Št. 234 (15.335) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-ULMonteccN6-Tel. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rtstori 28 - Tel. 0432/731190___ lannilD postmka plačana v gotovn IOUU UK SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% Hranilna pisma im 8.75% neto na 19 mesecev BČlKB težaška' kSna bTnka SREDA, 30. AVGUSTA 1995 Šala, Jani samo šala Vomr Tavčar Potegavščina je tokrat uspela. NihCe ni podvomil, da je skrivnostni El Cid Campeador, ki je v milanskem dnevniku L’Indipendente med pismi uredništvu zagovarjal pravico nasilja v samoobrambi in pozival Sever, naj nastopi proti nasilju centrab-sticne itabjanske vlade, li-der Severne lige Umberto Bossi. Časopisi in televizija so razbobnali novico, včeraj so se ostre in ogorčene obsodbe zopetnega Bossije-vega »izpada« vrstile kot na tekočem traku. Tudi premier Lamberto Dini je iz Strese, kjer se je sestal z nemškim kanclerjem He-muthom Kohlom, posvaril pred nevarnostjo takih izjav. SinoCi pa je vodstvo milanskega časnika, ki se navdihuje v politiki Lige in Id je v ponedeljek namigovalo na možnost, da je El Cid bojeviti »senatur«, s slabo prikritim zadovoljstvom sporočilo, da avtor pisma ni Umberto Bossi, ampak da gre za »lepljenko« Ghandijevih, Marksovih, Gramscijevih stališč. Tega ni zapisalo, ampak med vrsticami je bilo mogoče razbrati tisti očitek o nerazgledanosti in nekulturi, ki so ga stranke toliko krat izrekle na raCun Umberta Bossija. »Senatur«, ki je v preteklih mesecih že nekajkrat razburil itabjansko politično sceno, je nastavil političnim kolegom in novinarjem past, v katero so se vsi ujeli. Očitno je na ta naCin hotel popraviti vtis, ki ga je vzbudil z nedavnim sklicevanjem na nasilje, v krogu svojih najz-vestejsih in najbolj togih volilcev utrditi sloves svoje premetenosti, obenem pa osmešiti svoje kritike. S to potezo je Bossi spet stopil na proscenij italijanskega političnega prizorišča in dosegel, da so mu vsi mediji posvetih veliko pozornosti. Drugo vprašanje je seveda, ah se mu bo potegavščina lahko tudi pohtiCno obrestovala. Odgovor bo znan v prihodnjih tednih in mesecih. Mimo tega problema pa je »potegavščina« v marsičem dokaz nizke ravni, na katero je v zadnjih letih zdmila italijanska politika. In ne zato, ker politiki in novinarji v lepljenki ne prepoznajo potegavščine, ampak zato, ker imajo na politični sceni Se vedno eno od nosilnih vlog ljudje, ki se gredo politike s podobnimi sredtvi kot Bossi, in take ravni ne znajo preseči. I Obračun škode I po neurju TRST - Dan po velikem ponedeljkovem nalivu so v Trstu zaceli ugotavljati škodo, ki je zelo velika in sega v milijarde lir. Občinska uprava bo verjetno zaprosila, da bi vlada prograsila v Trstu »stanje prizadetega območja«. V trgovinah, skladiščih, uradih in poslopjih so nadaljevali z odstranjevanjem posledic ujme: v Terezijanski Četrti so vsepoovsod suSili razmočeno blago. Na 6. strani ■ Fiat predstavil I nova dvojčka TURIN - Več kot 1.200 novinarjev iz vsega sveta, ki so se včeraj zbrah v turinskem Lingottu (opuščeni tovarniški hali, spremenjeni v sodoben avditorij), je prisostvovalo krstu novih Fiatovih dvojčkov »brava« in »brave«, ki se podajata v svet v konkurenčnem srednjem razredu. Predstavniki turinske avtomobilske hiše so priložnost izkoristiti tudi za seznanitev javnosti z ugodnimi poslovnimi gibanji, ki oznanjajo dokončno slovo od globoke krize preteklih let. Na 3. strani SARAJEVO / PO PONEDELJKOVIH DOGODKIH Zgražanja mednarodne javnosti nad pokolom SARAJEVO, PARIZ -Zgrožena mednarodna javnost je ostro obsodila ponedeljkov zločinski napad bosanskih Srbov na civiliste na sarajevski tržnici. V Parizu se je na izrednem zasedanju sesla skupina za stike, ki je soglasno podprla napad na Karadžičeve zločince. V francosko prestolnico je prispel tudi bosanski predsednik Izetbegovič, ki mu je Jacques Chirac obljubil varnost na dveh ključnih cestnih povezavah v Sarajevu. Takoj zatem je v Jadran priplula ameriška letalonosilka Theodore Roosevelt, s katere so že proti večeru nad bosansko glavno mesto poletela bojna letala. Srbi so na Sarajevo izstrelili Se eno granato, ki je ubila dva civilista. Muslimani so na napad ostro odgovorili. Predstavniki ZN so sporočili, da so položaji bosanskih Srbov v ognju, ti pa so sporočili, da so jih s težkim topništvom obstreljevale tudi britansko-francoske enote za hitro posredovanje. Razmere pa se umirjajo v vzhodni Slavoniji. ITALIJANSKO-NEMŠKI VRH Dinijev nastop pomiril trge Politično preverjanje šele po sprejemu finančnega zakona STRESA - Predsednik vlade Dini je ob včerajšnjem nemSko-ita-lijanskem vrhu govoril z novinarji tudi o notranjepolitičnem položaju in zagotovil, da bo finančni zakon nared pred koncem septembra in da bo vlada vrnila svoj mandat Sele potem, ko bo odlok o »par condicio« spremenjen v zakon. Premier se je pomudil tudi pri vprašanju vrnitve lire v evropski monetarni sistem in ponovil, da bo vlada preverila pogoje za ta korak pred koncem oktobra. Njegov pomirjujoč nastop je popoldne ublažil negativen dan na trgih, kjer je lira posebno dopoldne utrpela hude izgube, tako da je morala poseči Banka Italije. Dinijevi razgovori s kanclerjem Kohlom so poleg med-sebjnih odnosov zajeli tudi položaj na ozemlju nekdanje Jugoslavije. NA 2. strani Drnovšek okaral Kacina Splitsko srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Hrvaške Se naprej ostaja osrednja zunanjepolitična tema v Sloveniji. S političnimi posledicami splitskega srečanja Kacin-Sušak je nezadovoljen tudi premier Drnovšek. Kacinu je poslal karajoče pismo, v katerem je negativno ocenil politične posledice Kacinovega srečanja v Splitu, sledil pa bo pogovor na štiri oči. Kljub nevihti je malo verjetno, da bo Kacin ostal brez ministrskega stolčka. PRED SVETOVNO KONFERENCO V PEKINGU Forum o ženski problematiki Na kitajsko dospelo več kot 18 tisoč delegatk PEKING - V Huai-rouju, kakih 50 kilometrov od Pekinga se danes začenja Forum nevladnih organizacij, ki se bo spoprijel z žensko problematiko. To bo nekakšen preludij v Četrto svetovno konferenco o Zenski, ki bo Starta-la 4. septembra in se je bodo udeležile številne predstavnice iz raznih držav. Predvidevajo, da se bo foruma udeležilo kakih 18 tisoč delegatk v zastopstvu 2.500 ženskih organizacij. Napovedanih jih je bilo še veliko več, a so kitajske oblasti odrekle vstopni vizum vsaj petnajst tisoč predstavnicam, kar je povzročilo precejšnjo napetost ter sprožilo živahne polemike. 2e prvi dan je predvi- denih 334 debat in poročil. V središču razprav bodo vprašanja nasilja nad žensko, izobrazbe, zdravja, delovnega in družinskega življenja žensk, pa tudi vprašanja revščine, suženj- stva, prostitucije itd. Dotaknile se bodo seveda tudi problema odnosov z religijo, problemov okolja, rasizma in vloge ženske v politiki oziroma v gospodarstvu. Na 13. strani »Zlati« stanovalci še burijo duhove RIM - Polemika o prenizkih stanarinah v poslopjih, ki so last javnih skrbstvenih ustanov, se stopnjuje. Za to je poskrbelo tudi rimsko sodstvo, ki je prepovedalo tisku nadaljnje objavljanje imen stanovalcev, da ne bi postavili na isto raven tistih, ki plačujejo redno najemnino, s tistimi, ki uživajo privilegije. Minister Treu je po sestanku s predsedniki ustanov INPS, INAIL in INPDAP dejal, da bo treba revidirati kriterije za dodeljevanje stanovanj in povišati stanarine. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Bossi si je privoščil norčijo Bossi v resnici ni napisal pisma v milanskem dnevniku L’Indipendente z apologijo nasilja. Slo je za kolaž citatov Ghandija, Manca, Kinga in Gramscija. Stran 3 Lucchini kupi, Keller proda Danes popoldne bodo podpisati pogodbo o prodaji škedenjske železarne zasebni podjetniški navezi Bol-mat-Lucchini, pravi boj za ohranitev prestižnega hotela Duchl d‘Aosta pa se šele začenja. Stran 5 Cantieri Trieste: zaplet Zaplet v zadevi miljske ladjedelnice Cantieri Trieste: lastnik naj bi nameraval uvesti postopek za likvida-cijo podjetja. stran 5 700 ljudi tvega odpust Najnovejsa okrožnica carinske uprave ogroža obstoj številnih Spediterskih tvrdk in približno 700 delovnih mest. Stran 5 Ivaniševič odstopil Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA je izpadel Sesti nosilec, Hrvat Goran Ivnaiševič. Dvoboj s Steve-nom je predal zaradi poškodbe gležnja. Strani/ Sreda, 30. avgusta 1995 ITALIJA 2 TRGI / IZJAVE OB HALI JANŠKO-NEMŠKE M VRHU RIM / STANOVANJA JAVNIH USTANOV Dini preprečil hujši polom lire in bone Za zaščito bankovca je morala poseči Banka Italije Treu za nova pravila igre Strah pred liberalizacijo stanarin STRESA - Italijansko-nemSki vrh je predsednik rimske vlade Lamberto Dini izkoristil tudi za oceno političnih in gospodarskih razmer v državi, o katerih je govoril na tiskovni konferenci. »Finančni zakon bomo predstavili pred koncem septembra in zdi se mi, da tega ni nihče nikoli postavil pod vprašaj,« je dejal Dini. »Vprašanje, ki ga je načel D’Alema, se namreč nanaša na politično razjasnitev pred sprejemom finančnega zakona in ne pred njegovo predstavitvijo. Vlada bo vrnila svoj mandat v trenutku, ko bo odlok o “par condicio" spremenjen v zakon, takrat pa bodo finančni dokumenti že v parlamentu.« Dini se je pomudil tudi pri vprašanju vrnitve lire v evropski denarni sistem: »Naš namen, ki smo ga že izrazili, je ta, da bi do konca oktobra preverili možnost vrnitve. Takrat se bomo oočili z našimi partnerji in ocenili, ah obstajajo pogoji, kot upam da bodo, za vrnitev lire v evropski monetarni sistem.« Predsednik vlade je nato podčrtal, da bo takrat, ko se bo lira vrnila v menjalni sistem, treba poskrbeti tudi za to, da v njem tudi trajno ostane. Nemški kancler Helmut Kohl je v zvezi s tem izjavil, da je tudi interes ostalih partnerjev ta, da bi imeli v Evropi kar največ skupnih stvari, glede datuma vrnitve lire v monetarni sistem pa je dejal, da ga ne zna napovedati, ker je odvisen od italijanske notranje politike. Italijanski premier se je pomudil tudi pri odločitvi nemške centralne banke, da zniža obrestne mere, kar bo po njegovi oceni imelo pozitivne posledice tudi na položaj v Italiji, pri Čemer je Dini omenil v prvi vrsti možnost znižanja inflacijske stopnje, ni pa izključil niti pocenitve denarja. Glede privatizacij je Dini še enkrat zagotovil, da se proces nadaljuje in da ga namerava vlada še pospešiti, Čeprav so načrtovane privatizacije velikih podjetij za javne storitve odvisne od parlamenta oziroma zakona o oblasteh za nadzorovanje javnih služb. Za liro in borzo je bil medtem včeraj še en težaven dan, Čeprav nekoliko manj Crn od ponedeljka. Glavnemu razlogu, poslabšanju političnega položaja, so se namreč pridružile še nekatere tehnične zapadlosti, tako da je lira spet izgubila do vseh glavnih valut z izjemo jena. Nemški bankovec se je sredi dopoldneva povzpel na 1.117 lir in prisilil Banko Italije k posegu, ki je markin vzpon vsaj začasno ustavil, po uradni tečajnici pa je spet prišla na 1.114, 5 lire, medtem ko se je dolar povzpel na 1.635, 8 lire. Negativen in zelo nervozen je bil tudi borzni sestanek v Milanu, Čeprav so se izgube tik pred zaprtjem trga skoraj izravnale. Do posebno intenzivnih prodaj je prišlo dopoldne zaradi neugodnega gibanja lire, po posegu centralne banke in še posebno po izjavah premiera Dinija pa se je položaj umiril, tako da je znašalo nazadovanje zadnjega Mibtela le še 0, 26 odstotka (MIB -0, 49%, Mib-30 -0, 32%). Lamberto Dini s kanclerjem Helmutom Kohlom (AP) RIM - Medtem ko finančni stražniki zbirajo podatke o vseh ljudeh, ki imajo v najemu stanovanja javnih skrbstvenih ustanov, da bi jih posredovali preiskovalcem, se je minister za delo Tizia-no Treu včeraj sestal s predsedniki treh ustanov Giannijem Billio (-INPS), Pietrom Magnom (INAIL) in Maurom Sep-pio (INPDAP). Govor je bil o dosedanji praksi pri najemanju nepremičnin, predvsem pa o tem, kakšna naj bo v prihodnje. Minister je poudaril, da bo treba predrugačiti kriterije o dodeljevanju stanovanj, a tudi povišati stanarine. Sindikati stanovanjskih upravičenčev so na to reagirali s svarilom, naj vlada nikar ne podleže lobiju gradbenikov, ki stremijo za tem, da bi cene vseh najemnin popolnoma sprostili. Ali res preti nevarnost divje konkurence? Treu je to zanikal, vendar ob pripombi, da so potrebna nova pravila. Pomočnik rimskega javnega tožilca Ettore Torri pa je odgovoril na očitke, češ da hoCe nadeti novinarjem nagobčnik. »Tisku sem prepovedal objavljanje imen stanovalcev samo zato, da bi preprečil izenačenje tistih, ki plačujejo redno stanarino, z onimi, ki so morda privilegirani,« je pojasnil in še bolj razjezil politično desnico - a ne le njo. Ali je res prišlo do privilegijev in kakšnih, bodo razsodili sodniki. RIM / ŠTUDIJA CENSIS O SPREMEMBAH V ITALIJANSKI DRUŽBI Italijani vse bolj zapuščajo stranke Leta J990 kar 4 milijoni strankinih izkaznic, leta 1993 le še milijon in 330 tisoč RIM - Italijanski državljani se v vse manjši meri vključujejo v stranke. Pozabili so na tista leta, ko so se mno- žično vključevali v politične stranke. Sedaj je samo še milijon in 330 tisoč takih, ki v denarnici hrani strankino izkaznico, medtem ko jih je bilo leta 1990 veC kot 4 milijone. Podatki izhajajo iz pregleda več kot dvajsetletja (od 1970 do 1993) vpisanih v glavne politične stranke, ki jo je CENSIS analiziral v študiji »Dolgo oddaljevanje od modernizacije«. Ko- maj objavljena študija opisuje spremembe italijanske družbe v zadnjih dvajsetih letih. Studijski center, ki ga je ustanovil Giuseppe De Rita, je prebrskal sezname vpisanih v večje italijanske stranke (KPI-DSL, KD-Ljudska stranka, SKP, MSI in PSI) od leta 1970 do današnjih dni: po veC kot 20 letih, ko se je število vpisanih sukalo okrog 4 milijonov, se je število vpisanih leta 1993 -to je leto dni po izbruhu podkupninskih afer- znižalo za dve tretjini in se ustali- lo na enem milijonu in 330 tisoč vpisanih. CENSIS sicer ne objavlja podatkov o posameznih strankah; pri tem pa je treba tudi upoštevati, da so se številne stranke v zadnjih letih korenito spremenile, ali pa se razcepile in se spremenile. CENSIS je tudi izdelal indeks, ki zadeva politične subjekte. Iz njega izhaja, da se je Italija leta 1993 povrnila na najnižjo raven na tem področju od leta 1987 dalje. Gre za indeks, ki ga sestavljajo seštevek števila depozi-tiranih ljudskih referendumov, števila zakonov ljudske iniciative in števila volilnih list s sedeži v poslanski zbornici. Studijski center je preusmeril vse te podatke v posamezni indeks o »politični gostoti« Italije; iz njega izhaja, da je »politična gostota« leta 1993 dosegla najnižjo raven v zadnjem dvajsetletju in zdrknila na raven 83,9 (leta 1970 je dosegla kvoto 100, najvišje pa se je indeks povzpel leta 1989, ko je dosegel raven 112,9). Mi poglejmo, kako se odvijajo nepremičninske naložbe javnih ustanov. Gre za samofinansiranje, ki ga je odredil zakonodajalec v korist njihovih varovancev. Denar, ki ga prejemajo od le-teh, a ga je toliko, da jim ga ni treba porabiti za pokojnine in druge institucionalne storitve, so dolžne kapitalizirati, da jim ga za primer finančne katastrofe ne bi v hipu zmanjkalo, s Čimer bi potegnili krajši konec njihovi zavarovanci. Ta način vlaganja traja že od konca druge svetovne vojne, ne zadeva pa le nepremičnin, temveč tudi premičnine (državne vrednotnice), katerim morajo INPS, INAIL in INPDAP nameniti vsaj 40% razpoložljivih skladov. Vendar bo to veljalo le še pet let. Pokojninska reforma namreč predvideva, da ustanove svoje nepremičnine prodajo, nepremičninske naložbe pa opravljajo samo preko za to poklicanih subjektov. Inailu in Inpda-pu bi to ogrozilo premoženje, torej tudi bodoCe plačevanje rent varovancem, za INPS pa ne bi bilo posebnih sprememb, ker nepremičnin ne kupuje že 40 let, ampak skrbi za to mešana družba Igei. Prodaja nepremičnin bo vsekakor problematična: te tri ustanove so že lani oblikovale skupno družbo Diep, ki naj bi prodala del njihovega premoženja, doslej pa ni oddala niti ene same garaže. Zakaj? Ker so kriteriji za določanje cen prehudo zapleteni. NOVICE Bivši finančni minister: »Kako naj plačam davke?« RIM - Italijanski davčni sistem je tako zapleten, da se sam finančni minister ne znajde veC...Bivši finančni minister Berlusconijeve vlade Giulio Tremonti se je namreč obrnil na ministrstvo zaradi velikih preglavic glede pravilnega obdavčenja svoje davčne posvetovalnice, katero je moral zapustiti, ko so ga imenovali za ministra. Ministrstvo pa si še pričakuje, da si bo vsak kar sam pomagal in pravilno razumel davčni sistem... Župan bo delil pravilnik proti posilstvom AULA - Občinska uprava Aule je z županom Luciom Barani na Čelu je v svoj program vključila posebno akcijo: sam župan bo s skupino občinskih svetovalcev v teh dneh vsem ženskam razdeljeval pred vsemi nočnimi lokali letake z nasveti, kako naj se branijo pred morebitnimi posilstvi. Oropana kar v javni hiši BARLETTA - VcerajšnjieCer bo prav gotovo ostal v spominu moških, ki sta se želela malce »pozabavati« v objemu deklet javne hiše... pa ne zaradi vroCe strasti, temveč zaradi prazne denarnice in ran na nogah. Neverjetna dogodivščina se je pripetila v javni hiši v okolici Barlette: naenkrat so vdrli trije moški s pokritim obrazom, okradli prestrašena moška, nazadnje ju ustrelila v noge. Verjetno se bosta odslej ljubitelja avantur kar za nekaj Časa držala doma... GIBANJA / PO NEPOTRJENIH GOVORICAH Olivetti pred novo, dramatično krizo? Tako trdi sindikat FIOM - Delnica izgubila 5% MILAN - Za Olivetti je bil včeraj na milanski borzi Crn dan, ki ga je še ote-žalo sporočilo kovinarskega sindikata CGIL-FIOM, po katerem naj bi bila pod vprašajem celo prihodnost tega velikega podjetja. Vztrajne govorice o zvišanju kapitala in o novih industrijskih težavah so Olivettijevo delnico na borznem trgu razvrednotile za skoraj 5 odstotkov, sindikati pa trdijo, da podjetje izgublja pomembne tržne kvote, kar naj bi ga pripeljavo v novo, dramatično krizo in morda celo do stečaja. V Ivrei, kjer je sedež De Benedettije grupe, govorice o zvišanju glavnice in o težavah vztrajno zanikajo, saj naj bi se promet v prvih petih mesecih letošnjega leta povečal za veC kot 18 odstotkov. Lansko leto je Olivetti zaključila z izgubo v vrednosti 679 milijard lir. Sicer pa se v tem času vse večje industrijske, finančne in kreditne grupe pripravljajo na polletne poslovne obračune, neke vrste polbilance, ki so precej zanesljiv signal o njihovem zdravstvenem stanju. Prvi podatki kažejo, da se iztržki in dobički večajo, zadolže- nost pa pada, kar daje dobre obete za letne obračune in ugodne perspektive za prihodnje leto. Polletni obračuni bodo tudi priložnost za »oddolžitev« delničarjem, ki so se morali v zadnjih treh letih zadovoljiti s skoraj simboličnimi dividendami ali pa celo z izgubami, kar se je zgodilo v primerih, ko so bili obračuni podjetij rdeči. Posebno pričakovanje vlada za polletni obračun tržaške zavarovalne družbe Assicurazi-oni Generali, pa ne zaradi kakih velikih poslovnih novosti, pac pa zaradi debuta novega predsednika Antoina Bemheima, ki bo imel 28. septembra, takoj po sestanku upravnega sveta v Benetkah, svojo prvo tiskovno konferenco. Zanjo si je izbral Mogliano Ve-neto v pokrajini Treviso, kjer ima tržaška zavarovalnica svojo ogromno »industrijsko« bazo, novinarji pa pričakujejo, da se jim bo takrat oddolžil za »-beg« s tiskovne konference v Trstu, kjer je besedo takoj po izvolitvi na krmilo tržaške zavarovalne velikanke v splošni zadregi prepustil pooblaščenemu upravitelju Gianfrancu Guttyju. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 V ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 PISMO V LMNDIPENDENTE BILO LE NORČIJA Bossi potegnil »kolege« za nos »Njegova« apologija nasilja bila le kolaž citatov Ghandija, Gramscija, Marxa idr. RIM - Umberto Bossi je spet uSpiCil eno svojih. Včeraj so si ves dan vrstile obsodbe italijanskih politikov vseh barv in velikosti na njegov račun, Ceš da je on avtor »nezaslišane apologije nasilja«, ki jo je objavil milanski dnevnik Ldndipendente med pismi uredništvu. Pismo je resnici na ljubo podpisal anonimnež pod psevdonimom El Cid Campeador, toda sam milanski dnevnik je ob objavi pojasnil, da pismo prihaja iz »kroga Bossije-vih sodelavcev«, poleg tega pa je bilo že tako vsem znano, da se se Bossi rad oglaša pod imenom znamenitega srednjeveškega španskega junaka. Včeraj zvečer pa razkritje: dnevnik L’Indi-pendente je v kratkem tiskovnem poročilu pojasnil, da v resnici ni Bossi ničesar napisal, temveč da je njemu pripisano pismo le kolaž citatov iz govorov in spisov Maha-tme Ghandija, Martina Lutherja Kinga, Antonia Gramscija in Karla Manca. Skratka, šlo naj bi le za norčijo. A naj na kratko povzamemo, kaj je dnevnik L’Indipendente včeraj objavil med pismi bralcev pod psevdonimom El Cid Campeador. »Nasilje je dejanje poguma, ko se ga nekdo posluži za samoobrambo ali za obrambo neoboroženih. Izrazil sem svoje odobravanje nad vojaškim vežbanjem tistih, ki verjamejo v metodo nasilja. Raje bi videl, da bi Sever vzel orožje v roke za obrambo svoje časti kot pa da bi v strahopetju postal ali ostal nemočna priča lastnega onečaščanja,« je med drugim rečeno v pismu. In še: »Kjer vlada nasilje, samo nasilje lahko zaleže. Čutim, da se lahko sklicujem na nasilje, na to resnično babico za stare družbe, ki v sebi nosijo zarodek nove medi tve.« Itd. Pismo je sprožilo pravi plaz obsodb že predsino-čnjim, ko je dnevnik L’In-dipendente anticipiral nekaj njegovih odlomkov po tiskovnih agencijah. Oglasili so se skorajda vsi. Celo previdni predsednik vlade Lamberto Dini je ob robu italijansko-nemškega vrha v Stresi dejal, da bo vlada preučila Bossijeve izjave in nanje ustrezno reagirala. Berlusconijev glasnik Antonio Tajani je dejal, da gre za nevarna izvajanja, in pozval samega predsednika republike Scalfara, naj energično poseže. Berlusconijev sopotnik Vittorio Sgarbi je Bossija označil za »fašista in na-cita«, predstavnica LS Rosy Bindi je podčrtala, da je Bossi prestopil vsako mero, predstavnik DSL Cesare Salvi je previdno opozoril, da je treba v Italiji iskati rešitve z mirnimi demokratičnimi metodami, glasnik NZ Francesco Storace je pribil, da je Bossi popolnoma neodgovoren, a da je neodgovorna tudi Dinije-va vlada, ki živi od njegove podpore - in še bi lahko naštevali. Bossi si je prav gotovo z užitkom mel roke, ko so mu na počitnicah v Španiji poročali, kdo vse obsoja njega oziroma Ghandija, Kinga, Gramscija in Marxa. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, ali si je s to norčijo res nabral kaj političnega kapitala. TURIN / PREDSTAVITEV NOVIH MODELOV »BRAVO« IN »BRAVA« Pri Fiatu dvojni krst in dobri poslovni obeti Izrazita rast poslovnih kazalcev in izvoznega trenda TURIN - Več kot 1.200 novinarjev iz 48 držav sveta se je včeraj v Turinu udeležilo slovesne predstavitve novih, inovativnih Fiatovih modelov »bravo« in »brava«, v katera je turinska avtomobilska hiša investirala 1.500 milijard lir (ali približno 1.365 milijonov mark). Vozili bosta prišli na trg v vsej Evropi 16. septembra, do konca leta pa naj bi prodali 80 tisoč primerkov, nato pa 300 do 350 tisoč letno, od tega polovico v tujino. Modela, ki sodita v konkurenčno zahtevni srednji razred, sta sorodna, vendar različnih »osebnosti«: bravo je kompaktnejši, gibčen in agresiven avtomobil s tremi vrati, brava pa je prostornejša in ima pet vrat. Za oba so bili zgrajeni novi motorji, štirje bencinski in eden dizelski, z močjo, ki gre od 1.400 do 2.000 kubičnih centimetrov, prihodnjo pomlad pa bo nared še peta, turbodizelska inačica s 100 konjskimi močmi. Med tolikimi novostmi, ki odlikujejo turinska »novo- rojenčka«, so tudi barve, 11 različic za manjši bravo in 13 za večji model, posebno pozornost pa so izdelovalci posvetili varnosti, po kateri novorojenčka nimata veliko zavidati dražjim avtomobilom visokega razreda. Povsem razumljiv je torej ponos in tudi - za nekatere pretiran -pomp, s katerim je Fiat pospremil rojstvo novih modelov in se ob tej priložnosti poklonil tudi Turinu. Mesto se je preobleklo v žive barve novih vozil, za katere so se oblikovalci zgledovali po odtenkih, ki so bili najbolj pri srcu znamenitim torinskim arhitektom. Proizvodnja brava in brave, ki se je začela že aprila, bo s polno zmogljivostjo znašala 1.400 vozil na dan, avtomobilska hiša pa po besedah njenega pooblaščenega upravitelja Paola Cantarelle nadaljuje »agresivno politiko investiranja v proizvode in v trge, pri kateri sta bravo in brava ena od temeljnih etap«. To je bil tudi vzvod, s katerim se je Fiatu uspelo izvleči iz globoke krize: v dveletju 1992-93 je poslal na tržišče štiri nove modele, lani kar šest, konec letošnjega leta pa jih bo že osem. Pri tem seveda niso šteti samo modeli znamke Fiat, amapk tudi Alfa Romeo in Lancia. Za zdaj ostaja zvezda te ekspanzije punto, saj je bilo v 20 mesecih njegovega življenja prodano že več kot milijon primerkov, pri Fiatu pa ne skrivajo prepričanja, da se bo enako godilo tudi z novima dvojčkoma. Nič čudnega torej, če v Turinu napovedujejo, da bo Fiat letošnje poslovno leto sklenil s povišanjem prometa, dohodkovnosti in dobička. »Naša prodaja v Evropi se je povečala bolj kot prodaje vseh drugih proizvajalcev,« je izjavil Canta-rella, ki je tudi zanikal, da bi ta uspeh slonel na trhlih nogah šibke lire: »Prizadevali smo si za ohranitev stabilnih cen, največ skrbi pa smo namenili kakovosti, ki je edino jamstvo, da bo ta uspeh tudi trajal.« BENETKE / MED VRTINCEM POLEMIK Danes začetek filmskega festivala Začetek z ameriškim filmom Crimson Tide - Na Udu že veliko obiskovalcev BENETKE - Direktor beneškega filmskega festivala Gillo Pon-tecorvo je s pozivom »Konec polemik... Cas je, da si filme ogledate,« skušal zavreti prerekanje, ki se je razvilo okoli letošnje izvedbe festivala in ki se dan pred začetkom še ni poleglo. Od danes do vključno 9. septembra bo številna in živahna množica vsakovrstnega filmskega občinstva imela dovolj časa, da presodi o krhkosti ali pogumu kulturne politike festivala. Zadnja tri leta so pokazala, da se je filmski festival prenovil in pomladil, njegov osrednji izziv pa je postala skrb za zbližanje filmarjev in gledalcev. To je vse prej kot enostaven cilj, mnogi pa se sploh sprašujejo o njegovi uresni- čljivosti. Na Lidu že mrgoli ljudi, ki jih privlačujejo filmski »gla-mour« (mednarodnih »zvezd« ne bo manjkalo), umirjeni sprehodi domačih priljubljenih režiserjev in igralcev (Benetke so za vse svetla »izložba«) in pa stranske prireditve (glasbeni koncerti, javni intervjuji z zvezdniki, nočna praznovanja, reprize festivalskih filmov na beneških »campih« itd.), ki sodijo v festivalov namen, da bi to bil tudi glasen praznik. In vendar: prava filmska publika, zahtevna in kritična, taka, ki naj ji filmska ponudba ustreza, je že lani zmanjkala. Priložnost stoletnice kinematografije bo praznično razpoloženje še okrepila (čeprav bo beneška Bienala začela z uradnim proslavljanjem obletnice šele v decembra). Ali je takšen festival v pomoč »bolehni« kinematografiji, kakor jo je označil Pontecor-vo, je še vprašanje brez odgovora. Delen odgovor bo mogoč 9. septembra. Morda je že zgovorno znamenje dejstvo, da bo festival o tvoril ameriški film Crimson Tide Tonya Scotta (ob prisotnosti Denzela VVashingtona), ne pa pravi film hommage kinematografiji, kot si je marsikdo zaželel. Če se bo kdo hotel podati med fetivalom na Lido, naj velja nav-set: vstopnice so naprodaj v Ca Giustinian (v Benetkah v bližini trga Sv. Marka) dva dni pred predstavo ali pa na Lidu istega dne zjutraj. Igor Devetak Jože Pirjevec Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992« Tito in njegovi so se v boj zapletli z vso zagledanostjo v svoj prav, prepričani, da je Moskvi prav toliko do Trsta kakor Washingtonu in Londonu. "V tržaškem vprašanju Tito ni sam, " je z zanosnim stavkom zagotavljal Krleža, "kajti za njim stoje vsi Slovenci, Srbi, Bolgari, Hrvati, Cehi, Poljaki in vsi Slovaki. In tudi vsi Rusi." Jugoslovanom je narekovala ta utvara v času njihove štiridesetdnevne oblasti v Trstu marsikatero zgrešeno potezo. Ker so bili prepričani, da imajo sovjetsko podporo, a so se obenem zavedali možnosti oboroženega spopada z zahodnimi zavezniki, se jim je zdelo potrebno mesto in okoliško pokrajino čimprej počistiti vseh potencialnih nasprotnikov. Ozna se je torej zagnano lotila lova fašistov, kolaboracionistov pa tudi eksponentov lokalnega meščanstva, ki jih je delno de-portirala v slovenska taborišča in zapore, delno pa "likvidirala" in pometala v kraške jame. Aretiranih v vsej deZeli ni bilo več kot 2.500, pobitih pa nekaj stotin, kar v naslednjih letih se- veda italijanskim desničarskim krogom 'ni preprečevalo, da bi ne govorili o genocidu. "Fojbe", kakor pravijo jamam, v katerih so izginili nesrečniki, obsojeni na smrt brez pravega procesa in možnosti obrambe, so zapustile v tržaškem prostoru tragičen spomin in še dodatno otežkočile že tako napete odnose med Slovenci in Italijani. Poleg vsega so bile ne samo krivično, ampak tudi politično napačno dejanje, saj so se dogajele na očeh zahodnega javnega mnenja. V mestu namreč niso bili prisotni samo anglo-ameriški vojaki, temveč tudi dopisniki velikih britanskih časopisov. V zanašanju na Stalina pa so se Jugoslovani hudo ušteli. Sovjetski diktator, ki na Jalti ni ugovarjal zatevam Britancev, naj ostanejo italijanske meje do mirovne konference nespremenjene, je aprila 1945, v nasprotju s tem stališčem, Titu baje zagotovil svojo "popolno" podporo glede Trsta. V prid tej tvegani akciji, o kateri je vedel, da posega na območje, ki ga imajo Angleži in Američani za svoje, se je verjetno odločil, da preizkusi, v kolikšni meri je Zahod pripravljen ščititi svoje interese na tej in drugih nevralgičnih točkah. Ko pa se je zavedel, da sta Churchill in Truman pripravljena tudi s silo pregnati partizane iz mesta, se je zavil v previden molk. Kot je pripovedoval Joža Vilfan, je Tito po an-glo-ameriškem ultimatumu celo noč čakal na telefonski poziv iz Moskve, ki naj bi mu zagotovil Stalinovo podporo. Namesto te je prišlo rezko povelje: "V štiriindvajsetin urah morate umakniti svoje čete iz Trsta, ker se zaradi tega nočemo vplesti v tretjo svetovno vojno." 