—   48   -
Nove fužine.
v
Na Štajarskim pri velki cesti, ki pelje od Mar-burga v Celjovec blizo terga Mahrenber^ so jeli že v letu 1841 svinčeno rudo kopati in prišli so na tako žilo, ki tudi srebro v sebi ima. Gospoda Kranc in Janez Baumgartner iz Ljubljane sta pretečeno leto pristopila poprejšnjimu vlastniku g. Jakobu Kruš-niku iz Mahrenberga v družbo, in sklenilo se je, fužino, to je, poslopje in peč sezidati, v kte'ri se bo ruda topila. Ker pa pri rudni jami za to zidanje prostora ni, se je moglo drugač pomagati in kupili so vso posestvo c. k. pošte v Št. Ožbaltu v dolini Drauwald. Zavoljo sklepa pogodbe smo se 8. dan tega mesca v imenovani kraj podali in prav v prijaznosti kup sklenili.
Dozdanji gospodar tega posestva, gosp. Janez Bauer, je z veselo roko kup sklenil, in akoravno že on od svoje mladosti v tem kraju živi, vender ga bo brez velike britkosti zapustil, ker ve, de bojo prebi-vavci te doline pri fužinah dosti zaslužili, in ker jim vse dobro z veselim sercam privosi. Tudi gosp. faj-mošter v Št. Oz bal tu so se te kupčije razveselili in očitno so rekli farrnanam: „de se je božje oko na tisti kraj ozerlo, kjer se jim bo prihodnjič dober zaslužek in z njim blagostanje ljudstva od peri o." Ker nas pa kristjanska vera uči, de naj se vsako delo z Bogam začne, se je tudi s pobož-nostjo to imenitno delo pričelo, in blagodarili so se darovi za več svetih namenov. Zagotovila se je tudi sv. maša s blagoslovam na tisti dan, kader se bo gruntni kamen za fužino postavil.
Tako na Štajarskim cenijo fužine, fabrike in občne naprave, in oznanovavec svete vere očitno terdi, de se je „božje oko ozerlo na tisti kraj, kjer se bo nova fužina naredila.u
Moj namen ni tukaj od koristnosti fužin in fabrik govoriti, zakaj njih ceno in imenitnost vsak sam dobro spozna, ki nima slame v glavi in vodeniga serca v persih!                                                                 Ambrož.