Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista »Obrtnik" (Lovro Pieman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta ..... 15‘— „ posamezna številka .	.	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trgi. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II
Ljubljana, dne 15. oktobra 1333.
Štev. 20
Vpliv inteligence na obrtništvo
Vsakdo črpa vire svojih umskih sil in zmožnosti v izobrazbi. Toda izobrazba se ravna v onem pravcu, v katerem je podana ter kakor jo razume oni, ki mu je namenjena. Važno pri tem je, kdo in kako vzgaja ter kakšen smisel in čut ter pomen ima, kot vzgojitelj do vsega dobrega, lepega, pravičnega, skratka do vseh lastnosti, ki morajo dičiti sodobnega človeka.
Naloga, vzgajati dobre in povsem dovršene ljudi v etično-moralnem smislu, je prepuščena izobraženstvu — inteligenci. Kakršna vzgoja — take posledice; žal, da je res tako. In usmeriti vso izobrazbo za tem, da bo vzgoja rodila tudi dobre posledice, je zopet na vzgojiteljih naroda, ki morajo vzgajati njega pripadnike v vseh njegovih odtenkih človeškega življenja, preko poedinih stanov do samo ene veličastne in moralno dobro izobražene celote, ki živi v popolni harmoniji.
Ako pogledamo mi obrtniki preko vseh naših naporov in borb, nazaj na naše obrtniško življenje v preteklosti — življenje obrtniških prednamcev našega naroda, tedaj moramo ugotoviti, da smo sc vseskozi le sami izobraževali in da^ je zelo majhen odstotek inteligence resnično tako deloval v obrtniškem življenju kot bi morala večina in je bila njena dolžnost. To je dovolj jasen in zgovoren zgodovinski dokaz, kajti mi obrtniki dravske banovine nimamo zabeleženo nikjer v naših spisih, da se je ta ali oni javni dela-vec-izobraženec kdaj tako resno zavzel za izobrazbo obrtništva, da bi ga mogli prištevati med svoje dobre prijatelje, kaj
šele za dobrotnika. Tega nam obrtnikom v Sloveniji manjka. Pač pa imajo to vrzel sijajno izpolnjeno naši tovariši Srbi, ki tudi časte take osebnosti, katerim slede tovariši na Hrvatskem. Čemu ni tudi pri nas tako?
Če sc ogledamo naokrog, redko najdemo v našem obrtniškem življenju ime tega ali onega učitelja, profesorja, doktorja, inženirja itd. Vse polno visokih poklicev, toda obrtniki imamo od njihove izobrazbe le toliko, kolikor si priborimo iste v šolah in še to v kratko odmerjenem času. Manjka nam predavanj, stvarnih, strokovnih, gospodarskih, političnih, ekonomskih itd. To vse si razlagamo sami po svoji izobrazbi, po delu v delavnicah ob prikradenem času. Čemu je to potrebno, ko imamo dovolj izobražencev, nastane vprašanje. Potrebno je zato, ker se ne najde inteligentov, kateri bi sc prostovoljno posvetili z vnemo in veseljem našemu obrtniškemu stanu, postali njega učitelji in postali pravi kažipot k uspehom in napredku. Kdo se udejstvuje v naših obrtniških organizacijah? Kdo v stanovskih in strokovnih časopisih? Kdo daje pojasnila in navodila? — Obrtnik in zopet obrtnik!
Obrtništvo spoštuje inteligenco. Vpo-števa njen vpliv v javnem življenju, podpira izobrazbo; želi pa tudi, da nam ista pomaga, kadar smo njene pomoči potrebni — kakor je pomagala marsikatera obrtniška kaplja znoja in nešteto žuljavih rok večini izobražencev do današnjih položajev.	—č.
Volitev v gospodarske zbornice
Trgovinski minister Je pozval vse gospodarske zbornice, nal mu v teku enega meseca predložilo načrte volilnega reda.
Zahtevi gospodarskih krogov, da se normalizirajo tudi prilike pri gospodarskih zbornicah in izvrše volitve v Zbornice za TOI, se je sedaj pridružil tudi trgovinski minister g. dr. Ilija Šumen-kovič, ki je te drei poslal vsem zbornicam razpis, v katerem pravi med drugim:
Ker je delo na organizaciji Zbornic za trgovino, obrt in industrijo v mislu novega obrtnega zakona in uredbe o gospodarskih zbornicah v glavnem končano, je treba takoj pričeti s pripravami za volitve v gospodarske zbornice. Da bi moglo ministrstvo čim prej izdati potrebne odredbe v pogledu volilnih redov ter podrobnejše določbe glede volitev, je potrebno, da vsaka zbornica za svoje področje prilikam primerno sestavi načrt volilnega reda ter ga dostavi pristojni banski upravi, ki ga bo opremila s svojimi predlogi in dostavila trgovinskemu ministrstvu.
Zaradi potrebne enotnosti ter da bi volilni redi odgovarjali določbam zakonov, priporočam zbornicam, da se ravnajo po naslednjih navodilih:
V prvi vrsti se je treba pri sestavi volilnih redov držati določb obrtnega zakona, uredbe o »ospodarskih zbornicah in odobrenega statuta posameznih zbornic. To so osnovna načela za sestavo volilnega reda. Poleg tega pa je treba upoštevati še naslednje:
Volilne cdinice: Vsak oddelek zbornice tvori zase volilno edinico, ki voli zase. Vsi volilci, ki Po svojem poklicu spadajo v eno izmed teh edi-
nic, volijo samo v tej edinici. Člani samostojnih obrtnih zbornic volijo vsi eno edinico.
Volilna okrožja: Razdelitev na volilna okrožja se lahko izvrši za vsako volilno edinico posebej tako, da so za posamezne odseke zbornic lahko tudi različna volilna okrožja, lahko pa tudi eno samo za vse zbornično področje.
Volišča: Praviloma se vrše volitve po združenjih. Vsako (trgovsko, obrtno, industrijsko) združenje predstavlja zase eno volišče. Kjer je to nemogoče, se lahko vrši glasovanje tudi pismeno z glasovnicami, ki se dostavijo po pošti volilni komisiji. V tem primeru se morajo določiti sedeži volilnih komisij. Če določa volilni red glasovanje po združenjih, se mora tudi določiti, kje in kako naj glasujejo oni. ki niso člami- nobenega združenja.
Odlok o razpisu volitev izda ministrstvo trgovine, volitve pa razpiše uprava zbornice. V razpisu mora biti označen dan volitev, kakor tudi vsi potrebni roki za volilne priprave (reklamacije itd.).