9. junija 1945 so tako Jugoslovani in Anglo-Američani podpisali sporazum, ki je določal, da se bodo partizanske čete umaknile iz mesta in da bo sporno ozemlje, v pričakovanju dokončne razmejitve, razdeljeno na dve področji: cono A s Trstom in okolico pod upravo zahodnih zavezniških sil ter cono B, od Kopra do Novi grada, pod jugoslovansko vojaško upravo. (Se nadaljuje) NOVICE Vprašanje progresistov o tajnih mednarodnih sporazumih BARI - Progresistični poslanci Magrone, Incor-vaia in Bongiorno so ministrskemu predsedniku Diniju vložili vprašanje, ker želijo izvedeti koliko in katere tajne mednarodne sporazume je podpisala italijanska vlada. Vprašanje so mu postavili po izjavah ministra za ustavne reforme Giovannija Motza dne 2. avgusta med razpravo v poslanski zbornici. Ob tej priložnosti je minister izjavil, da je v zadnjem desetletju serija konkretnih dogodkov, ki so povezani z nastajanjem mednarodnih tajnih sporazumov, razkrila stanje prave ustavne negotovosti glede legitimnosti teh sporazumov; progresistični poslanci želijo tudi spoznati njihovo specifično vsebino. Adriano Sofri polemizira z mirovniki REGGIO EMILLA - »Nastopi lahko trenutek, ko je preventivna medicina neučinkovita in poklicati je treba kirarga«. Z govorniškega odra na prazniku dnevnika DSL 1’Unita v Reggio Emilii, kjer je predsinočnjim sodeloval v razpravi o Bosni, se Adriano Sofri ni obotavljal in provociral prisotne mirovnike; poleg tega je zagovarjal vojaški poseg, da bi se končno končalo obleganje Sarajeva. Naravnost kriminalno je, je dejal, da ni prišlo do mednarodnega vojaškega posega v obrambo Bosne. Med debato, v kateri so sodelovali tudi drugi novinarji, je Sofri, ki že mesece dopisuje za 1’Unita iz bosanske prestolnice, govoril o lastnih izkušnjah v obleganem mestu. Sicer pa je v Reggio Emilio prišel z očitnim namenom, kot je sam dejal, da bi oporekal stališčem mirovnikov. GOJMIR DEMŠAR Glasbena matica skozi desetletja (16) Bola razširila svoje delovanje na podeželje Ob 10-letnici prva podružnica v Nabrežini Po utrditvi svoje šolske organizacije v Trstu je šola Glasbene matice začela snovati glasbeni pouk na podeželju. Tako je bila ob 10-letnici delovanja ustanovljena prva podružnica glasbene šole v Nabrežini, ki je pritegnila k pouku številno mladino iz Nabrežine in okoliških vasi. Po odhodu zaveznikov iz Trsta so na delovanje šole Glasbene matice postale pozorne italijanske oblasti. Njeno šolsko skrbništvo je naslovilo na vodstvo Glasbene matice vprašanje po dovoljenju za delovanje njene šole. S tem v zvezi je morda tudi spomenica tržaškega konservatorija Tartini za zbornik »Arte«. V njej prof. Guerrino Bisiani opozarja, ko se dotakne politične funkcije, ki jo »alPestremo confine del-la patri a« opravlja konservatorij, na vedno večjo dejavnost slovenske glasbene šole, ki privablja številne dijake. V zvezi z omenjenim zanimanjem italijanskih o-blasti pa ni bilo drugih nevšečnosti. V šol. letu 1955/56 je število gojencev zopet naraslo. Učiteljski kader glasbene šole se je povečal s prihodom Svetka Grgiča, kateremu sta se v naslednjem letu pridružila Ignacij Ota in nato Aleksander Vodopivec. Ustanovljena je bila nova podružnica šole v Borštu, ki pa se je kasneje zaradi prostorske stiske preselila v Bolju-nec. Tej se je jeseni 1956 pridružila podružnica v Trebčah in naslednjega leta v Barkovljah. Poleg mladinskega pevskega zbora je šola obnovila delo z otroškim pevskim zborom. Člani šolskega orkestra in mladinskega pevskega zbora so v aprilu in maju 1957 sodelovali pri uprizoritvah Gobčeve operete Planinska roža, ki sta jo uprizorili Glasbena matica in Slovensko narodno gledališče. Opereta je doživela deset uprizoritev. Tedanje plodno sodelovanje med Glasbeno matico in Slovenskim narodnim gledališčem je omogočilo v nadaljnjih treh letih uprizoritev še naslednjih operet: Boc-caccio skladatelja Sup-peja in Cardaško kneginjo Franza Lebarja. Povečanje števila gojencev, namestitve novih učnih moči in ustanovitve novih podružnic šole je povzročilo vrsto gmotnih težav. Primanjkovali so dobri klavirji in drugi inštrumenti. Zaškripalo je tudi pri organizaciji koncertov. V letih 1957 do 1961 je morala Glasbena matica popestriti svoje koncertno delovanje z nastopi folklornih skupin in z ansambli zabavne glasbe. To so bili Zabavni orkester Radio Ljubljane z Bojanom Adamičem, Vaški kvintet, Veseli planšarji in še posebej Kvintet bratov Avsenik, katerim je Glasbena matica dolžna zahvalo za njihovo večkratno sodelovanje pri družabnih prireditvah. S tako koncertno politiko je Glasbena matica pritegnila najširše plasti glasbenega občinstva in s prejemki od vstopnine zamašila marsikatero finančno vrzel. To še posebno z organizacijo plesnih prireditev na Stadionu' 1. maj, ki so postale pomemben vir za kritje nujnih stroškov vzdrževanja pole. Organizacija teh družabnih prireditev, ki so jih vsilile finančne težave, je padla v celoti na ramena nameščencev. Ti so bili že itak preobremenjeni z visoko učno normo ter so se udejstvovali kot vodje pevskih zborov, kot koncertanti, publicisti itd. Polno je prišla tedaj do izraza tovariška vzajemnost, ki se je v šoli nadaljevala še vrsto let. Ge se Glasbena matica v teh letih ni mogla pohvaliti z bogatimi koncertnimi sezonami, pa se je na drugi strani postopoma začela množiti koncertna dejavnost z lastnimi močmi. Tako je Glasbena matica 1. marca 1958 pripravila v Avditoriju koncert s sodelovanje orkestra, pevskega zbora Slavko Škamperle in solisti. Ob spremljavi orkestra so gojenci šole izvedli nekaj Handlovih in Hayd-novih koncertov. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER Dvl - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT; plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O H CAPE CANAVERAL / V ZADNJEM TRENUTKU ANTICIPIRALI VZLET n Tržaški teleskop bo morda jutri v vesolju Poletel bo na vesoljski ladjici Endeavour Tržaški ultraviolični teleskop in spektrometer Uvstar (angl. kratica za Ultra Violet Spectrograph Telescope for Astronomical Research) bo po vsej Verjetnosti jutri v vesolju. Vesoljska ladjica Endeavour bi morala namreč vzleteti iz Cape Canaverala na Floridi v ZDA ob 11.04 po krajevnem času. Žal napoved še vedno ni povsem gotova, saj na Floridi te dni razsajajo viharji, kar bi utegnilo spet povzročiti odložitev vzleta, toda za dan ali največ dva. Vzlet vesoljske ladjice Endeavour s teleskopom-spektrome-trom Uvstar na krovu je postal že prava drama. Najprej je bil napovedan za 20. julij. Toda horkan Erin, ki je tedaj pustošil na Floridi, je to preprečil. Potem je bil določen za 3. ali 5. avgust. Toda tudi tedaj je zadeva propadla, saj se je pojavila okvara na boo-sterjih, se pravi na pomožnih raketah. V zadnjih časih se je govorilo, da se bo Endeavour končno dvignil s Cape Canaverala 7. septembra. Tako rekoč v zadnjem trenutku pa so si voditelji ameriške vesoljske agencije NASA premislili. V petek, 25. t. m., so konzorciju Carso pri padriškem Raziskovalnem centru, ki je tele-skop-spektrograf izdelal, sporočili, da bo do vzleta prišlo že 31. avgusta. In tako se je predsednik konzorcija ter »oče« Uvstara prof. Roberto Stalio moral na vrat na nos podati v Goddard Space Flight Center NASA v Greenbel-tu pri Washingtonu v ZDA, da bi od tam spremljal vesoljsko odpravo. Z njim so šli še trije najtesnejši sodelavci, in sicer inženirji Andrea Bucconi, Paolo Trampuš ter Giovanna Zannaro. Kot kaže, bo do zadnjega trenutka neznano, ali bo Endeavour jutri res vzletel. Pri konzorciju Carso na Padričah (angl. kratica za Centre for Advanced Research in Space Optics) močno upajo, da ne bo prišlo do novih odložitev, saj je ta odprava zanje postala že prava psihološka muka. Sele ko se bo Uvstar vrtel okrog Zemlje na krovu vesoljske ladjice in pošiljal informacije Goddard Space Flight Centru, bo jasno, ali gre za res učikovito napravo, in s tem, ali so bili več kot triletni napori za njegovo izdelavo uspešni. ZVERINAC / PESN1ŽKI VEČER »Na nebu luna plava« Dvodnevno srečanje slovenskih in furlanskih pesnikov ZVERINAC (Grmek) - Kulturno društvo Rečan je konec prejšnjega tedna sklenil dvodnevno srečanje slovenskih in furlanskih pesnikov, ki ga je letos priredilo že tretjič in ki mu je dalo ime »Na nebu luna plava«. V treh letih se je v različnih krajih grmške občine zbralo 25 ustvarjalcev, ki so na »beneški Vilenici« ponudili svoj pogled na svetovno in krajevno dogajanje. Na prvem večeru, ki so ga pripravili takoj po velikem šmarnu, so se občinstvu predstavili Gloria Corradini, Darko Komac, Loredana Drecogna ter Guido in Franco, konec prejšnjega tedna pa so se vabilu Rečana odzvali Giovanni Gubana in Nediški puobi, Mario Za- nutto, Marcellino Qualizza ter Ace Mermolja. Pesnike je predstavil predsednik kulturnega društva Aldo Clodig, ki je podčrtal pomembnost takih srečanj, ki kulturno in vsestransko bogatijo stvarnost beneških dolin. Povedati velja, da so kulturni delavci Rečana že od vedno zelo pozorni do kulturnega ustvarjanja, predvsem tistega, ki raste in se napaja v domači krajevni stvarnosti. Senjam beneške pesmi gotovo predstavlja cvetlico v gumbnici tega društva, ki je znalo zelo dobro ovrednotiti beneško ljudsko kulturno bogastvo in ga posredovati širšemu krogu ljudi. Rudi Pavšič Prevozi v evropski integraciji V dneh od 4. do 9. septembra se bo na tržaški Ekonomski fakulteti odvijal že tradicionalni mednarodni seminar o prevozih v evropski gospodarski integraciji, ki jih prireja Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji (ISTIEE). Tokrat bo šlo za njegovo 36. izvedbo, predavanja in razprave na njem pa bodo na temo: »Logistika prevozov: vloga infrastruktur«. Seminar bo v ponedeljek, 4. septembra, ob 9. uri otvoril rektor tržaške univerze in hkrati predsednik inštituta ISTIEE prof. Gia-como Borruso, nakar se bodo zve-stila uvodna poročila. Seminar je namenjen predvsem mladim diplomirancem iz inženirstva ter iz ekonomije. Razpis Tončičeve nagrade Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu objavlja letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnoti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dveh milijonov lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1993/94. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra tl. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merki!, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. LIGNANO / DAVČNI PREGLEDI PLOVIL Navtični turizem v nevarnosti? Finančni stražniki preverjajo, ali so lastniki plovil plačali davek Iva LIGNANO - V marinah v Lignanu in njegovi neposredni okohci je več kot pet tisoč turističnih plovil, kar je največja tovrstna koncentracija na Jadranu in tudi v vsej Italiji. Čeprav nihče nima natančnih podatkov, velja ocena, da je kar 70 odstotkov teh plovil last nemških in avstrijskih turistov, ki sem prihajajo skozi vse leto in ne le poleti. Pred leti je veliko teh turistov imelo svoje ladjice v marinah Istre, zdaj pa so se mnogi preusmerili v Italijo, pa čeprav so stroški višji. Letos je tudi v Lignanu veliko več tujcev kot v prejšnjih letih. Za prostor v eni izmed marin se zanima še veliko drugih oseb. Nekateri podjetniki, ki so svoj čas veliko investirali v nove naprave, se zdaj zanimajo za nove lokacije, saj se takšna investicija zelo hitro povrne, hkrati pa daje veliko dela domačim delavcem, saj si lahko predstavljamo, koliko ljudi dela v marinah z več tisoč plovili. Nekateri Nemci in Avstrijci imajo svoja plovila v Lignanu že več kot deset let. Tu so si kupili tudi stanovanja. Sredi avgusta, torej sredi sezone, so te »stare« goste Lignana začeli obiskovati finančni stražniki. Od teh tujcev, sicer državljanov držav Evropske unije, hočejo izvedeti, ali so doma plačali davek na dodano vrednost za tam kupljeno plovilo. Ker so ti ljudje svojo ladjo »začasno« uvozili v Italijo, doma očitno niso plačali davka, zato financarji hočejo vedeti, kako je s to »začasnostjo«. Menda prihajajo do spoznanja, da bi bilo mogoče vnovčiti zelo veliko denarja, in to tako za neplačane davke kot za razne globe. Najbolj so seveda zaskrbljeni lastniki marin: če bo obveljala logika finančnih stražnikov, bodo Nemci in Avstrijci zbežali v Slovenijo ali na Hrvaško, pravijo. Nekdo se je spomnil, da so podobno akcijo finančni stražniki izvedli že leta 1989, ko naj bi na podlagi zapisnikov vnovčili več milijard lir glob, vendar pa je takrat vse slo v nič, ker zakonodaja ni bila zelo jasna. Kaj bo sedaj? V Lignanu se hudujejo tudi zato, ker Dežela, ki je za to pristojna, ni poglobila kanalov, ki iz marin peljejo na odprto morje. Izkopali so sicer ozek kanal sredi struge reke Tilment (ob bregovih so namreč nekatere marine), ne pa tistega, ki iz kraja Aprilia Marittima po laguni pelje v morje. Tu pa je največ plovil. Deželna uprava je potreben denar nakazala že pred letom, vendar se ni bil uporabljen. Najbrž zaradi običajnih birokratskih težav. Večja plovila nam bodo zaradi tega zbežala, pravijo v Lignanu, škodo pa bo utrpelo vse tamkajšnje turistično gospodarstvo. Marko VValtritsch - DANES / PODPIS POGODBE n PRIJAVA POGAJANJA / V NJEGOVO OBRAMBO NASTOPIL SAM ZUPAN 1LLY Lucchini prevzame železarno Nord Libero proti Bossiju Hotel Duchi cTAosta za vsako ceno rešiti V šahu usoda uslužbencev, a tudi ugled mesta Skedenjska železarna bo danes uradno menjala lastnika in prešla v zasebne roke. Ob 16.30 bo namreč na sedežu deželne uprave krajša slovesnost, med katero bodo jeklar Luigi Lucchini ter komisarji AFS Giampao-lo de Ferra, Giulio Fan-chiotti in Franco Aspirini podpisali kupoprodajno pogodbo. Navzoči bodo tržaški župan Riccardo Illy občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero, predsednica deželne vlade Alessandra Guerra in njen odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, seveda, Ce bo pravočasno priletel iz Rima, kjer bo dopoldne prisostvoval tudi formalni potrditvi sindikalnega sporazuma o potrditvi pridobljenih pravic žele-zarjev. Podpis dogovora bo na ministrstvu za delo, udeležili pa se ga bodo še predstavniki skrbstvenega zavoda 1NPS, ministrstva za industrijo, Občine Trst ter vsedržavnih vodstev sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in U1LM, medtem ko bodo tržaške glasnike delavcev zastopali Catalano (CGIL), Stel (FIM), Galante (FIOM) in Miniussi (UILM) ter elani tovarniškega sveta železarne. Skedenjski obrat bo odslej upravljala družba Servola, v kateri ima Lucchini večinski delež, podjetje Bobnat, ki ga vodita traderja Bruno Bolfo in Vittorio Ma-cacalza, pa manjšinskega. Po razporoki še pravda na sodišču: predstavnika tržaške stranke Nord Libero sta zaradi obrekovanja prijavila tajnika Severne Lige, Um-berta Bossija. Giorgio Marchesich in Laura Tamburini, ki sta pred časom izstopila iz Severne lige in ustanovila lastno politično gibanje, trdita v prijavi tržaškemu državnemu pravdništvu, da je Bossi 7. avgusta letos v Gradežu žalil novonastalo tržaško politično gibanje. Na zborovanju se je namreC lider li-gašev med drugim obregnil tudi ob tržaške »razkolnike«, o katerih je izjavil, da gre za »objCajno mafijo«, kar seveda ni Marchesichu in Tamburinijevi bilo prav nic po godu. Osebje hotela posluša sindikaliste (foto Balbi/KROMA) Včeraj je bil na sedežu industrijcev že tretji krog pogajanj za ohranitev delovnih mest v hotelu Duchi d‘Aosta, ki je v sindikalistih le še utrdil sum, da jih kdo vleče za nos. Zaradi tega so ob soglasju vseh triintridesetih uslužbencev, ki jim grozi odslovitev, sklenili, da s problemom neposredno seznanijo tržaškega Zupana. ReCeno, storjeno. Takoj po opoldanski skupščini v tesni podpritliCni sprejemni sobi, med katero so osebju hotela pojasnili, da dunajski finančnik Karl Keller vztraja pri nameri, da jih posije na cesto, so se v delegaciji podali k Riccardu Illyju in z veseljem ugotovili, da zagovarja njihovo stališče. Da namreC hotela _____LADJEDELNICA / PRED LIKVIDACIJO?_ Cantieri Trieste: zaplet Ze sicer zapletena zadeva miljske ladjedelnice Cantieri Trieste se je v zadnjih dveh dneh še bolj zapletla. Lastnik obrata, družba Tirrenica iz Livorna, ki v ponedeljek ni poslal svojega predstavnika na srečanje na prefekturi, se je oglasil pooblaščenemu upravitelju ladjedelnice Alfredu Sangiorgiu v popoldanskih urah z zahtevo, naj pred notarjem podpise akt o likvidaciji podjetja. Upravitelj tega ni storil, ker ni imel za to nobenega uradnega pooblastila, je povedal. PaC pa je z nameravanim ukrepom seznanil sindikat FIOM CGIL. V ponedeljek zveCer je bila napovedana skupščina podjetja, ki pa je zaradi nesklepčnosti odpadla. Nova skupščina bo v ponedeljek, 4. septembra, na njej pa naj bi odredih formalno likvidacijo podjetja, z name- nom, da bi nato dali strukturo v najem drugemu podjetju. Pri tem je seveda vprašljivo, katero podjetje bo prevzelo v najem obrat z luknjo, ki naj bi se - po izračunih pooblaščenega upravitelja - približevala 25 milijardam lir. Sindikalni predstavniki so o novem zapletu včeraj obvestili deželnega odbornika za industrijo Moretto-na. Obljubil jim je, da bo spet sklical vse prizadete v zadevi. Srečanje bo v petek. Delavci bi morah včeraj prejeti zaostale plače. S plačami ni bilo nic; obljubljeno jim je bilo, da jim bo podjetje izplačalo zaostale prejemke danes. Pooblaščeni upravitelj Cantieri Trieste Sangioigio je včeraj zagotovil, da je odprl nov tekoči račun z namenom, da bi zaposlenim zagotovil izplačilo plaC. Povedal je tudi, da ga je poklical predstavnik podjetja Tirrenica, in mu zagotovil svojo podporo, ker ni podpisal akta o likvidaciji podjetja. Skratka, priznal naj bi, da je bila ponedeljkova odločitev o likvidaciji zgrešena. Sangiorgio je sprejel včeraj še eno, sila resno odločitev: skupini rimskih in genovskih odvetnikov je naročil, naj prijavijo sodišču Tržaško kreditno banko. Obtožiti naj bi jo, da je bila dejanska upraviteljica miljske ladjedelnice. Od nje naj bi zahtevah 50 milijard lir odškodnine. Prijava je resna, a tudi sila Čudna, saj je sam pooblaščeni upravitelj po tiskovni konferenci sindikata in delavcev dne 11. avgusta izročil novinarjem zajetno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da dolguje Cantieri Trieste banki več kot 15 milijard lir. PROTEST / V SPEDITERSKIH TVRDKAH Ko bi izvajali okrožnico, bi šlo 700 ljudi na cesto Predsednik področnega sveta carinskih špediterjev Domenico D‘Alessandro je pisno zaprosil vladnega komisarja in krajevne ter deželne oblasti, naj od deželne carinske uprave dosežejo, da se tržaška pokrajina oprosti obveznosti, po kateri je treba predložiti izjavo o izvozu pristojnemu carinskemu uradu tistega kraja, kjer se izvozno blago nato-varja. To namreC predvideva okrožnica št. 9501928, s katero se deželna direkcija carinske uprave prilagaja 161. členu pravilnika o delovanju carin v Evropski uniji. D‘Alessandro poudarja, da bi se z izvajanjem okrožnice, ki naj bi se začelo 15. septembra, znašle na bobnu številne tukajšnje špediterske tvrdke, to pa bi pomenilo odslovitev uslužbencev. Samo na Tržaškem bi bilo tako ob zaposlitev približno 700 delovnih moči, v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine pa okrog 300. Proti okrožnici sta že dvignili glas tržaška in go-riška Trgovinska zbornica, drugje po Italiji pa zbornice v Benetkah, Ravenni, Genovi, Anconi, Livornu in La Spezii. ne gre likvidirati, niti okrniti, temveč ga kvečjemu še ovrednotiti. Prvi mož v mestu se je tudi obvezal, da bo cimprej zbral za isto mizo vse, ki so tako ali drugače odgovorni za usodo prestižnega objekta, torej tudi vodstvo zavarovalnice Generali, ki je lastnica palače. Boj za ohranitev hotela sta podprla tudi Podjetje za turistično promocijo Trsta in Zveza trgovcev (Unione commer-cianti), ki ugotavljata, da bi bilo zaprtje Duchijev d‘Aosta naravnost nezaslišano, saj so se prav letos pokazala znamenja turističnega preporoda v mestu. »Avstrijski in nemški potovalni uradi neprestano sprašujejo, kakšna je hotelska ponudba pri nas, pa naj jim odgovorimo, da zapiramo hotel s štirimi zvezdicami,« je bil na skupščini zgrožen predsednik turistične ustanove Antonio De Gavardo. Med sestankom, ki ga je vodila odgovorna za trgovino in gostinstvo pri CGIL Adriana Merola v spremstvu pokrajinskega generalnega tajnika tega sindikata Bruna Zvecha in zastopnika CISL Silvana Gherbaza, so izrazili prepričanje, da je avstrijski magnat kupil hotel samo zato, da bi z njim pošpekuliral. Torej spet prodal. Toda kdo ga bo odkupil za 4, 6 milijarde lir, ko pa je vreden le kakšni 2 milijardi. Zanj se vsekakor zanimata vsaj dve družbi, od katerih je ena Jolly Hotels iz Valdagna, morda pa še tretja - nemška. Drago Gašperlin DOLINA / POBUDA VAŠKIH ORGANIZACIJ IN OBČINSKE UPRAVE REFERENDUMI Ekološka akcija pred proslavo V dvorani Albina Grmeka so se predsinocnjim zbrali vaščani Doline, da bi razpravljali o pripravah na prireditve, s katerimi bo Zveza slovenskih kulturnih društev prihodnji teden obeležila svojih 50 let delovanja. Tridnevni niz kulturnih srečanj se bo namreč odvijal po vaseh dolinske občine, še posebej pa bo Dolina prizorišče osrednje proslave, na kateri se bo v nedeljo, 10. septembra, zbralo predvidoma nekaj tisoC ljudi. Ponedeljkovo srečanje so sklicale vse vaške organizacije, kot so KD Valentin Vodnik, Majenca, Mladinski krožek, zadrugi Dolga Krona in Dolina, vaška srenja in pa občinska uprava, ki daje jubilejnim prireditvam tudi pokroviteljstvo. Srečanje, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov in vašCank, je v imenu vseh organizacij otvoril predsednik dolinskega kulturnega društva David Bandi. Kot elan ZSKD je KD Valentin Vodnik z vsemi ostalimi breškimi društvi sicer že neposredno soudeleženo pri pripravah na prireditve: vodstvo Zveze se je namreč za neposredno pomoč pri uresničevanju pobud obrnilo prav na osnovna kulturno prosvetna jedra, ki delujejo na krajevnem območju. Predsinocnji sestanek pa je bil še nekoliko širšega značaja od dosedanjih srečanj s predsedniki in predstavniki breških društev. Prisotni so se odločno zavzeh za to, da vaško okolje za 50-letnico ZSKD primemo uredijo in okrasijo. Edini so si bili v mnenju, da gre za nadvse pomembno kulturno prireditev, pri kateri se mora izkazati celotna vaška skupnost. »Za našo občino je prava Čast«, je v posegu poudaril župan Boris Pangerc, »da je vodstvo ZSKD določilo kraj dogajanja v naših vaseh: to pomeni dodatno priznanje našim ljudem, ki so množično vključeni v kulturna društva in sploh v kultumo-prosvetne dejavnosti«. Za predsednika dolinskega KD Valentin Vodnik je to še posebno važna in splošno koristna priložnost za ovrednotenje vaškega okolja: že večkrat je bilo na dlani vprašanje o tem, kako bi elane vaške skupnosti pozvah k »urejenemu« vzdrževanju okolice, v kateri neposredno živimo. V vrvežu vsakdanjega življenja se včasih ne zavemo, da zanemarjamo lastno okolje in kako bi ga bilo enostavno - z drobnim a vztrajnim doprinosom vsakega posameznika - ohranjati prijetno urejenega. Konec koncev je zunanja podoba neke vasi odraz vseh njenih prebivalcev: neprijeten je zato pogled na kamnite stopnice, zaraščene z divjo travo, na grmičevje in robido, ki rastejo na neprimernih krajih in še na marsikateri vaški kotiček, ki bi ga bilo treba le redno in mimogrede počistiti. Polni dobre volje in opremljeni s primernim orodjem se bodo Do-linCani in DolinCanke zbrali za skupno čiščenje vasi že v soboto ob 8. uri zjutraj na glavnem vaškem trgu. Odtod se bodo po skupinah lotili preurejanja prizorišča, ki bo Gez dober teden gostil v svoji sredi eno izmed pomebnejših prireditev naše zamejske skupnoti. Gorica, Kiuža, Samca, Tabor, Sv. Martin, Sija in še ostali predeli vasi pa bodo na ta način prijetneje učinkovali tudi po prireditvah ob 50-letnici ZSKD! (dam) Pannellovi somišljeniki mizlično zbirajo podpise Akcije civilne neposlušnosti Marca Pannelle in njegovih somišljenikov naj bi se šele pričele. Cilj Klubov Pannella je zbrati dovolj podpisov za predložitev osemnajstih novih referendumov, Cas se pa izteka, podpisna akcija za referendume se namreč zaključi konec septembra. Tisk je v zadnjih dneh pisal pretežno o treh referendumih: o zakonski Ureditvi uporabe lahkih mamil, o odpravi monopola javnih struktur, ki odpravljajo splav ter o odpravi novinarske zbornice. Včeraj je v okviru tiskovne konference predsednik tržaškega Kluba Marc o Gentili obrazložil še ostale: paleta je res široka, Klubi so po lanskem uspehu nedvomno vedno pogumnejši, tako da letos želijo predložiti seznam kar osemnajstih novih referendumov; tu so referendumi, ki ciljajo na »ameriški« večinski volilni sistem (pri tem ni Čudno, da je v seznamu dosedanjih podpisnikov na Tržaškem veliko predstavnikov strank Pola svoboščin...), na večinski volilni sistem za Višji sodni svet, poleg zakonske tudi na premoženjsko odgovornost sodnikov, na nova pravila za sodniško kariero, na »demilitarizacijo« finančne straže (za katero naj bi ne veljal vec vojaški pravilnik), na odpravo monopola družbe Enel, na odpravo »pomanjkljive privatizacije« določenih javnih podjetij, na odpravo možnosti zunanjih funkcij za sodnike, ureditev reklamnih spotov na državni televiziji, na odpravo stanovanjskih pogodb, s katerimi naj bi presegli zakon o upravičenih stanarinah, na uvedbo novega pojmovanja oporec-niske službe kot zakonske pravice, na ureditev lova, na možnost vpisa v privatno bolniško zavarovanje ter na odpravo novih pravil za osnovne šole. 6 TRST Sreda, 30. avgusta 1995 NOVICE DAN PO NEURJU / MORDA PROGLASITEV »STANJA PRIZADETEGA OBMOČJA« Center v Glinščici v septembru in oktobru odprt Dolinska občinska uprava sporoča, da bo center za obiskovalce doline Glinščice v Boljuncu v mesecu septembru in oktobru odprt ob sobotah od 14. do 17. ure, ob nedeljah pa od 9. do 14. ure. Center upravlja združenje vodičev za izlete v naravo PICE A, ki zagotavlja tudi vodene obiske doline Glinščice. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na občinske urade (tel. 8329-111). Prometne omejitve v Prebenegu Dne 24. septembra bo na pokrajinski cesti v Prebenegu avtomobilska dirka »8. slalom odprte meje«; zaradi tega je komisar Pokrajine odredil, da bo od 9. do 16.30 na tej cesti, med Dolino in mejnim prehodom v Prebenegu, prepovedano voziti, ah pa parkirati avtomobil. Na Kontovelu o liku Marcella Fraulinija Drevi ob 19. uri se bodo v društveni gostilni na Kontovelu spomnili pesnika, pisatelja in eseista Marcella Fraulinija. Srečanje, ki sodi v ciklus »Srečanj z avtorjem«, prireja Studijski in raziskovalni center Niccolo Tommaseo. O Marcellu Frau-liniju bodo spregovorili pisatelji in prijatelji, njihove posege pa bo koordiniral Edoardo Kan-zian. Predstavitev okvirne konvencije za zaščito manjšin V torek 5. oktobra (ob 10.30) bo uradna predstavitev publikacije o okvirni konvenciji za zaščito narodnostnih manjšin, ki jo je izdal mednarodni študijski inštitut za človekove pravice iz Trsta. Predstavitvi, ki bo na sedežu inštituta v Ul. Cantu 10, bo sledila razprava, ki jo bo vodil predsednik Gnido Gerin. Pozitiven obračun manifestacij Mitteleurope Prireditelji letošnjega »Praznika naših narodov«, to je kulturno združenje Mittelemropa, so zadovoljni z uspehom pobude. Slednja, ki jo prirejajo ob tradicionalnem praznovanju cesarjevega rojstnega dne, se je v treh dneh odvijala v Trstu, Krmi-nu in Jasihu; pritegnila je skoraj 20 tisoč oseb iz Furlanije Julijske krajine ter iz bližnjih dežel in držav. Združenje z zadovoljstvom tudi ugotavlja, da je tisk letošnjemu prazniku posvetil veliko pozornost. Tržaški fotografski krožek prireja natečaj Tržaški fotografski krožek prireja v nedeljo 1. oktobra nagradni fotografski natečaj o »človekovi figuri«, katerega se lahko udeležijo fotoamaterji iz naše dežele. Cmo-bele ah barvne fotografije je treba krožku izročiti do vključno 23. septembra. Vse informacije so interesentom na razpolago na sedežu krožka v Ul. Zovenzoni 4, vsak torek od 17. do 20. ure (tel. 635-396). Vsepovsod ugotavljajo ogromno materialno škodo Sončno vreme omililo posledice ujme - Gasilci in prizadeti ves dan na delu Dan po poplavi, dan prvih obračunov nastale škode, je bil z vidika vremena nepričakovano lep. Široke razpoke na ulicah, kjer je vodna sila odtrgala asfalt, ostanki blata in smeti na pločnikih, na prevrnjenih motornih kolesih, predvsem pa trgovine in pritlični prostori, iz katerih so ves dan odstranjevali vodo in razmočeno blago, so zgovorno pričali, kako hudo je ponedeljkovo neurje prizadelo naše kraje in predvsem mestno središče. V prvi vrsti gasilci in civilna zaščita, pa tudi mestni redarji so izvedli na desetine posegov zaradi usadov, pokvarjene kanalizacije, dvignjenega asfalta in od vode odstranjenih kamnitih kock, Vabilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane, trgovce in gostince, ki so utrpeli škodo zaradi ponedeljkovega neurja, naj se zglasijo v tajništvu združenja -tel. 362949. Uničeno blago bo namreC treba Črtati iz inventarja na podlagi ustrezne dokumentacije, obstaja pa tudi možnost, da bi zaradi nastale škode znižali davCno osnovo. V primeru pa, da bi občina zaprosila in od države dosegla status prizadetega območja, bodo prizadetim morda dodelili finančne podpore. s katerimi so tlakovane strme ceste, padlih vej in izruvanih dreves. Predvsem pa so imeli polne roke dela v poplavljenih trgovinah, kleteh, skladiščih in pritličnih prostorih nasploh. Obračuna škode, niti začasnega, za zdaj še ni: več sto trgovin je utrpelo tudi po več milijonov lir škode, pomazalo je in razmočilo pritlične prostore, pokvarilo številna vozila, pokvarilo je telefonske in računalniške kable ter semaforski sistem; če prištejemo še potrebna popravila cest in podpornih zidov, gre škoda brez na-daljnega v več milijard lir. Zaradi tega na Tržaški občini razmišljajo, da bi po točnejši ugotovitvi škode zaprosili vlado, naj proglasi Trst za od neurja prizadeto mesto in tako dosegli vrsto ugodnosti, tudi ker zavarovalnice ne krijejo škode, ki jo povzročajo naravne ujme. Ce je težko vsaj približno določili višino nastale škode, je nemogoče našteti vse, kar je voda iz preplavljenih ulic in celo iz odtokov uničila, pomazala in poškodovala. Nedvomno sta največ škode utrpeli trgovina in gostinstvo predvsem v Terezijanski četrti. V ulicah okrog Rus ega mostu je bilo včeraj nadvse žalostno: praznih so skladišča, čistili pode trgovin, suših razmočeno blago, marsikje so ga morali enostavno zmetati v smeti. Huda škoda je nastala v trgovinah in skladiščih oblačil, kjer so se razmočeni kartoni dobesedno razkrojili, blago pa je obležalo v umazani vodi. Več knjig je poškodovalo v antikvarjatu v Ul. S. Razmočeno blago se suši pred trgovino v Ul. Valdirivo (foto Križmančič/KROMA) Nicolo, ki je sploh med najbolj prizadetimi ulicami, in v starinarni v Ul. Mazzini. Gasilci so izpraznili podzemske garaže med Ul. Torrebianca in Valdirivo, kjer je bilo pod vodo veC vozil. Skoda je seveda nastala tudi drugod: naj omenimo samo skladišče pokrite tržnice, knjigarno na začetku Ul. Coroneo, delavnico in skladišče pohištva Krainer v Ul. Flavia in več trgovin v Miljah. Precejšnjo škodo je povodenj povzročila tudi kmetijstvu. Zlasti so škodo občutili vrtnarji na Ko-lonkovcu, kjer je voda hudo prizadela povrtnino in tudi odplavila veliko zemlje. Odpovedala je centrala na Greti, ki povezuje telefone na območju od železniške postaje do Barko-velj, predvsem pa rabi za posredovanje računalniških podatkov, tako da so bila velika podjetja, predvsem banke, včeraj odrezana od sveta. V mestni centrali v Ul. S.Mauri-zio pa je zalilo enega od glavnih telefonskih kablov in tako je tudi v središču odpovedalo veliko telefonov, med drugim tudi v stari bolnišnici. Glede slovenskih ustanov naj povemo, da je pri TKB voda vdrla v jaške, po katerih tečejo kabli računalniškega sistema, ki zato tudi včeraj ni deloval, zelo dobro pa se je odrezal novi »balon« na Stadionu 1. maja, ki je propustil samo nekaj kapljic. Po včerajšnjem lepem vremenu predvidevajo, da se bo danes in jutri spet pokvarilo: spremenljivo bo in hladno, možne so tudi obilne padavine. Še huje je bilo 1.1977 V ponedeljek je padlo 143 mm dežja, to pa Se ni rekord za mesec avgust. V zadnjih desetletjih je bilo najhuje 23. avgusta 1977, ko so v 24 urah zabeležili skoraj 200 mm padavin. Takratne neurje je povzročilo izredno škodo: najbolj je prizadelo središče, ki ga je popolnoma preplavilo, v okolici pa je bilo najhuje na Opčinah, kjer je zračni vrtinec lomil drevesa in odkrival strehe. V mestu je podzemski potok Ključ vdrl skozi pokrove odtokov, odplavil asfalt v Ul. Bat-tisti in odprl pravo jamo sredi Ul. Carducci. SSK / PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Občina naj okrepi prevajalsko službo Pismo pokrajinskega tajnika Močnika odborniku za osebje Zanfagninu __________ZGONIK / KONCERT___________ Katja Milič očarala publiko Odbor za preureditev spomenika pripravlja v soboto pohod Pravica do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi in krajevnimi upravami ne sme ostati zgolj na papirju. Pripadniki slovenske manjšine se je smemo in se je moramo posluževati v večji meri kot doslej. Tudi v tem smislu je pokrajinski tajnik SSK in tržaški občinski svetovalec Peter Močnik v teh dneh pisal tržaškemu občinskemu odborniku za osebje Giorgiu Zanfagninu pismo, v katerem zahteva, naj tržaška občinska uprava čim prej vzame v službo dva nova prevajalca-tolmača za slovenski jezik, kateri mesti sta že predvideni v načrtu za osebje tržaške občinske uprave. Močnik je pismo odborniku Zanfagninu poslal takoj po objavi razsodbe deželnega upravnega sodišča z dne 23. avgusta t.L, ki dejansko ukinja vse dosedanje omejitve pri rabi sloven- skega jezika v odnosih s tržaško občinsko upravo. Tržaško pokrajinsko tajništvo SSk ob tem seveda čestita prof. Samu Pahorju, ki je dosegel razsodbo DUS z vložitvijo priziva, kakor tudi svojemu pokrajinskemu predsedniku odvetniku Jožetu Skerku, ki je prof. Pahorja ob tem pravno asistiral. Gre za pomembno razsodbo, ki v skladu z izrekoma ustavnega sodišCa št. 28 iz leta 1982 ter št. 62 iz leta 1992 dejansko potrjuje, da imamo Slovenci v Italiji polno pravico do rabe svojega jezika v odnosih s krajevnimi upravami in oblastmi. V ponedeljek zvečer je udeležba na koncertu Katje Milic krepko presegla vsako pričakovanje. V mali dvorani zgoniškega športno-kul-turnega centra se je zbralo poleg Saležanov tudi veliko ljubiteljev glasbe iz okolice, in to kljub nevšečnostim, ki jih je povzročil dež. Koncert bi moral namreč potekati na odprtem in v primeru slabega vremena v prostorih šaleškega društva Rdeča zvezda, organiztorji pa so se zaradi pretesnih prostorov zadnji trenutek odločili za malo dvorano. Odbor, ki je poskrbel za udejanjenje koncerta se želi vsekakor opravičiti zaradi omenjenih sprememb. Kot smo pričakovali, je Katja Milič očarala publiko z briljantnim izvajanjem skladb. Pianistka žal ni imela koncertnega klavirja, s svojo spretnostjo in prefinjeno izvedbo pa je vseeno poustvarila izredno kvaliteten koncert. Premišljeno sestavljen program je navdušil tudi neizkušene poslušalce. Po koncertu nam je Katja povedala, da je tudi sama vsestransko zadovoljna s svojim nastopom. Večer klasične glasbe je privabil pravo množico ljudi, odbor za preureditev spomenika pa že mrz- lično pripravlja pohod, ki bo v soboto, 2. septembra. Udeleženci se bodo zbrali ob 20.30 v KD Rdeča zvezda, od koder bodo štartali tudi v primeru slabega vremena. Po nagrajevanju se bodo vaščani zbrali ob spomeniku, kjer bodo postavili prvi kamen, s čimer bo simbolično začelo obnavljanje spomenika. Luana Grilanc Otvoritev zanimive razstave v Revoltelli Nocoj ob 21. uri bo v tržaškem muzeju Revol-tella otvoritev zanimive umetniške razstave »Contrappunto«, ki vključuje dela italijanskih, slovenskih, čeških in slovaških umetOnikov, kot so npr. Elio Caredda, Giuliana Cuneaz, Giuseppino De Cesco, Milena Dopitova, Metod Frlič, Odinea Pa-mici, Peter Ronai, Silvano Rubino, Maitz, Lujo Vodopivec. Razstava želi umetniško ponazoriti razlike in (redke) stične točke med 60. in 70. leti ter današnjimi 90. leti. Umetniška dela na razstavi kažejo globoko povezavo med raznimi umetniškimi stili, stik z naravo in čutno poetičnostjo. Ob otvoritvi bo (ob 21.30) udeležencem na voljo tudi glasbena točka na temo »Minimalistične improvizacije« z glasbeniki Canciani, Duše ter Sponton. Tatičema spodletelo policistom pa ne! Dva mlada tatiča sta včeraj ob 2. uri zjutraj poskusila vlomiti v prostore zavarovalne družbe Abeille v Ul. Revoltella 9. Tjakaj sta se pripeljala z dostavnim vozilom, razbila sta šipo na vhodnih vratih, zatem pa sta jo popihala. Verjetno zato, ker naj bi ju nekdo opazil. Nekdo je ob tisti uri res telefoniral policiji in jo obvestil o vlomu. Posegli sta dve policijski izvidnici, ki sta preiskala okoliške ulice in v kratkem ustavila dostavno vozilo. V njem sta se peljala 20-letna Galliano Granato in Stefano Vinci. V avtomobilu so agenti našli orodje, ki je mladeničema verjetno služilo pri vlomu. Oba so aretirali pod obtožbo poskusa tatvine. ANSAMBLI / ADRIA KVINTET Domača glasba je vse manj cenjena Pogovor o dosedanjih nastopih in načrtih Adria Kvintet je ansambel, o katerem smo že veliko pisali ob izidu kasete Pri nas doma. Sedaj, ko se poletni nastopi zaključujejo, smo se pogovorili s člani o letošnji »letini«. Kako ocenjujete vaše letošnje delovanje? Mislimo, da je bila letošnja sezona izredna. Našo novo kaseto smo uspešno predstavili na koncertih v Gorici, v Re-pnu, pri Sv. Ivanu, v Ricmanjih, v Boljuncu, na Opčinah. Povsod so bili ljudje navdušeni. K uspehu koncertov pa so pripomogli tudi klepetulji Vanka in Tonca ter Čarodej Vikj s Tanjo. Bjl je to pravi skow, kjer so vsi prišli na svoj raCun: mladi in stari. Kar se tiCe letošnjih poletnih nastopov pa smo tudi zelo zadovoljni. Približno polovico nastopov smo imeli doma, drugo polovico pa po Furlaniji. Tu nastopamo v glavnem na praznikih piva, kjer z do-maCo glasbo skušamo ustvariti vzdušje Okto-berfesta in glede na vedno številnejše ponudbe, nam to tudi uspeva. Za veliki Šmaren smo nastopili tudi v Sappadi v ogromnem šotoru. Tu se je že zelo zgodaj nagnetlo ogromno domačinov in turistov iz vse Italije. Nastalo je neverjetno vzdušje, kjer je vse plesalo, skakalo in kričalo. Bilo je enkratno. Kaj mislite o glasbi na naših šagrah in kakšne so glasbene želje vaše publike? Odkar smo razširili naše delovanje, smo prišli do spoznanja, da se žal pri nas vedno manj ceni domaCa glasba, predvsem je to o-pazno pri mladini. Organizatorji se vedno pogosteje odločajo za ansamble, ki v glavnem igrajo lahko glasbo. S tem pa mislimo, da naše šagre izgubljajo pristnost in domačnost. Obratno pa se dogaja v Furlaniji, kjer organizatorji skušajo ustvariti domačnost, ki se je pri njih že izgubila. Naša publika, ki je zelo številčna, je v glavnem srednjih in veC let. Glasbene želje so zato temu primerne: polke, valčki, tangi, počasni valčki, pesmi 60. let ipd. se vrstijo kot na tekočem traku. Program, ki ga izvajamo ni nikoli vedno isti, saj ga prilagajamo situaciji na plesišču. Med vsako pesmijo pa radi povemo nekaj besed, da se ljudje zabavajo, kar je bistvenega pomena. Kaj načrtujete za prihodnost? Po tako natrpanem poletju si vsi najprej želimo nekaj oddiha. Nato bomo, kot vsak drugi ansambel, Cez zimo popestrili naš program. V mislih pa imamo spet novo kaseto, saj nam je prejšnja skoraj pošla, (ma) Prijava ostankov vina Kmečka zveza obvešCa vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo na zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi mora biti prijavljeno vino, razdeljeno po vrsti, in sicer Cma in bela vina, namizna vina, vina s kon-trolimim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na letino pridelave. Prijava mora biti vložena v petih izvodih Občini, kjer se nahaja klet, do srede 6. septembra. Kmečka zveza bo svojim, elanom iz-poljenvala prijave na sedežih v Trstu, ten - na dolinskem županstvu v petek, 1. septembra od 13. do 14. ure; - na zgoniškem županstvu v ponedeljek, 4. septembra od 13. do 14. ure; - na podružnici v Nabrežini v torek, 5, septembra od 8. do 13. ure. Zainteresirani naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 30. avgusta FELIKS Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 - Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 21.46. Jutri, ČETRTEK, 31. avgusta RAJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1009 mb ustaljen, brezvetrje,-vlaga 69-odstotna, nebo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Camilla Dunatov, Jasmine Cova, Giulia Minca, Giulia Toffo-li, Jessica Ferluga. UMRLI SO: 85-letna Lj-dia Lipert, 88-letna Emilia Novak, 90-letna Maria Sancin, 62-letni Vito Dagnello, 73-letni Angelo Zambon, 60-letni Carlo Camiello, 75-letni Delio Redivo, 70-letni Bruno Maraspin, 72-letna Anna Bailo, 84-letna Ada Mreulje, 82-letna Giuseppi-na Gregorich. U LEKARNE Od PONEDELJKA, 28. avgusta, do NEDELJE, 3. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 - Barkovlje, Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do Ž0. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.00 »La vita a modo mio«, r. Robert Benton, i. Paul Nevvman, Melanie Griffith EKCELSIOR - 17.30, 19.05, 20.40, 22.00 »L’ultirno fuorilegge«, i. Mickey Rourke. EKCELSIOR AZZURRA- 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Butterfly Kiss«, prepovedan mladini pod 14. letom. AMB ASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Free Willy II«. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’in-cantesimo del lago«, risani film. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tommy Boy«, i. Chris Far-ley, Bo Derek. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mr. Destiny«, r. Quentin Taran-tino, i. James Belushi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.40, 20.20, 22.10 »La ma-chine«, i. Gerard Depar-dieu, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Flavia e le sue bestie«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Eclisse letale«, porepovedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - Ciklus »Maratona nelVinconscio«. Samo danes: 20.00 »La mon-tagna sacra« r. A. Jodorovv-sky; 22.00 »Picnic at Han-ging Rock (II lungo pome-riggio della morte)«, r. Peter VVeir. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Azione mutante«, r. Alex de la Iglesia, i. Antonio Resines, Alex Angulo. hi PRIREDITVE MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi na 5. DRAGO MLADIH, ki bo v parku Marija-nisca na Opčinah, Narodna ul. 89 od 31. t. m. do 2. septembra. Jutri, 31. t. m. bo ob 16. uri Časnikarka Manca Košir predavala o medijih sedanjosti. V petek. 1. septembra bo ob 10. uri sociolog Franc Trtiek govoril o medijih bodočnosti. V soboto, 2. septembra, pa bo ob 10. uri okrogla miza na temo MEDIJI- POLITIKA - PLURALIZEM -ETIKA. Sodelovali bodo Danilo Slivnik, Vida Petrovčič in Drago Legiša. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na ogled komedije SUMLJIVA OSEBA v izvedbi KD I. Gruden iz Nabrežine in v režiji M. Lapornik. Predstava bo jutri, 31. t. m., ob 20.30 v dvorani Finžarjevega doma na Opčinah ( Narodna ul. 89). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na PLES in DRUŽABNOST ob zvokih ansambla “Kraški ovčarji", ki bo v petek, 1. septembra, ob 21. uri v parku Marija-niSCa na Opčinah ( Narodna ul. 89). PD KOLONKOVEC prireja v soboto, 2. septembra od 15.30 dalje na vrtnariji Alojza Debelisa PRAZNIK SOLATE s sledečim pragra-mom: razstava slik prejšnjih praznikov, razstava zelenjave, tekmovanje v sajenju solate ter nagrajevanje ob kozarčku domačega vina. ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPY DAV v Bazovici od 1. do 4. septembra. Zabavali Vas bodo v petek,Elvis Presley, v soboto in nedeljo Happy day in v ponedeljek Agropop. ZADRUGA BAN IN SKD GRAD vabita na že tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki bo pri Banih dne 1. 2., 3. , in 4. septembra. Igrala bosta ansambla Zvezde in Kraški kvintet z Bracon Korenom. □ OBVESTILA ZBOR JACOBUS GALLUS vabi vse stare in nove pevke in pevce na prvo srečanje, ki bo jutri, 31. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo načrtovano letovanje za starejše občane v hotelu Blu-men v Viserbi pri Riminiju od ponedeljka 4. do ponedeljka, 11. septembra. Odhod avtobusa v ponedeljek, 4. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini, iz Boljunca ob 7.10, iz Boršta ob 7.20. Avtobus se bo nato ustavil se na pokrajinski cesti nad Ricmanji. Vrnitev je predvidena proti večeru v ponedejek, 11. t. m. Za podrobnejše informacije se udeleženci lahko obrnejo na tajništvo občine. FOTO KROŽEK TRST 80 vabi lastnike zanimivih fotografij, Črno bele in barvne (osebnosti, razni dogodki) v naših krajih od leta 1839 do danes, da nam posodijo ali da jih preslikamo in vključimo v fotografsko razstavo, ki bo 15. oktobra istočasno po vseh italijanskih mestih. Razstava je v sklopu FIAF ( Fede-razione italiana associazio-ni fotografiche), katere je tudi edini slovenski elan Foto Trst 80. Vljudno pričakujemo Vas odziv na tel. St. 827256 med 13. in 15. uro. Vnaprej iskrena hvala. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vpisuje nove gojence za Šolsko leto 95/96 do petka, 1. septembra od 17. ure do 21. ure na sedežu godbe (Babna hiša, Ricmanje 64). Sola nudi tečaje za predšolske otroke in individualni pouk trobil, pihal, tolkal in klavirja za otroke od 7. leta dalje. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno Solo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na st. 228642 -Mitja, 228333 - Jadran ali vsak Četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da so v tajništvu na razpolago izvodi delovne pogodbe, službene listine in pokojninske reforme. Vsi solniki, ki jih zgoraj omenjeni teksti zanimajo naj se zglasijo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so bile 22.t. m. razobešene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu dokončne lestvice za opravljanje su-plenc. Vsi nestalni profesorji imajo do 11.9 možnost za vložitev prošenj, za opravljanje suplenc na ravnateljstva posameznih Sol. Za tovrstne suplence lahko prosijo tako tisti, ki so vključeni v pokrajinske le-svice, kot tisti, ki niso vključeni. Vse informacije in obrazce nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja. Danes praznuje 90 let Pepi Rudež Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo žena Cecilija, sin Pino, snahi Laura in Alenka ter vnuki Alessia, Jasmin in Peter Našima TjaSi in Juretu Malalan se je pridružila Ivana Da bi vedno bila zdrava, srečna in pametna ji želijo nonoti iz Opčin in Vuzenice MALI OGLASI PRODAM 2 soda ”vetro-resina semprepieno”, po 5 hi in 1 pecljalnik za grozdje ”inox”, 120 cm, 220 V, s tlačilko in 15-metrsko cevjo, v odličnem stanju. Tel. 229326,- POHISTVO KORŠIČ -TRST - Ul. S. Cilino 38 ima na razpolago po tovarniških cenah orehovo vogalno kuhinjo vogalni divan, knjižne police in še marsikaj! (dokler so v teku obnovitvena dela - pohitite!). Tel. št. 040/54390. V SEMPOLAJU 4.710 kv. m nezazidljivega terena prodajam. Tel. št. 229126. STANOVANJE v dobrem stanju 92 kv. m z garažo, Ul. Pascoli (GO) na prodaj. Tel. med 17. in 19. uro na St. 0481/535048. V STEVERJANU 50 m od glavne ceste prodam 3000 m sadovnjaka z možnostjo preureditve v stavbeno zemljišče. Tel. St. 0481/390238 v večernih urah. V NABREŽINI prodajam hiSo potrebno popravil. Tel. St. 200620. TOVORNJAK Leoncino OM 34 prodajam. Tel. St. 228519. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik '80, plave barve, garažiran v dobrem stanju, 70.000 km prodajam. Tel. na St. 228519. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. BOX za avtomobil na Opčinah - Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. St. 830013. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. St. 226452. 21-LETNI FANT, dopolnjen vojaški rok, isce resno zaposlitev. Tel. 200882. ISCEM malo stanovanje .na Opčinah. Tel. St. 394611 - zvečer. ISCEM motor transalp honda 600 v dobrem .stanju. Tel. St. 381794 ali 228456. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. OSMICO ima Mario Mokor, LakotiSCe 398. OSMICO ima Stubelj v Serhpolaju. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Toči belo in Črno vino. PRISPEVKI Ob 1. obletnici Milanove smrti daruje tata 100.000 lir za SD Kontovel. Ob 1. obletnici smrti nepozabnega Milana Starca darujejo Pavel, Jadranka, Slava in Dušan 50.000 lir za SD Kontovel. V zahvalo za voSCila daruje' Mara Dobrila 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Ninija Sossija darujeta Patina in Elio Visentin 30.000 lir za Godbo na Pihala iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Rudija Abrama daruje Mery Spetič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob prvi obletnici smrti drage sestre Milene daruje Danila 50.000 lir za Krut. Namesto cvetja na grob Staneta Kralja darujejo Mila, Renata in ' Čarmen 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič, 50.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebe in 50.000 lir za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Pinota Pellana darujeta Marta in Valerija 50.000 lir za vezenje narodnih noš v Barkovljah. V spomin na moža Bernarda Slavca daruje Dori Slavec 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Josipa Sancina daruje Mery Spetič 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina- Mackolje-Prebeneg. V spomin na Leopolda in Borisa Urbančiča daruje Nadja IvanCiC z mamo 50.000 lir za Kraški dom. V spomin na Ivana Ivančiča, ob drugi obletnici smrti, darujeta žena in hci 50.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na ljubega moža in očeta Egidija Košuta darujejo Ljuba, Boris in Igor 100.000 lir za pevski zbor Tabor, 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob sprejemu Častne izkaznice VZPI-ANPI darujejo svojci padlih in umrlih v nemških taboriščih: Marija Guštin 50.000 lir, Milko Ferfolja 10.000 lir, Marica Rupel 10.000 lir, Marija Cibic vd. Škamperle 10.000 lir, Dora Stoka-Na-bergoj 20.000 lir, Slavica Puntar 10.000 lir in Marija Vales 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek. t Po kratki neozdravljivi bolezni nas je zapustil naš dragi Ivan Milič (Janko) Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ul. Pieta v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Gizela, hčerki Nives in Marina, zet Miloš in vnukinji Milena in Vera, brat Marjo in sestra Milka z družino ter ostalo sorodstvo Zgonik, BrišCe, Slivno, 30. avgusta. 1995 NOVICE Romoli predlaga imenovanje garanta za mladinske oddaje Iz urada za stike z javnostjo smo prejeli sporočilo, da je senator Romoli pred kratkim vložil osnutek zakona, ki predvideva imenovanje garanta, ki bi mladoletne zaščitil pred propagiranjem nasilja preko televizijskih zaslonov, radijskih oddaj in tiska. Urad bi deloval pod okriljem parlamenta. Senator Romoli izraža upanje, da bo osnutek odobren pred razpustom parlamenta. Obvestilo za ljubitelje živali in posebej psov Prejeli smo informacijo, da so v ponedeljek zgodaj zjutraj na cesti v Dolu našli zbeganega in premočenega psička. Žival je bila brez ovratnice in brez kakršnegakoli razpoznavnega znaka. Žival so zaupali ustanovi ASTAD na Opčinah. Lastnik - v primeru da se je žival izgubila, čeprav se zdi bolj verjetno, da je žival kdo namenoma zavrgel - pa lahko pokliče po telefonu na št. 0360/791666. Na isto številko lahko pokličejo tudi osebe, ki so pripravljene psička posvojiti. Tatovi v uradih treh avtomobilskih zastopstev Tatovi so bili v ponedeljek ponoči zelo aktivni na območju ulice Terza Armata, kjer imajo sedež razne avtomobilske hiše. Tri so vlomilci tudi obiskali, vendar pa se zdi, po prvih ocenah, da je bil plen zelo skromen. V podjetju Aguzzo-ni so preiskali urade, vendar pa so menda odšli praznih rok. V uradih tvrdke Lutman, ki je zastopnik suzuki so se .polastili torbice in nekaj sto tisoč lir v gotovini. Najbolj so se potrudili pri zastopniku renaulta, kjer so ukradli avtomobil alfa 33, last enega od uslužbencev in vanj naložili blagajno, ki pa je bila prazna. Menda je izginil tudi radijski sprejemnik.Pogledali so seveda tudi v urade, vendar pa so odšli praznih rok. Ukradeni avtomobil so našli v Pradamanu. V teku je preiskava. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 7. SEPTEMBRA PRVI DAN ŠOLE .ečaj za tehnika informatike v podjetju (600 ur) s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826 Stare težave v novem letu ITI ostaja na starem sedežu Težave glede profesorjev Konec avgusta pomeni za večino dijakov konec počitnic ter začetek resnejših priprav na novo šolsko leto, ki se bo letos začelo, v višjih šolah, že 7. septembra.Ce se morajo dijaki ubadati predvsem s problemi, ki so vezani na nakup učbenikov, podedujejo profesorji in ravnatelji težave , ki se v bistvu, z nekaterimi novostmi, prenašajo iz leta v leto. V ospredju so te dni že spet zamude glede imenovanj učnega ali pomožnega osebja, težave zaradi pomanjkanja prostorov za laboratorije oziroma za druge šolske dejavnosti. Glede števila dijakov, ki so se vpisali v prve razrede slovenskih višjih srednjih šol so za Goriško letos podatki sledeči: na Pedagoškem liceju Simon Gregorčič je novih dijakov letos 14, medtem ko so problemi, s katerimi se mora ubadati ravnateljstvo predvsem vezani na pomanjkanje primernega prostora za pevsko sobo. Prostor, ki so ga namenili tej dejavnosti naj bi dodelili slovenski sekciji industrijskega zavoda, ko bo prišlo do selitve. Nezadovoljni so tudi dijaki in neuč-no osebje in sicer zaradi pomanjkljive opreme. Se zmeraj so namreč prikrajšani v primerjavi z dijaki drugih šol v centru v Puccinijevi ulici. Na Klasičnem liceju Primož Trubar, kjer bo letos v prvem razredu enajst dijakov, zamujajo že dalj časa z imenovanjem tehnika, medtem ko je napovedno združevanje s Pedagoškim licejem ostalo tudi letos le na verbalni ravni. FOLKLORA / OČITKI IN POLEMIKE Dežela bo naredila svojo dolžnost Tako pravi odbornik Tomat - Nerešeno je vprašanje financiranja Po uspeli in odmevni prireditvi - mednarodnem folklornem festivalu - se, kakor običajno, začenjajo kritike in polemike, čeprav bi se jim ob določenih, zlasti slovesnih trenutkih, lahko tudi izognili. V ospredju je namreč vprašanje denarja, iskanje trajnejših oblik financiranja prireditve, ki so jo letos pripravili že petindvajsetič. Za letos, tudi če bodo vse ustanove, ki so pobudo podprle, se napoveduje precejšen primanjkljaj, veliki dvomi pa obstajajo glede prireditve v letu 1996. Deželni odbornik Tomat je sicer napovedal, da bo Dežela sprejete obveznosti kriula v celoti. A kaj, ko bo deželni prispevek znatno nižji od lanskega ! Bomo na Battistijevem trgu še videli zbrano tolikšno množico? (Foto Studio Reportage). Zavod za zunanjo trgovino Žiga Zois ima v prvem razredu 10 dijakov in problemov z imenovanjem letnih suplentov v bistvu ni, ker so profesorji v glavnem vsi v sta-ležu. S takim stanjem se ne morejo pohvaliti na zavodu Ivan Cankar, kjer se bo začetek rednega pouka za 22 novih dijakov verjetno začel z zamudo, saj so na šolskem skrbništvu v zamudi s sestavo lestvic za imenovanje letnih suple-tov, ki predstavljajo na tej šoli veliko večino učnega osebja. Nazadnje se pomaknimo še na slovensko sekcijo industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei, kjer se bo tudi za 10 dijakov prvega razreda pouk začel v stari stavbi in ne v šolskem centru. Šolsko skrbništvo sicer sporoča, da se bo slovenska sekcija gotovo preselila v bližnji šolski center, vendar, da niso tudi v tem šolskem letu pogoji še izpolnjeni. V šolskem centru pa opozarjajo, da so prostori neurejeni in slabo opremljeni za njih samih (spomnimo, da občina ni še uredila podzemeljskih prostorov stavbe, ki naj bi bili namenjeni za arhiv). Težave bi se znatno povečale ob napovedani preselitvi sekcije zavoda ITI, ali, kakor nakazujejo nekateri, celo nižje srednje šole Ivan Trinko. Skratka vsako leto stara pesem in ista, nerešena vprašanja. Ne glede na to, se bo prihodnji teden začel pouk, vprašanja pa bomo že kako reševali ali pa jih za eno leto odgodili. MEJA / LETA IN LETA SAMO RAZPRAVE Treba bi se bilo vendarle odločiti glede mejnega prehoda na Krasu Klariči ali Gorjansko, le da se odloči Zgodba o odprtju še enega mednarodnega mejnega prehoda med Fernetiči in Standrežem je precej podobna zgodbi o avtocesti. Leta in leta se krajevni upravitelji in politiki le pogovarjajo. Na začetku poletja so o tem vprašanju razpravljali na srečanju za katerega je dal pobudo Klub primorskih poslancev. Udeležili so se ga tudi Zupani nekaterih občin, na italijanski in slovenski strani meje. Na srečanju so opredelili razloge (in teh je veliko) v korist predloga in se seznanili tudi s predlogoma glede lokacije prehoda. Takoj je treba pojasniti, da ne gre za odpiranje novega prehoda in gradnjo novih objektov, ampak za prekvalifikacijo že obstoječih prehodov. Prve težave in nejasnosti se namreč pojavljajo že glede izbire kraja. Občinski upravitelji na Tržiškem se ogrevajo, da bi za mednarodni potniški promet usposobili prehod Klarici-Brestovica. Na Tržaškem smatrajo, da bi bilo bolj primerno, ko bi prekvalificirali maloobmejni prehod pri Gorjanskem. Na slovenski strani meje, kjer je glavni sogovornik, po preureditvi krajevne samouprave, občina Komen, so, kot kaže, prav tako prisotna različna stališča. Nerodnost je v tem, da se pogovori in razprave nadaljujejo, da pa konkretnih odločitev ni. Med udeleženci zadnjega srečanja je bil tudi dober-dobski župan dr. Lavrenčič. ”2e leta opozarjamo da je kraško območje dobršen del dneva v bistvu nepropustno, zaradi Časovnih omejitev, glede odpiranja, oziroma zapiranja prehodov za maloobmejni promet. Meja torej dejansko ločuje in prav zato si prizadevamo, da bi na tem območju uredili prehod, ki CARINA / ZBORNICA Poseg v Rimu Bo Ministrstvo za fi nance sprejelo kompromis in se odpovedalo restriktivni interpretaciji določil Evrospke unije glede opravljanja carinskih operacij, ali pa bo trmasto vztrajalo pri vsebini okrožnice, ki določa, da se morajo carinske operacije blagovnih pošiljk za izvoz, opraviti v najbližji carinarnici, kjer se blago proizvaja, oziroma odpremlja za izvoz. Ta nova določila naj bi začela veljati že sredi prihodnjega meseca. Okrožnica je bila internega značaja in prav v tem je razlog, da se je zanjo izvedelo šele pred kratkim. Takoj so se proti takemu restriktivnemu tolmačenju dvignili ostri protesti špediterjev in uslužbencev podjetij v tej specifični dejavnosti. Dosledno izvajanje določil okrožnice bi namreč pomenilo v zelo kratkem času drastično zmanjšanje števila carin- skih operacij na meji in posledično znižanje števila uslužbencev. Na skrajno neugodne posledice so Ministrstvo že opozorili predstavniki špediter-skih podjetij, nekateri parlamentarci, pobudo pa je te dni prevzela tudi Trgovinska zbornica v Gorici. Predsednik Bevi-lacqua je osebno seznanil podtajnika v finančnem ministrstvu, poslanca Vozzija, s telegramom pa tudi Ministra. Trgovinska zbornica osporava taki interpretaciji, kajti smernice EU dopuščajo možnost izbire glede kraja carinjenja blaga. Vprašanje zadeva celotno državno ozemlje in zato so na Trgovinski zbornici protest uskladili tudi z zbornicami v raznih krajih Severne in Srednje Italije, zlasti v krajih, kjer imajo tudi pristanišča in je dobršen del dejavnosti povezan prav z mednarodno špedicijo. bi omogočal stalno prehajanje". Od nekdaj so kraške vasi težile proti Tržiču in bližnjim krajem, saj so, razumljivo, tudi bliže od' Gorice ali Trsta. Razumljivo je torej, da se za tako rešitev ogrevajo zlasti trgovci v teh krajih. Po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da bi si marsikateri prebivalec vasi v tem delu krasa lahko skrajšal pot od doma do kraja kjer je zaposlen. Pomen razvoja turizma pa itak vsi poudarjajo, vendar največkrat pozabljajo, da je treba v turizem tudi vlagati, ker nič ne pride samo po sebi. Omogočanje in olajšanje prehanja meje je taka naložba”. Dr. Lavrenčič meni, da bi prebivalci dober-dobske občine, tudi če bi za mednarodni promet usposobili prehod pri Klaričih, od tega imeli bolj malo, vendar je treba na vprašanje gledati širše. Rezultati bi bili vsekakor pozitivni, tako za prebivalce na italijanski, kakor na slovenski strani meje. Ob tem opozarja, da bi izbira Klaričev pomenila nekaj dodatnih težav na področju varstva okolja, zlasti kar zadeva varovanje vodnih virov, da pa gre za vprašanja, ki se jih da rešiti. "Pomembno je, da se vendarle sprejme konkretna odločitev, tako na krajevni ravni in nato na meddržavni ravni. Upoštevati bi kazalo v prvi vrsti koristi prebivalstva v krajih ob meji in uresničiti možnosti čimširše integracije. Birokratske in težave drugačnega značaja, tudi finančnega, so drugotnega pomena, Ce smo prepričani, da je Država v službi občanov in ne obratno”. (V.K.) Z] OBVESTILA 51 SOLSKE VESTI DRU2BA se dobi v petek, 1. septembra, ob 20. uri v Standrežu. PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča člane, da bodo 1. septembra ob 20. uri začeli z rednimi vajami. K sodelovanju vabijo tudi nove člane, ki imajo veselje do petja. UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA namerava v novem šolskem letu ojačiti vzgojiteljski kader. Interesenti morajo biti italijanski državljani. Izobrazba: diploma učiteljišča oziroma dokončana fakulteta humanističnih ved, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Podrobnejša pojasnila nudijo v upravi Dijaškega doma, Svetogorska cesta - Ul. Montesanto 84 tel. 533495. