77. številka Ljnbljana, v torek 5. aprila. XXV. leto, 1892. Ishaja vsak dan lvoier, itsimEi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vbc leto lf> gld., za pol leta 8 gld., ea Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za»oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilski shod na Rakeku. (Izvirno poročilo.) V dan 3. t m. povabil je poslanec notranjskih kmetskih občin, gosp. dr. Ferjančič, volilce na Rakek, da poroča o svojem delovanji v državnem zboru. Kraj je bil ugodno izbran, kajti na Rakeku smo v središči političnega okraja Logaškega in tudi prebivalci Postojinskega okraja imeli so prav blizu. Zares se je tudi zbralo iz obeh teh okrajev 30 volilnih inteligentnih mož. Za predsednika uhodu bil je izvoljen gospod notar Gruntar iz Logatca in potem je poprijel za besedo poslanec, gospod dr. Ferjančič. Najprvo je pojasnjeval svoje in svojih tovarišev stališče in navajal razloge, kateri so jih napotili, da so ostali v Hohenvvartovem klubu. Iz več slučajev je izvajal, da je jedino na ta način bilo mogoče kolikor toliko doseči. Slovenski poslanci, katerih je le majhno krdelce, ne bi mogli, Če niso članovi večjega kluba, v katerem imajo zaslombo, ničesar doseči, ko vender mnogo številneji Mlado-čehi v državnem zboru ničesar ne zmorejo ; posebno bi slovenski poslanci takega uspeha nasproti na-učnemu ministru ne bili duBegli preteklo jesen, če niso članovi večjega in vsled tega uplivuega kluba. Gosp. poslanec je potem podajal za vsak posamezni reBort kratek posnetek tega, kar se je izza zadnjih državnozborskih volitev zgodilo in je povsod pojasnjeval stališče slovenskih poslancev, zakaj so glasovali za ta predlog, zakaj odklanjali druzega. Po tem, mnogo odobravanem poročilu oglašalo se je več gospodov, ki so prosili pojasnil v raznih rečeh. Gosp. notar Gruntar naglasa, da je težiti na to, da so sodišča občinstvu lahko pristopna, io vpraša, kako je z nameravanim sodiščem v Cerknici ? — Gosp. poslanec pravi, da je zadnjič, predno je odšel z Duuaja, povprašal pri pravosodnem ministru o tej reči. MiniBter mu je zagotovil, da bode rad vstregel tej želji, če se napravi potrebno obsežje sodišču, ker justična uprava uvi-deva koristi majhnih sodnih okrajev, da pa je stvar /avisoa tudi od iiuančoega ministra zaradi troškov, ki nastanejo. Cula stvar je sedaj pri višjem sodišči v Gradci. Gosp. župan Planinski Ko v š ca vpraša, ali je upati, da se dobi v Planino lesna obrtna šola? — Gosp. posl anec odgovarja, da v tem oziru je storiti še marsikaj lokalnim in deželnim faktorjem, tako bode stvar godna, da se priporoča pri ministru. Gosp. Sicherl iz Dol. Logatca vpraša, kako je z železnicama Loka-Divača in Logatec-Vipava-Gorica? — Gosp. poslanec poudarja, nanašajo se na shoii dne 25. marcija „pri Rebku" na Goriškem, da železnica Logatec-Gorica ima poleg prometne tudi eminentno strategiško važnost; država dandanes res v prvi vrsti gradi železnice, ki bo BtrategiŠkega pomena, a ker ne živimo z Italijo le v miru, ampak celo v zvezi, je zanimanje vojnega ministerstva za železnice na jugu prav niminalno. Proga Loka-Divača, kakor druga samostojna zveza s Trstom, je pa po mnenji poslanca le vprašanje časa in ugodnejših financ, ker se za to progo zanimajo mnoge kronovine. Gosp. Arko iz Dol. Logatca je izrekel željo, da bi se cesta od Logatca na Tolminsko podrža-vila in da bi se poslanec v tem oziru potegoval. Gosp. kapelan Hladnik li Cirknice -vpraša, kako stališče zavzema poslanec glede ureditve v a-I u t e. — Gosp. poslanec razloži ua kratko vprašanja, katera tu prihajajo v poštev, ter naglasa, da je težko neveščaku izjavljati o tem vprašanji samostojno sodbo, da pa bode s svojimi kolegi za tako uredbo, kakeršne zahtevajo razmere in korist države, kar bodo pa še le pokazale predloge in vsestranski pretres tega važnega in težavnega vprašanja. Isti g. Hladnik vpraša, kako stališče zavzamejo