Organi za izvedbo volitev: Volilni red mora določati komisije, ki bodo vodile volitve in ugotovile rezultat volitev. Poleg krajevnih mora biti v vsakem primeru osrednja komisija, nadalje komisija za posamezna okrožja in komisije za posamezna volišča. Volilni red mora vsebovati podrobne določbe o njihovi sestavi, pristojnotsi in načinu poslovanja-
Volilni imeniki: Volilni red mora imeti določbe o načinu sestave volilnih imenikov. Če se glasuje po združenjih, mora biti za vsako združenje posebe sestavljen volilni imenik. Za one vo-lilce, ki niso člani nobenega združenja, mora sestaviti volilni imenik zbornica sama, ki sestavi volilni imenik tudi v primeru, da se glasuje pismeno. Volilni red mora imeti dalje določbe o
načinu objavljanja volilnih imenikov, načinu reklamacij in načinu popravljanja imenikov.
Glasovanje bo v vsakem primeru tajno in se mora zato v volilnem redu točno določiti način glasovanja glede čuvanja tajnosti. To velja tudi za pismeno glasovanje.
Ugotovitev volilnih rezultatov: Volilni red mora vsebovati točne določbe o načinu ugotavljanja volilnega rezultata o dostavljanju volilnih spisov okrožnim odnosno osrednji komisiji.
Pritožbe: Določiti se mora rok za pritožbe kakor tudi to, kdo ima pravico do pritožbe. O pritožbah mora na vsak način dokončno odločati zbornični svet.
Sestanek novo izvoljene zbornice: V kolikor ni že v samem statutu določeno, mora volilni red vsebovati tudi določbe o sestanku novoizvoljene zbornice, glede njenega sklicanja itd. Priporočljivo je, da to izvede stara uprava zbornice. Prav tako je treba predvideti določbe o volitvi predsedni-štva, ako ni tega že v statutu.
Zbornice morajo po teh navodilih sestavljene načrte volilnih redov predložiti ministrstvu najkasneje v roku enega meseca, to je do 22. oktobra.
Mi smo že svoječasno v našem listu naglasili potrebo volitev v gospodarske zbornice, ker ni nikakršnih upravičenih razlogov, da bi se še nadalje držalo v zbornicah neko posebno stanje ter to vest vse obrtništvo dravske banovine z zadovoljstvom in odobravanjem pozdravlja. Posebno pa nas veseli zadnji odstavek razpisa, ki pravi, da mora biti rešeno to v najkrajšem času. Z ozirom na to moremo pričakovati, da bodo volitve po kratkem roku odobritve volilnih redov čim preje razpisane.
Za obrtništvo dravske banovine bo to gotovo nov mejnik v gospodarskem življenju. Volitve same pa bodo pokazale, ako bo zajamčena vsestranska svoboda glasovanja, da želi obrtništvo imeti za predstavnike obrtniškega stanu ljudi v zbornici, ki so pravi boritelji za obrtniške pravice. Zato je dolžnost obrtništva dravske banovine, da že sedaj razmišlja o teh volitvah in pazim zasleduje pisavo in navodila v tem pravcu v „Obrtniku11.
Obrtniška razstava v Kranj«
V	nedeljo dne 1. oktobra je bila v Kranju otvorjena razstava obrtniških izdelkov, ki so jih razstavili mojstri iz Kranja in okolice.
K otvoritvi predstave, ki je bila ob 10. uri, so se pred Majdičevim mlinom, v čegar poslopju samem so razstavljeni izdelki, zbrali razni zastopniki ter mnogo občinstva. Godba „Kranjskega glasbenega društva11 pa je marljivo igrala.
V	prvem nadstropju je predsednik razstavnega odbora g. Josip Šiška pozdravil navzoče. Posebej je pozdravil častnega predsednika razstave srezkega načelnika g. Ogrina, župana g. Pirca, g. Rebeka v zastopstvu ZTOI, g. Pri-stou-a za „O. O.11 v Ljubljani, g. Berjaka za združenje trgovcev v Kranju in zastopnika osrednjega odbora „DJO“ g. Šimenca iz Ljubljane, dalje člane ocenjevalne komisije, zastopnike časopisja in druge navzoče.
Potem je imel gospod Šiška sledeči uvodni govor, ki ga radi pomembne vsebine v celoti' prinašamo:
„Ob otvoritvi razstave, ko ima celokupno kranjsko obrtništvo prvikrat v svoji zgodovini priložnost, da skupno pokaže javnosti svoje delo in znanje, mi veleva čut dolžnosti, da se spomnim v tem trenutku naših tovarišev prednikov, katerim gre največ zaslug, da se je naše mesto tekom stoletij razvilo v nekak gospodarski center vse Gorenjske.
Najstarejše skromne vesti o kranjskem obrtništvu datirajo v listinah že v 11. stoletju. Ti prvi obrtniki so bili torej pijonirji našega mesta. Njih število, ki je bilo takrat še skromno, se je v naslednjih stoletjih hitro množilo, dokler ni v 16. stoletju, v dobi reformacije, doseglo svojega viška* Mnogoštevilni cehi, ki jih je bilo v tem stoletju, v dobi obrtne prosperitete, v Kranju nad 12, nam nudijo zanimivo sliko gospodarske moči takratnega Kranja.
Podjetnost kranjskega obrnika se v prejšnjih stoletjih ni izživljala samo v mestu in njegovi okolici. Na Benečanskem, Čedadu, Vidmu, na Reki se je prodajalo njegovo blago. Tesni so bili njegovi stiki s Koroško in Južno Nemčijo. Mislim, da je dovolj, če povem, da je štelo naše mesto v 16. stoletju precej nad 4000 prebivalcev in glavni kader njih so tvorili prav obrtniki. V 17. stoletju pa začenja gospodarska moč našega mesta rahlo nazadovati vsled nekaterih obrtnih panog. A tudi podjetja, ki se pojavijo poleg kroga okorelih cehov koncem 17. stoletja, to je v dobi merkanti-lizma, so koncem 19. stoletja večinoma propadle. V kratkem bodi povedano, 16. stoletje tvori važen mejnik. Pred tem časom in še v tem stoletju se dviga kranjsko obrtništvo in z njim vred mesto; od tega stoletja naprej, pa do konca svetovne vojne, moremo zaslediti le nazadovanje obrtniškega življenja pri nas. Še v 19. stoletju je bilo v mestu precej Specijalnih obrti, o katerih pa ni bilo že pred vojno več duha ne sluha.
V novo fazo rasti in razvoja je stopila obrt v našem mestu v novi državi. V dobi povojne konjunkture se je gospodarski barometer naglo dvigal iz predvojne depresije. Že smo mislili, da se vračajo nazaj zlati časi 16. stoletja. Upanje pa je bilo kratko- Zagrnil nas je val svetovne krize. Nekatere stare obrti so skoraj popolnoma propadle. Druge se trdovratno bore za svoj obstoj.