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik, ki bo v prostorih nekdanje karavle na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Vpisovanje se zaključi danes, 30. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. Za člane, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. S IZLEti SPD GORICA priredi 17. septembra družinski izlet v Belo Krajino. Prijave še danes in jutri na sedežu, ul. Malta 2 tel. 33029. Danes od 11. do 12. ure, jutri, od 19. do 20. ure. PRISPEVKI V spomin na Rencota Faganela daruje Avguštin Devetak 300 tisoč lir za OK Val. Namesto cvetja na grob Roberta Klanjščka daruje družina Avgusta Stekarja 200 tisoč lir za SKD Naš Prapor. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: win-dows office (windows, winword in excel) 100 ur (dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra, na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1995/96 na sedežu v Gorici, drevored XX. Septembra 85, tel. 532163 od 1. do 8. septembra. KINO GORICA VriTORIA Zaprto CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’uomo che guar-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes, ob 9.30, Deside-rio Scopazzi, iz mrliške veže glavnega pokopališča ; ob 13.15, Giovanni Lonzar, iz splošne bolnišnice; ob 13.15, Rosa Novel por. Nardin, iz splošne bolnišnice ; ob 13.15, Sofia Humar vd. Gariup, iz splošne bolnišnice. MENJALNIŠKI TEČAJI 29. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 IR) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 83,65 84,30 11,76 12,06 7,56 8,05 A banka Koper 83,40 84,30 11,40 11,90 7,37 7,97 A banka Nova Gorica 83,30 84,20 11,65 11,90 7,57 7,85 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 83,70 84,20 11,85 12,10 7,60 8,10 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55* 82,80 84,30 11,80 12,10 7,50 7,95 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 83,31 84,10 11,61 11,85 7,52 7,76 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 83,85 84,20 11,85 12,02 7,50 7,85 Creditanstalt d. d. 83,00 84,30 11,85 12,10 7,60 8,20 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 84,09 84,15 11,92 11,94 7,70 7,74 Kompas Hertz Celje Tel: 063/ 26515, od 7-19, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 83,35 83,90 11,77 11,87 7,50 7,80 Nova kreditna banka Maribor d.d. 82,90 84,15 11,70 11,95 7,40 7,80 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 83,80 84,40 11,80 12,10 7,50 8,05 Poštna banka Slovenije 81,50 84,10 11,00 11,95 6,50 7,90 Publikum Ljubljana, t: 312-57 84,02 84,04 11,91 11,93 7,60 7,67 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 83,75 83,90 11,80 11,86 7,64 7,87 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 83,70 84,20 11,86 11,92 7,50 7,89 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 83,70 83,89 11,85 11,87 7,20 7,65 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 82,40 84,00 11,60 11,98 7,00 7,65 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 83,80 84,06 11,82 11,85 7,59 7,63 Publikum NM, t: 068/ 322-490 83,50 83,95 11,80 11,97 7,45 7,85 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 84,05 84,29 11,80 11,96 7,53 7,92 Publikum Portorož 83,70 83,90 11,76 11,86 7,60 7,83 SKB d.d.,*** 83,05 84,50 11,80 12,15 7,50 7,98 SHP Kranj, t: 064/331-741 83,80 84,10 11,86 11,92 7,70 7,80 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 83,60 84,40 11,75 12,05 7,50 8,00 UBK Ljubljana, t:061/444-358 83,60 84,70 11,70 12,00 7,40 7,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 83,80 83,90 11,89 11,90 7,59 7,63 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"' Včerajšnji tečaji * Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 29. AVGUSTI 995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1602,00 1667,00 nemška marka 1091,00 1135,00 francoski frank 317,00 330,00 holandski gulden 976,00 1016,00 belgijski frank 53,20 55,30 funt šterling 2483,00 2584,00 irski šterling 2546,00 2650,00 danska krona 282,00 293,00 grška drahma 6,80 7,20 kanadski dolar 1197,00 1246,00 japonski jen 16,50 17,20 švicarski frank 1327,00 1381,00 avstrijski šiling 155,50 161,80 norveška krona 249,00 260,00 švedska krona 219,00 228,00 portugalski escudo 10,50 10,90 Španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1201,00 1250,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,10 13,60 hrvaška kuna 285,00 300,00 29. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1609,00 1659,00 nemška marka 1101,00 1129,00 francoski frank 317,00 328,00 holandski gulden 978,00 1006,00 belgijski frank 53,30 55,00 funt šterling 2486,00 2571,00 irski šterling 2540,00 2635,00 danska krona 282,00 292,00 grška drahma 6,80 7,40 kanadski dolar 1200,00 1240,00 švicarski frank 1335,00 1370,00 avstrijski šiling 155,70 160,70 slovenski tolar 12,80 13,65 29. AVGUST 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,75 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,40 8,90 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,30 8,90 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski Irank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 - švedska krona 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 30.8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 82.95 83.40 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje. . Podntmjse informacije: let 17-18452,502-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA oei/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 165 z dne 29. 8. 1995-Tečaji veljajo od 30. 8. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frartK 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 89,6052 1158,5609 396,2083 89,1163 2099,5860 2734,6762 2363,1545 8147,4040 7,3237 122,7407 7273,4320 1860,9486 78,4432 1634,7766 9888,5043 185,3371 119,6283 152,4543 95,2757 89,8748 1162,0470 397,4005 89,3845 2105,9037 2742,9049 2370,2653 8171,9198 50,8212 190,1442 7,3457 2247,5803 123,1100 7295,3180 1866,5482 78,6792 1639,6957 9918,2591 185,8948 119,9883 152,9130 95,5624 90,1444 1165,5331 398,5927 89,6527 2112,2214 2751,1336 2377,3761 8196,4356 50,9737 190,7146 7,3677 ' 123,4793 7317,2040 1872,1487 78,9152 1644,6148 9948,0139 186,4525 120,3483 153,3717 95,8491 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30.8.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, izPLACLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 860,633 813,652 1,674,285 36 101.2510% 95.7238% 98,4874 170,000 86,063 81,365 167,429 ljubljanska Tečajnica borznega trga st.; 162 Datum: 29. 8. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon StdaljS) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max Min. im sir S 2uZ w i r.w*^ 33335 33333 ■ H 800 111.5.95) 11.300 22.8. 11.300 11.800 >RB 665 (13.6.95] 15.138 ,19- 29.8. 15.000 15.270 15.330 14.980 14.124 SAL 1700 (9.5.95] 19.523 1,88- 29.8. 19.320 19.800 19.7M 19.310 3.319 SKBR 1000 (24.2.95.1 32.366 1,22- 29.8. 31.910 32,180 33.010 31.9M 40.295 2QZ! m 10.0 2.(1.10.95) 101,5 1,24 29.6. 100,7 101,5 IM,7 760 ISO! 8,0 5.(30.6.95] 100,6 a 29.8. 100,6 100,9 100,9 IM,4 11.704 SS02 9,5 9.(1.4.95) 107,4 ,13- 29.8. 107,8 108,6 108,0 107,1 140.867 1S08 5,0 4.(31.5.95) 88,5 24.8. 89,0 91,5 Bil 7,0 5.(15.7.95) 96.8 ,10- 29.8. 96,0 100,0 96,8 96,8 137 BUD 8,0 5.(30.6.95) 99,8 .02- 29.8. 99,8 100,4 99,8 99,8 396 BUD 95 9.(1.4.95) 106,6 25.8. 106,6 107,5 SKBl 10,0 4.(1,11.94) 101,0A ,15- 29.8. 101,0 101,8 101,0 101,0 192 SHtl 5,0 3.(30.6.951 72,1 25.8. 70j SIK 1TBR 300 (21(28.7.95.) 12.404 ,44 29.8. 12.240 12.800 12.420 12.3M 633 3AD 10.000 (1.6.94.) 114.141 ,90- 29.8. 111.900 113.400 116.750 HUM 36.411 FMD 1715 (24.5.95.) 14.000 3,80- 29.8. 14.120 14.490 14.0M 14.0M 140 m (10) 21.990 ,18 29.8, 19.800 21,990 21.9M 21.9M 22 IH (10) 15.700 8.8. 13.700 16.500 m 218 (30.3.93.) 10.005 29.8. 9.930 10260 10.110 10.000 3.M2 m 200 ( 0)(26.6.95.) 3.812 1,97- 29.8. 3.757 3.781 3.979 3.711 3.736 im (51 755,3 ,58- 29.8. 754,0 760,0 757,0 752,0 453 IIHKfAV.l MK (BTP 2750 (22.6.95) 26.676 3j5- 29.8. 26.150 27.600 27.890 26.2M M7 ’FNP (10) 27.841 1,41- 29.8. 26.820 27.800 28.4M 27.000 3.564 JBKP 720 (25.5.95.) 9.100 4,21- 29.8. 9.000 9.450 9.1M 9.1M 91 W (10) 41.153 14.8. 39.800 41.440 ME iTTPSVTB m* m 12,0 4,(1.11,94) 99,3 18.8. 96,3 IZG 11,0 4.(1.1.951 100,9 ,n- 29.8. 100,5 101,0 IM,3 5.173 « 12.0 7.(1.6.95) 102,0 28.8. 101,1 102,8 m 10,0 2.(1.6,95) 100,1 ,08- 29.8. 100,1 IM,5 100,1 1M,1 31 iZBl 10,0 1.(15.3.95) 101,5 . 1,50 291 99,0 101,5 101,5 520 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 162/95-29. 8. 1995 Vrednost. papir obr. ex kupon tn.div. štda[(3) enotni % sprem datum povpras ponudba Max. Min. KM iLMfi.u.ranrra on m 1EAR 2.582 zir 2,550 2.800 SD0 200 (7)(30.6.95.) 5.220 23.8. 4.5M dBRO 55 (15.95) 3.778 22.8. 2.710 3.779 m 1.91 OA ,53 29.8. 1.800 2.090 1.910 1.910 19 iDRO (15.6.95) 11.427 10,40 29.8. 8.000 13.0M 12.8M 10.0M 937 SGSR 402,0 28.8. 375,0 419,0 Mi] ALDP 3.209 14,16 29.8. 2.130 3.2M 3.580 2.5M 536 HBP0 320 (1.6.95) 2.995 4,92- 29.8. 2.649 3.000 3.0M 2.990 3M m 10.M0 KBPP 25.5M 22.8. 15.IM 26.0M RGP0 (6) 850,0 2,92- 29.8. 850,0 1.0M 850,0 850,0 1 OBKC 360 (25.5.95) 4.5M 2,17- 29.8. 4.5M 4.7M 4.500 4.500 149 LOK 10,0 6(1.4.95) 98,6 ,15 29.8. IM,5 101,0 IM,5 98,1 4.791 MLjO 10,0 6(1.4.95) 99,6A ,39- 29.8. 99,6 102,0 1M,0 99,6 227 »10 10,0 4.(1.9.951 99,0 1,56 29.8. 98,0 IM,5 99,0 99,0 ' 5.668 ISO 10,0 4.(1,10.94) 99,0 ,98 29.8. 98,8 102,0 99,2 98,8 2.498 )NM 11,0 3.(1,9.95) 101,7 ,73 29.8. 101,0 102,9 101,7 101,0 1.068 3P0 10,0 7.(1.8.951 98,5 28.8. 98,6 101,5 JBKK 850 1(15.4.95) 91,0 4.8. 25,0 mo 10,0 3.(14.95) 101,5 ,56 29.8. IM,5 101,7 101,5 101,5 864 KRATKOROČNI VRKDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DI-M_____ 50 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. rmruTT BSB3 breznaLbona(1.12.95) 96,2 ,05- 29.8. 96,3 96,4 96,3 96,2 12.510 delnak.bona(vSIT)NBS2 14.511 28.8. 13.550 14.870 ielnaLboiiaivS[r)NBS3 1.956 ,31- 29.8. 1.950 1.980 2.0M 1.946 1.036 srci BMT5 101,2A ,16 29.8. 101,2 101,2 n i44| BMD5 95,7A ,30 29.8. 95,7 95,7 813 BM5 BVT5 IM,9 18.8 BVD5 BV5 SBI 29.8.95 preišn l! 1 d T d% 1.126,07 1.139,29 | -13,22 -1,16 Vse obresti; enotni tečaj je izračunan na o tehtane in prodal ja), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripL« aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zaoržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl.OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti ie-teea; d brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-i) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - u (2) - izpladlo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni legi; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.91 delnica kotira brez kupo dba i; (10) - o dividendi bo odločala skupsc. delničarjev; obr. m - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT,ceni navedeno drugače; max - najvisji tečaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečole na tre Šiling frank marka lira funt dolar cviml. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f joseben 1170,1270 2403,0643 8285,0000 7,4474 188,4672 121,6487 jaslih je možno odst doaovor. 1183,1040 2413,2160 8320,0000 7,4788 189,2634 122,1626 topanje glede na *— banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM rožno odstc 82,85 82,85 panje. 83,20 83,25 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velia dne 30. avgusta 1995 od 00.00 do 2z djetij . ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD, AtS. UT In CHF so doloc vefavri te&jrid Banke Stovenfe, pri drugti vat oziroma zmančano za OZSodstotne točke. Te do ECU ~ 30.000 na dan. Pii večjih prilvti in nak • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju n v skladu s tekstom, ki dopotiMe DEM DEM DEM DEM DEM »rt na pode utah pa je razi “čaj verno zc upih se tečaj kupovati in aogoje nakup 82,90 82,90 82,80 83,20 83,15 yg srednjh tečaj -netje Banke Slov odkup prilivov jotočivspotazurr podajati tujo vok a ali prodaje. 83,35 83,80 83,25 83,50 83,60 sv po trenutno srtje povečano prodajo deviz IU. jto po objavile- 29. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1635,750 — ECU — 2085,250 — nemška marka — 1114,500 — francoski frank — 323,210 — funt šterling — 2534,270 — holandski gulden — 994,920 — belgijski frank — 54,195 — španska pezeta 13,016 — danska krona — 287,230 — Irski funt — 2593,650 — grška drahma — ' 6,931 — portugalski escudo — 10,724 — kanadski dolar — 1218,440 — japonski jen — 16,794 — švicarski frank — 1353,090 — avstrijski šiling — 158,470 — norveška krona — 254,570 — švedska krona 222,520 — finska marka — 373,970 — avstralski dolar 1227,220 29. AVGUST 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,1000 10,6000 kanadski dolar 7,5500 7,9500 funt šterling 15,6500 16,4500 švicarski frank 836,5000 868,5000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 200,5000 208,5000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,4000 716,4000 italijanska lira 0,6170 0,6510 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 137,2000 143,8000 finska marka 230,0000 240,0000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 10,3000 10,8000 slovenski tolar 8,20 8,70 hrvaška kuna 185,0000 215,0000 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SLOVENSKA KRONIKA Sreda, 30. avgusta 1995 GORNJA RADGONA / DAN SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV Vinogradnik Stanko Čurin ni prišel po odličja Kakovost znanje in ustrezno embalažo pomagajo prodajati vino Kot se spodobi za dan vinogradnikov, ki je bil včeraj na 33. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je bilo največ včerajšnjih »opravkov« povezanih z vinom. Po predavanju Kako prodajati vino sta slovenska vinska akademija in mesečnik za kulturo pitja vina Veritas objavila natečaj za prvo slovensko vinsko kraljico. Včeraj je svoj vrhunec doseglo tudi letošnje, že pred sejmom opravljeno ocenjevanje slovenskih vin za sejemska priznanja. Razglasili so namreč rezultate in podelili odličja najboljšim. Med 556 vzorci, ki so jih letos ocenjevali, sta strokovni komisiji izbrali dobitnike 34 velikih zlatih, 230 zlatih, 239 srebrnih medalj in petdesetih priznanj. Med vini, ki so prejela veliko zlato medaljo, so razglasili štiri šampionske nazive. Te so si prislužili laški rizling Mirka Munde iz Kroga, taranton Vino-krasa iz Sežane, renski rizling - suhi jagodni izbor Vinaga iz Maribora in zlata radgonska penina Radgonskih goric. Kot smo že pisali in predvidevali, na podelitev odličij ni prišel zase- bni vinogradnik Stanko Čurin iz Kroga, ki je za svoje vino dejansko dobil najvišjo oceno na ocenjevanju, a ga po pravilniku niso mogli razglasiti za šampiona, ker takšen naziv ni predviden za posebna vina iz naravno posušenih grozdnih jagod. Organizatorji so mu sicer nameravali podeliti posebno priznanje za najvišje ocenjeno vino, a žal Čurin ni prišel ne po to priznanje ne po trinajst drugih nagrad, ki so mu jih prisodili, kar je največ med vsemi vinogradniki, ki so poslali svoje vzorce. To dejanje Stanka Črnina je magister Tone Vodovnik, predsednik komisije, ki je ocenjevala vina v Gornji Radgoni, ocenil kot zaničevanje strokovne komisije, ki je svoje delo opravila korektno, pošteno in nepristransko. Na posvetu z naslovom Kako prodajati vino, ki ga je povezoval magister Boris Beloglavec, je s prvim referatom Kako uspešno prodajati vino nastopila magistra Zdenka Pasič iz mariborskega kmetijskega zavoda. Dejala je, da naše možnosti na evropskem tržišču niso v množični prodaji, temveč v dobičku, pridobljenem v vlogi okolju prijaznega proizvajalca, kakovosti in specialiteti. Svežost, naravnanost in zagotovljeni Izbor slovenske vinske kraljice Neizmernih naravnih in kulturnih danosti Slovenci pač ne znamo svetu prikazati v blišču, ki jim gre. A k sreči se vendar nekaj premika. Včeraj je slovenska vinska akademija Veritas v sklopu obsejemskih prireditev v Gornji Radgoni pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoj projekt promocije slovenskih vin. V tem sklopu je tudi izbor slovenske vinske kraljice -predstavnice odličnosti slovenskega vina. Slovensko vinsko kraljico in njeni spremljevalki princeski bo po opravljenem javnem razpisu za eno leto imenovala slovenska vinska akademija Veritas na posebni javni prireditvi novembra. Slovenska vinska kraljica zastopa vsa slovenska vina kot gospodarsko in kulturno dejavnost; z javnim nastopanjem si bo prizadevala za razpoznavnost vseh dobrih lastnosti slovenskega vina in vinske kulture na prireditvah, povezanih z vinom. Prav tako si bo prizadevala za širjenje kroga njegovih poznavalcev in prijateljev. Kandidatka za ta laskavi naslov bo morala obvladati kar največ vedenja o vinu in vinski kulturi, pa tudi kakšen tuj jezik, kar navsezadnje sodi k omiki na tako visokem položaju, ki bo na široko odprl okno v svet spoznavanja odličnosti slovenskega vina. Martina Pavšič Tudi najboljše vino izgubi okus, če ga je preveč (Foto: Barbara Reya) standard kakovosti s kmečkim izvorom prek posamičnih blagovnih znamk, tipičnih za določene regije, odpirajo pridelovalcem precejšnje tržne možnosti. Magistra Pasičeva je dejala, da bi ob upoštevanju pogojev za pridelovanje vin (sonce, zemlja, lokacije in druge naravne danosti) slovenska vina lahko prišla v družbo najboljših svetovnih vin. Ce bomo verjeli vase, v svoje znanje, če bomo odprti za nove tehnologije in če bomo imeli kapital za izvajanje novih tehnologij, nam bo uspelo. Zdenka Pasič je prepričana, da imajo mali proi- zvajalci, ki so se naučili, kako se je treba boriti, prednost pred drugimi, pri katerih se miselnost ni spremenila. Brez znanja o trenju ne bo šlo, zato so udeleženci v nadaljevanju poslušali o pomembnih izhodiščih uspešnega trženja vin. O pri nas še premalo upoštevanem dejstu, da je za prave poznavalce vin, ki jim je prepuščena tudi odločitev nakupa, eno pomembnejših, če ne že kar najpomembnejše dejstvo, poreklo in varstvo porekla vina, je zbranim govoril magister Zdenko Rajher. Samostojna oblikovalka Renata Polanec je več kot šeststo vinogradnikom, enologom in drugim zbranim v dvorani kulturnega doma predavala o pomenu embalaže za potrošnika. Embalaža je namreč eden najpomembnejših faktorjev v odnosu izdelek-potro-šnik. Embalaža za proizvajalca ne sme biti le strošek, ampak mu mora predstavljati njegovo blagovno znamko. Prostor, kjer se potrošniku predstavlja neposredno, ga seznanja z vsemi osnovnimi podatki in kakovostjo izdelka. Hkrati je to tudi neposredna in najcenejša reklama. Oste Bakal, Boris Hegeduš NOVA GORICA / TELEFONIJA Štirje uporabniki na en sam telefonski aparat Novogoriška enota Telekoma skrbi za telefonske povezave na območju enajstih občin pretežno hribovitega sveta, kjer živi skoraj 120 tisoč prebivalcev. Konec lanskega leta so imeli 31.128 telefonskih naročnikov, kar pomeni 5,3 odstotka vseh telefonskih priključkov v Sloveniji, Id jih je 583.372. To se da povedati tudi drugače: v novogoriški enoti je bilo konec leta 1994 25,3 telefonskega priključka na sto prebivalcev, v Sloveniji pa 28,7 priključka. V tej razpredelnici sta bili najvišje enota Koper, kjer je imelo sto prebivalcev kar 37,7 telefona, in enota Ljubljana s 36 telefoni na sto prebivalcev. Za Novo Gorico so še enote Celje, Novo mesto inTrbovlje, daleč za vsemi pa je Murska Sobota s komaj 18,6 telefona na sto prebivalcev. Ta trenutek imajo na upravi nekaj tisoč zahtev za napeljavo telefona. Po besedah direktorja enote in pomočnika generalnega direktorja Telekoma Slovenije Radovana Pušnarja bi, če bi hoteti zadovoljiti vse potrebe, potrebovali eno milijardo in sedemsto milijonov tolarjev. »Tako bi prišli do za nas že pravljične številke štirideset telefonov na sto prebivalcev.« Trenutno je najhuje na območju Vipave, Podnanosa, Lozic, Podrage in Lož. Na telefon čaka 450 naročnikov, ki se jim bo - po izkušnjah sodeč -potem ko bodo ti telefon dobiti, pridružilo še nekaj novih interesentov. Vipavski oreh bodo strti z novo vozelno centralo in dvema izdvojenima stopnjama v Ložah in Budanjah. Računajo, da bodo letos priključiti obe. S tem bodo rešiti vsaj 150 zahtev za telefonski priključek. Prihodnje leto pa ima vipavska centrala prednost. Ce se izrazimo v številkah, je ta načrt vreden približno 170 milijonov tolarjev. Polovico manj je vredna potreba po telefoniji na bovškem območju. Tam je osnovna telekomunikacijska povezava še vedno mednarodni telefonski kabel, ki so ga leta 1938 namestiti Italijani za povezavo med Rimom, Dunajem in Berlinom. V Bovcu je zdaj skoraj štiristo interesentov za telefon. Za Telekom je poseben problem tudi povezava mednarodnega mejnega prehoda Predel, ker je naložba precej draga, posebnega gospodarskega učinka pa ne bo. Dnektor Pušnar je opozoril še na nekaj problemov. Pred leti so po raznih krajih na Slovenskem ljudje z udarniškimi akcijami in veliko mero pomoči v delu ali denarju prišli do telefonov. Takratna cena priključka je bila nedvomno precej višja od današnje, zato prihaja v takih krajih do prepirov med »starimi« in »novimi« telefonskimi naročniki. »Na nas se obračajo, naj jim pomagamo reševati vaške spore,« pravi Pušnar. »Na našem območju je zelo veliko krajev, v katerih živijo starejši ljudje. Ti bi danes krvavo potrebovati telefon, toda ta naložba se nam ne bi obrestovala.« Vojko Cuder Celjski trgovci prisiljeni v izboljšanje svoje ponudbe Danes bo ob Mariborski cesti v Celju, v neposredni bližini Celjskega sejma nastala nepopisna gneča, ki se bo v naslednjih dneh, ko bo Celje znova gostilo Mednarodni obrtni sejem, bržkone sprevrgla v največji prometni infarkt, kar jih je mesto doživelo. Včeraj zvečer so namreč v Celju dve leti po odprtju Intersparovega centra v Ljubljani odprli drugi takšen nakupovalni center v Sloveniji. Stavba celjskega centra je stala 2,3 milijarde tolarjev, poleg dveh avstrijskih družb sta jo od velenjskega Vegrada kupila še BTC Shoping Center in PS Mercator iz Ljubljane. Center je sodobno opremljen in ima več kot 12 tisoč kvadratnih metrov površin. Največ prostora zavzema prav prodajalna Interspar z znano ponudbo živil, opreme za gospodinjstvo, oblačil, izdelkov za dojenčke, papirne galanterije in pisarniških izdelkov, elektro izdelkov, opreme za šport in prosti čas, cvetja in igrač. Kupce nameravajo privabljati tudi z vedno svežim kruhom in pecivom, veliko izbiro mesa in delikates ter s posebnimi akcijskimi cenami za posamezne izdelke. Poleg Intersparove prodajalne bo v centru delovalo še 21 drugih lokalov. Druga največja bo trgovina s konfekcijo Modiana, poleg več celjskih zasebnikov, banke in restavracije pa bosta v njej našla prostor tudi avstrijska Drogerie Markt in Turbo Schuh, okrepčati pa se bo mogoče v restavraciji z 250 sedeži. Kupcem, ki bodo v Centru Interspar izbirati med približno sto tisoč izdelki, v blagovnici Interspar pa med trideset tisoč izdelki, bo na voljo prostorno parkirišče. Igor Mervič, direktor ljubljanskega Interspara, je dejal, da bo prodaja v Celju bržkone enako uspešna, kot je v Ljubljani, celjski župan Jože Zimšek pa upa, da bo odprtje centra Interspar v Celju mestu vrnilo nekdanji ugled trgovskega središča in vzpodbudilo boljšo in kupcem dostopnejšo ponudbo tudi pri drugih celjskih in regijskih trgovcih. Živko Pregl, predsednik PS Mercator, o dosedanjem sodelovanju z avstrijskimi trgovci meni naslednje: »Slovenska trgovina ne more biti zaščitena pred konkurenco od drugod. Prihod Interspara v Slovenijo je pomenil pravo tehnično revolucijo za slovenske trgovce. Kljub temu Mercatorjeve trgovine v Ljubljani niso opazile upadanja prometa, obenem pa nas navzočnost Interspara nenehno siti k izboljševanju ponudbe. Naše sodelovanje je že rodilo pozitivne učinke za slovensko blago, saj ga je zdaj v avstrijskih trgovinah več kot prej. Obenem se lahko od Interspara učimo in s tem krepimo svojo konkurenčnost v primerjavi z drugimi trgovskimi družbami.« Brane Piano MARIBOR / RAČUNALNIŠTVO Vrhunec festivala je v zagonu interaktivnega radia Vse kaže, da bo prvi mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru dosegel svoj vrhunec v drugem tednu. Enega od viškov nedvomno predstavlja zagon interaktivnega radia, ki ga bo mogoče slišati še danes od 20. do 21. ure na mariborskem Radiu Študent. Gre za projekt Francoza Christiana Vanderborghta, ki je prejšnji teden sodeloval tudi v okvira ljubljanskega Tr-nfesta. V projekt se lahko vključijo uporabniki interneta, in sicer tako, da se s klicno kodo HTTP/193.138.3599 MUSAK neposredno vključijo v radijsko oddajanje in sami igrajo ati ustvarjajo glasbo, ki poteka v živo. Da bi poslušalci interaktivnega radia kar se da spoznati tehnologijo vključevanja, bo ob 17. uri v klubu MKC na Orožnovi ulici potekalo drago predavanje na to temo, ki bo vsebovalo tudi predstavitev računalniške glasbe. Predavati bodo člani ART Musika, za popestritev pa bosta poskrbela glasbenika iz Gradca Josef Klammer in Sepp Guendeler z računalniškima koncertoma. Na današnjih Videopol-nočnicah bo ob 23. uri Mar-got Chapman predstavila izbor britanskih računalniških avtorjev. V Videopol-nočnicah je včeraj blestel Marko Košnik-Vbant iz ljubljanskega Instituta Egon March, ki je predstavil mul-timedijsko trilogijo Opna in njen razvoj od leta 1992 do letos. Vrsta zanimivih prireditev na festivalu iz dneva v dan dokazuje, da se ustvarjanje umetnosti s pomočjo računalnika čedalje bolj uveljavlja. Preseneča visoka kakovost predstavitev slovenskih avtorjev, ki se kljub nižji tehnološki ravni lahko ponosno postavijo ob bok avtorjev iz tehnološko bolj razvitih držav. Martina Pavšič Katoliška mladina o brezposelnosti DOLENJSKE TOPLICE - V Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah se danes končuje 12-dnevni Univerzitetni poletni teden. Udeležilo se ga je 25 mladih iz različnih evropskih držav, ki so člani mladinskih in študentskih katoliških organizacij. Univerzitetni poletni teden je eden od osrednjih projektov IYCS - IMCS, M je krovna organizacija mladinskih in študentskih katoliških organizacij iz vse Evrope s sedežem v Bruslju. Tehnično organizacijo projekta, sofinanciral ga je Urad za mladino Republike Slovenije, je prevzela skupnost katoliške mladine v sodelovanju z Združenjem katoliških študentov iz Ljubljane. Projekt je potekal v obliki seminarja z naslovom »Ni dela? Se veliko lahko storimo« Mladi so obravnavati problematiko brezposelnosti z namenom spoznati ukrepe posameznih držav in njihove stalne programe za zmanjševanje le-te. V okviru seminarja so obiskati tudi Minististvo za delo, družino in socialne zadeve, poslušati predavanja in gledati video filme na to temo. Ob tem pa so spoznali bidi Slovenijo. 