Leto VIII. štev. 102. PoAtrtlrta plačana v gotovini. V Krškem, v četrtek 7. avgusta 1924. Današnja štev. 150 Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in npravnflltvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: It. 13.807. [začasno še tudi 13.321] NAPREJ Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise franklrajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yrač*j0. Reklamacije za list so pOStn. proste Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 32. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno Din, — mesečno 5 Din. Ooliki Me Velenje! Za občinske volitve so bile vložene tri kandidatne liste. Prva skrinjica je skrinjica Socialistične stranke Jugoslavije, katere kandidati so organizirani, neustrašeni borci za pravico malih kmetov in delavcev. Druga skrinjica je klerikalna, z znanim veleposestnikom g, Skazo in raznimi farizeji in milijonarji na čelu, ki so si v vojnem času nakopičili milijone, ko je revno ljudstvo krvavelo in stradalo po strelnih jarkih in so družine revnih umirale od lakote doma. Tretja skrinjica predstavlja združene Žerjavovce - orjuna-še in narodne socialce, kateri nimajo interesa za proletariat, ker samo uničujejo, kar si je delavstvo z velikim trudom priborilo. Volilci, ne pustite se premotiti po različnih agitatorjih, čeravno s® to (tefovci, ki pa podpirajo svoje največje sovražnike kapitaliste, bodisi pod okriljem klerikalizma ali orjunaš-kih liberalcev. Kdor hoče, da mu gospodarijo milijonarji ali vojni dobičkarji, naj voli klerikalno ali združeno narodno listo. Kdor » hoče imeti res delaven občinski odbor, ta naj pa voli kandidate, katere je postavila edina organizacija delavnih slojev, to je lista Socialistične stranke Jugoslavije in Kmetsko-delav-ske zveze. Delavci tn kmetje, 10. VM. vsi na volišče v vašo korist! V slogi in zavednosti je moč! Prva skrinjica je res naša in zastopnica revnega ter delavnega ljudstva I Za enotnost delavskega gibanja. Sveta resnica je. da je najiskrenejža želja vsega zavednega delavstva, da bi se čimpreie izpostavila zopet enotnost delavskega gibanja. Zakaj do te enotnosti še ni prišlo, to je vprašanje, katero danes najbolj zanima tisto delavstvo, katero ima danes še kaj organizacijskega smisla. Da je tudi slovensko delavstvo razdruženo v dva tabora, socialistični in komunistični, to vemo, pa to je svetovni pojav, kateri se bo moral mednarodno rešiti. Zakaj da je delavstvo socialističnega mišljenja razdruženo med seboj, to je pa zopet drugo vprašanje. Krog tega vpraš&nja se sučejo danes poskuBi nekaterih naših sodrugov združiti socialistično organizirano delavstvo, Radi tega so se vrčiie zadnji čas različne debate na konferencah, polemike v delavskem časopisju, apeli na delavstvo itd. Vsi ti apeli in resolucije pa ne bodo imele uspeha tako dolgo, dokler delavstvo ne bo Spoznalo tistih ovi-tračev, kateri danes ovirajo združitev tega delavstva. Zato je potrebno, da si malo bližje ogledamo tiste vzroke, radi katerh delavstvo ne more priti do enotnosti. Ko se je leta 1921. na razvalinah delavskega razkola reorganizirala socialistična stranka, se je na strankinem kongresu, ki se je vršil istega leta v Trbovljah, predložil nov organizacijski pravilnik, kateri je bil soglasno sprejet in za katerega so glasovali tudi razni delavski voditelji, Ker se a drugih 500.000 in la 13 lat za tretjih 500.000, Teh 1.500.000 patentov, izdanih od 1. 