In kaj današnja razstava, ki je samo plah poizkus v dobi, ko bije naš obrtnik trd boj za svoj obstanek. Za nas je ta razstava znak zdravega optimizma, odločne borbenosti in nezlomljive volje do dela in napredka našega obrtnika. Njen glavni namen pa je, da pokaže javnosti najboljše od dobrega, da pokaže občinstvu stopnjo našega dela in znanja."
Nato so pozdravili s krajšimi govori razstavo še gg. župan Pirc, Rebek. Pristov, Iglič. Berjak in Šimenc Ivan v imenu „DJO“, ki so vsi pozdravili to prvo obrtniško razstavo v Kranju.
Vsem se je zahvalil g. Šiška, ki je poudaril napore za prireditev razstave. Da je ideja o tem stara nekaj mesecev in da hoče obrtništvo kranjskega sreza pokazati, da se zaveda svoje samopomoči.
S primernim nagovorom je na to pokrovitelj dr. Ogrin otvoril razstavo in se spomnil v svojem govoru našega najvišjega zaščitnika in vladarja Nj. Vel. Kralja Aleksandra I., kateremu so vsi navzoči zaklicali trikratni živijo, godba pa je zaigrala državno himno. S tem je proglasil g. srez-ki načelnik razstavo za otvorjeno z vzklikom: „Živela podjetnost obrtništva kranjskega sreza!"
Oficijelni del 'je bil s tem končan, nakar so si vsi zastopniki in občinstvo ogledali razstavljene izdelke, ki so bili zelo lepo razvrščeni po ko-jah in strokah.
Obrtniška razstava pomenja za Kranj novost in gre zato razstavljalcem in prirediteljem polno priznanje. Razstava je bila otvorjena od
1.—9. oktobra. Po strokah so razstavljali: 9 mizarjev, 2 čevljarja, 4 ključavničarji, 3 žimarji, 3 vrtnarji 1 žično pletilstvo, 2 kolarja, 1 pečar, 1 keramičar, 1 slaščičar, 1 tapetnik. 1 krojač, 1 modistinja, 1 tvornica kemičnih izdelkov, 1 tiskarna in 1 knjigovez.
Ne moremo o vsakem posameznem raz-stavljalcu izrekati sodbe, to prepuščamo raje žiriji, ker moramo vse pohvaliti o dovršenosti izdelkov.
Tudi tukaj se je pokazalo, da je resnica, „Kar ni Bog ustvaril, je naredila obrtniška roka".
Zadrugarstvo — „Bata44 in „Tivar44
Že iz naslova mora postati pozoren marsikateri tovariš iz oblačilne stroke: tiče se pa tudi mnogih drugih. Kajti vsi občutimo direktno ali indirektno nesramno konkurenco industrije, posebno pa mali obrtniki. Bič industrijske modernizacije pa ni propad samo nas obrtnikov, temveč ga kruto občuti tudi delavstvo, ki strada in trpi v brezposelnosti zato, da bogati industrija z dneva v dan bolj in bolj. Ker propada in je prizadet tudi delavec, občutimo to zopet najbolj mi obrtniki, kajti on, kot naš nekdanji najboljši konzument izostaja in kupuje v trgovini izgotovljeno obleko, čevlje, pohištvo i. t. d. ne, da bi pomislil na to, da je tako blago predrago. To blago še zdaleka ne odgovarja obrtniškemu izdelku. Pač pa je prisiljen kupiti mali človek gotovo blago v trgovini hočeš - nočeš, čeprav vidi, da je stokrat varan, ker nima na razpolago več denarja za nabavo boljšega, ki bi res stalo nekoliko več, pač pa je zato kvalitativno mnogo boljše. Ako mali človek izračuna stokrat, da mu pride obleka ali čevlji mnogo ceneje, če naroči to pri obrtniku, ker bo isto nosil do štirikrat dlje kot izdelek v trgovini pa je primoran isto kupiti gotovo v trgovini, kljub temu da ni velike razlike v ceni, ker pač nima več denarja; obleko in čevlje pa nujno rabi.
Vse pisarjenje po časopisju nam ne pomaga dosti, čeprav vsi mnogokrat hvalimo dobre članke, dokler ne primemo stvari na pravem mestu in rešimo, kar se rešiti da. Prijeti moramo za pravo rešilno sredstvo, čimpreje, kajti premalo se zavedamo v kakšnem kritičnem položaju se nahajamo. Samo še malo manjka, pa bomo obrtniki pri nas tako, kot v Ameriki — popolnoma odveč. Vendar se pa tega zavedamo in si hočemo pomagati, dokler je čas na način, kateri nam je na razpolago.
Še preje pa hočem izpregovoriti v našem listu malo o tem, kakšne konkurence se poslužuje industrija, ker sem prepričan, da je prav „Obrtnik" pravi zagovornik našega stanu. Potom lista nam je dana edina prilika za izmenjanje misli med nami obrtniki, na kakšen način najti izid iz velike nevarnosti, ki nam preti.
Pretekli teden se je zglasil pri meni neki tovariš in pokazal papir, da ga naj prečitam, češ beri, to je prinesla iz šole moja mala hčerka z izjavo, da je gospodična v šoli delila te liste ter obenem vršila reklamo za industrijo „Tivar" oblek.
Iz lista sem čital sledeče: „Dragi otroci! Stavili smo si nalogo, zadovoljiti vse ljudi, ki morejo rabiti naše obleke z dobro kvaliteto in nizkimi cenami. Hočemo, da postanete, Ti, Tvoj oče, stari oče in Tvoji bratci’ naši prijatelji.
Hočemo ustanoviti društvo Tivarjevih prijateljev. Pričeli smo pri Tebi, pri naših najmanjših odjemalcih, da boš celo življenje naš prijatelj.
Zato vabimo vse otroke, ki nosijo naše obleke, da vstopijo v naš klub .Tivar otrok*. Vsak otrok, ki nosi naše obleke, dobi v naši prodajal-nici izkaznico, kot dokazilo, da pripada Tivar klubu.
Tam zamoreš tudi Ti najti, kakšno prednost imajo Tivar otroci. Torej hura v trgovine k Tivar stricu, ta Ti bo pokazal tudi naše lepe nove otroške obleke. Ce boš priden, Ti bosta Tvoj oče ali Tvoja mamica prav gotovo eno kupila.
Pridni pak morajo biti vsi Tivar otroci.
Stric Tivar".
Tako izgledaj o naš g. stric Tivar. Takšne reklame deli naš stric, v šolah, hoče celo ustanoviti Tivar klub in naše učiteljstvo sprejema od tega strica tako umazane reklame proti domačemu obrtništvu.
V „Jutru" sem čital, da prav isti Tivar stric ponuja naši železniški upravi posebni motorni vlak mJijonske vrednosti na 201etno brezobrestno

5 KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. |
podružnica Ljubljana
RaCštev°14n003ran Gajeva ulica štev. 6.	Telefon št. 30-20.