0. Ž.) SLOVENIJA X Sreda, 30. avgusta 1995 1 1 Kdo spet eksperimentira z mlado aeneraaio, ze mo noveaa znama? Negotovosti pri dodiplomskem študiju se bodo za nekatere zavlekle do 10. oktobra LJUBJANA, MARIBOR - Kakšne prigode Se Čakajo vse, ki bi se letos radi vpisali na eno od slovenskih visokošolskih ustanov, pa jim se ni uspelo »premagati« novega vpisnega postopka, ne more napovedati nihče. Že doslej jih je bilo toliko, da tisti, ki postopke vodijo, vseh sploh niso mogli sproti ovrednotiti, kaj Sele zadovoljivo pojasniti razjarjeni javnosti. V ponedeljek je končala svoje delo pristojna komisija ljubljanske univerze, ki je preverjala upravičenost pritožb zaradi kršitev vpisnega postopka. Po podatkih visokošolske prijavno-informacijske službe, odgovorne za strokovna, tehnična in organizacijska opravila pri letošnjem vpisu, jih je komisija obravnavala približno tisoč. Nekaj jih je le poizvedovalnih, takšnih, ki so jih na seznamih »pogrešani« kandidati napisali zato, ker jim preprosto ni uspelo od začetka do konca slediti postopkom. Rešitve pritožb, zoper katere po veljavnem vpisnem pravilniku ni ugovora, ne bodo zanimive samo za tiste srečneže, ki bodo na temelju ugotovljene utemeljenosti njihove pritožbe naknadno uvrščeni med bruce, paC pa tudi za javnost, ki Čaka odgovore na šte- vilna zastavljena vprašanja. V zvezi s tem se je pred dnevi oglasilo ministrstvo za šolstvo, in sicer z ugotovitvijo, da za zdaj še ni mogoče presojati morebitnih napak pri vpisnih postopkih, vsaj ne do takrat, ko bosta svoje povedali pritožbeni komisiji obeh univerz. Na vpisno-informacijski službi v Ljubljani zagotavljajo, da naj bi se to zgodilo v prvih dneh septembra, dogovorjeno pa je, da o tem do takrat tudi služba ne bo dajala uradnih informacij. Pri tem vendarle dajejo vedeti, da naj bi se konec septembra se-šli s predstavniki ministrstva in obeh univerz, Uradne ure OD 10. DO 1k. | d .. M /A v tn nu'.«." inv« n**'* i)»vVUh»>V.l>n*V'i ItimirMi-,,«.! ui eu vu m in *•' I stMtl ** 1 ' «.i * * * t* tl st* ‘1 «ty«««*•.*«.«■> »« l ■>*>>« *..'•«!* >'.:»• '***» 1614 <• *i|v» ti-* ttm, fei <> m s fet MM H Nesojeni bruci nemočni tavajo od vrat do vrat (Foto: Barbara Reya) kjer bodo razložili svoje poglede na pomanjkljivosti vpisnega sistema. Zaradi nekaterih napak, ki jih tudi priznavajo, ne nameravajo biti strelovod za kritike z vseh strani, saj menijo, da so z obstoječo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenostjo ter upoštevajoč nerealne roke za izvedbo posameznih nalog razmeroma dobro opravili svoj del posla. Tako služba. Glede na takšno »samooceno« se ne gre Čuditi, da se v zadnjem Času sploh ne trudi odgovarjati na očitke o nezadostnem informiranju, ker meni, da Časa za reševanje posameznih primerov v sedanjem sistemu preprosto nihče ni predvidel. Čeprav je bil letošnji vpis na visokošolski študij za obe univerzi poenoten, so se v Mariboru odločili, da bodo nekoliko bolj upoštevali dosedanje praktične izkušnje. Tako je vsak visokošolski zavod imenoval svojo komisijo za reševanje pritožb, kar je ne samo olajšalo delo, ampak tudi v precejšnji meri odpravilo možnosti za nastanek napak in kršitev pravilnika o vpisu. Pristojni univerzitetni komisiji so posredovali skupno 376 pritožb. Večino je komisija zavrnila, ugodno pa je rešila 150 pritožb. Med razlogi za zavrnitev je bila najpogostejša prekoračitev rokov za oddajo zahtevanih dokazil, v nekaterih primerih pa jih kandidati sploh niso oddali. Tudi v mariborskem primeru gre nekaj pritožb pripisati sistemski nedodelanosti računalniškega programa, ki se je kazala predvsem pri vpisu na pedagoško fakulteto. Vsem kandidatom, ki se jim tudi po drugi prijavi ni uspelo uvrstiti na sezname obeh univerz, preostane še možnost tako imenovane tretje prijave. Seveda bodo tu možnosti izbire omejene na študijske programe, za katere bodo visokošolski zavodi prijavni rok glede na število prostih mest podaljšali do 1. oktobra. Pa tudi tu ne bo šlo brez težav, saj bodo v primeru presežka prijav vnovič uvedli izbirni postopek, ki je s Studijskim programom določen za primere omejitve vpisa. Glede na vse to bo zanimivo slišati, kakšni bodo uradni komentarji obeh pritožnih komisij, s katerimi naj bi se javnost že kmalu seznanila. Se bolj nestrpno pa javnost Čaka na skupna pojasnila vseh odgovornih za izvedbo letošnjega vpisa, ki je celo poletje dvigal temperaturo. V vsakem primeru dosedanje izkušnje kažejo, da vpisni sistem potrebuje temeljite in hitre spremembe, saj tudi Casa do začetka postopka vpisa za šolsko leto 1996/97 ni na pretek. Robi Kovšca, Martina Pavšič r- PO .»SPLITSKEM SPORAZUMU« / DRNOVŠKOVO PISMO OBRAMBNEMU MINISTRU Premier okaral Kacina LJUBLJANA - Splitsko srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Hrvaške Se naprej ostaja osrednja notranjepolitična tema v Sloveniji. Potem ko je Zmago Jelinčič spretno napadel napovedani memorandum med obrambnima ministrstvoma, CeS da gre za vojaški pakt, so se v javnosti kar vrstile negativne ocene in komentarji. Pri tem ni slo toliko za vsebino memoranduma, ki je dejansko rutinska in daleč od kakršnegakoli vojaškega pakta, pac pa za očitke, da ima minister Jelko Kacin slab politični občutek in da se je pustil speljati na led. Konec minulega tedna je zadeva dobila dodatno razsežnost: obrambnemu ministru je poslal pismo ministrski predsednik Janez Drnovšek. Kot trdijo naši viri, je premier v pismu negativno ocenil pohticne posledice Kacinovega srečanja v Splitu, češ da je slo za slabo izbran trenutek. Drnovšek je Kacina opozoril, da se kaže pred tako občutljivimi srečanji vendarle posvetovati v širšem krogu, saj Slovenija nikakor ne želi, da bi jo kakorkoli povezovah s krizo na delu ozemlja nekdanje Jugoslavije. Na obrambnem ministrstvu niso želeh govoriti o Dr- novškovem pismu ministru, povedali pa so, da je Jelko Kacin ta teden že na delovnem mestu. O splitskem srečanju in odzivih nanj so se že pogovarjah na ponedeljkovem ministrovem kolegiju, vendar se Jelko Kacin namerava pred kakršnimikoli javnimi izjavami ali nastopi o tej temi najprej pogovoriti z ministrskim predsednikom Drnovškom. Do sestanka doslej še ni prišlo, nihče pa tudi ne ve, kdaj se bo to zgodilo, saj ima premier Drnovšek te dni precej zaseden umik. Nekaj naslednjih dni bo gost na srečanju Evropskega foruma v avstrijskem Alpbachu, tako da se bosta s Kacinom bržkone sešla prihodnji teden. V zvezi z najnovejšim dopisovanjem Dmovšek-Ka-cin so oživele tudi napovedi, da se bo obrambni minister jeseni moral posloviti od svoje funkcije. Čeprav je tovrstna ugibanja za zdaj nemogoče verodostojno preveriti, se zdi njihova verjetnost majhna. Janez Drnovšek v tem trenutku najbrž nima ustrezne zamenjave za Kacina, obenem pa bi še ena - že osma - ministrska zamenjava leto dni pred volitvami škodovala tudi premiem. Boštjan Lajovic VLADA / POJASNILO Peterle s svojimi izjavami otežuje pogajanja z EU LJUBLJANA - V včerajšnjih medijih so objavili povzetek pogovora s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom, ki je bil objavljen v avstrijskem Kurierju. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, to ni bilo prvič, da je nekdanji zunanji minister v tujih Časnikih izrekel svoje mnenje glede približevanja Slovenije Evropi, kar otežuje pogajalski položaj Slovenije. Peterle je zatrdil, da premier daje prednost drugim možnostim, kot so sporazum z državami Članicami Efte in pogodbe z drugimi reformnimi državami, kot nadomestilu za vstop Slovenije v EU. Stališče slovenske vlade in njenega predsednika je znano - priključitev Slovenije Evropski uniji je prednostna naloga. Urad za informiranje je poudaril, da so pri tem naleteli na nerazumljive in neutemeljene zahteve posameznih držav Članic EU, še posebej Italije. Od Slovenije zahtevajo vec kot od drugih držav podpisnic asociacijskega sporazuma. Slovenska vlada je pripravljena sprejeti takšno stopnjo liberalizacije zaikonodaje, ki je primerljiva z dragimi Članicami. Slovenska vlada je že sprožila postopek za spremembo ustave v tistem delu, ki se nanaša na prodajo nepremičnin tujcem, državnemu zbora pa je predlagala zakon, ki ureja vprašanje v sedanji ustavi. Zakon omogoča nakup nepremičnin, Ce tujec opravlja gospodarsko dejavnost ali ima pri nas stalno bivahšCe. To je podobna rešitev, kot jo imajo drage države, zato v vladi menijo, da je Slovenija izpolnila pričakovanja EU. Slovenija se je še naprej pripravljena pogajati o pridruženem in kasneje polnopravnem članstvu, čeprav Italija še naprej zadržuje podpis sporazuma o pridruženem Članstvu. ZDRAVJE / PLJUČNA OBOLENJA Vse več bolnikov z astmo in kroničnim bronhitisom Od tega, da bi zatrli tuberkulozo kot kronično infekcijsko bolezen, smo še zelo daleč, pravijo noši zdravniki LJUBLJANA - S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudi število kroničnih obolenj, s katerimi mora posameznik živeti. S Sirjenjem epidemije kajenja in onesnaževanja okolja pa je čedalje vec kroničnih pljučnih obolenj. Dispanzerji za pljučne bolezni in tuberkulozo po Sloveniji zdravijo vec kot 35 tisoč bolnikov s kroničnimi pljučnimi boleznimi, med katerimi sta najpogostejša kronični obstruktivni bronhitis in bronhialna astma. Zal je tako, pravi dr. Majda Ustar-Latkovič, predsednica Društva pljučnih bolnikov Slovenije, da so pri nas pljučna obolenja zanemarjena - kot da ljudje pozabljajo, da brez dihanja ni življenja. Celovite epidemiološke raziskave sicer nimamo, vendar podatki kažejo, da tako kot v svetu tudi pri nas za bronhialno astmo oboleva pet do deset odstotkov otrok in pet odstotkov odraslih. Kronični obstruktivni bronhitis in emfizem sta pri nas na petem mestu kot vzrok delovne invalidnosti (v Ameriki na šestem), bolnikov z bronhialno astmo in kroničnim obstruktivnim bronhitisom pa je Čedalje vec. Najnovejša dispanzerska poročila o hujših oblikah obolenj kažejo, da je bilo lani 10.871 obolelih za bronhialno astmo, za bronhitisom pa 17.778, kar je dva tisoč veC kot poprej. Bolnikov s hudo motnjo dihanja, ki Čakajo na aparate, je 1457, trajno pa se s kisikom zdravi 378 bolnikov. Toda to so dispanzersko ugotovljeni primeri, poudarja dr. Ustarjeva, dejanskih je verjetno še veC. Med pljučnimi obolenji nikakor ne gre prezreti tuberkuloze, za katero vsako leto oboli približno štiristo ljudi. Lani jih je bilo 432 ali 22 na sto tisoč prebivalcev, pred dvema oziroma tremi leti pa celo 27 na sto tisoC. Na to je' vplival tudi dotok beguncev z vojnih območij, saj je tuberkuloza obolenje, ki se v takih razmerah rado razraste. Res je sicer, da je tuberkuloza danes povsem ozdravljiva bolezen, pravi dr. Ustarjeva, vendar smo od tega, da bi jo zatrli kot kronično infekcijsko bolezen, še daleC. Da bi se pohvalili s takim dosežkom, bi morali imeti po mednarodnih merilih enega tuberkuloznega bolnika na milijon prebivalcev, pri nas pa jih imamo 220. V svetu se tuberkuloze danes bojijo tudi zaradi aidsa - pojavi se namreč v zadnji fazi bolezni - poleg Pljučnih bolezni se ne da Izkoreniniti tega pa že dlje Casa ni bilo odkritega ničesar novega na področju zdravil za tuberkulozo. Zelo pomembna je preventiva, pravi dr. Ustarjeva, zlasti pri kroničnem bronhitisu in pljučnem raku, pri katerem smo nemočni. Na pobudo društva, ki šteje 1339 elanov, so oblikovali raziskovalni program, usklajen z zahtevami Evropske federacije za astmo in alergije ter domačimi potrebami, ki vsebu- je preprečevanje pljučnih bolezni, zdravstveno vzgojo, pravilne pristope, obravnavo bolezni... Načrtujejo pa tudi uvedbo »vročega telefona«. Do uresničenja te zamisli, za kar so potrebna sredstva, pa tisti, ki jih zanima karkoli v zvezi s pljučnimi obolenji, lahko povprašajo na sedežu društva v Ljubljani, Postojnska 24, ali na telefon 061/1232-221. Katarina Novak KULTURA Sreda, 30. avgusta 1995 FILM / RECENZIJA FILMA BATMAN ZA VSE ČASE Veliko hrupa za (skoraj) prazen nič LJUBLJANA - Ali je bil prevarant ali ne, pustimo razglabljati drugim, ampak VVilliam Shakespeare je že pred nekaj stoletji neko svojo dramo poimenoval tako, kot bi pravzaprav lahko poimenovali tretje nadaljevanje Batmana, Batman za vse Čase - Veliko hrupa za nič (-Much Ado About Nothing). To duhovito dramo je, mimogrede, na filmsko platno uspešno prenesel Kenneth Branagh. Batman za vse Čase je prvi konec tedna, ko so ga zaceli predvajati v ZDA, zaslužil rekordnih 53 milijonov dolarjev in s tem presegel do tedaj rekordni Jurski park, ki je prvi konec tedna zaslužil 50,2 milijona dolarja, na tretjem mestu rekorderjev pa je drugi del Batmana, Batman Retums, s 47,7 milijona dolarja. Resnici na ljubo je treba dodati, da ima Batman za vse Čase kljub naslovu, ki smo si ga za šalo sposodili pri omenjenem gospodu iz Stratforda ob Avonu, nekaj zelo svetlih točk (beri igralcev). Te do neke mere opravičujejo nezaslišan uspeh strogo povprečnega filma. Film, kakršen je Batman, z nekaj neverjetnimi akcijskimi prizori in specialnimi efekti, hollywoodski mojstri dandanes namreč lahko posnamejo s priprtimi očmi. Zgodba (kolikor je sploh je) je kot dober sir polna lukenj in pravzaprav vam ob njej sploh ni treba razmišljati - sicer je to mo- goče potrebno za spodbuditev občutka, da vam je Ugankar (The Riddler) res ukradel misli. Prav The Riddler alias Edward Nygma alias Jim Carrey je namreC nadvse elegantno film povsem »ukradel« drugim igralcem in je nesporno njegova daleč najsvetlejša točka. V filmu, v katerem se pravzaprav drenjata dva vodilna negativca (Nista dva morda že kar preveč?), celo Dvoličnež (Two Face) Tom-myja Leeja Jonesa ob dobesedno razuzdani, neverjetni igri (Hočemo Oskarja!) Jima Carreya ne pride povsem do izraza - čeprav je prav Jonesu mnogokrat uspelo, da je v drugih vlogah »kradel« filme glavnim igralcem: spomnimo se Begunca (ki ga je ukradel Harrisonu Fordu) in Obleganih (ki jih je ukradel Stevenu Segalu). Val Kilmer je neprimerno boljši Batman kot Michael Keaton. Ne le, da je mlajši, lepo izklesan, možat, za batmanovske potrebe je za kakšno oktavo znižal glas, ima seksi ustnice in njegovi svetli lasje se učinkovito podajo k Črnini, ki jo nosita tako Batman kot njegov drugi jaz - Bruce Wayne. In če slučajno niste opazili - na Batmanovem kostumu so prvič vidne prsne bradavičke. A kaj, ko sta oba negativca izrazitejša, manj dolgočasno plemenita in zabavnejša. Lahkotnost tretjega dela Batmana je morda posledica režijske taktirke Joela Schumacherja (Tanka linija smrti, Klient), saj mu jo je po dveh delih prepustil Tim Burton in se odločil zgolj za produciranje Batmana za vse čase. Schumacherju je uspelo v dveh pri- zorih Gotham City pokazati celo podnevi. Pove nam tudi, zakaj se je Bruce Wayne odločil, da se bo boril za pravico kot netopir. V filmu z dokaj gledljivim designom, ob čemer je treba posebej omeniti bitko med Robinom (-Chris 0’Donnell) in v neonska oblačila odeto ulično tolpo, prevladuje element ambivalentnosti. Prav vsak lik ima namreč dve osebnosti. Ne le Batman, ki je še Bruce Wayne. Podlež vseh podležev Ugankar je bil prej računalniški ekscentrik Edward Nygma; Dvoličnež je bil nekoč javni tožilec Henry Dent, ki mu je nesreča, za katero krivi Batmana, iznakazila polovico obraza; Robin je bil umetnik na trapezu; otroška psihologinja Chase Meridian (Nicole Ki-dman) pa v prostem Času v stilu največjih zapeljivk preganja Batmana. Ce verjamete pravljični zgodbi Vala Kilmerja, so mu vlogo Batmana ponudili, ko je bil v južni Afriki Odlična igralska zasedba, v kateri najbolj blesti Jim Carrey, je glavni adut Batmana v votlini netopirjev. Kilmer zatrjuje, da je v Batinami za vse Čase prvič in zadnjič igral Batmana, a v filmu so pustili odprta vrata (ali recimo vhod v votlino z netopirji) še nekaterim nepojasnjenim temam, na primer kdo je ubil Batmanove starše (Bruceu Waynu se v spanju zazdi, da bi bil to lah- ko Henry Dent), in zato lahko skoraj brez skrbi (pa tudi glede na uspeh filma) pričakujemo četrti del. Kilmer se bo gotovo za dovolj Čedno vsotico denarja ded prepričati, da bo še enkrat zaigral Batmana. Se droben nasvet. Batman je posnet po stripih Boba Kana. V stripih fizikalni zakoni ne držijo ve- dno, zato filma ne pojdite gledat z nekom, ki je imel v srednji šoli "popravni izpit iz fizike, ob ogledu filma pa vas bo skušal(a) prepričati, kako zelo se spozna na liziko in kako nemogoče je, da bi vse stvari delovale tako, kot so si zamislili ustvarjalci Batmana za vse čase. Irena Pirman NOVO V KINU IZŠLO JE / KNJIGE Gene Hackman in Denzel VVashington na Alabami Škrlatna plima Crimson Tide, psihološki triler, scenarij: Michael Schiffer, Richard P. Henrick, režija: Tony Scott, igrajo: Denzel VVashington, Gene Hackman, George Dzundza, distribucija: Cenex. Premiera jutri v kinu Komuna, konec tedna bo na sporedu na zadnji predstavi v kinu Šiška, od ponedeljka naprej pa v kinu Bežigrad z novim, boljšim zvokom. Nepredvidljiva in uporna struja nekdanje sovjetske vojske prevzame nadzor nad raketnim jedrskim oporiščem. Ameriška podmornica Alabama odpluje na opazovanje v ruske vode z jedrskim orožjem, ki lahko pahne svet v tretjo svetovno vojno. Alabama dobi ukaz za izstrelitev jedrskih konic. Kapitan Ramsey (Hackman) in prvi častnik Hunter (VVashington) se sporeCeta glede veljavnosti ukaza in skušata vsak zase prevzeti popolno poveljstvo. (I. P.) »Tehnika DTS pomeni veliki pok filmskega zvoka 21. stoletja,« je dejal Števen Spielberg. O tem, ah je imel prav, se bomo prihajajoči konec tedna lahko prepričah tudi sami. Prenovljeni kino Bežigrad v Ljubljani je namreC opremljen prav s tehniko DTS in lahko boste prisluhnih tišini, pišu vetra, bučanju vode, eksploziji ah rjovenju tiranozavra v tehniki, M je poleg digitalnega dolby stereo surro-und najbolj navzoča v kinodvoranah po vsem svetu. »Ogrevanje« bo zaCel Jurski park, najuspešnejši film vseh Časov v režiji Stevena Spielberga, za naj-mlajše bo na zgodnjih predstavah konec tedna na sporedu Trnuljčica iz bogate Disneyeve zakladnice v novi preobleki, v kasnejših urah pa še Gašper, Umri pokončno brez oklevanja, Najini mostovi in Tuja vrsta. V dolby surround nas bodo kmalu obdali še srednjeveški zvoki Prvega viteza in v DTS kriki pragozda v Kongu. (I. P.) T. Angerer: Židovska 8 Literarni zapis. Izdala in založila Mohorjeva družba Celje, natisnila Tiskarna Jožeta Mo-škrica, d. d., Celje 1995, mehka vezava, 13, 5x19, 5 cm, 140 strani. Delo je literarni zapis, v katerem je Tatjana Angerer, učiteljica in biologinja, skušala ujeti in ohraniti zanimiv del naše stvarnosti. K temu so jo spodbudila dogajanja ob denacionalizaciji. Na Zidovski 8 v Mariboru stoji hiša, ki so jo z nacionalizacijo zaplenili. Začetek zgodbe o stari hiši in ljudeh, ki živijo v njej, se dogaja v prejšnjih stoletjih in je bolj ali manj izmišljen, vendar oprt na družinska izročila in številna zgodovinska dejstva. V devetnajstem stoletju postaja zgodba čedalje bolj avtentična in ostaja takšna vse do konca. Prizadevanja za vrnitev hiše, ki jih avtorica popisuje v knjigi, preidejo v skoraj kriminalen zaplet, ki še danes ni rešen. Iz pripovedi ponekod odsevata tudi utrip življenja generacije v petdesetih letih slovenskega realnega socializma in razburkani čas po rojstvu samostojne države, ki je v središču Evrope. Knjiga je opremljena s slikami hiše, o kateri teče pripoved, iz leta 1990, ko še ni bila obnovljena, in iz leta 1992, ko je bila obnova že končana. Prav tako so v knjigi natisnjeni obstoječi dokumenti o zaplembi hiše. Avtorica je napisala tudi več učbenikov za osnovnošolce, med drugim tudi Ekološki koledar, v katerem so navodila, kaj lahko učenci naredijo za ohranjanje čistega in zdravega zraka. (A. Z.) Marko Kremžar. Sivi dnevi Zbirka Črtic in novel. Izdala in založila Mohorjeva družba v Celju, natisnila tiskarna Kurir, Celje 1995, mehka vezava, 13, 5x19,5 cm, 120 strani. V zbirki črtic in kratkih novel so v ospredju zgodbe, ki jih pisatelj črpa iz lastnih doživetij v ljubljanskih zaporih na Miklošičevi ulici, kjer je šel skozi ponižanja in strahote zasliševanj in spoznal nekaj ljudi, ki so z njim delili usodo, ter spoznaval njihovo globljo človeško naravo. Avtor v novelah osebe označuje ostro, črpa neposredno iz tiste groze in skrajnih osebnih preizkušenj, ko se je sam v zaporu soočal s krutostjo zasliševalcev in psihičnimi pretresi, sovraštvom in smrtnimi obsodbami. Tako so prikazani mladi ljudje, sojetniki, ki so jih strle okoliščine, navzkrižje dogodkov in osebne odločitve pod pritiski. Med osebami, opisanimi v knjigi, so tudi partizanski prestopniki. Zgodbe so večinoma kratke, v nekakšnem jetniškem slogu, kar ohranja avtentičnost dogodkov, torej gre za dokumentarno nizanje dogodkov, na primer zasliševanj zapornikov, ki so »prevedeni« v literarni jezik. V nekaterih zgodbah se avtor vrača tudi v medvojni čas. Zbirka je bila prvič natisnjena leta 1962 v Argentini. V ponatisu sta objavljeni še dve besedili, in sicer Revolucionar in Sam, ki sta bili napisani v času, ko so Sivi dnevi izšli prvič, in sta zaradi časovne stiske ostali neobjavljeni. (A. Z.) Anton Srholec: Luč iz globin Pripoved. Izdala in založila Mohorjeva družba Celje, natisnila Dravska tiskarna Maribor, Celje 1995, 13, 5x19, 5 cm, 144 strani. Knjiga, pričevanje slovaškega duhovnika o usodi kaznovanih nedolžnih ljudi v Času komunistične vlade na Slovaškem, ki so bili na prisilnem delu v uranovih rudnikih v Jachymovu, nazorno pripoveduje o neusmiljenih letih v življenju mladega človeka, ki kljub globoki veri, nezlomljivi volji in nesebičnemu prijateljstvu sojetnikov preživlja najhujše fizično in duševno trpljenje. Po osmih letih trpljenja je ušel smrti v rudniku. Iz knjige ni mogoče razbrati obtožbe ali želje po povračilu, vendar sili bralca, da se vživlja v položaj nesvobodnega človeka in presoja, kaj je v življenju najvažnejše in najdragocenejše. Avtor v delu skoraj fotografsko prikazuje okolje, pa tudi svoj globok pogled v dušo, mišljenje, občutenje ljudi. Vse podaja zanimivo, zgoščeno in dramatično, v duhovitem, včasih tudi izrazito šaljivem tonu. Kljub preslanemu trpljenju je njegova izpoved polna vere v dobro. Pisatelj je knjigo posvetil prijatelju Janu, mlademu sojetniku, ki mu je posvetil še knjigo spominov nanj z naslovom Jeklena srca. Anton Srholec je poleg teh dveh knjig izdal dve drobni zbirki premišljanj z naslovoma Poskus ljubezni in Nova družina v novem svetu. (A. Z.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 21. do 27.8.1995) Končno smo dočakali premiero Batmana za vse čase (Tisti najbolj vneti so si ga v Ljubljani lahko ogledati že pred tem, v Riu, kinu pod zvezdami.), ki je s povprečno 169 gledalci na predstavo štartal sicer solidno, a vseeno nekoliko pod pričakovanji (V ZDA, kjer je do 13. avgusta priigral 178 milijonov ameriških dolarjev, je tolikšen uspeh pripisati predvsem izjemnemu Startu, že v devetem tednu predvajanja pa je na primer zbral le še 456.544 dolarjev). V tem tednu se bo torej tudi pri nas pokazalo, če bo tretji letošnji film z Jimom Carreyem ponovil uspeh prvih dveh (Maske ter Butca in butca). Poleg Škrlatne plime sta bila še dva predpremiema filma - Apollo 13 (111 gledalcev in 66.600 tolarjev na eni predstavi) in Dolores Clai-bome (70 gledalcev in 35.000 tolarjev na treh predstavah) - ki pa se za zdaj še nista uvrstila na ljubljansko tedensko lestvico. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Batman za vse Case/Lj. kinematografi ! 34(38) 5.756 (6.316) 2.878.000 (3.205.500) : 2. Romanca v Miamiju/Cenex 28 (50) 3.213 (6.713) 1.539.700 (3.289.700) 3. Leon/Cenex 21 (39) 2.843 (5.970) 1.358.700 (2.922.200) 4. Tomažek/Karantanija film 20 (76) 1.445 (9.025) 678.800 (4.400.300) 5. Hitri in mrtvi/Continental 21 (81) 1.441 (6.307) 693.800 (3.454.100) 6. Podti fantje/Continental 19 (171) 1.080 (10.870) 540.000 (10.088.150) 7. Zgodba iz BromcaVTrias WTC 23 (94) 846 (4.485) 410.600 (2.173.000) 8. Moje življenje/Camium (rade 9 (70) 318 (2.425) 180.200 (1.380.500) 9. Škrlatna plima/Cenex 3 (3) 230 (230) 115.000 (115.000) 10. Zloba/Trias VVTC 3 (143) 127 (9.496) 50.800 (4.568.300) Gašper je v tednu med 7. in 13. avgustom na mednarodni lestvici (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Španija, Nizozemska, Švedska, Avstrija in Japonska) le izpodrinil Batmana s prvega mesta. Novinec na lestvici je Costnerjev VVatervvorld, While You Were Sle-eping pa se - predvsem po zaslugi svoje gledanosti v Nemčiji - še vedno drži med prvimi petimi. Navajamo izkupiček v milijonih ameriških dolarjev. 1. Casper 7,08 (32,53) 2. Batman za vse Čase 5,09 (61,77) 3. VVatervvorld 3,95 (5,56) 4. Die Hard With A Vengeance 3,79 (60,49) 5. While You VVere Sleeping 2,28 (21,56) Igor Kemel LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 30. avgusta 1995 KITAJSKA / OB ZAČETKU KONFERENCE NEVLADNIH ORGANIZACIJ O ŽENSKAH Predstavnice žensk vsega sveta iščejo rešitve za najbolj pereča vprašanja Med navzočimi v Pekingu bo tudi Hillor/ Clinton, ki se bo udeležilo konference ZN o ženskah PEKING - Danes se v Pekingu začenjajo dnevi, posvečeni ženskam. Kitajska namreč gostuje forum nevladnih organizacij in Četrto svetovno konferenco o ženskah, ki kot ponavadi potekata skoraj hkrati. V državi, kjer ženske »podpirajo drugo polovico nebesnega svoda«, se bodo v prihodnjih dneh sestali predstavniki 2500 organizacij, da bi razpravljali o najbolj perečih problemih žensk. Danes se začenja forum nevladnih organizacij, medtem ko se bo Četrta svetovna konferenca OZN o ženskah zaCe-la 4. septembra, udeležilo pa se je bo 26 predsednic, ministric in žena predsednikov različnih držav. Konference se bodo udeležile tudi Hillary Clinton, soproge predsednikov Francije, Portugalske, Brazilije, Egipta, Južne Koreje, Paname in Salvadorja ter islandska predsednica Vigdis Finnbogadottir. Konference se bo udeležilo veC ministric, med temi italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, in nekaj princes, tudi tajska in jordanska. Forum nevladnih organizacij bo potekal v Huairou, manjšem mestu približno 55 kilometrov od glavnega mesta, kjer so z bliskovito naglico namestili objekte, ki bodo gostili 16 tisoč delegatk in prav toliko pomožnega osebja. Program foruma je še v tisku, znano pa je že, da bo obsegal kar 478 strani. Samo prvi dan je na programu 334 razprav in poroti, zlasti na temo nasilja nad žensko, izobrazbe, zdravja ter delovnega in družinskega življenja žensk. Tudi razprav o religiji, okolju, revščini, rasizmu in vlogi ženske v politiki oziroma gospodarstvu bo veliko. Foruma se bo udeležilo veC skupin za varstvo človekovih pravic, precej bo tudi predstavnic naravovarstvenih organizacij, med udeleženkami pa bodo tudi lezbijke in prostitutke. Predvidenih je veC predavanj o problematiki aidsa in spolnega nadlegovanja. To je tudi razlog, da forum v Huairouju povzroča kitajskim oblastem največje preglavice. Kitajska vlada se namreč boji, da ji ne bo uspelo nadzorovati in obvladati odzivov predstavnikov nevladnih organizacij. Zaradi tega je določila za forum nekoliko bolj oddaljen sedež. Izogniti se želi morebitnim odmevnim pobudam lezbijk, prostitutk in drugih aktivistk. Vse dejavnosti foruma - tudi protesti - bodo morale potekati na sedežu, ki jim je dodeljen in kjer bo veljal zakonik OZN. Zunaj teh prostorov pa bodo veljali kitajski zakoni, ki bodo strogo kaznovali vse prekrške, svarijo oblasti, ki so domačemu tisku zaupale »popravljanje« prispevkov v medijih in preprečevanje širjenja za državo škodljivih vesti. S tem se mislijo oblasti obvarovati pred ploho kritik na raCun drakonske politike družinskega načrtovanja, Čeprav je po mnenju mnogih ta strah pretiran. Dvajset let konferenc RIM - V zadnjem dvajsetletju je Organizacija združenih narodov priredila štiri svetovne konference o ženski. Nanje so doslej zelo vplivala (in jih včasih celo pogojevala) vprašanja mednarodne politike, na primer hladna vojna, palestinsko vprašanje in apartheid, ki so nekoliko omejila temeljito analizo položaja ženske. Prva konferenca leta 1975 je potekala v Ciu-dad de Mexicu, kjer je generalna skupščina OZN proglasila desetletje ženske (1976-85) in sprejela dva dokumenta: deklaracijo in svetovni delovni načrt. Konference se je udeležilo 1200 delegatov iz veC kot sto držav, dve tretjini od njih so bile ženske. Na drugi konferenci v Kobenhavnu leta 1980 je dva tisoC predstavnikov 145 držav sprejelo delovni program za drugo polovico desetletja ženske. Ob odprtju konference je 51 držav podpisalo sporazum o odpravi diskriminiranja žensk. V Nairobiju leta 1985 so na tretji konferenci določili strategije za prihodnost. Navzočih je bilo štiri tisoC predstavnic iz 158 držav, konference pa se je udeležilo tudi 37 predstavnikov agencij OZN oziroma drugih organizacij in šestnajst delegatk nevladnih organizacij, ki od začetka vzporedno s konferencami OZN prirejajo lastne forume na isto temo. Dvestoletna prizadevanja žensk v boju za temeljne pravice in svoboščine RIM - Boj za pravice žensk sega daleč v preteklost. Leta 1789 so prve zahtevale enakopravnost pariške ženske med francosko revolucijo, v skladu z načeli revolucije. 8. marca 1857 so v New Torku tekstilne delavke stavkale za pravico do dela in bolj Človeške delovne razmere. Leta 1889 je nemška komunistična voditeljica Klara Zetkin na kongresu H. pariške internacionale zahtevala pravico do dela za ženske ter zaščito žensk in otrok na delu. Leta 1904 je v Veliki Britaniji nastalo gibanje su-fražetk, ki so zahtevale volilno pravico za ženske. Gibanje je vodila Emmeline Pankhurst, po dolgem in zagrizenem boju pa je doseglo svoj cilj šele leta 1918, medtem ko so na otoku Man ženske imele to pravico že od leta 1880. Leta 1911 je v Avstriji, Danski, Nemčiji in Švici veC kot milijon moških in žensk javno praznovalo 8. marec in zahtevalo volilno pravico za ženske, pa tudi pravico do dela zanje. Demonstrirali so tudi proti diskriminiranju na delovnem mestu. Leta 1913 so prvič praznovali 8. marec v Rusiji, ne da bi posegla pohcija. Leta 1914 je bil dan žena priložnost za demonstriranje proti vojni, ki je grozila Evropi. V 60. letih se je skoraj povsod razširilo feministično gibanje. Strmoglavil ameriški U-2 Ameriško vojaško letab U-2 je strmoglavilo približno 80 milj zahodno od Londona. Pilot je v nesreči umri. [H LONDON / PRIPRAVLJATA SE 2E NA POROKO"!