1836, zrcali ves razvoj wodern?t|3 InHimtrisHuni-J in pre-dočuje, kako se je v tej dobi radi novih iznajdb lice vsega sveta in način življenja spremenil bolj kakor v tisoč letih poprej. Pred onim letom imamo iznajdbo parnega stroja 1. 1765, predilnih strojev iu razvoj parne sile za struje. Od 1. 1836 začenja na razvoj železništva in modernih industrij. Za to vsebuje prvi polmilijon patentov, izdanih do 1. 1893, one raznovrstne iznajdbe, ki so tako radikalno spremenile lice vsega sveta, Parni stroj se izpopolnjuje in omofločuje se razvoj železnic, parnikov in mnogovrstne rabe parne sile kot gonilne sile. Elektrika začenja svoj triumfalni pohod ; električno svetlo, telegraf, električne železnice in razni stroji na elektriko se iznajdejo in izpopolnjujejo. Izgotov-ljajo se stroji ki prihranjaio delo človeku, Motorji na bencin se pojavljajo. V dobi druge polovice prvega milijona patentov — od 1. 1893. do 1911 — imamo razvoj avtomobila, aeroplana in brezžičnega brzojava in izpopolnjujejo se in dalje razvijajo razne prejšnje iznajdbe, Od leta 1911 do danes — doba tretjega polmiljona patentov — se pomnožujejo stroji, na-domestujoči ročno delo človekovo, razvijejo se na čim dalje širšem polju električne iznajdbe — do brezžičnega telefona. Patenti se ne izdajajo le ameriškim državljanom. Znatno število jih je bilo izdano iznajditeljem v inostranstvu, zlasti na Angleškem. Nemškem in Francoskem. Radi tega zgodovina patentov, izdanih v Ameriki, zrcali ne le ameriške prispevke, ampak ves svetovni napredek praktične znanosti. Patenti Združenih držav so se izdali ameriškim iznajditeljem telegrafa, telefona. šiyalnega stroja, vulkanizacije kavčuka, kinematografa, električne razsvetljave, pisalnega stroja, avtomobila, spalnega voza, črkostav* skega stroja, brezzračne cevi. aeroplana in glavnih činiteljev, ki so omogočili brezžični telefon, Ino-stranski iznajditelji so vzeli patente, nanašajoče se na Bessemerjev proces pri izdelovanju jekla, koks-ne peči, brezžični brzojav, prenašanje visokosilnega električnega toka in druge važne iznajdbe. Kopije vseh patentov se nahajajo v arhivih patentnega urada. Poleg tega patentni urad proda vsak mesec čez 200.000 prepisov patentov. Vsako leto izdaje približno 50,000 novih patentov in trgovskih znamk (trademarks]. Iz tega si človek lahko predstavlja, kako ogromni so arhivi patentnega urada, vsebujoči približno 50 milijonov patentnih prepisov, in v kaki zadregi mora biti uprava, da najde prostora za čim dalje naraščajoče število aktov. S. Prodner, železničar v Hrastniku, predlaga, naj uvedemo novo zbirko pod geslom; »Za enotnost delavskega pokreta" in je že poslal v ta namen 5 Din. Dobra misel, samo tega nam je žal da bodo zopet prispevali tisti ki največ žrtvujejo, drugi pa, ki bi lahko, ostanejo lepo v ozadju in čakajo, da jim bodo pečene piške v grlo priletele. Vendar — vsi zavedni vemo. da smo dolžni z vsestranskimi žrtvami prispevati, da pridobimo zaupanje nezavednih, kj je prva stopnja do zavednosti. Po odmevu iz krogov naših čitateljev se bomo odločili, ali uvedemo to zbirko ali ne, Če bo le malo odziva. bomo objavili kar skupaj s tiskovnim skladom, kakor smo svojega časa napravili s podobnim predlogom s. Košca iz