■	s
Daje obrtniške kredite na menice In vknjižbo z ugodnim odplačevanjem na obroke. Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun;
rentni davek plača banka Iz svojega. :	Izvršuje vse ostale bančne posle.
■
Zgodovina beograjskega obrtništva
Dalie.
Obrtniško združenje je takoj po svojem osnovanju razvilo energično akcijo \ namenu zaščite obrtništva in domačih proizvodov. Njegova aktivnost je šla v glavnem za jačanjem pokreta, za ustanoritev mestnih (krajevnih) organizacij, za zaščito in propagando domače delavnosti. Beograjski obrtniki kot nosilci novo započetega obrtniškega pokreta so z občudujočim oduševljenjem pristopili k osnovanjem novih in novih organizacij, odhajali so v notranjost države, prirejali konference, zbore, skratka delali na /.grajenju modernega obrtniškega pokreta. Rezultat njihovega neutrudnega dela ni izostal, ker so ena za drugo rastle krajevne organizacije obrtniškega združenja po notranjosti Srbije.
Propaganda domače delavnosti je zavzela pomembno mesto v delu združenja. Obrtništvo ni štedilo niti s trudom in napori, kakor z ma-terijalnimi žrtvami, temveč je uspelo, da obvlada ogromne težkoče in je pristopilo k organizacijam razstav, luko je bila prirejena leta 1892. obrtniška izložba v Vranju, leta (896. v Požarevcu in leta 1898. v šnbeu. Za tedanje čase so te razstave predstavljale pomembne dogodke v gospodarskem življenju Srbije.
V svrho zaščite domače delavnosti je združenje že v prvih dnevih svojega življenja po-krcnilo takozvano „džumručko pitanje", odnosno vprašanje carinske zaščite domače delavnosti.
To vprašanje ni bilo od tedaj takorekoč nič več izvzeto z dnevnega reda. S številnimi
intervencijami, članki, peticajami in konferencami je obrtništvo uporno zahtevalo zaščito domače delavnosti potom carinsko političnih mer. Težkoče, na katere je pokret prišel ob priliki te važne zahteve, niso bile male. Vodeči politiki iz tistih časov, prepojeni z liberalnimi idejami, ki so jih pridobili na evropskih univerzah, so bili prepričani in verovali, da more sistem svobodne trgovine odgovarjati srbskemu obrtništvu, kakor je odgovarjal gospodarsko naprednejšim državam. Medtem pa je obrtništvo ostalo uporno pri svoji zahtevi v pogledu carinske zaščite ter je končno vseeno odneslo zmago. Politiki so s časom uvideli upravičenost zahteve obrtništva. Posebno so z jačjim razvojem industrije prišle mere v praven zaščite domačih proizvodv. S to preorijentacijo v tedanji politiki zunanje trgovine je nastala nova doba \ življenju .srbskega obrtništva. S postavitvijo carinskih mej in zaščito domačega tržišča od navala tuje robe se je obrtništvo pričelo naglo razvijati. Tako je bila obrtniška delavnost na pragu dvajsetega stoletja že v močnem razvoju. Posebno pomemben napredek je storilo obrtništvo ob priliki carinske vojne z Avstrijo leta 1905., tako. da je čas od tega datuma pa do vojne predstavljal zlato dobo srbskega obrtništva.
Z izdajo obrtnega zakona z dne 29. junija 1910. je dobil obrtniški pokret tudi močno zakonsko podlago, dobil je svojo zbornico ter se je v še večji meri afirmiral.
Obrtništvo ni pozabljalo niti na socijalne probleme. Obrtniško združenje je že v prvih početkili svojega dela naglasilo potrebo pokojninskega zavarovanja obrtniških vdov. S prehodom preko raznih faz so socijalne zahteve obrtništva prišle v gotovem času do rešitve z
osnovanjem obrtniškega pokojninskega fonda leta 1898.
Kreditni problem je bil istotako predmet pažnje obrtniškega pokreta. Storili so se razni poizkusi in predlogi, da se organizira cenen obrtniški kredit. Leta (898. je (e.danji minister narodnega gospodarstva izdelal pravila obrtniške banke, katera bi imela tudi svojo trgovino obrtniških izdelkov in nudila cenen kredit obrtništvu. Obrtniški pokojninski fond je po leg svojega socijalnega karakterja, kateri sestoji v tem, da nudi pokojnino svojini članom, dobil tudi karakter kreditne ustanove, ker je začel pod povoljnimi pogoji izdajati kredite obrtništvu. Sporedno z osnovanjem pokojninskega fonda je bila osnovana tudi obrtniška zadruga z namenom izdajanja kreditov obrtništvu pod ugodnimi pogoji.
Naenkrat je nastopilo v delih obrtništva neenako gledanje na obrtniški pokret. Ta okolnost je doprinesla k razčiščenju pojmov in osvobojenju pokreta od neobrtniških elementov ter je nato obrtniški pokret dobil popolnoma stanovsko obeležje ter deluje kot obrtniška zveza.
Za zgodovino obrtniškega pokreta in obrtniškega doma je glavnega pomena osnovanje „fonda zanatskoga doma Do tega osnovanja je prišlo polagoma. A ideja o zgraditvi obrtniškega doma kot .reprezentativne zgradbe, kot izraz beograjskega obrtništva sc je razvijala postopoma. Istotako se je postopoma razvijala ideja, da se z dohodki, katere bo nudil dom dela na Sirenju stanu, na napredku obrtništva in usposobljenju obrtnikov v prvi vrsti obrtniške mladine.
Dalje prlhodnii«-
Jruštvo jugoslovanskih obrtnikov za Drav. ban. v Ljubljani"
.==	= Osrednji odbor: Ljubljana. -----------------■=
Podružnice: Bled, Celje, Dravograd, Kranj, Laško, Logatec, Maribor, Moste, Radeče pri Zid. mostu, Trbovlje, Vič, Vrbnika, Žiri.
odplačilo pod pogojem, da sme ta tovarna razobesiti svoje reklame po vseh vlakih za svoje Tivar obleke.
Prav danes mi je povedal neki gospod, da je čital pismo, ki ga je pisala tovarna T i v'a r enemu naših trgovcev, češ ako on noče sprejeti na zalogo njegovih oblek, bode otvorila tovarna sama prodajalno. Trgovec se je tega zbal ter seveda brez pomišljanja na domače obrtništvo ponudbo sprejel. Torej celo boljše stoječi trgovec se je ustrašil nevarnosti pred Tivar konkurenco, kaj naj pa reče mali obrtnik?
Slično dela tovarna „Bata“ čevljev ter sploh vsa industrija, ne oziraje se niti najmanj na obrtništvo, ki se pri tem početju spogleduje, kako nas taka podjetja ubijajo pa si nočemo pomagati.