- Po pol stoletja sta se le našla Tašča ga ni marala in je uničevala njegova ljubezenska pisma LONDON - In živela sta srečna in vesela. Tako se začenja zgodba o Cynthii in Thomasu, ki sta se po veC kot 50 letih končno poročila, potem ko je njena mati izdajalsko prekinila vsakršen odnos med njima, tako da je sistematično uničila vsa njegova pisma, odkar je oblekel vojaško suknjo. Uničila je vsa pisma razen enega, ki se je nenadoma pojavilo in je Cynthii omogočilo, da je dočakala nikoli pozabljeno ljubezen. Zapleteni idili 70-letne Cynthie Smith in 72-letnega Thomasa Grove-sa, ki se zdaj pripravljata na poroko, posveča britanski tisk veliko pozornost. Gre namreč za nepričakovan epilog ljubezenske zgodbe. Cynthiji-na mati je poroki nasprotovala, ker je upala, da bo hčerka dobila »boljšega« moža. Zgodba se je začela leta 1942, ko se je devetnajstletni Thomas v pričakovanju na vpoklic v vojsko udeležil tečaja za letalske mehanike v oporišču kraljevega vojnega letalstva v S. Neotsu v Cambridgeshim, kjer je živela sedemnajstletna Cynthia. Tho- mas in Cynthia sta se kaj kmalu »ujela«. Cynthia se je rade volje odzvala vabilom na sprehode ali v kino. Po nekaj mesecih, ko je vojna vihra za-divjala z vso silo, so Thomasa premestili na Gibraltar, nikomur pa ni smel povedati, kje se nahaja. Cynthii je kljub temu redno redno pisal. Ker pa po enem letu ni prejel odgovora, je že mislil, da ga je mlada zaročenka pozabila, in se zato ni veC oglasil. Tudi Cynthia je že mislila, da jo je Thomas pozabil, ker ni prejela obljubljenih pisem, ki jih je mati skrivaj uničevala. Zadnje pa se je ohranilo. Cynthijina mati ga je pod ključem hranila med svojimi papirji. Po vojni se je Thomas vrnil v domovino, srečal drugo Cynthio in se z njo poročil. Tudi Cynthia se je medtem omožila in nato postala vdova. Sele takrat ji je sestra po materini smrti razkrila skrivnost, potem ko je našla Thomasovo pismo med materino zapuščino. Cynthia in Thomas sta se tako spet našla, zdaj pa se že pripravljata na poroko. SVET Sreda, 30. avgusta 1995 v' PROBLEMATIKA RUANDSKIH BEGUNCEV Hutuji se nočejo vrniti na kraj zločina Zairsko vlada že pripravlja načrt za njihov izgon ŽENEVA (Reuter) - V torek sta se v Ženevi sestala zairski premier Kengo va Dondo in visoka komisarka za begunce pri ZN Sadako Ogata. Pogovarjala sta se o usodi več kot milijona ruandskih beguncev v zairskih begunskih centrih. V teh centrih se je namreč začela razvijati trgovina, v šotore so se naselili različni butiki in trgovine, v zadnjem Času pa so podjetni posamezniki odprli tudi kinodvorane, ki kar tekmujejo med seboj, v kateri bodo vrteli novejši in boljši film. To pa ni prav nič všeč zairskim oblastem, saj so begunci veliko breme za že tako prazno državno blagajno. Zahodne drža- ve se občasno sicer spomnijo ter v »države zavetnice« pošljejo denar in pošiljke hrane, ki sicer zadostujejo za nekaj Ca- NOVICE Izrael omilil blokado Jeriha JERUZALEM (dpa) - Izraelska vojska je včeraj omilila blokado Jeriha in hkrati napovedala njeno odpravo. Zenske, otroci in moški nad 35 let so lahko že včeraj zapustili Jeriho. Sprva je izraelska vlada napovedala, da blokade ne bo umaknila, dokler ji palestinske oblasti ne izročijo elana teroristične organizacije Hamas, ki ju je ob koncu tedna palestinsko sodišče obsodilo na visoko zaporno kazen. Predstavniki Palestincev v Jeruzalemu so pozvali izraelsko policijo, naj umakne nalog o zaprtju palestinske televizijske postaje ter zdravstvenega in statističnega zavoda. Palestinske varnostne oblasti so včeraj objavile, da so na območju Gaze aretirale trideset borcev Hamasa. Izraelski radio je sklicujoč se na palestinske vire sporočil, da se je s tem začel nov val aretacij pripadnikov teroristične organizacije Hamas. Jelcin napovedal srečanje voditeljev kavkaških republik MOSKVA (dpa) - Ruski predsednik Jelcin namerava skupaj z voditelji drugih kavkaških republik poskrbeti za stabilnost in mir na območju, ki ga pretresa čečenska kriza. Včeraj je napovedal, da bo kmalu organiziral srečanje z njimi. Ruski obrambni minister Pavel Gračov pa je včeraj izjavil, da se mu zdi umik ruskih sil iz Čečenije preuranjen in da razorožitev Čečenskih upornikov poteka izredno počasi. »Naše stališče o Čečeniji je nespremenjeno: smisel pogajanj je mirna rešitev spora na osnovi ustave in zakonov,« je povedal Jelcin, ki je s tem vnovič izključil možnost, da bi Čečenija postala neodvisna država. Obrambni minister Gračov zahteva hitrejšo uresničitev vojaškega sporazuma, ki predvideva razorožitev čečenskih sil in umik ruskih vojakov. Po njegovem mnenju je treba pred umikom ruskih sil rešiti ključna pohtiCna vprašanja. Napadi Čečenskih upornikov pa se nadaljujejo. Vrhovno poveljstvo ruskih oboroženih sil je včeraj sporočilo, da je bil v spopadih v noči na torek ubit en ruski vojak, trije pa so bili ranjeni. Po ruskih navedbah so Čečenski uporniki napadli enajstkrat. Na Slovaškem srečanje Mečiar-Horn BUDIMPEŠTA (dpa) - Predsednik madžarske vlade Gyula Hom in njegov slovaški kolega Vladimir MeCiar sta se včeraj na Slovaškem sestala na informativnih pogovorih. Predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Szentivanyi je včeraj v Budimpešti sporočil, da premiera za pogovore, ki se bodo nadaljevali tudi danes, nimata pripravljenih tem. Odnose med državama v zadnjem Času obremenjuje vprašanje madžarske manjšine na Slovaškem, saj madžarsko-slovaške meddržavne pogodbe, v katerih so zapisane tudi pravice te manjšine, slovaški parlament še ni ratificiral. Desničarska koalicijska partnerka MeCiarjeve vlade. Slovaška nacionalna stranka, namreC podpisu pogodbe nasprotuje. BOMBA LAŽJE RANILA GRUZIJSKEGA PREDSEDNIKA V trenutku, ko je gruzijski predsednik Sevardnadze vstopal v avtomobil, s post# katerim naj bi se odpeljal na proslavo ob sprejetju nove gruzijske ustave, je v bližini razneslo avto-bombo. Sevardnadze je bil le lažje poškodovan. sa, ne pa za vedno. Poleg tega ruandski begunci ne kažejo pripravljenosti, da bi se vrnili v domovino, in prav to je zaCelo skrbeti zairsko vlado. Begunci namreC nimajo zaposlitve; večina le obupuje nad lastno usodo in ni pripravljena delati. Kaj pa bo z njimi Cez nekaj let? Ni namreC države, ki bi se lahko uspešno spopadla s problemom, kako zaposliti nekaj deset tisoC brezposelnih, ko pa ne more zaposliti niti vseh svojih državljanov. Čez Cas bo pomoč bogatejših držav presahnila in takrat bodo ruandski begunci padli na ramena Zaira, Burundija in Tanzanije. Ko so zairske oblasti pred nekaj dnevi pregnale približno 15 tisoč beguncev in pri tem javno izrazile zahtevo, naj se vsi begunci vrnejo tja, od koder so prišli, so se predstavniki UNHCR prestrašili, da bo prišlo do množičnega izganjanja beguncev iz Zaira in drugih držav, ki mejijo na Ruando. Sklicali so srečanje v Ženevi, za primer, da bi se pogajanja izjalovila, pa so organizirali tudi obsežno akcijo v begunskih centrih, kjer so pozivali ljudi, naj se vrnejo domov. Na grozo predstavnikov Rdečega križa in Združenih narodov je bil odziv na to »prepričevalno« akcijo izredno slab. V taboru Mugunga v bližini zairskega mesta Goma se je od 150 tisoC beguncev za vrnitev v domovino javilo le šest oseb. Predstavniki ZN se bojijo, da zairska vojska načrtuje, po kakšnem ključu ho začela izganjati begunce; oblasti se namreč bojijo upora. : i PE' Begunci plemena Hutu (Telefoto: AP) Množični morilci se ne kesajo KASHUSHA - V taborišču Ka-shusha zatrjujejo, da sicer nasprotujejo nadaljnjemu prelivanju krvi v Ruandi, ne bodo pa se opravičili zaradi pokola milijona manjšinskih Tutsijev in zmernežev med Hutuji pred enim letom. V taboriščih Kashusha in Inera v Zairu prebiva približno sto tisoC Hutujev oziroma desetina vseh hutujskih beguncev, ki so po genocidu in državljanski vojni pobegnili v Zair. V taboriščih živi tudi poseben razred beguncev. Mnogi od njih so pripadniki gibanja Interahamvve, ki jih krivijo za množične pokole, ali nekdanji državni uslužbenci, ki so zbežali, ko je julija leta 1994 zmagala tutsij-ska Ruandska domoljubna fronta (RPF). Vedo, da bi jih v primeru vrnitve v domovino obsodili, vendar za svoja dejanja nočejo prev- zeti krivde. »Ali se kesamo zaradi prelivanja krvi? Ali bi se morali opravičiti? Mislim, da ne. Vse to se je dogajalo med vojno in v vojni nikoli ni mogoCe kriviti le ene strani,« je dejal diplomirani agro-nomist Ngendahana. »Koga je mogoče označiti za morilca? Ali niso tudi pripadniki RPF morili, zdaj pa se svobodno gibajo po Kigali-ju?« sprašuje letak Vrnitve v Ruando, ki kroži po Kashushi. Zair je začasno ustavil prisilni izgon hutujskih beguncev, ki ga je sprožil pred enim tednom. UNHCR je pripravljen prevzeti nadzor nad prostovoljno vrnitvijo v domovino. Njegovi predstavnild zatrjujejo, da si to želi veliko civilistov. Kljub temu je od milijona beguncev ponudbo sprejelo le dvesto ljudi, saj se po opozorilih voditeljev bojijo maščevanja tut-sijske vojske. Človekoljubne orga- nizacije poročajo, da so pripadniki Interahamvva v Kashushi in Ineri prejšnji teden organizirali obrambne skupine, ki naj bi v primeru pregona begunce branile pred zairskimi Četami. Po 19. avgustu, ko je Zair zaCel izvajati prisilni pregon beguncev v Ruando, je približno sto tisoC beguncev pobegnilo v okoliške hribe. Zairci so pred ustavitvijo operacije v Ruando odpeljali približno petnajst tisoč beguncev. Po podatkih UNHRC v domači državi z njimi sicer dobro ravnajo, vendar pa v taborišču Kashusha trdijo nasprotno. Moški, ki je želel ostati neimenovan, je pripovedoval, da so begunce na meji razdelili v skupine moških, žensk in otrok. Vse moške so po njegovem pripovedovanju zaprli ali usmrtili brez dokazov o njihovi krivdi. Manoah Esipisu / Reuter J E V E Š K ________ ■ H LEGEND Kirgizistan tisoč let po vladarju Manasu .. Douglas Busvme / Reuter TALAS - Kirgizi se lahko pohvalijo, da bo njihova nacionalna epska pesnitev, ki pripoveduje o srednjeveškem vladarju Manasu, letos dopolnila okroglih tisoč let. K legendarnemu Manasu, ki je menda pregnal sovražna plemena in omogočil razpršenim skupinam Kirgizov, da so se združili, se ljudje vračajo tudi danes, ko je gorska državica, v kateri živi približno 4, 5 milijona prebivalcev, že štiri leta samostojna. »V težkih časih, ki smo jih preživljali po razpadu Sovjetske zveze, je bilo zelo pomembno, da smo dvignili nacionalno zavest. To je bilo najlažje doseči tako, da smo v ljudeh prebudili spomin na naše pogumne prednike. Zato sem že prvo leto po odcepitvi določil datum, ko praznujemo obletnico nastanka našega najveCjega kulturnega spomenika,« pripoveduje kirgi-zistanski predsednik Askar Akajev. »Poleg tega so vrednote, za katere se je pred tisoč leti boril Manas, pomembne tudi danes. Temno komunistično preteklost in hude Čase, ki so sledili padcu sovjetskega režima, bomo najlažje pozabili, Ce bomo živeli v slogi in prijateljstvu, Ce se bomo zavedali, kaj pomeni imeti svojo lastno državo - za vse to pa se je že pred davnimi Časi boril Manas.« V Čast svojemu legendarnemu junaku v Času od 25. do 31. avgusta Kirgizi vsako leto priredijo Manasov festival, ki so ga skušali uveljaviti že v preteklosti, vendar je sovjetska oblast, natančneje Stalin, prireditev prepovedala, češ da poudarja poganstvo in kaže na primitivnost ljudstva. Stalinova uredba je ostala v veljavi vse do leta 1991, ko je postal Kirgizistan suverena država in so sovjetski zakoni prenehali veljati. Zanimivo je, da je ep prehajal iz roda v rod po ustnem izročilu vse do leta 1920, ko je eden od jezikoslovcev menil, da bi bilo škoda, Ce bi tako star kulturni spomenik za vedno poniknil v pozabo. Kljub temu je Manasov mit še vedno živel med ljudstvom in legenda se je še naprej prenašala iz roda v rod. Pravljičar Sajakbaj Karalajev, ki je umrl leta 1971, je menda znal na pamet različico epa s 530 tisoC verzi, kar je dvajsetkrat veC verzov, kot jih imata Homerjevi Odiseja in Iliada skupaj. Karalajev je menda ep pripovedoval tri dni in tri noCi. Na festivalu danes žal ni nikogar, ki bi znal celoten ep na pamet, zato prireditelji najamejo več pripovedovalcev, od katerih vsak pove samo del obsežne pesnitve. Eden od letošnjih nastopajočih je tudi Urkaš Mambetalijev, ki že leto dni vadi, da bi s svojo pripovedjo o boju med Manasom in sovražnimi plemeni pritegnil pozornost obiskovalcev. »Ce je pripovedovalec dober, pritegne pozornost poslušalcev do te mere, da se zdi, kot da jih je uročil. Meni se je to prvič zgodilo lani, občutek je enkraten: trema izpuhti, jezik teCe sam od sebe, jaz pa se lahko z mislimi vrnem za tisoč let v preteklost.« Manas ni le zgodba; za veliko ljudi sta Manasov pogum in plemenitost življenjska filozofija, nekateri v mitu vidijo zgodovino, drugi pa trdijo, da ima celo versko veljavo. Kljub temu je kar nekaj ljudi, ki se sprašujejo, kako lahko Kirgizi trdijo, da je ep o Manasu star tisoC let, Ce se je vendar vse do 20. let dvajsetega stoletja prenašal iz roda v rod z ustnim izročilom. Zgodovinar Terobek Otarbajev trdi, da je Manas zgodovinska osebnost, saj naj bi obstajali dokazi o tem, da je umrl leta 23, in sicer v starosti 52 let. Njegovemu mnenju nasprotuje skupina šestih zgodovinarjev in arheologov, ki trdijo, da so prvi pisni dokazi, na temelju katerih je mogoCe trditi, da je prišlo do združitve Kirgizov, nastali šele v 15. stoletju. Prav zato najvidnejši kirgizi-stanski pisatelj Cingiz Ajtmatov pravi: »Manas je treba razumeti predvsem kot zgodovinsko pripoved. S tem se namreč izognemo vsem ugibanjem in morebitnim kritikam. Menim tudi, da je treba v epu iskati druge kva- litete, ne pa ugibati, ali je legendami junak res kdaj obstajal ali ne. Veliko bolj je namreC pomembna literarna vrednost epa, v katerem se odražata tudi filozofija in religija.« Letos so v kirgizistanski prestolnici Biškek z neverjetno hitrostjo zgradili Manasovo vas, v kateri se bo letošnji festival uradno zaCel, konCal pa se bo v zahodnem delu države, natančneje v mestu Talas, kjer naj bi bil po legendi Manas pokopan. V Talasu so zato obnovili grobnico iz 14. stoletja, v kateri naj bi domnevno počivali posmrtni ostanki legendarnega vodje. V bližini so postavili tudi oltar, na katerem bodo bogovom po starodavnih običajih žrtvovali živino, zgradili pa so tudi areno, v kateri bodo potekala različna tekmovanja - od ježe do boja za zaklano ovco, ki poteka približno tako kot vlečenje vrvi. Pričakujejo, da se bo letos festivala udeležilo petnajst tisoC ljudi, ki bodo lahko zadovoljili tudi svoje religiozne potrebe. »Povedal sem že, da ima praznovanje tisočletnice Manaso-vega epa tudi religiozen pomen, zato smo na obrobju Bi-škeka postavili Manasovo duhovno središče, v katerim stoji velika piramida. Ta predstavlja štiri glavne svetovne religije, ki se iztegujejo proti enemu samemu vrhu - Bogu,« je še povedal predsednik Akajev. 6000... ... Srbov je po hrvaški Nevihti ostalo na območju nekdanje kninske Krajine, približno 115 tisoč pa jih je pobegnilo v Bosno in Srbijo. Te podatke je včeraj na tiskovni konferenci predstavil podpredsednik hrvaške vlade Ivica Kosto-vič, ki je dodal, da so hrvaški vojaški poveljniki načrtovali akcijo tako, da bi bilo cim manj žrtev med civilnim prebivalstvom. Kostovid je povedal tudi, da svetovni mediji navajajo napačne statistične podatke o Nevihti. Po njegovih podatkih naj bi na srbski strani padlo 526 ljudi, od tega 116 civilistov in 402 pripadnika srbskih paravojaških enot, deset trupel pa morajo še identificirati. Na hrvaški strani je padlo 211 vojakov, med srbskim obstreljevanjem hrvaških mest pa je življenje izgubilo še 42 civilistov, od tega štirje otroci. Kostovid je poudaril tudi, da hrvaška vojska ni preganjala srbskega prebivalstva. Po njegovih besedah so množične selitve kninskih Srbov zakrivile srbske paravojaške enote. Hrvaška vojska je zajela tudi 907 srbskih vojakov, od katerih so jih 197 že izpustili, ostali pa so še vedno v preiskovalnem priporu. . : I ■■■■■■■■■■ I SREČANJE DINI-KOHL Dovolj krvi v Bosni! STRESA (dpa) - Nemški kancler Kohl in italijanski premier Lamberto Dini sta ostro obsodila topniški napad na Sarajevo, v katerem je v ponedeljek umrlo skoraj 40 ljudi. Srbski napad na Sarajevo sta označila kot zločin in barbarsko dejanje. Na včerajšnjem zaključku medvladnih pogovorov v Stresi sta Kohl in Dini pozvala k nadaljevanju prizadevanj za mirno rešitev bosanskega spora. Dejala sta, da na mednarodno skupnost ne smejo vplivati tisti, ki skušajo preprečiti miroljubno rešitev. Kancler Kohl je pred zbranimi novinarji izrazil mnenje, da so Srbi odgovorni za ta »straSen zločin«. Hkrati je pozval Združene narode, naj takoj sprejmejo odločitev o primernem odgovoru na to srbsko dejanje. Položaj na območju nekdanje Jugoslavije je bil poleg evropske denarne unije glavna tema enodnevnih pogovorov, katerih sta se udeležila tudi Klaus Kinkel in Su-sanna Agnelli. Nemški kancler Kohl je potrdil, da se o položaju v nekdanji Jugoslaviji namerava pogovarjati tudi z ruskim predsednikom Jelcinom prihodnji konec tedna v Moskvi. Po njegovem mnenju je najpomembnejše to, da bi se predsedniki Hrvaške, Bosne in ZR Jugoslavije »usedli za skupno pogajalsko mizo«. Kohl je vnovič poudaril, da »Nemčija na nobeni ravni, niti na gospodarski, ne bo pomagala, Ce bodo na koncu nagrajeni agresorji«. Poleg tega se je zavzel za to, da bi beguncem z območja nekdanje Jugoslavije »pomagali na njihovem ozemlju«, Čeprav bi to bilo dražje, kot Ce bi jih sprejeli v evropskih državah. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je pred pogovori z italijansko kolegico Susanno Agnelli obiskal nemške vojake v italijanskem oporišču Piacenza. Susanna Agnelli je potrdila svojo udeležbo na mednarodni konferenci o islamu, ki jo je Kinkel sklical v sredini novembra v Bonnu. MORILSKA GRANATAH Topniška granata, ki je v ponedeljek zadela eno od najprometnejših sarajevskih ulic, je zahtevala toliko življenj predvsem zato, ker jo je razneslo v pozidanem naselju, kjer so se ubijalski drobci in uničujoči udarni valovi odbijali od hišnih zidov. km Ul. maršala Tita N SARAJEVO Na Sarajevo je verjetno padla 120-milimetrska granata jugoslovanske proizvodnje. Ob eksploziji se jekleno ohišje razleti na tisoče drobnih koščkov, ki so lahko drobni kot prah, lahko ^ pa dosežejo tudi premer 2,5 centimetra. , Granato so izstrelili © \ S položaja, južno od mesta Ulica maršala Tita Ce bombo raznese v razmeroma zaprtem prostoru, kot je na primer ulica, se udarni valovi in drobci granate odbijajo od zidov, poleg šrapnelov pa letijo po zraku tudi smrtonosni koščki ^ betona in stekla. Doseg udarnega vala « ! Smrtonosni doseg udarnega vala. | Domet j 1 šrapnelov. . in drugih | trdnih delcev i 70 m 45-50 m 40-50 m Eksplozija granate, ki je februarja leta 1994 padla na tržnico in ubila 68 ljudi: Granato je razneslo nekoliko nad zemljo, približno v višini, kjer so ljudje najbolj ranljivi. i • * !, Območje smrtonosnega ’ delovanja šrapnelov 35 m Eksplozija granate, ki je v ponedeljek padla na Ulico maršala Tita in ubila 37 ljudi: Granato je razneslo ob stiku s tlemi. Nekaj uničujoče energije se je sprostilo tudi v smeri tal. I I Smrtonosni domet: 45-50 m Doseg udarnega vala: 70 m Smrtonosni domet: 35 m Doseg udarnega vala: 40-50 m Med eksplozijo ubija tudi zračni pritisk, imenovan udarni val. Ljudje, ki se znajdejo zunaj njegovega smrtonosnega dosega, vendar so še vedno znotraj njegovega dosega, krvavijo iz nosu in ušes, včasih pa jih zadane tudi kakšen šrapnel. BOSNA / ODZIVI NA POKOL V SARAJEVU Skupina za stike je podprta napad na Šibe V Jadran je znova priplula letalonosilka Theodore Roosevelt SARAJEVO, PARIZ (Reuter, dpa) - Skoraj ves svet je včeraj obsodil »nedopustno barbarsko ravnanje« bosanskih Srbov, potem ko so jim predstavniki ZN v Sarajevu dokazah krivdo za pokol na tržnici bosanske prestolnice. Predstavniki velikih sil so si včeraj sicer moCno pri-zadevah, da bi ohranili mirovni proces v nekdanji Jugoslaviji pri življenju, kljub temu pa so bosanskim Srbom zagrozih z ostrimi povračilnimi ukrepi. Predstavniki skupine za stike so se zaradi zahtev vojaških poveljnikov ZN v Sarajevu po takojšnjem napadu na Karadžičeve zločince v Parizu sešli na izrednem sestanku. Z zahtevami po kaznovanju Srbov je v francosko prestol- nico prispel tudi bosanski predsednik Alija Izetbego-vič. »Zahtevamo, da se enote za hitro posredovanje ali Nato odzovejo na zločin,« je Izetbegovič izjavil pred kosilom z Jacque-som Chiracom. »Bosanska javnost zahteva, naj se umaknemo iz mirovnega procesa, Ce nam mednarodna skupnost ne more zagotoviti miru,« je postavil posredni ultimat ameriškim posrednikom. Skupina za stike je nato soglasno podprla takojšnjo in odločno akcijo proti Srbom, Chirac pa je Izetbe-goviCu zagotovil, da bo mednarodna skupnost poskrbela za varnost na sarajevskem letališču. Takoj za tem se je v Jadransko morje vrnila letalonosilka Theodore Roosevelt. Na krovu je najmanj 36 letal F-18 in 14 letal F-14, ki so zvečer že poletela nad Sarajevo. V napadu se jim utegnejo pridružiti tudi britansko-francoske enote za hitro posredovanje s 155-milimetrskimi havbicami in raketnimi sistemi, ki lahko cilj uničijo tudi z razdalje 30 kilometrov. Srbi se vseh groženj niso ustrašili. Predstavnik vlade s Pal Momcilo Kraji-šnik je »pozdravil« ameriško mirovno pobudo, na Sarajevo pa je padla še ena granata, ki je ubila otroka in dve osebi. VOJVODINSKI MADŽARI SPREJEMAJO KNINSKE BEGUNCE Mačehovski odnos Srbije do rojakov Srbski begunci so se v Bački nasilno vselili tudi v trideset praznih madžarskih hiš BOGOJEVO, GOMBOS - Vojvodinska vas, ki jo Srbi imenujejo Bogojevo, Madžari, ki so v večini, pa Gombos, je od Donave in osrednje Slavonije oddaljena le dobra dva kilometra. V zadnjem Času se je vanjo zateklo veliko srbskih beguncev iz Hrvaške. V Vojvodini je po razpadu av-stro-ogrskega imperija vzdolž Donave in na severu pokrajine ostalo od 300 do 400 tisoč Madžarov. Na križišču osrednje vaške ceste visi pred vrati prazne trgovine zastava Rdečega križa. Izložba je polepljena z obvestili v madžarskem in srbskem jeziku, ki ljudi pozivajo, naj prispevajo hrano in oblatila za begunce ter napišejo naslov hiše, ki so jo pripravljeni oddati ali prodati. V trgovini sedi dekle, ki vodi različne sezname. Pomagajo ji vaški fantje, prostovoljci, ki so priskočili na pomoč krajinskim beguncem. Veliko se jih je pred napredovanjem hrvaške vojske v začetku avgusta zateklo v te vojvodinske kraje. V Bogojevo/Gombos ljudje se vedno prihajajo, Čeprav so nekateri zaradi bližine meje raje odšli drugam. V vasi je sprva živelo 53 begunskih dru- žin, zdaj jih je 46. »Beguncem smo pomagali bolj kot prebivalci sosednje vasi, kjer živijo večinoma Srbi,« je ponosno povedal predsednik odbora za sprejem beguncev Sorfozo Ferencz, ki je tudi dan občinskega sveta in predstavnik Demokratične stranke vojvodinskih Madžarov (VDMK). »S pomočjo vaščanov za zdaj še lahko nahranimo begunce,« je povedal ter pokazal na vreCe krompirja, Čebule, fižola in moke, ki so jih prinesli ljudje. »Pomoči mednarodne skupnosti nismo dobili, zato najbolj primanjkuje zdravil.« Na vprašanje, zakaj si tako prizadevajo pomagati beguncem srbske narodnosti, ki pravzaprav ogrožajo madžarsko skupnost (leta 1991 so bile iz bližnjega naselja pregnane madžarske družine), je Ferencz odgovoril: »Seveda smo naleteli na težave in to smo na sobotnem sestanku stranke VDMK tudi poudarili, vendar gre tokrat za Človekoljubno dejanje: raje sem na strani tistih, ki nudijo pomoč, kot tistih, ki so jo deležni. Seveda si ne želimo, da bi prišleki za vedno ostali tu. Stranka si prizadeva, da bi vaščani madžarske narodnosti ostali, zato nasprotujemo‘srbizaci-ji‘etnicnih Madžarov.« Povedal je, da so nekateri begunci s pomočjo oboroženih pripadnikov Srbske radikalne stranke v vasi na zahodu Backe vdirali v hiše, predvsem prazne, last ljudi, ki so na začasnem delu v Nemčiji. Potem ko so vaščani obvestili predstavnike stranke vojvodinskih Madžarov, je posredovala policija, in devet nasilno vseljenih begunskih družin se je moralo izseliti. V šestih še vedno živijo begunci, ker so se las- tniki strinjali, da begunci lahko ostanejo. »V Backi so se begunci nasilno vselili približno v trideset hiš, zato razmer v madžarskih vaseh ne kaže primerjati s hrvaškimi, saj so bili iz treh sremskih vasi 9. avgusta pregnani vsi Hrvati. Policija je prišla prepozno,« je povedal Ferencz.Na vprašanje, zakaj visijo na oglasni deski pozivi ljudem, naj prodajo svoje imetje, je odgovoril: »V 70. letih je tu živelo 3000 ljudi, zdaj jih je le dobra polovica. Ker ni dovolj dela za vse, so mladi odšli v mesta ali na delo v Nemčijo. Ostali so večinoma stari, od katerih bi mnogi radi živeli z otroki, zato so pripravljeni prodati hiše, kar je povsem razumljivo. Naj vas izumre?« Lokalni predstavniki Rdečega kriza so že sestavili seznam 400 gospodinjstev, ki so v primeru spopadov v osrednji Slavoniji pripravljena sprejeti begunce. Dimitri Kochko / AFP Sreda, 30. avgusta 1995 SVET FRANCOSKI JEDRSKI PROGRAM Dan X vse bliže Vsak napovedan poskus bo francoske davkoplačevalce stal okrog sto milijonov frankov PAPEETE - General Paul Vericel, poveljnik francoskega jedrskega centra na atolu Mururoa, je povedal, da se bliža dan jedrskih poskusov, ki bodo po napovedih francoskih jedrskih strokovnjakov dosegli moč 150 kiloton. »Nobenega dvoma ni, da bomo kmalu izvedli prvi poskus. Kot smo načrtovali, jih bomo začeli izvajati po 1. septembru,« je v telefonskem intervjuju potrdil Vericel. V ponedeljek je snemalec televizijske družbe Reuter v eni od lagun na atolu Mururoa posnel urjenje kajaka-šev, ki nameravajo s svojo navzočnostjo onemogočiti francoske jedrske poskuse. Predsednik Chirac je junija napovedal, da bodo po- skuse začeli izvajati septembra, Vericel pa natančnega datuma ni hotel izdati. »Gre za skrbno varovano skrivnost,« je povedal. Predstavniki francoskega atomskega inštituta so povedali, da bo le prvi poskus vojaškega značaja, drugi pa bodo imeli moč od deset do nekaj ducatov kiloton. Francozi bodo po izjavi Marca Launoisa, S KROVA MV GREENPEACE Francoska mornarica lovila helikopter Greenpeacea JU2NI PACIFIK, 28. avgust 1995 - Helikopter francoske mornarice je včeraj več kot uro zasledoval Greenpeaceov helikopter, ki je preletaval območje, kjer namerava Pariz kmalu izvesti jedrske poskuse. Zasledovanje se je začelo kmalu po tem, ko je mali rdeči Greenpeaceov helikopter z imenom Tweety zgodaj zjutraj poletel s krova protestne ladje MV Greenpeace. Ta je do atola Mururoe priplula v nedeljo pozno ponoči. Greenpeaceov helikopter je preletaval skupino petih ladij s protestniki, ki so plule približno dvajset morskih milj od otoka. Takoj zatem se je iz francoske bojne fregate, ki z razdalje nadzomje plovila protestnikov, dvignil vojaški helikopter. »Zanimalo nas je, kaj bodo naredili,« je pilotinja ekologov Paula Hucklebeiry odgovorila na vprašanje, ali je morda želela preizkusiti vojaški odziv Francozov. »Takoj ko vidijo, da vzleta naš helikopter, v zrak pošljejo tudi svojega,« je izjavila s poveljniškega mostu 52-metrske ladje MV Greenpeace, največjega plovila, ki ga premorejo ekologi. Tweety je vzletel predvsem zato, da bi posnel ladje protestnikov, ki naj bi bile predhodnica veliko številčnejše flote. Huckleberryjeva je ne- davno pilotirala isti helikopter nad Severnim morjem, ko so ekologi preprečili potopitev naftne ploščadi Brent Spar. Francoske oblasti so Greenpeace opozorile, da se atolu Mururoi in bližnjemu otoku Fangataufa ne smejo približati bolj kot na dvanajst morskih milj. Vendar ekologi na krovu MV Greenpeacea že pripravljajo načrt za vdor flote v prepovedane vode in preprečitev jedrskih poskusov. »V glavnem že vemo, kaj bomo storili,« je izjavil krmar Mavričnega bojevnika Jon Castle. »Uskladiti moramo le še podrobnosti. Prepričan sem, da nam bo uspelo pokvariti Chiracove načrte.« Mark Benedich / Reuter namestnika direktorja vojaškega oddelka atomskega inštituta, preizkusili bojno glavo rakete TN75, s katero nameravajo prihodnje leto opremiti nove modele podmornic. »Poskus bomo izvedli z običajno količino razstreliva,« je povedal La-unois. Člani francoske komisije poudarjajo, da ne pripravljajo izdelave nove vrste manjšega jedrskega orožja; Francija želi le orožje »enake uničevalne zmogljivosti« kot nekatere druge države. Francoski inženirji zagotavljajo, da želijo z napovedanimi poskusi potrditi francosko jedrsko zmogljivost. Čeprav je dan prvega poskusa največja skrivnost, strokovnjaki poudarjajo, Francoski vojak jadra na deski pred obalo Mururoe (Telefoto: AP) da bodo naslednje poskuse izvedli po najmanj tritedenskem premoru. »Po napovedanih poskusih ne bomo izvajali novih. Izdelali bomo jedrsko orožje, ki bo manj občutljivo na tehnološke vplive, zato bo izredno zanesljivo,« je dodal. V ponedeljek je s francoskimi vojaškimi letali na Mururoo pripo- Hirošima na Montmartru PARIZ - Največja japonska opozicijska stranka je včeraj v vodilnem francoskem dnevniku Le Monde na celi strani objavila oglas, na katerem je hirošim-ske ruševine prestavila na vrh hriba Montmartre nad elegantnimi pariškimi bulevarji. Kratko sporočilo Franciji: Ce boste jedrske poskuse v Pacifiku nadaljevali, si boste zapravili spoštovanje Japonske. »Francijo, državo svobode, umetnosti, odlične kuhinje in mode, ljubi veliko Japoncev. Zdaj jih obnovitev jedrskih poskusov sili k premisleku o podobi Francije,« se je glasil oglas konservativne japonske stranke Sinšinto. »Ste že razmislili o ekoloških posledicah za atol Mururoa v čudovitem južnem Pacifiku? Zdaj si poskusite predstavljati, da bi jedrske poskuse izvedli v vasem mestu.