slovenski poslanci glede dragih prometnih naprav za Dunaj. — Gosp. poslanec odvrača, da se je tega vprašanja že dotikal v svojem poročilu ter izrekel, da bodo slovenski poslanci te naprave v otirali, ker se jim je dalo zagotovilo, da bode država podpirala tudi kulturne naprave po k ionov mali in osobito na Kranjskem — in tako se bode v bližnjem času potrebno ukre- nilo, da pričnejo dela za osuševauje barja, kar bode koristno za stolno mesto in pogoj za po-znejšnja dela na Notranjskem za odpeljavo voda. Potem kazali so še mnogi govorniki na neprilično železnično zvezo Notranjske z Ljubljano, ter da jim je celo nemogoče v jedoem dnevu opravljati svoje opravke bodisi na sejmih, bodisi pri oblastvih. Sprožilo se je, da se ponovi prošnja do južne železnice, naj bi uvedla kako ugodnejšo zvezo ter prošnjo do obla-stva v Ljubljani, naj bi ukrenila, da bi se — do boljše zveze — stranke iz Notranjske poživljale na p opolu danske ure. O teh iu drugih predmetih bili ko živahni razgovori še tudi po končanem otieijalnem delu, došli volilci so se debat prav pridno in temeljito udeleževali, tako da, kar se mnogovrstnosti in občne zanimivosti predmetov tiče, kateri so prišli v razgovor, kakor tudi temeljitosti, s katero se je o njih razpravljalo, nismo pogrešali nikogar. Zbrani volilci izrekli so konečno z besedami g. Grunta rja svojemu državnemu poslancu gosp. dr. Ferjaučiču polno zaupanje in zahvalo za njegovo, vse slovenske interese obsegajoče delovanje. Ostali Brno še potem zbrani v prijateljski družbi, vrstili' so so napitnice in pesem je sledila pesmi, dokler ni prišel, žal prezgodaj, ločitve čas. Deželni zbor kranjski. (XI. seja, dne 2. aprila 189 2. leta.) (Daljo iu konec.) Posl. baron Schvvegel poroča o prošnji okrožnega zdravnika dr. Emila Klimeka za podporo kot zdravnik v zdravišči na Bledu. Finančni odsek predlaga, da se pooblašči deželni odbor, uaj dovoli do 200 gld. subvencije na podlagi intormacij, katere bode dobil. — Vsprejme se. Posl. dr. Bleiweis poroča o prošnji Franca Gostinčarja za podelitev ustanove Bvojemu slepemu sinu za obiskovanje zavoda za slepce v Lincu. Finančni odsek predlaga, naj bi deželni odbor izpo-sloval prosilcu, da dobi od c. kr. vladu kako tako LISTEK. „Vendija." .Spisal 11 adivoj P ozn i k.*) 1. Dne 3. decembra 1879 bilo bi spolojeno desetletje obstanka društva „Vendije" na Graški tehniki, da ni nemila usoda za bune (iraških dijakov v znani don Garlosovi reči tudi temu društvu pre-strigla niti življenja. Akoprav bo potem na Graški tehniki ni snovalo novo društvo z jednakimi načeli, kakeršne je imela „Vendija", vender to še ni znamenje, da ne bi živela „Vendija" v milejših zunanjih okolščiuah še dandanes ter da ne bi praznovala 3. decembra I. 1. sijajno svoje desetletnice. Lepo opravljena in sijajno razsvetljena prostrana dvorana bila bi vsprejela stotero in stotero slavjauskih gostov in marsikdo izmej članov bi Bi šepnol: „malo nas je, aP smo ljudi." *} Ta svoj spis čital jo prerano umrli inženur Potnik v nekedanjom „Slov. literar. društvu" na Dunaji 1880. 1. Priobčujetno g* sedaj kot donesek k zgodovini življenja visokoiolcev slovenskih. Ob jednem pa ta spis tudi raz odev duha svojega očeta, Uredn. Godba zasvirala bi slavjanBko igro, a društveni predsednik nastopil bi naposled ter bi spregovoril: „ Pred desetimi leti ustanovilo je deset slovenskih tehnikov naše društvo ter nam je na tuji zemlji zasadilo slovenske, slavjansk vrt, v katerem Brno se gojili, slovenske mladike. „Vendija" nam je prili-vala nauduše:u)8ti za mili naš rod, hrana iz njenega osrčja nas okrepi j a za delo v narod, bratje, naše društvo nam predstavlja uašo domovino, zanj, zanjo delamo i živimo!" Naudušenost zašije na obrazih društvenikov, a po dvorani se razleže društvena pesen: „Mi smo si pobratimi, Vsakdo bero nuj vojsko Da se osvetimo Tisuće i stove. Proti neprijatelji, Bratje, z združeno