Žalca. Dopisi. Iz Mežice. Sodrug je prejel lepo dopisnico iz Lucerna, ki predstavlja Schiller-Hotel garni s petimi nadstropji Švica je lepo skrivališče vseh kapitalistov, ki se boje za svoj kapital in je pribežališče kraljev po milosti božji, pognanih z narodovo volio s stolčkov. V Švico ie zbežal svoječasno Mussolini in pijani dunajski — ne celjski — »Kori*, Vsebina tiste dopisnica jo Sledeča: »Iz lepe zadružne Švice, ki nima ne progresivnega davka in ne pravilnika z načelom javnosti a je svobodna, lepa in polna blagostanja, na potu na zadružni kongres spominja se tudi Vas Vaš A. Kristan.* — Pripominjamo samo to, da kadar bo tudi lepa Švica imela pravilnik o javnosti, ne bodo več lenuhi in človeški troti občudovali njeno lepoto, temveč tudi čebelice delavke. Kadar pa uvedejo še progresivo poleg bivših »Allerhochstdieselben11, se tudi naš Tone ne bo več vozaril v Švico, ker je ušel že pred našo progresivo in bo tedaj še edino pribeialiSče takihle »poštenjakov* nojvišji vrh Himalaie in — papeževa prestolica v Rima- Razglednico ima centralno tajništvo SSJ na vpogled. Iz Trbovelj. V »Ljudskem glasu* št, 31. sem napisal, da bom enkrat v .Napreju* povedal, zakaj da se nisem udeležil proslave 1. maja. Uredništvo je pripomnilo, da bom že imel priliko razložiti to stvar, ker je prejelo tozadeven dopia. Uredništvo bi moralo ta dopis objaviti saj če sem grešil, da sem se zmotil, sem pripravljen svo- je zmote priznati in jih popraviti. Greši lahko vsak, greh pa je šele to, če ne maraš svoje zmote priznati in popraviti kolikor je mogoče. Čim več bo zdrave kritike, tem bolj zdravo bo delo [Sodr, Mrzelj je ta dopis odposlal ia predno Je izšel zadnji nedeljski »Naprej*, v katerem Je dotični dopis objavljen, Glej čl, »V razčiščenje pojmov," Ur,] Proslave i. maja pa se nisem zato udeležil, ker sem videl že ns tisti seji, aa kateri ae je o nji sklepalo, da je zamišljena kot boj proti somišljenikom in proti nesomišljenikom. Tukaj imamo godbo, za katero prispeva vsak delavec periodično po 50 para in ta godba se je najela po naši organizaciii za 1. maj. Niaem bil proti vzdrževanju te godbe, naaproten sem pa bil temu, kar je bilo rečeno: S to godbo priredimo mi proslavo, kdor hoče. naj gre z nami. kdor noče pa naj ostane doma ali kjerkoli — Jaz pa sem rekel, da bi me zelo veselilo, če bi smeli tako reči toda to je absolutizem, ker nas je nekaj nad 100 članov, pa nimamo pravice reči 6000 delavcem: Če hočete greste lahko z nami, če ne pa lahko doma ostanete ali kjer hočete. — Jaz aem predlagal naj skupaj manifestiramo in naj bo en govornik naš, eden pa od neodvisnih. In akcijo naj vodi potem naš odbor, če ni mogoče z onimi aku-paj; za tiatega govornika pa naj da odbor garancijo. da se ne bo govorilo o nobeni drugi stvari kakor o pomenu 1. maja, če ne se mu beseda takoj odvzame. Nato je bilo rečeno da bomo mi samostojno napravili, čeprav jih poide samo 15 z nami. Nato sem rekel: Vsaj kake pogoje jim postavimo, ker pričakujejo odgovora od naa, če bomo skupaj proslavljali ali ne. — Nato sem poudarjal, da mi še ne mislimo, kako slab ugled bi si napraviti s trmoglavostjo. Nato smo bili pooblaščeni as. Krušič, Jurjevec in jaz, da gremo z našim sklepom k neodvisnim. Tam so nas vpraševali, kako nameravamo proslavljati 1. maj. Nato smo jim povedali razpored, nato da je majski odbor