« Francija je z napovedjo osmih jedrskih poskusov, ki naj bi jih izvedli od septembra do maja, po svetu sprožila val protestov. Razumljivo je, da so zaradi bližine Francoske Polinezije največje ogorčenje izrazile predvsem države Azije in južnega Pacifika. (Reuter) KAJ POČNEJO NEKDANJI EVROPSKI KOMISARJI ■ Življenje po Bruslju BRUSELJ - Italijanski evropski komisar Carlo Ripa di Meana je dokazal, da je pozabil na pomen besede diplomacija, ko, se je po osmih letih službovanja v Bmslju vrnil v italijansko notranjo politiko. Ripa di Meana, ki je zdaj vodja italijanskih zelenih, je prišel v središče diplomatske pozornosti, ko je njegova žena na francoskem veleposlaništvu v Rimu ob proslavljanju 14. julija, francoskega državnega praznika, razvila zastavo Greenpeacea. Vsi nekdanji komisarji pa ne živijo tako razgibano kot Ripa di Meana. Vodilni možje evropske birokracije, ki po vrnitvi iz Bruslja kaj kmalu pozabijo na ideal skupnega trga brez vsakršnih ovir, verjetno sploh niso sanjali, da bodo postali najbolj tržen evropski proizvod. Ce se nekdanji najvišji evropski uslužbenci ne vrnejo domov, da bi pomagali reševati domače politične in gospodarske težave, potem zagotovo najdejo svoje mesto v upravnem odboru katere od evropskih bank ali letalskih družb, ki ne poznajo nacionalnih meja. Drugi odprejo lastna podjetja in se ukvarjajo s svetovanjem ali priložnostnim delom za velike mednarodne oiganizacije. Le redki se odločijo, da se bodo upokojili in v miru uživali pokojnino. Jacques Delors sicer ni postal francoski predsednik, toda odkar je lani zapustil mesto predsednika Evropske komisije, mu različne kadrovske službe pošiljajo ponudbe za najrazličnejša delovna mesta. Sprejel je le mesto predsednika komisije za izobrazbo 21. stoletja, ki mu ga je ponudil Unesco. Drugi pomemben mož nekdanje Evropske komisije je bil Nemec Peter Schmidhuber, ki je bil zadolžen za proračun EU, danes pa je član upravnega odbora nemške Bundesbank. Politični opazovalci pravijo, da je to nagrada za dolgoletno zvestobo vladi v Bonnu. Emma Tucker, Financial Times Znan je tudi primer nekdanjega irskega komisarja Petra Sutherlanda, ki je postal generalni direktor Gat-ta. Sposobni Irec je danes predsednik upravnega odbora Goldman Sachs International and Allied Irish Banks. Nekdanja komisarka za sociahe zadeve, Grkinja Vasso Papandreou, članica vladajoče socialistične stranke, je zavrnila vse ministrske ponudbe vladajočih socialistov v Grčiji »kot premalo pomembne za politika njenega kova«. Predhodnik Neila Kinnocka v Bruslju Bruce Millan se je tiho umaknil iz visoke politike. »Ne zanimajo me ponudbe velikih bank in mednarodnih podjetij,« je povedal Millan na svojem domu v Glasgovra. Želi si le mimo upokojensko življenje na Škotskem, zato je celo zavrnil mesto v zgornjem domu parlamenta. Tako je postal prvi britanski evropski komisar, ki je zavrnil to častno mesto. Nasprotno pa je vikont Etienne Davignon, belgijski komisar, zadolžen za industrijo, takoj po odhodu iz Bruslja postal generalni direktor združenja največje francoske komercialne banke Societe Gtinerale de Belgkjue. »Po osmih letih v Evropski komisiji mi je to delo povsem odveč,« je poudaril nekdanji belgijski komisar, ki je prepričan, da je osem let dela v komisiji dovolj, da se ti izpolnijo vse želje po bolečini in stiskah. Tudi za Willyja de Clerga, prav tako nekdanjega belgijskega komisarja, hkrati pa še poslanca v Evropskem parlamentu in predsednika upravnega odbora belgijskega kemičnega koncema UCB, velja isto. De Clerg je poleg vsega še član upravnega odbora Royal Belge, belgijske zavarovalne družbe. »Podjetja mislijo, da jim lahko zelo pomagaš, vendar Evropa v zadnjem času premore ogromno pravnikov, ki o bruseljskem ustroju vedo veliko več kot mi,« je za- ključil de Clerg. In kako ravna s svojimi nekdanjimi evropskimi komisarji Velika Britanija - država, ki najbolj dvomi o koristnosti Evropske unije? Roy Jenkins je zapustil Evropsko komisijo, da bi se pridružil ustanoviteljem nove socialnodemokratske stranke in postal rektor oxfordske univerze, medtem pa je postal še lord Jenkins HiHheada. Na Oxfor-du, natančneje na St. Anthony’s Collegeu, je zaposlen tudi Ralf Dahrendorf, ki je bil prav tako član Evropske komisije. Tudi za lorda Tugendhata, ki je bil komisar v sedemdesetih letih, je bilo osem let službovanja v Bmslju dovolj. Zdaj je predsednik družbe Abbey National in direktor Eurotunnela. »Bruselj je izvrsten, razširi ti duhovno obzorje, osem let pa je vendarle dovolj, da si človek spet zaželi domov,« je povedal britanski lord. In drugi? Antonio Cardoso e Cunha, ki je bil prvi portugalski komisar, zdaj vodi priprave na Expo 98 v Lizboni. Christiane Scrivener, edine Delorsove francoske kolegice v Bmslju, ne zanima nobena ponudba. Gaston Thom, luksemburški predsednik Evropske komisije v začetku osemdesetih let, je zdaj generalni direktor CLT, velike luksemburške medijske hiše. Nekdanji danski komisar Henning Chrisophersen opravlja svetovalne posle v Bmslju. Rainero Vanni D'Archirafi, Id je bil znan uživač, je lani zapustil Bruselj in postal italijanski veleposlanik v Španiji. Španski komisar Abel Matutes, lastnik polovice Ibize, je postal poslanec v Evropskem parlamentu. Dvajset sedanjih evropskih komisarjev verjetno še ne razmišlja o življenju po Bmslju, vendar je nekaj let službovanja v tem mestu lahko izjemno donosno početje, kar so nazorno pokazali njihovi predhodniki. tovala skupina strokovnjakov za jedrsko energijo, predstavniki vojske in komandosi. Francoski predstavnik v Papee-tu Jean Lichere je povedal, da je med 1500 do 2000 ljudmi na Mururoi približno 500 do 600 inženirjev, tehnikov in zaposlenih. Vsak napovedan jedrski poskus bo stal okrog sto milijonov francoskih frankov (20 milijonov dolarjev), znanstveniki pa bodo njihove učinke proučevali več kot leto dni. »Nekatere rezultate bodo zbrali že nekaj dni po končanih poskusih, vendar bodo učinke poskusov znanstveniki zbirali in proučevali vse leto,« je povedal Barthoux. Michael Perry / Reuter PORTRET Jean Arfhuis, proevropski centralist PARIZ - Novi francoski minister za finance in gospodarstvo Jean Arthuis, ki že opravlja funkcijo ministra za ekonomski razvoj in načrtovanje, je proevrop-sko usmerjen centralist, ki je doslej veljal predvsem za strokovnjaka za proračunsko politiko. Petdesetletni Arthuis je goreč zagovornik Evropske unije in dolgoletni sodelavec predsednika Jacquesa Chiraca, do mesta vodilnega oblikovalca ekonomske politike pa mu je pomagal nepričakovani odstop predhodnika Alaina Madelina po sporu s premieram Alainom Juppejem. Prvi Arthuisov izziv bo pomoč Juppejevi vladi pri prednostni nalogi znižanja nezaposlenosti v državi. Kot član Stranke socialdemokratične sredine, ki je del francoske desno-sredinske koalicije, Arthuis velja za reformatorja. Pri zmanjševanju nezaposlenosti se zavzema za znižanje davkov in drugih državnih izdatkov, ki si jih podjetja nakopljejo pri zaposlovanju delavcev. Nekoč je bil član senatnega finančnega odbora in nekaj let je porabil za preučevanje tem, ki jih bo zdaj upravljal, vključno s proračunsko reformo, politiko lastninjenja in preprečevanjem zapiranja delovnih mest v francoski industriji. S svojo resno in zadržano naravo predstavlja pravo nasprotje Madelinu, ki je znan po odkritosti, zajedljivosti in prepirljivosti. Študij je končal kot zaprisežen računovodja in med Chiracovim mandatom ministrskega predsednika je v letih 1986-88 opravljal funkcijo namestnika ministra za potrošniško blago. Zanimivo je, da je Arthuis med predsedniško kampanjo podprl Chiracovega konservativnega tekmeca, takratnega premiera Edouarda Balla-durja. Zmagal je Chirac in že naslednji dan je bil Arthuis imenovan za ministra za ekonomski razvoj in načrtovanje. Dosedanjo funkcijo bo opravljal tudi po zamenjavi Alaina Madelina. Jean Arthuis se je rodil 7. oktobra 1944 v Saint-Martin-du-Boisu v osrednji Franciji. Študiral je politične vede in ekonomijo, politično kariero pa je začel pri sedemindvajsetih letih kot župan mesta Cha-teau-Gontier v zahodni Franciji. Sedež v senatu si je pridobil dvanajst let pozneje, vendar je že po treh letih parlament zapustil zaradi prevzema prve funkcije v kabinetu. V senat se je vrnil po obnovitvi moči levice leta 1988. Yann le Guemigou / Reuter ____TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA_ Poškodba gležnja ustavila Ivaniševiča Izpadla tudi Ferreira in Gaudenzi - Seleševa uspešno pričela, Grafova pa se je namučila Ivaniševiču je na pomoč priskočil njegov nasprotnik NEW YORK - Hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič tako kot lansko leto tudi letos ne bo nastopil v drugem krogu odprtega prvenstva ZDA v Fleashing Meadowu. Sesti nosilec je namreč v prvem krogu pri vodstvu 6:4, 6:2, 3:6 in 1:3 zaradi poškodbe gležnja predal srečanje Novozelandcu Brettu Stevenu. Uspešnejša je bila Monika Seleš, ki je brez težav s 6:3 in 6:1 premagala Romunko Ruxandro Dragomir. Vrnitev Seleševe na odprto prvenstvo ZDA je spremljalo kar 17.000 gledalcev. Dvakratna zmagovalka tega turnirja je imela nekaj težav le na začetku srečanja, čemur je bila po njenem mnenju botrovala nervoza. V drugem nizu je Romunki prepustila le 14 točk in na koncu zanesljivo zmagala. Brez težav je zmagala tudi branilka naslova Arantxa Sanchez Vicario, ki je s 6:1, 6:1 premagala Romunko Catalino Cristeo. Precej se je v svojem prvem nastopu proti Juž-noafriCanki Amandi Coet-zerjevi namučila Steffi Graf. V prvem setu je Nemka naredila kar trideset neforsiranih napak. Po tie breaku je izgubila prvi set, v katerem je Coet-zerjeva že vodila s 5:2. V drugem setu je bila Grafova prepričljivo boljša, v tretjem pa se ji je pri vodstvu s 5:1 spet zataknilo, saj je predala naslednje štiri igre in zmagala šele v deseti. Pri moških je od nosilcev izpadel še deseti, Wayne Ferreira. S 7:5, 7:6 (7:5) in 6:1 ga je premagal 109. igralec sveta Francoz Jerome Golmard. Proti Švicarju Rossetu je izgubil tudi Italijan Andrega Gaudenzi, Agassi pa je rojaku Sheltonu prepustil le šest iger. Američanko Marianne Werdel-Witmeyer so na letni skupščini Zenske teniske zveze WTA izvolili za predsednicoo tega združenja. Sedemindvajsetletna še aktivna igralka, ki je na 24. mestu jakostne lestvice, je tako nasledila svojo rojakinjo Martino Navratilovo, ki po enem letu uradovanja ni več kandidirala. Izidi 1. kroga moški: Korda (Ceš) - Matsuoka (Jap) 7:6 (7:4), 6:7 (4:7), 6:7 (8:10), 6:5, predaja Matsuoka, Sargsian (Arm) - Joyce (ZDA) 7:6 (7:1), 2:6, 4:6, 6:3, 6:1, Golmard (Fra) - Ferreira (Jar, 10) 7:5, 7:6 (7:5), 6:1, Becker (Nem, 4) - Lopez-Moron (Spa) 6:1, 6:0, 6:3, Arriens (Nem) - Kučera (Sik) 6:4, 7:6(7:31, 6:2, Krickstein (ZDA) - Roux (Fra) 3:6, 6:3, 6:1, 3:6, 6:4, Nestor (Kan) - Olhovski (Rus) 6:3, 6-4, 3:6, 6:1, Marques (Por) - Bhupathi (Ind) 6:7 (3:7), 7:5, 6:1, 6:3, Volkov (Rus) - Hansen-Dent (ZDA) 6:2, 6:4, 6:1, Rafter (Avs) - Reneberg (ZDA) 7:6 (7:2), 6:3, 6:4, Eltingh (Niz) - Black (Zim) 6:2, 6:2, 6:4, Corretja (Spa) -0‘Brien (ZDA) 6:4, 6:4, 6:3, Pereira (Ven) - Santo-ro (Fra) 2:6, 6:4, 5:7, 7:6 (10:8), 7:6 (7:3), E. Sanchez (Spa) - Bates (VB) 6:2, 6:2, 6:3, VVinnink (Niz) - Rusedski (VB) 7:6 (7:5), 6:4, 6:7 (6:8), 6:1, Števen (Nzl) - Ivaniševič (Hrv, 6) 4:6, 2:6, 6:3, 3:1 -predaja Ivaniševiča; Ros- set (Svi) - Gaudenzi (Ita) 6:7, 6:3, 6:1, 6:0); Furlan (Ita) - Delaitre (Fra) 6:3, 6:3, 6:1; Kafelnikov (Rus, 7) - Tarango (ZDA) 6:0, 6:4, 7:5; Agassi (ZDA) -Shelton (ZDA) 6:2, 6:2, 6:2. ženske: Hingis (Svi) -Feber (Bel) 6:2, 6:3, Singer (Nem) - Ghirardi-Rub-bi (Fra) 6:1, 6:0, Neiland (Lat) - Reinstadler (Avt) 6:2, 6:4, Gorrochategui (Arg) - Harvey-Wild (ZDA) 7:6 (7:3), 6:0, De Lone (ZDA) - Schwarz-Ritter (Avt) 7:6 (8:6), 6:2, Monami (Bel) - Martinek (Nem) 6:3, 6:0, Phebus (ZDA) - Rippner (ZDA) 6:3, 6:1, Kijimuta (Jap) -Callens (Bel) 6:1, 6:2, Sanchez Vicario (Spa, 3) -Cristea (Rom) 6:1, 6:1, G. Fernandez (ZDA) - Spir-lea (Rom) 4:6, 6:1, 7:5, Grande (Ita) - Smashnova (Izr) 6:0, 1:6, 6:4, Halard (Fra) - Dechaume-Balleret (Fra) 6:3, 6:0, Gaidano (Arg) - Rittner (Nem) 3:6, 7:6 (7:2), 6:1, Studenikova (Sik) - Courtois (Bel) 6:4, 7:6 (7:0), Gavaldon (Meh) - Farina (Ita) 7:6 (9:7), 7:6 (7:2), Sabatini (Arg, 9) -Serra-Zanetti (Ita) 6:1, 6:1, Lee (ZDA) - Schett (Avt) 7:6 (7:2), 7:6 (7:2), Sukova (Ceš, 15) - Demongeot (Fra) 6:4, 6:4, Pierce (Fra, 6) - De Svvardt (Jar) 6:4, 6:1, Malejeva (Bol, 8) -Nejedly (Kan) 6:4, 6:2, En-do (Jap) - Li (Kit) 6:2, 3:6, 6:2, Testud (Fra) - Suarez (Arg), 7:5, 6:4, Miller (ZDA) - Habsudova (Sik) 4:6, 6:3, 6:3, Watanabe (ZDA) - Nowak (Pol) 5:7, 6:2, .7:5, Seleš (ZDA, 2) -Dragomir (Rom) 6:3, 6:1, Graf (Nem) - Coetzer (Jar) 6:7, 6:1, 6:4. FUKUOKA / UNIVERZIADA Tekačica Sommaggio priborila Italiji dingo kolajno FUKUOKA - Prvi dan sporeda v lahki atletiki je Italiji na univerziadi v Fukuoki na Japonskem prinesel drugo srebrno kolajno po tisti, ki so jo plavalke osvojile v štafeti 4x200 m prosto. V teku na 5000 m jo je v času 15:34, 32 dosegla Silvia Sommaggio. Tek je osvojila Romunka Szabo, ki je na svetovnem prvenstvu v Goteborgu zasedla četrto mesto. Nivo tekmovanja ni zelo visok, če vemo, da se je Andrea Giocondi v teku na 800 m uvrstil v finale s četrtim časom, čeprav je razdaljo pretekel v skromnem času 1:48,13. V sabljaskem tekmovanju je Annaliso Ugo v četrtfinalu izločila kasnejša zmagovalka, Madžarka Nagy. Madžarski plavalni šampion Tarnaš Damy, ki se je odpovedal nastopu na evropskem prvenstvu na Dunaju, je v Fukuoki nastopil samo v mešani štafeti, a je bil skupaj s svojimi kolegi izločen že na kvalifikacijah. Madžari računajo na kolajno v vaterpolu, vendar bodo morali za vstop v polfinale premagati Italijane. Junakinja prvega dela univerzitetnih iger pa je nedvomno bolgarska ritmičarka Maria Petrova, ki je osvojila zlato koljano v vseh petih disciplinah, v treh pa dosegla najvišjo oceno - desetico. ■H KOLESARSTVO / V ESTEJU h Massimo Donati navdušil zveznega trenerja Martinija ESTE (PADOVA) - Massimo Donati je včeraj zmagal na prvi (v Esteju pri Padovi za trofejo Šanson) od treh dirk, ki bodo ta teden in bodo omogočile zveznemu trenerju Martiniju, da bo izbral reprezentante, ki bodo potovali na svetovno prvenstvo v Kolumbijo. Zvezni trener je bil včeraj predvsem zadovoljen z nastopom štirih mladih kolesarjev, in sicer Donatija, Pisto-reja, Casagrandeja in Piepolija. Martini bo sporočil imena 18 kandidatov za SP v soboto po dirki po Venetu v Trevisu. Na dlani pa je, da so gotovi potniki za Kolumbijo: Bugno, Chiappuc-ci, Casagrande, Furlan, Gotti in Pantani. VRSTNI RED V ESTEJU: 1. Massimo Donati, ki je prevozil 192 km v 4.49:12, 0 s povprečno hitrostjo 40, 248 km na uro; 2. Roberto Pistore; 3. Francesco Casagrande oba po 42 sek.; 4. Leonardo Piepoli po 43 sek:; 5. Franco Ballerini po 2:07; 6. Stefano Colage; 7. Angelo Lecchi; 8. Alberto Elli; 9. Roberto Caruso; 10. Riccardo For-coni vsi po 4:14. NOVICE Navijač umrl za posledicami pretepa RIO DE JANEIRO - Komaj 16-letni navijač Marcio da Silva je v bolnišnici v Sao Paolu podlegel poškodbam glave, ki jih je dobil v množičnem pretepu navijačev nasprotnih moštev pred desetimi dnevi. Da Silvo so udarih z lesenim kijem, po tem se ni več prebudil iz nezavesti. Navijači moštev Sao Paula in Pahneirasa so se stepli na finalu mladinskega državnega prvenstva. Palmeiras je zmagal z 1:0, nato so navijači tega kluba stekli na igrišče, da bi proslavili zmago. To je navijače domačih tako razjezilo, da so goste napadli. Pri pretepu so si mnogi pomagah z železnimi in lesenimi palicami, kamni in podobnim. Dogajanje je zabeležila tudi televizijska kamera, tako da si bodo preiskovalci pri prepoznavanju nasilnežev pomagali s posnetki. Doslej so prepoznah že več nasilnežev, ki jih čaka stroga kazen. »Te zveri morajo za rešetke in ne smejo ostati nekaznovane,« je na televiziji v solzah dejala babica nesrečnega navijača. Nogometašev brat ugrabil oč da bi mastno zaslužil eta, RIO DE JANEIRO - Lanskoletna afera v zvezi z ugrabitvijo očeta slavnega brazilskega nogometaša Romaria se počasi razpleta. Zenska, ki jo je policija aretirala zaradi sodelovanja pri ugrabitvi, je za dejanje obtožila Romarijevega brata Ronalda, ki naj bi mu pomagal še nogometašev telesni stražar. Pred svetovnim prvenstvom leta 1994 je Romaria, ki je takrat igral pri Barceloni, pretresla novica o ugrabitvi njegovega očeta Edevairja de Souze. Ugrabitelji so za Romarijevega očeta zahtevali sedem milijonov dolarjev odkupnine. Brazilska policija pa je bila učinkovita, že šest dni po ugrabitvi je de Souzo našla v nekem stanovanju, kjer je zanj skrbela Marlucia Gomes, ki so jo takrat aretirali. Po pričevanju Gomesove so ugrabitelji domnevali, da bo zahtevani denar plačala Nogometna zveza Brazilije in s tem svojemu najboljšemu nogometašu omogočila mirne priprave na SP. Slovenci že v Nottinghamu NOTTINGHAM - Slovenska slalomska reprezentanca v kajaku in kanuju na divjih vodah je že dopotovala na prizorišče svetovnega prvenstva v Nottingham, kanuisti pa so včeraj že sodelovali na uradnem treningu, kjer pa niso dosegli vidnejših rezultatov. Večina tekmovalcev s svetovnega prvenstva v spustu je iz Bale odpotovala domov, nekateri pa so pot podaljšah do Nottinghama. Med njimi je tudi Simon Hočevar, ki za proslavitev bronaste kolajne v ekipnem spustu ni imel dosti časa. Prav Hočevar pa je bil na treningu slalomistov najhitrejši Slovenec in je pristal okoli 15. mesta. V finalu bo nastopilo naj-boljših 24 tekmovalcev iz današnjih kvalifikacij. Premier v Medeni MODENA - Nekdanji reprezentant in bivši član go-riskega Brescialat Roberto Premier bo v naslednji sezoni branil barve II Menestrella iz Modene, ki nastopa v A2 ligi in je krvavo potreboval zamenjavo za težko poškodovanega Giovannija Nolija. Premier je star 37 let, prihodnje prvenstvo pa bo že njegovo sedemnajsto prvoligaško. Začel je v Gorici, slaven postal s Petersonom v Milanu, nato pa se je pred povratkom v Gorico mudil tudi v Rimu. KOŠARKA / SCOTTIE PIPPEN V LJUBLJANI KOŠARKA / TURNIR AEK V ATENAH »Cikaški bik« v tivolskem parku LJUBLJANA - Prišel je. V modro beli trenerki Nike, zeleni čepici Nike, copatih Nike Canvas GTS in z okroglimi sončnimi očali. In najstnice so kričale. »Great Scott« kot ga njegovi oboževalci kličejo v ZDA ali veliki Scottie Pippen po naše. Prišel, videl in odšel, je kot kaze njegov način življenja, saj se je milijonski zvezdnik ameriškega profesionalnega NBA moštva Chicago Bulls po kratki tiskovni konferenci zelo hitro umaknil v sobo hotela Slon, kamor so mu morali njegovi spremljevalci iz sosednjega Dairy Queena prinesti hrano, brez katere ameriški športniki očitno ne morejo živeti -»junk food«. Pippen se je po pristanku na brniškem letališču najprej zapeljal do Ljubljane, kjer ga je na ljubljanskem gradu sprejel župan dr. Dimitrij Rupel in mu ob tej priložnosti izročil listino mesta Ljubljane ter zaželel prijetno tridnevno bivanje v Sloveniji. Ameriški zvezdnik se je nato odpravil na Bled, kjer bo bival in imel od tam lepe možnosti za kolesarske izlete v naravo, kar Scottieja še posebej privlači. Glavni namen njegovega obiska v Sloveniji je bila Nikeova akcija recikliranja starih športnih copat, ter otvoritev zunanjega košarkarskega igrišča v športnem parku Tivoli. Scottie ga je slovesno otvoril skupaj z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom, nato skupaj s slovenskimi otroci vrgel nekaj žog na koš in neogret zadel komaj iz petega poskusa, nadaljevanje pa je izkoristil za poziranje fotografom. Obisk čikaškega »bika« je vzbudil tudi zanimanje predsednika republike Milana Kučana s katerim je izmenjal nekaj besed, nato pa sta skupaj z županom sodelovala v zabavnem programu akrobatske skupine žabe. Po končanem »shovm« v Tivoliju je Scottie na krajši tiskovni konferenci potešil tudi radovednost novinarjev, čeprav je dal v uvodu vedeti, da ne bo odgovarjal na osebna vprašanja. Slovenski javnosti je zaupal, da ima še vedno težave finančne narave s svojim menedžerjem Krausom in da se njegov odnos s Tonijem Kukočem imenuje le soigralec. »Košarka je zame business in trudim se, da svoje delo kar najbolje opravljam.« Vprašanju, kdo je po njegovem mnenju najboljši košarkar v NBA, se je spretno izognil in dejal, da je najbolj »atraktivni« vsekakor Michael Jordan. Košarko v Evropi pozna in jo tudi spoštuje, saj meni, da z leti močno napreduje in tudi ne izključuje možnosti, da bi za primerno vsoto denarja zaigral na stari celini. Od evropskih košarkarjev je pohvalil Kukoča in Radjo, izdal, da v prostem času rad igra baseball, a kariere ne misli zaključiti z njim. To pa je bilo tudi vse, saj so nas kmalu zatem živčni telesni stražarji kot nekakšno krdelo ovac ne preveč prijazno pospremili pro-ti izhodu. No pa saj razumemo kako je v tovrstnem show businessu, kjer je denar sveta vladar in so minute zlata vredne. Se posebej če je človek lačen in se mu mudi na zabavo v Dakoto. (Peter Butoln) Smelt Olimpija v finalu za 1. mesto Teheran odigral svojo doslej najboljšo tekmo Smelt Olimpija - AEK 93:91 (47:48) ATENE (STA) - Olimpijska dvorana Maroussi, gledalcev 2000. SMELT OLIMPIJA: Horvat 10 (2:2), Daneu 8 (3:6), Reed 10 (4:6), Hauptman 9 (6:7), Milič 10 (2:2), Gorenc 14 (4:4), Teheran 28 (8:8), Nesterovič 4. AEK: Liberty 28 (8:10), Ligos, Barlas 11 (2:2), Katsikaris 2 (2:4), Hatzis 11 (9:10), Kouklakis 3, Podaras 12, Papagian-nis 4, Pelle 4 (4:8), Kakiouzis 16 (1:1). PROSTI MESTI: Smelt Olimpija 29:35 (82%), AEK 26:35 (74%). MET ZA DVE TOČKI: Smelt Olimpija 23:40 (57%), AEK 25:58 (43%). MET ZA TRI TOČKE: Smelt Olimpija 6:20 (30%), AEK 5:15 (33%). OSEBNE NAPAKE: Smelt Olimpija 27, AEK 25. Košarkarji Smelta Olimpije so v 2. krogu na 1. mednarodnem turnirju v Atenah premagali grški AEK s 93:91 (47:48). Z drugo zmago na turnirju so Ljubljančani osvojili prvo mesto v skupini A in so se pozno sinoči (rezultata do zaključka redakcije nismo prejeli) pomerili z zmagovalcem druge skupine špansko Unicajo iz Malage za končno zmago. V tekmi brez obrambe je bil nedvomno najboljši igralec srečanja Olimpijin novinec Alvaro Teheran, ki je dosegel 28 točk in imel še 18 skokov. To je bila njegova doslej najboljša predstava v zeleno-belem dresu. AEK je srečanje začel silovito, povedel s 7:2 in 10:4, nato pa so slovenski državni prvaki prevzeli pobudo, a nikoli niso dosegli večje prednosti od petih točk (12:17). V nadaljevanju je trener Vilfan začel z nenavadno peterko (Daneu, Gorenc, Milič, Teheran, Nesterovič), ki je za trenutek zaigrala agresivno v obrambi in si do 27. minute priigrala najvišjo prednost na tekmi (65:54). Z nekaj brezglavih potez so postavili uspeh na kocko, vendar so na koncu vseeno zasluženo slavili. Izidi - 2. krog: Aris - Unicaja Malaga 78:79 (47:40). 3. krog: Unicaja Malaga - Crvena zvezda 79:69, AEK - Smelt Olimpija 91:93 (47:48). Vrstni red- skupina A: 1. Smelt Olimpija, 2. Hapoel Eilat, 3. AEK: skupina B: 1. Unicaja Malaga, 2. Aris, 3. Crvena zvezda. ŠPORT Sreda, 30. avgusta 1995 _____NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL_ Pričakovana zmaga Sampdorie v Perugii Danes bodo igrali ostala srečanja 2. kola Udinese se bo doma pomeril z Genoo PERUGIA - Sampdoria je po pričakovanju, toda tesno premagala Perugio z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek za moštvo iz Genove je dosegel Roberto Mancini v 54. minuti. Sampdoria je imela večji del srečanja pobudo v svojih rokah, toda tudi gostitelji so bili nekajkrat zelo nevarni za bolj reno-mirane goste, ki so se morali kar potruditi, preden so strli odpor domačinov. Ostale tekme 2. kola bodo igrali danes, razen srečanja Lecce - Napbli, ki bo jutri. V naši deželi seveda vlada veliko pričakovanje za tekmo v Vidmu, kjer se bo Udinese pomeril z Genoo. Vi-demCani so v prvenstvu odlično startali z lepim uspehom nad Cagliarijem in so tudi danes favoriti za zmago proti ekipi iz Genove, ki je v prvem kolu B lige neordno izgubila v Veroni. Genoe pa ne gre podcenjevati, saj bo prav danes v Vidmu imela priložnost, da se oddolži za spodrsljaj v Veroni in bo gotovo dala vse od sebe. Sicer bo danes na sporedu Se vrsta drugih zanimivih srečanj in tudi presenečenja so možna. Fl-rojančičev Cremonese bo gostoval v Bergamu, kjer ga Čaka zelo neugodne nasprotnik, Atalanta. Nespornih favoritov za zmago je malo. Juventus bi moral zlahka odpraviti Avellino, ki pa bo za to priložnost do zadnjega kotička napolnil tribune stadiona, seveda v veliko veselje domačega blagajnika. Favoriti za zrnato so Parma proti Palermu, Lazio proti Chievu, Ce- > 04 prav bo igral brez poškodovanega Casiraghija (na sliki) in Bokšiča, ki je zaposlen s hrvaško reprezentanco, in Milan proti Pescari. Na ostalih srečanjih pa so možna presenečenja. Precej zanimivo bo v Bologni, kjer bo gostovala Roma. Fio-renzuola bi lahko spet poskrbela za podvig in po Bresci izločila še Torino. Lecce je že zmagal proti Ceseni in bi lahko presenetil tudi Napoli. Možnost za zmago imajo tudi Reggiana proti Bariju, Venezia proti In-terju, Ascoli proti Fioren-tini. DANAŠNJI SPORED 2. KOLA: Avellino - Juventus; Atalanta - Cremonese; Lucchese - Cagliari; Reggiana - Bari; Bologna - Roma; Forli - Piacenza; Pescara - Milan; Chievo -Lazio; Udinese - Genoa; Venezia - Inter; Fioren-zuola - Torino; Ascoli -Fiorentina; Lecce - Napoli (jutri); Vicenza - Padova; Palermo - Parma. NOGOMET / POKAL ITALIJE Triestina proti Giorgioneju nesporen favorit Srečanje na »Roccu« se bo začelo ob 20.30 TRST - Triestina bo drevi ob 20.30 igrala povratno srečanje za italijanski pokal proti Giorgioneju, ki ga je na prvi tekmi v Castel-franco Venetu že premagala z 1:0. Tržačani so tudi na drevišnjem srečanju na stadionu »Rocco« favoriti za zmago in za uvrstitev v nadaljnje kolo. Bolj kot sicer predvidena zmaga pa je pričakovati od tržaške ekipe boljšo in predvsem učinkovitejšo igro kot na prvi tekmi. Naj omenimo, da je tržaško moštvo najelo napadalca Cafanie Mosco, ki bi moral primerno okrepiti napadalno vrsto. Novi napadalec drevi sicer ne bo še igral, ker ga tržaško vodstvo še ni uspelo registrirati. Igral pa bo lahko v nedeljo na prvi prvenstveni tekmi proti Vis Pesaru. Prodaja abonmajev za Triestinine tekme je doslej izredno skromna in tudi ni videti večjega »navala« navijačev. Da so doslej prodali približno 300 abonmajev, je veC vzrokov: prvič: cene so zelo visoke; drugič: kakovost nogometa v C2 ligi gotovo ni najboljša (številni tržaški privrženci nogometa so se raje odlpcili za Udi-nese); tretjič: tudi razporeditev sedežev za gledalce na tržaškem stadionu ni najboljša. Fontana že prvak A. Bogateč po drugem dnevu tretja Davide Fontana, član kluba Lega navale Civitavecchia, si je že po drugem dnevu regat praktično prislužil naslov absolutnega državnega prvaka v jadralnem razredu europa. Na absolutnem prvenstvu v Maršali nastopajo moški in ženske skupaj, Fontana (ki je na evropskem prvenstvu za moške pred nedavnim osvojil bronasto kolajno) pa je v dosedanjih petih preizkušnjah dosegel kar štiri zmage in eno drugo mesto. Naša Arianna Bogateč je tudi v Maršali dokazala, da je povsem enakovredna moškim, med ženskami pa je v Italiji brez konkurence. Včeraj je zasedla eno peto, eno drugo in eno Četrto mesto, na skupnem vrstnem redu pa zaseda tretje mesto. Pred njo je samo še Rimljan Mongelli. Prvenstvo se bo končalo danes, na sporedu pa bo le še ena preizkušnja. NOGOMET / »1 MEMORIAL NAŠI FANTJE« -1 Prvi uspeh Doline nad Bregom Po petih porazih do prve »uradne« zmage po 11-metrovkah Dolina - Breg 6:5 -po 11-m, (1:0,1:1) STRELCA: Zobec v 27. min, Slavec v 78. min. DOLINA: DAgnolo, M. Ota, Zobec, Bandi (Karis), Strajn (Botteri), Kozina, Ba-budri, Udovicich, Švara (Marassi), Mondo (Vale), Magania. BREG: Cecchini, Laurica, Paoletti, Švab, Sancin (Camassa). Olenik, Slavec, Buzzi (Giraldi), Marni (Bozzi), Vuk, Paoli (Mar-tincich). S presenetljivo zmago Doline, sicer po 11-m, v derbiju z Bregom se je v ponedeljek pričel prvi memorial Naši fantje, posvečen igralcem Brega, kisov preteklih letih prerano umrli. Pred pričetkom srečanja je župan dolinske občine Boris Pangerc (občina Dolina je pokrovitelj turnirja) pozdravil sodnike in kapetane obeh ekip. Nato je sledil enominutni molk, nakar je sodnik odpiskal začetek tekme. V uvodnih minutah so Brežani oblegali nasprotnikova vra- ta, nato pase je ritem igre nekoliko umiril. V 27. min. so v vodstvu prešli igralci Doline. Brežanom se je zataknilo pri postavljanju off-side zanke, posledica tega pa je bil natančen strel in gol Zobca. Brežani so seveda reagirali in večkrat poskusili priti do zadetka, vendar odličen vratar DAgnolo je bil vedno na mestu, enkrat pa mu je prišla na pomoč tudi vratnica, od katere se je odbil strel Giraldija. Dvanajst minut pred koncem pa je Slavec z lepim strelom izenačil. Do 90. min se stanje ni spremenilo. Edini omembe vreden dogodek je izključitev Kozine zaradi dvojnega opomina.. O končnem zmagovalcu so tako odločale 11-m, pri katerih so bili bolj spretni Dolicani, ki so tako po petih uradnih srečanjih končno prvič premagali Breg. (E.B.) Sinod: Chiarbola - Junior Aurisina 5:4 po 11-m (1:1, 0:0); Danes (ob 20. uri): San Sergio - Servola ŠAH / POLETOV TURNIR Zelo kakovostna udeležba Prva Bednarik in Lakovič Poletovega turnirja v aktivnem šahu, ki je bil v okviru Poletove šagre na Opčinah, se je sicer udeležilo malo šahistov, je pa bil zelo kakovosten in tudi izredno izenačen. Po mnenju vseh udeležencev velja s takimi turnirji nadaljevati. Prvo mesto sta osvojila Jan Bednarik in Pino Lakovič, po sistemu Sonenbom Berger pa je pokal osvojil Bednarik. Tudi na tretje mesto sta se z enakim številom točk uvrstila Drago Bajc in Danilo Ukmar. Oba šahista sta sklenila, da bosta za tretje mesto kasneje igrala še eno partijo in zmagovalec bo osvojil pokal. Peti je bil Filibert BenedetiC, ki pa je imel veliko zadoščenje, da je obe točki osvojil prav proti obema prvouvrščenima. REZULTATI: Bednarik - Bajc 2:0; Bajc - Benedetič 2:0; Bajc - Lakovič 1:1; Bajc - Ukmar 1:1; BenedetiC -Bednarik 1, 5:0, 5; Bednarik - Lakovič 1, 5:0, 5; Bednarik - Ukmar 1:1; Lakovič - BenedetiC 1, 5:0, 5; Ukmar - BenedetiC 2:0; Lakovič - Ukmar 2:0. VRSTNI RED: 1. Jan Bednarik in Pino Lakovič 5 toCk; 3. Drago Bajc in Ukmar 4 točke; 5. Filibert BenedetiC 2 točki. Obvestila SD POLET KOTALKARSKI ODSEK prireja v soboto, 2. in v nedeljo, 3. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah kotalkarsko revijo. Vabljeni! Sekcija obenem sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17.00 do 20.00 ali po telefonu na St. 213420. SZ JADRAN obveSCa, da so se pričeli treningi za igralce letnikov 1983/84 vsaki dan od 9.30 do 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. MOTO KLUB PRJMOTOR organizira v nedeljo, 3.9.1995 izlet v Dolomite (Tre Cime di Lavaredo). Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Sancin v Boljun-cu. MK PRIMOTOR vabi elane in odbornike na sejo, Id bo v gostilni Pe-taros v Borštu v sredo, 6.9.1995 ob 21. uri. SDBREG NOGOMETNA SEKCIJA organizira ŠPORTNO SOLO s tekmovanjem za letnike 1985, 86, 87 in 88. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 19. do 20. ure. Prvi sesta-nek-in trening bo 4. septembra od 19. uri v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni! SZ SLOGA obvešča starše, da je naslov telovadnice v Brnu, kjer sta na pripravah moška in druga ženska ekipa Sloge, naslednji: Ko-leje Taufer, Ul. Jana Ba-baka 3/5, Brno, Tel.: 00425/41212698 (od 9. do 11.30 in od 16. do 18.30) KKBOR sporoCa, da udeleženci priprav v Radencih že pridno vadijo in se vsi dobro počutijo. Z udeleženci se je mogoče po telefonu pogovarjati ob urah obrokov. Telefonska številka: 0038669-65331. Povratek v Trst bo v soboto zjuzraj po zajtrku. NOGOMET / SINOČI NA PROSEKU NA UVODNI TEKMI MEMORIALA HUSU NOGOMET / 3 AL Razigrana Zarja je premagala Dolino s petimi zadetki razlike Kapetana Doline in Zarje pred sinočnjim srečanjem na Proseku. (Foto BALBI/KROMA) Zarja - Dolina 5:0 (2:0) STRELCI: Prisco v 23. min. iz enajstmetrovke; Ravalico v 29. min. iz enajstmetrovke; Altarac v 59. in 70. min.; lurincich v 71. min. ZARJA: Cocevari, Grgič, Ferluga (od 46. min. Dussoni), SrakeIj, Kalc, Sclaunich, Dizdarevič (od 46. min. lurincich), Sabini, Ravalico (od 50. min. Gregorič), Altarac, Prisco. DOLINA:D’ Agnolo, Scibilia, Marassi, Botteri, Strajn (od 50. min. Zobec), Kozina (od 29. min. Marko Ota), Russo (od 75. min. Karis), Udovicich, Švara, Mondo (od 46. min. Bandi), Babudri. Bazoviška Zarja je sinoči na uvodnem srečanju nogometnega turnirja za memorial bratov Husu po pričakovanju in visoko premagala Dolino, saj je bila skozi vso tekmo odločno boljši tekmec. Po enomintunem molku v spomin na preminula brata Husu in pozdravu njunih sorodnikov igralcem obeh ekip so zarjani takoj prejeli pobudo v svoje roke in v 23. min. kronali premoč z zadetkom, ki ga je dosegel Prisco iz enajstmetrovke (prekršek Strajna nad Ra-valicom). Le šest minut pozneje je sodnik dosodil novo enajstmetrovko za Bazovce zaradi prekrška vratarja nad Altaracem. Ravalico ni zamudil priložnosti. Zarja je nato imela še veC priložnosti za zadetek, ni jih pa izkoristila. Da je bila premoč bazovske, ekipe več očitna, kaže že podatek, da se vratar Cocevari v tem delu tekme sploh ni dotaknil žoge. Ko je Altarac v dru- gem polčasu dosegel še tretji gol, je bilo jasno, da je srečanja konec. Dolina je na vsej tekmi imela le eno priložnost za zadetek: Botteri se je sam znašel pred vratarjem Cocevarijem, ki pa je spretno posredoval. Zarja je nato dosegla še dva zadetka z Altaracem in lurincichem in visoka zmaga je bila tu. Danes (ob 20.30) Primorje - Breg; jutri (ob 20.30) Portuale - Kras. (E.B.) Kras računa na povratek v 2. ligo Federacija objavila sestavo skupin Tudi nogometaši NK Kras so pričeli s pripravami in po nekaj letih igranja v 2. amaterski ligi bodo ponovno igrah v 3. amaterski ligi z namenom, da se čimprej vrnejo v višjo ligo. Naloga pa ne bo lahka in kot je ugotovil trener Oliviero Macor, se bo veliko ekip borilo za napredovanje. Macor, ki je lani po devetih prvenstvenih srečanjih prevzel vodstvo ekipe, a mu ni uspelo preprečiti izpada, je v preteklih letih treniral Fortitudo, Costalungo in Opicino. Prvi teden priprav je posvetil teku in izboljšanju telesne pripravljenosti, vendar igralci delajo tudi vaje z žogo. Ta teden pa bo posvečen vzdržljivosti. Kras bo jutri igral na turnirju bratov Husu proti Portua-leju, 3. septembra pa v deželnem pokalu proti Sistiani. Uvrščen je v skupino skupaj s Primorcem in Juniorjem Aurisino. Prvenstvo se bo tako kot v 2. amaterski ligi pričelo 1. oktobra. Glede igralcev sta trenutno gotova le odhod Vailatija in Maiorana (Breg). Repensko društvo pa bodo gotovo zapustili še nekateri igralci. Zato trenutno trenira veC novih igralcev, trener Macor pa bo v naslednjih dneh opravil selekcijo. Macor ocenjuje pozitivno pravilo treh točk za zmago, saj bodo imele po njegovem ekipe tako dodatno motivacijo. (E.B.) Zveza je medtem objavila sestavo skupin 3. AL. Naše tržaške ekipe so bile uvrščene v skupino G, Mladost pa je v skupini F. Skupina F: Azzurra, Begliano, Fogliano, Mladost, Ple-ris, Sagrado, Grado, Viha Vicentina, Torre, Terzo, Stras-soldo, San Vito, Castions, ONtagnano. Skupina G: Breg, Montebello Don Bosco, Gaja, Kras, Servola, Venus, Vermegliano, Cus, Dolina, Junior Aurisina, San Vito, Union, Romana. Primorski dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI ZA RAZVEDRILO Sreda, 30. avgusta 1995 Horoskop zapisal B. R. K. it* M tiE 2ef M jke OVEN 21.3, - 20.4: Privoščili si boste izpad, ki vam bo olajšal duSo in podrl številne ovire, ki vam doslej niso dopuščale mirnega diha. Večkrat boste eksplodirali, prej boste svobodni. BIK 21.4-20.5.: Ker so vam notranje zvezde naklonjene, izkoristite priložnost in dodelajte svoj življenjski načrt. Pohitite, sicer vas bo prehitel notranji vražiCek in vas žive popapal DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Vleklo vas bo v družbo, družba pa se bo obnašala, kot da vas ni. O ja, saj se bodo radi pogovarjali z vami, le da nihče ne bo toliko pogumen, da bi v vaših besedah slišal sebe. RAK 22. 6. - 22. 7.: Glava vas bo spodbujala h gibanju, telo pa si bo želelo mirovanja. Dajte prednost telesu, kajti glava je tokrat premajhna za modro odločitev, čeprav se ponaša z možgani. IEV 23.7, - 23.8.; Resno boste začeli razmišljati o tem, da bi opustili neko svojo grdo razvado. Pohitite, sicer se bo stopnjevala v težavo, ki ji ne bo kos še najbolj bistra misel. DEVICA 24 8. - 22.9.: Nihali boste med željami, ki bodo vse po vrsti enako mikavne. Ce se ne morete odločiti, vizite kovanec in storite nekaj povsem tretjega. Menda ne boste zaupali predmetom! TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Glodal vas bo črv nezaupanja, zato boste do sodelavcev zelo nestrpni in zahtevni. Nihče ne rovari proti vam; skušajo se zgolj prepričati o stanovitnosti vaših odločitev. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaša samozadostnost bo začela iti partnerju na živce. Čeprav se zavedate, da zmorete tudi sami, si vendarle priznajte, da bi se brez njega znašli v emem breznu osamljenosti. STRELEC 23. IT. - 2T. 12.: Priznali si boste, da se vam naložba, v katero ste se spustili s tolikšnim optimizmom, ne more obnesli. A ne boste preveč jadikovali; k pridnim denar prihaja brez naročila. KOZOROG 22.12. - 20.1.: V ljubezenskem gnezdecu boste sprožili revolucijo, ki naj bi vam dokazala, da vas partner še vedno nepogrešljivo potrebuje. Res vas potrebuje; pogreša pa nekoga drugega. VODNAR 21.1. -19. 2.: Ker boste začutili, da je današnji dan idealen za dobro naložbo, boste velikodušno izpraznili svoj bančni raCun in se podati v akcijo. Bolj bo nora, bolj boste uspešni. RIBI 20. 2. - 20.3.: Nekdo vam bo ponudil dobičkonosno sodelovanje, vendar boste omahovali, saj boste želeli na vsak način ohraniti samostojnost. Tudi v sodelovanju ste lahko samostojni. BENJAMIN Odslrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Maja Sem v situaciji, iz katere ne najdem izhoda. Nahajam se v položaju vegetiranja in duhovne stagnacije. V življenju ne vidim več nobenega smisla in nobenega cilja. Služba me ne zadovoljuje in mi je zgolj nujno zlo, emocionalno sem prazna in zavrta, tudi odnosi z ljudmi me obremenjujejo in so mi odveč, najraje sem sama. Ne sprejemam nobene odgovornosti in najraje bi se skrila v samoto ali samostan, da bi se rešila pritiska obveznosti življenja. Sem popolnoma brez energije in nimam moči, da bi kaj spremenila, čeprav vem, da sem za vse kriva sama, vendar si v tem trenutku ne morem oziroma nočem pomagati. Zanima me, ali bom sposobna premagati to stanje, ki se vleče že več let. Zanima me, ali se bom v prihodnosti posvetila duhovnosti in iskanju miru ali me čaka nadaljevanje mojega vegetiranja in agonije. Zanima me tudi, kaj bo z mojo službo. Mi je res usojeno živeti do konca v istem okolju in objokovati izgubljene iluzije? Si bom ustvarila družino? Osebno menim, da nisem sposobna sprejeti take odgovornosti in da je bolje, da zamdi svojih slabosti ne uničujem malih bitij. Zahvaljujem se vam za vase odgovore. Benjamin: Nihče ni kriv za svojo notranjo navlako, ki mu bremeni življenje, kajti v letih, ko so nas vrli vzgojitelji trpali z njo, še nismo imeli dovolj moči, da bi se ji mogli upreti, pozneje pa smo iskali zgolj načine za beg pred notranjim trpljenjem. Ni se vam torej treba še dodatno obremenjevati s samoobtoževanjem. Krivi zagotovo niste; ste pa zagotovo odgovorni za odpravo notranje navlake, saj ste pravzaprav edini, ki se lahko z njo ustrezno spopadete. Trenutno se še predajate malodušju (kar je zgolj znak, da vas notranja bremena resnično hudo pritiskajo), vendar sem v vašem pismu, kljub temu, da je Cmo, zaznal tudi znake prihajajoče svetlobe. Bližate se zaostritvi osebnostne krize, ki ji bo sledil bistven preobrat. Ko se vam bo zdelo, da ste najbolj na tleh, boste ugledali iskrico rešitve, se odločiti za intezivni samorazvoj in se z optimizmom podali na pot odpravljanja notranje navlake, bodisi s pomočjo duhovnosti ali na povsem konkreten, psihoterapevtski način. Svoje odločitve po samorazvoju ne boste doživljati kot nekakšno samopri-silo, kot rešilno bilko ati izhod pred norostjo, ampak kot svobodno odločitev za delo, ki vas bo pospešeno popeljalo po poti k resnični, notranji sreči. Tedaj tudi drugih svojih obveznosti ne boste več doživljali s tolikšno težo, ampak prejkone kot koristen izziv, ki vam bo pomagal osebnostno rasti. Ne bežite torej v samoto in ne vlecite se iz agonije s tolažbami in pomirjevali. Pogumno se vrzite v brezno krize in radostno pričakajte svetlobo, ki vam bo osvetlila pot in z odprtostjo počakajte na pojav notranjega glasu, ki vas bo po njej vodil. Ko boste štartali, vam bo slo vse kot po maslu. Vse, kar si zdaj omahujoče želite, se bo zgodilo brez večjega truda, deležni boste tudi veliko ču- dovitih daril. Prepričan sem, da bo vaše drugo pismo pravo nasprotje prvemu. Prihodnost Poročena sem, nezaposlena. Imela sem lepo otroštvo in mladost in se Se zdaleč ne počutim stara. Z možem imava sina, ki nama je v veselje. Imam poklic, vendar ga nisem dolgo opravljala, ker imam raje bolj razgibano življenje, povezano z naravo. Tudi s Športom se rada ukvarjam, vendar si dražjih športov žal ne morem privoščiti. Poleg gospodinjskih obveznosti bi želela opravljati Se kakšno dodatno delo, ki bi mi prineslo zaslužek. Rada bi se usmerila v rejo drobnice, vendar je možnosti malo. Moje zdravstveno stanje je zadovoljivo. Sin končuje Solo, vendar zadnje čase nekoliko popušča, zato me zanima, ali se mu bo uspelo vpisati naprej ter doseči poklic, ki si ga želi. Mož ni zadovoljen s službo. Sicer je zelo delaven, vendar tudi precej nervozen. Je bolj vase zaprt, redkokdaj je dobre volje in težko prenaša ovire, ki mu jih postavlja življenje. Zanima me naše delo v prihodnje, nase jinance ter zdravje nas in naSih bližnjih sorodnikov. Lep pozdrav in hvala za odgovor. Benjamin: Ce bi se na polovici življenja počutili stari, bi bilo res nekaj narobe z vami; vi se pravzaprav nikdar ne boste počutili stari, saj boste vselej ohranjali duševno vedrino in telesno razgibanost. Lepo bi bilo, če bi nekoliko poskrbeti še za prehrano in namesto o reji drobnice razmišljali o nara- V REPUBLIKI smo uvedli novo rubriko, namenjeno vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca BENJAMINA, M je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc BENJAMIN se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ah astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo Močeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ah žehte obširnejši in dmhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. vnem pridelovanju tako imenovane bio-hrane, ki bi je vaše telo bilo zelo veselo, prav tako pa bi jo z veseljem kupovali in uživali številni odjemalci. Vašemu sinu zadnje čase rojijo po glavi mnoge druge, zanimivejše stvari, kot je šola in prisilno trpanje glave, zato ga razumite in ga ne priganjajte k učenju, saj se bo v tem primeru njegov odpor do šole še povečal. Brez skrbi, da ne bo popustil do te mere, da bi se ne mogel vpisati na višjo stopnjo, saj je dovolj odgovoren in se zaveda, kaj v življenju pomeni formalna izobrazba. Mož potrebuje več sprostitve, nežnosti in topline, zlasti z vaše strani; v oklepu delovnih obveznosti namreč čedalje bolj izgublja življenjski smisel, ki vendarle ni zgolj v delu. Morda vama posel s kmetijstvom zacvete do tolikšne mere, da bo lahko službo pustil in se posvečal zgolj naravi in družini. Poskusita. Z vašim zdravjem bo še naprej vse v najlepšem redu, poskrbite zgolj za naravnejšo prehrano in več sprostitve. Denarja boste za normalne potrebe vselej imeti dovolj. O sorodnikih niste napisali ničesar, zato vam o njihovem zdravju in življenjski usodi ne morem podrobneje odgovoriti; lahko povem le to, da kakih večjih težav ne vidim. Vse najboljše vam želim! Tara Muči me mnogo vprašanj, na katere si sama ne znam odgovoriti; upam, da mi boste odgovore lahko dali vi. Kako je z babičinim zdravjem? Nenehno se sla- bo počuti, če jo vprašam po podrobnostih, pa mi ne zna ničesar povedati; pravi le, da bo kmalu umrla. Človek ne ve, kaj naj si misli! Zdravniki pravijo, da njena bolezen ni napredovala in da je njeno stanje nespremenjeno. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem. Benjamin: S telesnim in duševnim zdravjem tvoje babice resda ni tako hudo, kot se bojiš, zato pa se v njenem duhu dogajajo zelo pomembne stvari. V minulih letih je zelo veliko razmišljala o življenju, zlasti v luči smrti, s katero se hočeš nočeš mora soočiti vsakdo v njenih letih. Pretresla je svoja minula dejanja, postavila stvari na svoje mesto in ugotovila, da od življenja nima več kaj pričakovati -niti lepega niti grdega. Smrti se ne boji več, njena volja do življenja pa z leti polagoma pohaja - od tu tudi njena brezvoljnost in občutje utrujenosti, ki ni toliko naveličanost, marveč bolj plod treznega spoznanja, da je življenje, tako kot ga dandanes živimo, kaj slaba priložnost za resnično srečo in da jo po končanju epizode tuzemskega življenja čakajo višje oblike bivanja. Nikar se torej ne muči z njenim stanjem, saj ji lahko celo zavidaš; pridobila je namreč modrost, kakršne ne pridobi vsakdo. Veliko se jih do konca svojih dni slepi z raznimi iluzijami in tolažbami; zavedaj se tega in skušaj o resničnih človeških vrednotah razmišljati že zdaj, ko si še mlada, pa se boš uspešno izognila starostnemu malodušju, ki številnim zagreni zadnje dni. SKANDINAVSKA KRIŽANKA 353 ZENSKA, KI MORA PLAČATI DAVEK IZDELKI IZ SREBRA ZENSKO IME, MARUA EDITA, KRAJŠE TEKMEC OTOK V OTOČJU RIUKIU SL. MATEMATIK (MILAN) POVRŠINSKA MERA TOMAŽ DOMICEU ČARODEJ JUDOVSKI MESEC STEKLENSKA IZ BRUŠENEGA STEKLA AVTOR: LUKA PIBER NAJVECJA ŽIVAL NA KOPNEM BENEČIJA PO ITALIJANSKO AZIJSKI VELETOK NEODIM JAGNJEČJE MESO ZAČETEK NAPADA BOZJASTI LEVI PRITOK VOLGE GEOMETRU. LIK Z VECKOTI HLEV ZA SVINJE POČASEN UTRIP SRCA * MESTO V PREKMURJU SKRIVNOST PEKOČ OBČUTEK V POŽIRALNIKU STOPNJA CRK LESNATA RASTLINA ODPADEK OB KOVANJU PALESTIN. ORGANIZ. PEVEC OPARIM ANTON NANUT LORENA DVO- GLAVA MIŠICA OTOK V TUAMOTU NEMŠKI FILOZOF POSODA ZA VINO ŽELODČNI ENCIM KAREL OŠTIR OPEKA FRANCE SLANA SAHIST IZ RIGE GMOTA V ZEMUI RANO- CELNIK ZAPOR ŠTOR IGRANA SREČO POTRDILO ZA TUJINO CRN PTIC OZRAČJE DOLOČITEV VREDNOSTI STRANSKI DEL TRUPA EMIL ADAMIČ PRIPAD. TATAROV IGRALKA THURMAN PAKISTAN. POLITIK NIKELJ ORANJE UREDNIK GLAVNO MESTO ŠKOTSKE MARTIN BIC IGRA Z GIBI ANTIČNO IME REKE GUADIANE SKUDATELJ COPLAND MODEREN PLES ŠPORTNI ČOLN AM. FILM. IGRALEC (WILLIAM S.) IHVH Ncravv SVNV VMBNOINVd viniscj 3NU HomaNiaa HO IN HVJ.V1 va vtovAivAa vtmsomv mziA HOO lav j, sa on avi □HA WNV 3NIVHH01 NV mv IAIHO 0N0PMHV3 VDiAvnaa VAVCIN3T VlldHVHiaVHB nvlNIAS HINimonaiMSO :OUABJOpOy\ __________VEDEŽEVANJE________ Je vse zapisano v zvezdah? Astrokartogrofija je mlado veja astrologije Astrokartografija je razmeroma mlada veje astrologije, ki ima korenine v Ameriki. Uspeh je doživela tudi v Angliji, kjer jo pozna že precej ljudi. V zadnjem Času prodira tudi na slovenska tla. Nekateri kraji so primerni za poslovne uspehe, drugi za srečo v ljubezni, tretji za izboljšanje zdravja in podobno. Tako kot so določeni kraji primerni za opravljanje nekaterih dejavnosti, vas drugi lahko pri tem ovirajo, nekateri pa so nevtralni. HAUSE RUNNING / NAČIN ZABAVE Sooči se s strahom! V Berlinu »tekajo« po zidovih Na strehi 65 metrov visoke zgradbe v središču Berlina Čakajo trije mladi ljudje. Včasih se zahihitajo, potem pa spet za pol minute obnemijo. Sicer jim je petindvajsetletni varnostnik Thomas Lunze zaželel veliko poguma, ampak - ali se jim med pajkovim spustom po steni stolpnice res nic ne more zgoditi? Tehnik Lunze po vvalkie-talkieju sporoči: »Zdaj prihaja Ac-him.« Zdaj ni vec poti nazaj. Ce imate občutek, da na nekem področju svojega življenja ne morete in ne morete uspeti, da vas skrite sile nenehno ovirajo, je za vas morda rešitev, da se preselite. Ugodni in neugodni vplivi planetov so označeni s Črtami, ki potekajo prek zemljevida. Crt je 48 (Ce upoštevamo dvanajst astroloških objektov: Sonce, Luno, planete, Kirona in Lunin vozel - za vsak element se izrišejo štiri Črte) in so pri vsaki osebi drugačne, ker se izrišejo glede na rojstne podatke. Ce se nameravate preseliti, lahko na astrokar-tografskem zemljevidu razberete, na kaj morate biti še posebno pozorni. Ce se na primer preselite v bližino Črte, ki spodbuja poslovne uspehe, ne bo treba vložiti veliko energije za uspeh, treba pa je paziti, da se ne polenite in gradite življenja na »srečni zvezdi«, ker se lahko takšno življenje v določenem trenutku (ob nekem tranzitu) popolnoma sesuje. Preselitev na Črto, ki otežuje ljubezenske zveze, še ni nujno povezana z nesrečo v ljubezni. Res je, da bo oseba morala vložiti vec truda za pridobitev partnerja, vendar bo ta poplačan s stabilnostjo in trdnostjo v življenju. Astrokartografija je v veliko pomoč pri poslovnih odločitvah (iskanju tržišča v tujini), iskanju življenjske sreče na vseh življenjskih področjih, določitvi krajev za pomoC pri zdravstvenih težavah, iskanju krajev za pospešitev komunikacije... S selitvijo lahko pripomoremo k reševanju katerihkoli težav, s katerimi se srečamo v življenju, vendar je treba pred tem podrobno preučiti osebni horoskop in ugotoviti, od kod težave resnično izvirajo, kateri elementi v horoskopu zavirajo oziroma pretirano poudarjajo določeno kvaliteto. Ce je nekdo finančno neuspešen, se lahko preseli na kraj, ki mu bo prinesel vec denarja, vendar mu to ne bo prav nic koristilo, Ce razlog njegovih težav leži v zavrti komunikaciji in nesposobnosti vzpostavljanja stikov. Bojan Ahlin Zavarovan z alpinistično vrvjo na hrbtu in z obrazom v smeri prepada (geslo avanture je »face your fear« - sooči se s svojim strahom) se Achim po steni stolpnice spusti v globino. Naslednja je Su-sanne. Jorg se na koncu odpove obljubljenemu neverjetnemu razburjenju in se sramežljivo umakne. »Stopnja odstopanja je pri nas mnogo nižja kot pri 'bungee jumpingu’ (skokih z raztegljivo vrvico),« trdi Lunze. Zadolžen je za nadzor in varovanje navdušencev najnovejše zabave za prosti Cas, ki so jo Nemci pod imenom hou-se running (tek po hiši) uvozili iz Združenih držav Amerike. »Zdaj prihaja Achim!« Nora preizkušnja poguma celo vrsto športnih akcij v Nemčiji dopolnjuje že kar nekaj Časa. Trenutno jo ponujajo v bližini berlinskega trga Alexanderplatz, na 120 metrov visokem Hennin-gerjevem stolpu v Frankfurtu in na sedemdese-tmetrskem Sheratonovem stolpu v Miinchnu. Draženje živcev vas v Berlinu stane 70 mark, v Frankfurtu in Miinchnu pa devetdeset. Osemintridesetletni navdušenec nad nevarnimi in skrajnimi športi Jochen Schvveizer si je zagotovil zaščitni znamki za bungee jumping in house running, ki sta se po vsej Evropi izkazali za izredno dobičkonosni. Sam govori o »kreativni komunikaciji s pomočjo spektakularnih dogodkov«. Neka mlada BerlinCanka sicer meni, da je house running prava neumnost, vendar pa to Achima ne moti, saj je na svoj prestani preizkus poguma ponosen. PlaCa še en tek po steni, potem pa kupi še majico z napisom: »I did it. (Uspelo mi je.)« Po tedniku Der Spiegel m EKVADOR IN KOLUMBIJA Radostni ples okoli ekvatorja <21, Nato smo prišli na odprto razburkano morje in spet v zavetje otokov, v plitvine, kjer je moral krmar izključiti motor, da ne bi nasedli in od obale smo se odrivali z bambusovimi palicami. Že smo pri delti reke Chontaduri, kjer nas je zajela noc. Krmarjev pomočnik je vzel baterijo in šel na premec, kjer je svetil z njo. Vozili smo slalom med samotnimi drevesi, ki so rasla iz vode, in skozi ozek kanal v močvirju konCno prišli iz labirinta. V daljavi smo uzrli lučke San Lorenza. Pristali smo globoko pod lesenim pomolom, kajti oseka je bila velika. Ob obali so Čakali Crneki in se ponujali za nosaCe in vodice. Trije so se zalepili na naju. V tem tre- nutku so prišli kar prav. Hitro je bilo treba najti hotel, ker zveCer ob 22. uri zmanjka luči do 7. ure zjutraj. Generator so uravnavali vojaki, saj je bil objekt poleg vojašnice na obali. Trije mali navihanci so naju vodili po blatnih ulicah, tu in tam je brnela kakšna lučka in videval si sence, ki se premikajo. Dez, ki je začel pršeti, kraj, vožnja, pot... Z Valterjem sva bila obupana in utrujena, lačna. Pod hotelom v zatohli, mračni ulici je samevala restavracija. Nisva imela apetita, tako da sva pol naročene jedi pustila na krožniku. Trije mali spremljevalci, ki so sedeli pri sosednji mizi, so se ponudili, da lahko pojedo ostanek. Dala sva jim kro- žnika in vse do pikice so hlastno pojedli. Večerjo so nam v lokalu dobro zasolili, v Quitu bi za to ceno pojedla štiri obroke. Zjutraj sva se še v mraku odpravila proti železniški postaji. Mesto ima edino povezavo s svetom z barko do La Tole in z železnico do Ibarre, cestne povezave ni. Tako v mestu ne vidiš avtomobilov, razen redkih polto-vornih za mestno dostavo. Na postaji je bilo že polno ljudi. Kjer so se končale tirnice, so bile v blatu stojnice. Tu so pekli banane, nekakšne flancate, kuhali enolončnice, prodajah sadje. Končno je prišel »vlak«, to je v bistvu avtobus na tirnicah. Vendar ta ni šel do Ibarre, ampak do kraja Rocafuer- te, kjer so polja sladkornega trsa. Vanj se je zbasalo polno ljudi, ko pa je zmanjkalo prostora, so se, v glavnem delavci z mačetami, povzpeli na stre- ho. Poln vlak odpelje, midva pa ostaneva na postaji, v množici razdrapanih otrok, delavcev, Čuvajev plantaž s puškami, umazanimi lokalnimi reveži, ki prosijo za cigareto, in redkimi potniki, ki so še ostali. Vsi buljijo v naju, da nama je neprijetno, nelagodno in deloma sva v strahu. Nisva vedela, kam bi se dala. Pogledi sicer niso bili sovražni, bolj sprašujoči: le kaj počenjata tukaj bogu za hrbtom? Željko Jugovič (Se nadaljuje) ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DANES TRBIŽ CELOVEC O 2/12 ČEDAD O KRANJSKA GORA A l/n O TRŽIČ 3/15 O KRANJ £ GRADEC 3/15 O S. GRADEC 3/14 MARIBOR O 4/15 O PTUJ M. SOBOTA O 4/16 OVIDEM 6/20 —»»N. GORICA GORICA^ q 6/19 ZAGREB 3/16 O Fl a Slovenija: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo možne krajevne plohe ali nevihte. Najvisje temperature bodo do 18° C. Sosednje pokrajine: Spremenljivo oblačno bo s plohami. Hladno bo. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.19 in zašlo ob 19.45. Dan bo dolg 13 ur in 26 minut. Lima bo .vzšla ob 10.59 in zašla ob 21.42. TEMPERATURE MORJA IN REK °C °C Trst 20,4 Mura 15,2 Malinska 22,0 Sava (Radovljica) 12,0 Portorož 21,2 Sora 13,7 Poreč 23,0 Ljubljanica 16,2 Split 24,0 Vipava 12,6 M. Lošinj 24,0 Bohinjsko jezero 20,0 Dubrovnik 25,0 F k - V NAPOVED ZA POMORSTVO PLIMOVANJE Danes: ob 6.10 najnižje -39 cm, ob 12.36 najvisje 47 cm, ob 19.04 najnižje -36 cm, ob 00.57 najvišje 22 cm. Jutri: ob 6.42 najnižje -30 cm, ob 13.12 najvišje 41 cm, ob 19.57 najnižje -31 cm TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 14 10 6 2 -1 -4 BIOPROGNOZA Vpliv vremena na psihično in fizično počutje ljudi bo ugoden. V0X POPULI Kadar so potresi, je lepo vreme. M M M ® ® ® Genialnost je ena desetina nadarjenosti in de- M. SOBOTA 04/16 V Sloveniji: V Četrtek bo spremenljivo oblačno, popoldne se bodo Se pojavljale krajevne plohe ali nevihte. Se bo hladno. Obeti: Tudi v petek bo Se ' J k J k j k : / v ^ l ^ 1 In Ekopsihologija proti depresiji LOS ANGELES - Za ugotovitev, da sprehod po gozdu koristi duševnemu razpoloženju, modema psihologija morda ni ravno neobhodna, toda novo psihoa-nahtsko gibanje je izdelalo teorijo, po kateri naj bi brez nje ne mogli več. Eden najpogostejših vzrokov za depresijo, pravijo njegovi pripadniki, namreC ni propad zakonske zveze ali neurejen odnos s starši, kot pogosto mislimo, temveč degeneracija okolja, ki nas obkroža. Tim. ekopsihologi, »zeleni« ab »ekološki« psihologi torej razlagajo depresijo s propadlim odnosom z naravo: »Zelo možno je, da vse tisto, kar privre na dan med psihoanalizo - sanje, strahovi, more - povzroča prav okolje,« pravi Theodor Roszak, profesor zgodovine na University of Califomia in duhovni oče ekopsi-hologov. Doslej so psihoanalitiki pacientu, ki jim je pravil, da drevesa kričijo, odgovarjali, da so drevesa njegova mati, po novem pa priznavajo, da lahko tovrstne more povzroča strah pred onesnaženjem okolja in uničenjem narave. Ekološka je seveda v tem primem tudi terapija, v prvi vrsti sprehajanje po gozdu. Nižja rast nič več »križ božji«, temveč blagoslov za daljše in bolj zdravo življenje PEKING - Nižja rast naj bi pomenila daljšo življenjsko dobo. Presenetljivo novico je pred kratkim objavil časopis »Kitajske informacije«, ki naj bi svojo tezo podprl tudi z daljšim seznamom zelo nizkih kitajskih starost: najvidnejši med njimi je politik Deng Kiaoping (ne doseže poldrugega metra višine), ki bo v prihodnjih dneh praznoval svoj 91. rojstni dan, sledijo pa tudi mnogo bolj senzacionalni primeri Kitajcev nižje rasti, ki so dosegli zavi- dljivo starost. Tu sta npr. Gong Laifa, naj-starejSi Kitajec, ki je dosegel 131 let, v višino pa meril le 1, 40 metra ter Kong Jing, najstarejša Kitajka (122 let, 1, 30 metra, 30 kg teže). Kitajski strokovnjaki so ugotovili, da višja človeška rast (ki seveda predpostavlja tudi večjo težo) ne škodi samo zdravju ( npr. višji krvni tlak), temveč ustvarja tudi dodatne druzbeno-ekonomske probleme, od širših in vzdržnejših letal pa do tkanin za oblačila. Karibski pust v Londonu Poletni karibski pustni sprevod v Londonu privablja na desetisoče gledalcev (Ap) Princesa Diana v ZDA VVASHINGTON -Britanska princesa Diana se v teh dneh mudi na zasebnem obisku v VVashin-gtonu. Prišla je obiskat brazilskega veleposlanika Paula Tarsa Fecha de Lima) ki je moral na delikatno operacijo v bolnišnico univerze Georgetwn zaradi možganske embolije. Diana se je spoprijateljila s Fecho de Limo v času, ko je služboval v Londonu, ter še zlasti z njegovo ženo Lucio. Kaže, da je kirurški poseg povsem uspel. Fotografovo oko v živalskem svetu Živalski svet je še vedno eden najbolj hvaležnih navdihoval-cev fotografskega objektiva, kot dokazujeta tudi zgornja posnetka (telefoto AP) . Na prvem je pet rumenih labradorcev, ki nekam zaspano kukajo iz avtomobila, parkiranega pred živalsko bolnišnico, in Čakajo na prihod ostalih šestih bratcev in sestric 11-Clanskega zaroda. Na spodnjem posnetku pa je velik aligator, ki so ga živega ujeli potem, ko je požrl lovskega psa. Pes je imel namreč elektronsko ovratnico, ki je oddajala signale tudi iz aligatorjevega trebuha in tako omogočila hiter ulov neprevidnega plazilca.