Strogo Vas opozarjam tovariši na nevarnost, pomagajte sami sebi, verujte, da smo tudi mi močni, če se bodemo združili v močno fronto proti. In verjemite, da bodemo tudi mi obrtniki zmožni konkurirati naši najbolj nevarni konkurenci — industriji, če si bodemo ustanovili na-bavljalno zadrugarstvo. Edino v tem nam je rešitev in prospeh mogoč.
Kako si naj nabavljalno zadrugarstvo najlažje tolmačimo, hočem tukaj kratko omemitL Skušnje imam, da večina obrtništva o tem vprašanju ni dobro poučena. Osnova vsega tega je, da moramo biti, kot so drugi, da se na nikogar ne oziramo, samo, da rešimo sami sebe, sedaj ko gre za naš obrtniški gospodarski obstoj.
Primer. — Ker sem financijelno šibek, vendar pa zmožen obrtnik, grem do svojega tovariša, ki rabi enako kakor jaz, blago, katero sedaj kupuje pri domačih trgovcih. V tovarni ali pri trgovcu na debelo, kjer dobim lahko najnižjo ceno, moram kupiti samo na debelo. Ker nisem sam zmožen kupiti, kupiva s tovarišem skupaj cel komad blaga po ceni, da sva že skoraj mogoča konkurirati industriji. Ko to vidi zopet tretji tovariš, se nama pri drugem naročilu tudi on pridruži, zato, ker bo dobil ceneje, sicer zaostane konkurenčno in stranke bodo prišle raje k nam, ker bodo cene nižje. To uvidijo in tudi drugi pridejo in naročajo naprej vedno skupaj. Ko se nas združi mnogo, se lahko že smatramo nabavljalna zadruga, izdelamo pravila, katera se zavežemo izpolnjevati, nabavimo si lahko večjo zalogo blaga radi tega, ker bomo dobiček, katerega naj bi imel trgovec, imeli sami, ali pa bomo strankam nudili ugodne cene zato. ker bomo imeli dovolj dela in pridemo do zaloge blaga povsem na pošten način. S tako zalogo bomo zmožni povedati vsaki stranki, da nudimo boljše cene in kvaliteto mi, stranke bodo zapustile trgovine in prišle zopet nazaj k obrtniku, ker so prepričane, da se konfekcijsko delo ne more nikdar meriti z obrtniškim izdelkom. Tako si naj zamislimo nabavljal-ne zadruge, ker je v resnici natančno tako.
Ce se hočemo postaviti v bran nam najnevarnejši konkurenci, konfekciji, bi želel, da ne odlagamo niti dneva več. saj vendar vsi vidimo, da nam bije ura 12 ter prosim, da se nemudoma seznanimo s to mislijo, za kar naj nam služi „OBRTNIK", potom katerega pričakujem od zavednih ter zmožnih tovarišev resnega odgovora za rešitev našega obstoja.
Dravograd 5. X. 1933.
Kae Josip.
AH je to prav?
V ponedeljek dne 9. t. m. proti večeru je bil prinešen osebno od DJO v Ljubljani g. Milku Krapežu, predsedniku Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani dopis za Združenje. Ko je g. predsednik prebral naslov in videl štampiljko od DJO na ovoju, je dejal: „Z vami jaz nimam ničesar, mene pri miru pustite in kaj to meni nosite!" Dopis je seveda zavrnil.
Dopis je bil za Združenje, enak kot jih je DJO poslalo vsem Združenjem v važni zadevi glede statistike za vse obrtništvo mesta Ljubljane, kar so vsi načelniki brez nadaljnega sprejeli in deloma že tudi odgovorili na iste. Če je bilo postopanje g. predsednika pravilno, naj ima najprej besedo članstvo prizadetega Združenja. Smatramo za potrebno ugotoviti to, da načelnik še ni Združenje. Ali je bilo prav tako?
Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje!
Iz osrednjega odbora: Razposlali smo vsem podružnicam posebno okrožnico v zadevi nabiralne akcije za prizadete obrtnike ob povodnji ter prosimo tem potom podružnice, da naj nam takoj odgovore, v kolikor še niso, in naj nam pošljejo zaprošene podatke.
Tem potom apelira osrednji odbor na vse svoje članstvo in prijatelje, da priskočijo poplavljenim obrtnikom na pomoč s tem, da pošljejo osrednjemu odboru, ki si je nadel nalogo, da izvede tozadevno akcijo v prid obrtništva, kakršnekoli prispevke, ki jih bo nato osrednji odbor po zaslišanju podružnic razdelil med najbolj prizadete obrtnike. Tovariši, storite kolikor je v Vaši moči in pokažite dobro voljo, ko so naši tovariši v nesreči. Kdor hitro da, dvakrat da!	»
Kozje. Že v prejšnji številki smo poročali o ustanovitvi pripravljalnega odbora DJO za ustanovitev podružnice v Kozjem. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, kakor sledi: predsednik Vouk Franc, Bergelz Anton, Čebular Ivan, Božiček Franc, Kranjc Karol, Pečnik Franc, Ivačič Anton, Novak Anton, Šveiger Franc, Planinc Franc, Umek Franc, Rajgelj Anton in Lupše Karol. Pravila za ustanovitev podružnice so že vložena in se bo v kratkem vršil ustanovni občni zbor.
Medvode. Tudi v Medvodah so se obrtniki zdramili in sklenili ustanoviti podružnico DJO. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, v katerem so tovariši: predsednik Jenko Franc, sedlarski mojster, tajnik Hribar J., brivec, Sešek
F.	, kroj. moj-, Rebolj A., ščetarski moj., Kokalj F„ ključ, moj., Kožuh L, zidarski moj., Orel F., mizarski moj., Hafner T., mizarski moj., Bezlaj L., ključ, moj., Schmelzer L, stolarski moj. Pravila so vložena in bodo v kratkem odobrena.
Vesti iz združeni
Izredni občni zbor Združenja sobo-črkoslikarjev in pleskarjev v Ljubljani
se je vršil v petek dne 6. oktobra ob 17. uri pri Mraku ob udeležbi 31 članov. Na dnevnem redu sta bili dve točki, in sicer:
1.	Za ali proti spojitvi sorodnih -obrti in
2.	volitev delegatov za Okrožni odbor obrtniških združenj.
Zborovanje je otvoril predsednik Košak s pozdravom na navzoče zastopnike; zbornico za TOl je zastopal g. Traun. O. O. obrtniških združenj g. predsednik Pristou in tajnik Šubic, uredništvo „Obrtnika" g. Mihelčič.