naš, odgovornost za manifestacijo naša, odgovornost za shod naša. govornik istotako naš. neodvisni pa so izjavili: Če priredite vi manifestacijo čiato zase, potem smo tudi mi primorani napraviti sami zase. — In o tem ni bilo več govora. Naj nihče ne misli, da jez odobravam taktiko neodvisnih, dobro se zavedam, da ie bila niih taktika velika povzročiteljica današnje razdrapanosti in bede, kakor mi pravimo; pustimo jim pa tudi mi pravico tam, kjer jo imajo. Tako smo imeli v Trbovljah 1. maja dve manifestaciji za ene in iste pravice, člani in članice socialističnih organizacij in somišljeniki so se odstranili od takih manifestacij. Tudi jaz. bo sem vse to opazoval, se proslave nisem mogel udeležiti. Zaradi somišljenikov, je pa uredništvu dobro znano, če jih je kaj. saj Se vidi to po številu v Trbovljah prodanih izvodov .Ne-preja*. Tukaj moram popraviti tudi napako, ki sem jo napravil sam v svojem zadnjem dopisu. Članek v »Napreju* se ni imenoval .Razbijmo strokovne organizacije*, pač pa je bil v »Napreju* takšen članek, na katerega je .Delavec* odgovarjal da razbijamo strokovne organizacije. Na zadnjem članskem zborovanju v Trbovljah sem odgovarjal tudi. zakaj nisem strokovno organiziran. Bil sem 8 let in 7 mesecev. Potem nisem bil več, ker sem preveč opazoval delo na oni strani. Kar je eden rekel, to se je zgodilo in vse je bilo v .najlepšem redu*. Kar naenkrat smo pa slišali: Toliko in toliko je dolga. S protestom demisionirsm nad Čobalovim nasilstvom. Odlagam funkcije, — Videl sem pa, kako je bil Čobal v Uniji zakovan, da se ni dal več odkovati. Premišljeval sem, ali smem podpirati kaj takega ali ne in vest mi ie tako dejala, da ne. Povedal sem na zborovanju, če bi bili pred dvema letoma vsi tako napravili kakor sem jaz. pa bi. up8m, imeli danes tudi tako močno strokovno organizacijo, kakor je, in Čobal bi imel v njej odžagane roke, ki jih še nima odžaganih. Tako demisionirati, kakor je Čobal demisioniral, iz-gleda ravno tako kakor tisti gospodar, ki je dolga napravil do vratu, potem pa je rekel: Sin, prevzemi ti, jaz ne morem več. Birič je ie za vogalom 1 In še nekaj: Krušič je rekel na sestanku, da sem se jaz udeleževal sestankov pri Pravdiču. To ie laž. Naj mi dokaže samo za enkrat, s pričo socialistom ali komunistom, da sem bil na kakšnem takšnem sestanku, da bi nanj ne imel vstopa vsak človek. Sploh se niaem nobenega drugega sestanka udeleiil kakor pri Klenovšku, o tistem sem pa poročal — Majdič mi je zadnjič tudi zastavil takšno vprašanje, odkod sem jaz plačan, To ie sumničenje ki naj ga z dokazi podpre. Z lažmi ni socialistično ljudi blatiti, to delajo le obrekovalci Časti in poštenja. — Franc Mrzelj. Videm pri Krškem. [K tukajšnjim občinskim volitvam.] Vedno slišimo tu pa tam vprašanje: Čemu toliko strank, toliko kandidatnih list, 'toliko skrinjic? — Evo malo pojasnila: Tukaj so klerikalci vložili dve kandidatni listi. Za eno se je g. župnik trudil, druga pa je tudi vložena pod njegovim protektoratom. Prvo bodo »volili* vsi tisti, ki imajo toliko pojma o politiki kakor slepec o barvah, v drugo pa se bodo lovili kalini pod pretvezo, da je to Delavci I Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* ra ne ta sam dovolj jasno pove, de ne mara odjemalcev iz delavakih vrst V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vuu