da bi mu zluodi po-magu, gospodar je odkru tistih par slovenskih besied in tisti dan je bluo gorje mene. Teu je viedet, kaj pomenijo tiste besiede. Jest sem ardečie-la, kot tisti, ki ga ušafajo z rokami u žakju. «Povej, kaj pomenijo tiste besede!» se je tresu od jeze in mi namie-ru plater. « Tuole je poseben pozdrav mami u našim jeziku...» sem izjekala in postajala, buj od strahu, kot sramu, zmeraj buj ardečja u obrazu. «Sem te uprašu kaj pomenijo besede!» je jezno in grozeče silu u me. «Besede pomenijo: mama te imam zmeraj buj rada, prav takuo brate, sestre in žlahto». «Ni ries!» je zarju, da se je hiša stresla, jaz sem se še buj tresla pred njim. Raztegnu je pismo in ga vargu proč. « Tle smo u Italiji in ne pišemo po nemško. Tle se piše in govori samuo po italijansko!» je zaueku z zarušče-nim obrazam. «Al si zastopila?» je jezno dodau uprašanje. «Si, signore!» sem ponižno odgovorila, kot so me bli navadli. Jau je, da ne smiemo pisat in govorit po nemško. Kaj je on viedeu o Slovencih u Italiji! Poznu je samuo Nemce, ki so bli buj močni in je tudi nas spravju u njih koš. Ankrat pa mi je le uspelo, (riušilo), da so paršle u pismu do mame moje slovenske besiede. Moje besede so ble klic na po-muoč. Tata in mama sta šla hitro u Topolove do tistega gospoda, ki mi je ušafu dielo. Prosila sta ga, de naj nardi, ki zame, naj poizvie za muoj deštin. Nekaj je ries muoru narest tist gospod marešjal, saj me je za dobar deda n pot le poklicu gospodar u njega Studio. «Kaj si pisala damu?», me je pou-prašu takuo jezno, da se mi je zdielo, da mu gre oginj iz oči. «Nič, gospod. Vse pišem pred vašimi očmi in pišem samuo tisto, kar mi vi ukažete». «Ni ries! Na kajšno vižo si že po-šjala damu novice brez mojga viedenja». «Gospod, saj niemam denarja za bol, za pisma in,..» «Muči!» «Mislila sem vam poviedat, da mi pisma vi pošiljate damu, jest niemam sudu za bol». «Muči!», mi je jau buj parjazno. «Donas je torak in un petak pride tle an gospod, ki te bo pred mano uprašu, kuo stojiš tle par nas in kakuo te traiamo. Gorje tebe, če mu porčeš, de se imaš slavo tle u naši hiši. Če mu porčeš, da te slavo traiamo bo konec s tabo!». Zadnje besede je spet jezno izgo-voriu, kar mi ni dalo obednega upan- ja, obednega trošta za mojo rešiteu. Kar mi je dalo trošt in veselje, je bluo sada moje prepričanje, da doma vedo, kaj se mi gaja, da mi ne gre dobro, da mi je huduo. Tisti napoviedan gospod je paršu u petak za napoviedano uro. Najpar-vo je šu u Studio gospodarja. Tam sta nekaj popila in klepetala med sabo, za dobre pou ure potle me je gospodar poklicu. Še donas ne viem, kduo je biu tisti gospod, al je biu komisar, ispektor policije, al pa išpektor dieta. Morebit pa, da je biu od sinda-kata. Na vsako vižo, naj je biu tisti, ki čje, z gospodarjem se nista uje-dla.In ko me je gospodar poklicu pred obiskovlca, mi je jau: « Tale gospod, te bo uprašu, kuo živiš tle u naši hiši. Povej po pravici, povej resnico.» Če bi bla resnico poviedala, da me gospodar pokliče dostkrat ob dveh popunoči čedit hišo in kambre, čeprav sem jih lepuo počedla prej, samuo zavoj tega, ker se je skregu z gospo, da mi dajejo za jest ostajke na tontu mačke, in še tistih nizadost, da mi ne pustijo se srečat s sestro in pri-jatelici, ko bi morala imeti fraj dan, da mi gospodar narekuje pisma za moj dom, da sem od zore do mraka in od mraka do zore ponižana, mal-tratana, za takuo majhno plačjo, ki jo ne vidim, kaj bi se bluo zgodilo? Morebit nič, ker gospodje se ne ujedo med sabo. Pa tista bi bla resnica, moja resnica. Poupraševalcu pa sem muorala odgovarjat gospuodovo resnico. «Si srečna, vesela zadovoljna, rada u tej hiši?» «Ja». «Imaš an dan na tiedan fraj?» «Ja». «Dost ur na dan dielaš?» «Ja». «Ne ja. Sem te uprašu dost ur na dan dielaš?» «Neviem.» «Al dielaš previč?» «Gospodar meje z očmi prežgau. In strah je strah.» «Ne» sem odgovorila popra-ševalcu. «In kaj čješ še?» «Nič». «Čješ še ostati u teli hiši?» Gospodar me je spet z očmi prešinil. «Ja». «Potle lahko grem. Jest sem opra-vu svojo dužnuost». Gospodarju je dau roko, ki gaje spremlju do vrat. Zame je naprej teklo življenje, kot do začetka, kot vsak dan prej, pa se mi je le bližala ura rešitve. (se nadaljuje) Petar Matajurac a Clodig di Grimacco ii 26 luglio ‘87 Festa di S. Giacomo nelle ore pomeridiane dimostrazione di taglio di tutta la gamma delle MOTOSEGHE HUSQVARNA È una proposta della ditta MITRI ALESSANDRO Cividale - via Carraria 46 - tel. 731040 vendita e riparazione macchine da giardino e boschive Volete provare e confrontarvi con i nostri esperti? Venite, vi aspettiamo! Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: I. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam Za apuntamente an informacje te-lefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 18. do 24. julija Čedad (Minisini) tel. 731175 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. 766035 Zaparta zaradi počitnic Od 29. junija do 26. julija Čedad (Fontana) Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».