Uvodoma je predsednik pojasnil, čemu je bil sklican občni zbor in v kakšne svrhe, ter je prosil, da naj članstvo parlamentarno razpravlja. Nato je prešel takoj na prvo točko, dnevnega reda ter otvoril debato, v katero so posegali »• Starič, ki je dejal, čemu je potreben občni zbor, ako se je izjavilo s podpisi 45 članov za ločitev obrti. Odgovoril mu je predsednik Košak, ki je dejal, da so nekateri pobirali podpise in jih izdejstvo-vali od članov ne da bi vedeli, kaj podpišejo. Zato je bila dolžnost združenja, te nerednosti preprečiti. Po zaslišanju članov uprave je predsedstvo sklicalo občni zbor, ki je edino merodajen za razpravljanje in je gotovo zato potreben.
G.	Starič je vprašal, kdo je navzoč, ki ni vedel, kaj je podpisal. Oglasil se je g. Pečan, ki je dejal, da se je pri njem pobralo podpis, ne da bi on prečital, ker se mu je dejalo, ali ste ^a ločene (mislil je pri tem za ločene zbornice) ter brez vsega nadaljnega podpisal. Poleg tega pa je bil pojasnjen sličen slučaj pri članih Glinšek in Železnik. Nekateri člani so podpise že preklicali. G. Mekinda je dejal, da je bil za skupne obrti, ker se pa to ni- obneslo, je sedaj za to, da naj bi se obrti ločile; in da se potom skupnih obrti ščiti samo tiste, ki bi radi do vseh obrti prišli. Poleg tega je s tem v zvezi dejal, da trpijo ljubljanski obrtniki vseh strok zato, ker prevzemajo dela zunanji obrtniki ter poudaril, da se tega nikakor ne more več trpeti. G. Jelčič je na te besede predgovornika poudaril, da so člani združenja upravi-
čeni delati povsod in vsi. Na besede predgovornikov je odgovoril predsednik Košak in naglasil, da se ne sme iti tako daleč ter poudaril drastičen primer, kaj bi dejali k temu okoliški obrtniki, če bi jim zaustavili udejstvovanje v Ljubljani, kjer so prav tako upravičeni vršiti delo. kakor mestni obrtniki na deželi. Dejal je, mi smo si priborili pravice, ki jih moramo ohraniti tudi- zanamcem, mojstre je treba usposobiti in izpodbiti umazano konkurenco. Pri tem je apeliral, da naj se vsestransko upošteva pridobljene pravice z ozirom na zanamce. Nato se je oglasil črkoslikarski- mojster g. Filip Pristou st., ki je dejal, da stoji v imenu črkoslikarjev na tem, da se obrti speci-jalizirajo. G. Špeletič je dejal, da ni v skladu, da bi eden izvrševal vse obrti, če se obrti učil ni. Tudi konkurenca bi bila drugačna. Ce se vse specijalizira, bi bilo dobro, da se tudi to. kar je edinole v korist mojstrov. 'Po krajših vmesnih debatah je nato g. Bricelj Ivan predlagal konec debate, nakar je tajnik Rožič prečital še enkrat dopis, ki ga je uprava združenja poslala zbornici v tem smislu, da ostanejo obrti skupne in kakor obstoje sklepi vseh občnih zborov.
K besedi se je priglasil zastopnik ZTOI g. Traven, kateri je pojasnil, kako je konferenca tajnikov obrtnih zbornic kompromisno rešila to vprašanje. In sicer bi bile po osnutku slikarska in pleskarska obrt eno, črkoslikarska drugo ter ličarji voz tretja posebna obrt.
G. Bricelj Ivan je stavil vprašanje, kje je dobil g. dr. Pretnar kot tak pooblastilo, da naj zastopa tako stališče, če so želje obrtništva te stroke v dravski banovini drugačne. Pojasnilo na to mu je pa dal g. zastopnik zbornice za TOL Pri glasovanju je bilo 6 glasov proti vsem ostalim navzočim, za ločene obrti, medtem ko je 76%na večina glasovala za skupne obrti.
K drugi točki se je oglasil zastopnik zbornice za TOL da se ne more voliti delegatov za O. O., ker je zbornica svoječasno sistirala volitve in je ta odredba še v veljavi.
Dalje se je razpravljalo še o najbolj perečem vprašanju, ki zadeva vse obrtništvo, to je o šuš-marstvu, nakar je predsednik Košak po daljših izvajanjih članov v tem pogledu zaključil zborovanje ob Ms20. uri.
Oljčni zbor Skupnega združenja obrtnikov v Kozjem
se je vršil v nedeljo dne 17. septembra v prostorih zadružnega tajnika g. Friškovca v Kozjem ob udeležbi 70 članov.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik tov. Vouk ter pozdravil posebej zastopnika DJO tov. Holobarja in Amana -iz Celja. K temu je pripomnil, da so obrtniki vzradoščeni, ko vidijo, da je DJO uvidelo za potrebno poslati svoje zastopnike, da razložijo obrtništvu sedaj važna vprašanja, ki se ga tičejo. (Presenečenje pa je bilo opaziti, ker Zbornica za TOI ni poslala svojega zastopnika prav ob tem času, ko so za obrtništvo na tapeti najvažnejša vprašanja obrtniške bodočnosti. Dokler so se vršila glasovanja, pa jih je bilo v svrho agitacije za skupne zbornice pri raznih zadrugah ob priliki zadnjih občnih zborov kar po 5 naenkrat.) S tem uvidimo, je dejal predsedujoči, da je DJO vse hvale vredna organizacija, ki dela res v dobrobit obrtništva ter nam je poslala svoje zastopnike. Zato se pridružujemo vsi njihovemu taboru do čim sijajnejšega uspeha.
Pri prehodu na dnevni red je povzel besedo tajnik g. Friškovic, ki je še enkrat pozdravil vse navzoče ter prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil soglasno odobren. Enako je bilo odobreno tudi tajniško in blagajniško poročilo.
Zatem je poročal tajnik Friškovic še o tekočih zadevah ter o važnih obrtniških vprašanjih ter o prispevkih za okrožni odbor. Nato je dobil besedo tov. Holobar, ki je podrobno obrazložil vprašanje noveliranja obrtnega zakona, zavarovanje obrtnikov, vprašanje okrožnih odborov, davčna vprašanja Itd-, za kar mu je bilo obrt, ništvo jako hvaležno. Po teh razpravah je bila sprejeta resolucija, ki se glasi:
1. Ker nam ni dana prilika, da prisostvujemo radi oddaljenosti številnim anketam v razpravi
i
Obrtna banka v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4	Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Račun’pri poštni hranilnici v'Ljubljani št. 12.051	Telefon št. 2508
Daje kredite y obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
i
noveliranja obrtnega zakona, želimo, da se noveliranje izvede v vsestransko zadovoljstvo obrtništva tako, da nudi čim več ugodnosti obrtništvu. Posebno pa naj se da zadrugam večjo samostojnost v odločanju obrtniških vprašanj.
2.	Zahtevamo, da se čim prej izvršijo volitve v okrožne odbore, da pride tako do izraza volja obrtništva, ter da je pri tem tudi naše združenje zastopano po naših delegatih, kateri najbolj poznajo tukajšnje razmere obrtništva. Tudi ni v dravski banovini nikakega zadržka, da se ne bi volitve mogle izvršiti- Vsaka zadruga že ima izvoljene delegate, ki pa nimajo dostopa v okrožni odbor.
3.	Za obrtniško zavarovanje naj se izdela osnutek, ter isti pošlje zadrugam v proučitev.
4.	Istotako zahtevamo, da se izvedejo volitve v zbornico, ker je 61etna funkcijska doba že potekla. Tembolj upravičeno to zahtevamo, ker je tudi delavska zbornica dosegla volitve.
5.	Priključujemo se vsem resolucijam, poslanih po društvu Jugosl. obrtnikov v Ljubljani, katero smatramo za pravega zaščitnika obrtništva in njihovih interesov.
6.	Zahtevamo, da se nam pravila Združbe, poslana zbornici za TOl v Ljubljani pod štev-62/1932., od 17. IX. 1932., odobrijo ali pa zavrnejo, ker je v teku enega leta že skrajni čas, da se ta zadeva reši.
Izredna skupščina skupnega združenja obrtnikov v Mokronogu
se je vršila v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. v gostilniških prostorih g. Deua I. v Mokronogu ob navzočnosti 140 članov - obrtnikov., Predsednik združenja tov. Kuhar Rud. je otvoril skupščino ob 10- s pozdravom na navzoče članstvo, ugotavljajoč sklepčnost. Posebej je še pozdravil tov. I. Bizjaka iz Krškega .kot zastopnika skupnega združenja ter prečita! dopis predsednika združenja iz Radeč tov. Jegliča, ker se radi neugodne zveze skupščine ni mogel udeležiti.
Uvodoma je tov. predsednik v kratkih besedah razložil članstvu, čemu se vrši izredna Skupščina, poudarjajoč, da samo zato, ker O. O. Novega mesta upravo Združenja vedno tirja za prispevke po Din 15 od člana ter zadnji čas celo že grozi z rubežem in izvršbo.
Besedo je dobil tov. Strupeh, ki je v svojih izvajanjih protestiral proti Izvajanjem in prakticiranjem O. O. obrtniških združenj v Novem mestu, ter da on okrožnih odborov tako kot postoje nikakor ne prizna, ker ne odgovarjajo obrtnemu zakonu § 392. ter da je to po njegovem mnenju samo ena vmesna instanca, katera je popolnoma brez potrebe, temveč samo za novo breme že itak revnega obrtnika. O. Z. S 392 pa ne govori, da O. O. morajo obstojati, govori le, da ga 'združbe po potrebi ustanove, katerega zbornica le potrdi. A sedanjega pa niso izvolile tukajšnje združbe, pač pa ga je imenovala zbornica sama, zatorej naj ga še financira. Kadar nam bode pa potrebno, ga pa lahko sami ustanovimo za Zasavje s sedežem v Krškem. Po mnenju vsega članstva pa nam je O. O. sploh nepotreben, kvečjemu bi ga rabili za mojstrske izpite, za katere naj bi se od časa do časa sklical kandidati, ter naj bi se od istih tudi vzdrževal, ker ni treba zato nobenega posebnega lokala niti posebnega tajnika. Funkcija predsednika O. O. je pa lahko samo častno mesto, ter se ga določi samo za mojstrske izpite, vse ostalo pa nima nobenega pomena.
Po izvajanjih tov. Strupeha je dobil besedo tov. Bizjak, nakar je on kot zastopnik skupnega združenja obrtnikov v Krškem prečita! sklep ankete, ki se je svoječasno vršila v Krškem po zastopnikih 13 združenj, kar je bilo objavljeno v „Obrtniku" od 30. septembra pod naslovom „Okrožni odbori v Spodnjem Zasavju". Zatem se je razvila debata ter se je končno sklenilo, da se teh prispevkov, katere je določil O. O. na svoji seji z dne 16. I. t. 1., ki ni bila sklepčna in ni imela pravice določati višine prispevkov, n e plača.
Nato je bilo obravnavano obligatorno mojstrsko zavarovanje, ter so bili vsi navzoči člani skupščine proti tej novi ustanovi; proti prostovoljnemu zavarovanju pa ni imel noben ugovora, ker odloča potem vsak sam zase.
Glede šušmarstva se je ugotovilo, da način, s katerim se sedaj šušmarstvo zatira, ni kos svoji nalogi, ker se le povečuje. Pristojbine, katere so sedaj, da se more človek osamosvojiti so prevelike. Po mnenju vseh navzočih bi se morale usmeriti tako in zmanjšati na minimum, da bi jih
vsakdo zmogel, potem pa bi se dalo uspešno kaznovati dotičnega, ki šušmarju delo daje In to tako občutno, da bo vsak zgubil veselje še kdaj delo šušmarju oddati. Na ta način bi se ga resnično zatrlo.
Ob pol 13. uri se je tov. predsednik Kuhar zahvalil vsem številnim navzočim članom za udeležbo, kakor tovarišu Bizjaku za njegova lepa izvajanja in zaključil zbor.
Jubilej dela
Znani ljubljanski obrtnik in naš obrtniški tovariš, vrtnarski mojster in posestnik g. Ivan Šimenc je praznoval v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. 20 letnico samostojnega udejstvovanja v vrtnarskem poklicu. Kot mladenič, še neprost vojaščine, je pričel izvrševati samostojno vrtnarsko Obrt pred 20 leti v znani Mundovi hiši v Gradiščm kjer je imel vrtnarijo vse dotlej, dokler si ni uredil in zgradil moderno urejeno vrtnarijo na Lepem potu št. 24. Trgovino pa ima v Šelenburgovi ulici.
Kdo ne pozna jubilanta dela. Mislimo, da prav vsakdo v našem mestu. Bil je dolga leta načelnik in član uprave združenja vrtnarskih mojstrov za dravsko banovino, zadnji poslevodeči podnačelnik Zveze obrtnih zadrug. Sedaj se pa zelo vneto udejstvuje kot eden glavnih funkcijo-narjev pri mladem društvu jugoslovanskih obrtnikov ter pri mnogih drugih organizacijah. Kot prijeten družabnik in dober govornik je znan širom naše ožje pa tudi širše domovine. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je tudi dober pisatelj ter člankar in se kot tak vneto udejstvuje tudi pri obrtniškem stanovskem tisku — glasilu „Obrtnik".
Želimo, da bi g. Ivan Šimenc še mnogo in mnogo let vodil svoje podjetje v okras mestu Ljubljani v katerem uživa splošen ugled in spoštovanje, ter se čestitkam pridružujemo tud! mi v imenu vseh jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine.
Potreba propagande za domače obrtne izdelke
Žalostno dejstvo je, da velja pri nas iza fino in moderno samo to, kar se naredi v inozemstvu. Ce velja to za nekatere industrijske izdelke, ki se pri nas ne izdelujejo, ne velja v nobenem slučaju za obrtniške izdelke.
Naša mizarska stroka je dovolj izvežbana, da ustreže tudi najizbirčnejšemu in najbogatejšemu odjemalcu. Pa vendar dostikrat kak gospod tega ne ve in naroči pohištvo z Dunaja ali iz Berlina. Dostikrat tudi naši modni ateljeji „ne znajo" narediti kake obleke dovolj moderno, treba je iti na Dunaj. Takih slučajev je še dovolj. Najboljše bi bilo, da tako veliko eleganco oblasti zabranijo. Doma imamo dovolj sposobnih vrednih obrtnikov. Poleg tega so podobni slučaji naravnost izzivalni napram masi naroda, ki marsikje resnično strada.
V glavnem pa leži rešitev tega vprašanja v propagandi. Obrtniška razstava v Zagrebu je to dovolj jasna pokazala. Kaj sličnega hi bilo potrebno prirediti v Ljubljani in v drugih mestih Slovenije. Zelo uspešna bi bila tudi močnejša reklama v časopisih, ki pa jo obrtnik danes težko zmore. Marsikaj bi se dalo storiti tudi v naših letoviščih na Bledu, v Rogaški Slatini itd. Domači in inozemski! gostje ne dajo dosti zaslužka, ker niti ne vedo, da je tudi naša obrt sposobna takega dela.
Mnogo je tudi ležeče v obrtništvu samem. Sedaj je čas napredka. Vsak obrtnik, ki hoče biti v svoji stroki sodoben, se mora sproti izobraževati, poznati mora najnovejšo strokovno literaturo. Zato mora imeti dosti šol in tečajev.
Pa tudi merodajne oblasti so poklicane, da pomagajo. Ce se zahteva od obrtnika vedno več dajatev, naj se mu tudi omogoči zvišanje dohodkov.
Zavrnitev tujih izdelkov bo v korist naše trgovinskee bilance, še bolj pa v korist obrtništva.
Časopisi in literatura
„Zanatlija" z dne 1. oktobra t. 1. št. 40 (Beograd) prinaša razne zanimive članke, kakor: „Uloga zanatstva u potrošnji dobara", „Socijal-
no osiguranje zanatlija", „Pitanje noćnog rada u pekarima", „Privredni život", „Zanatski pokret", „Fabrički i zanatski rad", ter razne druge manjše članke in vesti.
Strojepisje za trgovske in njim sorodne strokovne šole, tudi za samouke, je spisal g. Maksimir Rožam, katero knjigo je založila in izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki se jim ni mogoče strojepisja učiti v šolah, da si jo nabavijo, ker jim bo prav gotovo koristila. Cena knjigi je Din 48.—, naroča se v Učiteljski knjigarni, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
Splošno strojeslovje (motoroznanstvo), spisal inž. prof. Stane Premetč. Knjiga vsebuje sto-dvanajst strani in sestoji iz dveh delov. V prvem delu vsebuje knjiga uvod v mehaniko, strojne elemente, prenos energij, sklopke, ležaje, pogone, zavore in pripadajoče. Drugi del pa vsebuje stroje; vodne, toplotne, parne in eksplozijske ter pomožne stroje, kakor dvigala, šlkrilpce, žerjave, črpalke, kompresorje, pomožne in obdelovalne stroje. Ker je knjiga prvo tovrstno slovensko delo ter vsebuje zelo veliko slik, jo priporočamo obrtništvu, pomočnikom in vajencem, kakor vodstvom obrtnonadaljevalnih šol v nakup. Cena knjige je Din 32.— ter se naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Razno
Konferenca tajnikov obrtniških zbornic v Beogradu se je vršila od 17.—23- septembra, na kateri so bila tretirana važna vprašanja za obrtništvo, prav posebno pa v pogledu potrebnih iz-prememb v obrtnem zakonu. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se bo vršila v Sarajevu dne 20. oktobra druga konferenca vseh tajnikov, za katero imajo tajniki sedaj materijal pripraviti. Na dnevnem redu bo vprašanje obrtnega zakona in vprašanje socijalnega zavarovanja obrtništva.
Obrtniška kreditna in hranilna zadruga v Koprivnici na Hrvatskem je pričela te dni poslovati ter šteje 42 članov, upravni odbor je poslal srezkemu sodišču prošnjo za protokolacijo.
Enotne uniforme gasilskega starešinstva. Na podlagi zakona o organizaciji gasilstva je minister za fizično vzgojo naroda predpisal pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva gasilskega saveza Kraljevine Jugoslavije.
Dobave in licitacije
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznega telefonskega materijala ter glede dobave 200 komadov ključavnic.
Direkcija državnega rudnika Kreka (sprejema do 19. oktobra t. .1. ponudbe glede dobave 1 plošče kotlove pločevine.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave emajliranih loncev, posode, vrčev za vodo, decimalnih tehtnic, namiznih tehtnic, lesenih krožnikov, desk za rezanje mesa, sekiric in nožev za meso, sit, desk in valjarjev za testo itd.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Iz uredništva. Tem potom prosimo vse svoje sotrudnike in čitatelje ter vodstva podružnic DJO, da nam takoj po volitvah v občinske odbore pošljejo seznam izvoljenih obrtniških zastopnikov iz vseh krajev dravske banovine, da bomo imeli evidenco, v koliko je obrtništvo zastopano v novih občinskih upravah. Ker je to v interesu vsega obrtništva, pričakujemo, da nam sigurno pošljete.
Ponovno opozarjamo vse tovar še, da naj ne odlašajo s članki in poročili za objavo v našem listu, kajti ako nimamo gradiva vsaj vsak ponedeljek pred izdajo Usta, smo primorani gradivo odložiti, čeprav je važno, za naslednjo številko. Prosimo upoštevajte.
Tiskali J. Blasnika naši.. Univerzitetna tiskarna in lltOKrafila. d. d. v Liubllani. Odgovoren L. Mikuš.
!!l!!iiiil!iil!!!!il!l!jii!i!!!llliii!i!iii!l!!!!l!!ii!i!iilllll!i!iiililll!l!!'!!!!iil!!!l!!!!!i^
| Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kre- g dite v tekočem računu vsem kredita |
zmožnim osebam in tvrdkam
j§L	!
ftili»llliljliiiiiil»?j;iliiP^	... ...............................................................................................................................