močjo Da jih pobedimo. Grouao nad vragove. Da jim vrnemo nazaj Kar so zakrivili, Proti nam že do sedaj, Z mečem i po sili. Da se bijemo za dom, Pravdo i svobodo, Da si prod sovražnikom Zboljšamo usodo. Ne pustimo mi bvoj rod, Tujcu ga vladati ! Da bo sebi svoj gospod, Ćemo mi, pobrati!" Privrelo je iz vseh stranij brzojavnih pozdravit : od posestrinjih in pobratskih društev, od starih članov z severa in z juga, od zapada in vztoka, od kolovodij in narodnih prvakov. V duhu je vse takoj zbrano, a poslednjič ta duh sam nastopi ter govori: „Samo sloga — spas slavjaustva". In otioijalui del je pri kraji. Začne bo zabava. Govor govoru sledi, odzdrav pozdravu odmeva, iz stoterih mladih grl doni pesen. Slavnostni večer je proslavljen. Društvo nam še vedno živi v spominu. II. Društvo „Vendija" se je začelo razvijati iz malega, a čeprav ni postalo veliko po Številu svojih članov, po svojih vejah, bi dejali,. vender se je njegov krog iz slovenskega začetka razširil v prvo v jugoslovansko in čez leto in dan v vseslavjausko pristanišče, a njegove korenike so posegle globoko v bitje Graškega tehničnega zavoda in v odnošaje njegovega slavjanskega dijaštva. Tudi v Nemcih bo je ime „Vendija" čestilo, a sloga „Vendijinih" članov je pri marsikoji priliki v občedijaških rečeh na tem zavodu pravec narekovala. Društvenikov je „Vendija" imela v Šolskem I. 1870: 22 rednih, 1. 1871: 30 rednih, 1 izven-rednega; 1. 1872: 30 rednih, 1 izvenrednega; leta 1873: 26 rednih, 5 izveurednih ; I. 1874: 25 rednih, 8 izvenrednih; I. 1875: 10 rednih, 2 izvenredna. Predsedniki so jej bili: Hadivoj Pozni k, Slavoljub ustanovo, da bode mogel obiskati zavod v Linci. — Vsprejme se. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odaeka o prošnjah okrajnocestnih odborov v Postojim in Ilirski Bistrici glede uvrstitve cestne proge od sv. Petra do Trnovega mej deželne ceste. Po obširno utemeljenem poročilu izroči sa prošnja deželnemu odboru z naročilom, da poizve potrebno in predloži dotične načrte, oziroma da prošnjo reši po svojem mnenji. Posl. dr. Tavčar nadalje poroča o preložitvi Žužemperško-Kočevske okrajne ceste. Deželni odbor je nasvetoval v svojem poročilu, da se cestnemu odboru Žužemperškemu dovoli za izvršitev projek-tovane cestne preložitve 3000 gld. podpore. Upravni odsek pa se s tem predlogom ne more strinjati iz raznih razlogov ter nasvetuje: Deželni odbor, spre-jemši v vednost poročilo deželnega odbora, sklene, da se nasvetovana preložitev Žužemperško-Kočevske okrajne ceste od kneza Turjaškega Krškega mostu do glavnega trga v Žužemperku na podlagi predloženih načrtov za sedaj ne odobri. Posl. dr. Papež zagovarja prošnjo, oziroma predlog deželnega odbora, popisujoč nedostatke in nepriiičuosti pri tej cesti. Predlaga torej: Okraj no-cestnemu odboru v Žužemperku dovoljuje se za delno preložitev okrajne ceste v Žužemperku po predloženem načrtu z deželnega zaklada 3000 gld., katere je izplačati, kedar bodo prosilci dokazali, da je zagotovljeno tudi pokritje ostalih stroškov. Posl. Svetec priporoča prav toplo predlog dr. Papeža. Pri glasovanji vsprejme se predlog dr. Papeža, a predlog upravnega odseka se odkloni. Prošnja županstva v Slavini, da deželni inžener izmeri uovo cesto iz Slavine v Senožeče in prošnja županstva v Cerkljah, da se izvrše pred-preiskave za zagradbo in uravnanje potoka Reke (pri obeh poročevalec dr. Tavčar) izročita se deželnemu odboru v preiskavo in daljše poročanje. Posl. Po vse poroča v imenu upravnega odseka ob uvrstitvi mostu pri Zgornjem Kašlji mej stavbe okrajnih cest in ob uravnanji Ljubljanice nad mostom. Podpira prošnjo podobčine Zgornjega Kašlja in pravi, da je inženirski adjunkt Klinar poročal o preiskavah, ki so se vršile na lici mesta. Treba bode mnogo poprav, ki bi stale skupaj 4000 gld in za katere treba izdelati krajnim razmeram ustrezajoč načrt. Zato predlaga upravni odsek: Poročilo deželnega odbora glede mostu pri Zgornjem Kašlji in glede uravnave Ljubljanice nad mostom se odobruje in deželni odbor pooblašča, da sme stroške za izvršitev potrebnih podrobnih preiskav in dotičnih načrtov pokriti iz deželnega zaklada in če bi bilo moči ta dela še letos izvršiti, da sme dovoliti prosilcem v ta namen podpore največ 1000 gld. iz deželnega zaklada. Posl. Ogorelec priporoča nasvet upravnega odseka. Pri glasovanji vsprejme se predlog upravnega odseka. Posl. M u r n i k poroča v imenu upravnega odseka o deželnem zakonu ob ugodnostih za nove Vračao, Mavro W e i s s, Slavoj Jenko, Peter Kresuik in Franjo O mah en. Lepi so bili časi dijaštvovanja, a najlepši so bili dnevi „Vendijini", tako si je gotovo mislil marsikateri stari dijačina, stopivši kot izvenreden član .Vendijin" v borbo vsakdanjega prozajičnega življenja. A znak .Vendijinega" družništva, belo-inodro-rudeči oprani trak bil je na steno obešen mej drugimi dijaškimi trofejami. Da, dijaškemu pustemu, podnevnemu životar jenju v predavalni sobi, pri risalni deski jako dobro ugaja vesel večer v društvu svojih tovarišev v veselem pogovoru in pri glasih domače pesni. Tukaj se misli za narod, ž njim se čuti žalost in radost, zanj se snujejo lepe nadeje in načrti. .Vendija" posebej je gojila zamisel slavjanske duševne vzajemnosti po praktičnem sposobu. Sprva je bilo Slovencu nekoliko težavno razumeti Hrvata ali Srba, a v drugo, v tretje, . . i ušesa so bila jugo-slavjanska. Kmalu so tudi usta to postala, a kar so usta govorila, to je šlo iz srca. Razven Jugo-slavjanov bilo je tudi nekaj Čehov v društvu. Znano je, da se je pojavil v začetku minolega desetletja na slavjanskem polji naš vrli Matija Majar ter da je izdajal 3 leta svoj list „Slavjan". „Vendija" Bi je Majarjevo zamisel odmah prisvojila ter so bili njeni društveuiki iskreni pristaši Majarjevi. stavbe s stanovanji za delavce. — Vsprejme se brez daljne debate nastopni načrt: Zakon z dne.....o oprostitvi novib stavb s stanovanji za delavce od doklad k domovni stanarini in k 5 °/0nemu davku od čistega stanarinskega dohodka. Po nasvetu deželnega zbcra Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. V zakonu z dne 9. februvarija 1892. 1., drž. zak. št. 37, zaznamenovane nove stavbe s stanovanji za delavce so za tisto dobo, za katero jim je na podstavi zgoraj navedenega zakona priznana oprostitev od domovne stanarine in od 5 °/#nega davka od čistega stanarinskega dohodka, oproščene tudi od plačevanja vseh deželnih (in okrajnih) doklad, kakor tudi od polovice občinskih doklad k imenovanim državnim davkom. § 2. Po sklepu občinskega zastopa se sme izreči, da se raztegne v § 1. ustanovljena oprostitev od polovice občinskih doklad tudi na daljni, oziroma na ostali del onih doklad. § 3. Ako po zakonu z dne 9. februvarija 1892 1., drž. zak. št. 37, dovoljene olajšave nehajo na podstavi § 6. navedenega zakona pred določenim časom, mine z istim rokom tudi oprostitev od doklad. § 4. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi. § 5. Mojima ministroma za notranje stvari in za finance je naročeno izvršiti ta zakon. Posl. S teg nar poroča o letnem poročilu deželnega odbora § 3. C: Zdravstvene reči. Marg. št. 40.—47., ki govore o službenem navodilu okrožnim zdravnikom, o zdravstvenem osobji, o plači zdravnika za Senožeče, o nadomestovanji necega okrožnega zdravnika, o pokojninskem zakladu za okrožne zdravnike, o ustanovitvi posebnega zdravstvenega okrožja v Logatcu in v Loškem potoku, o denarnem gospodarjenji, vzele so se na znanje brez ugovora. Od 38 zdravstvenih okrožij imelo je 33 nastanovljene zdravnike, v 5 pa je mesto prazno. Plače nastavljenih okrožnih zdravnikov znašale so 16 899 gld. Pri marg. št. 48. o babicah oglasil se je posl. dr. Bleiweis ter opozarjal na nedostatke, ki se kažejo pri šoli za babice. Slovenski tečaj je vedno dobro obiskan, nemški pa le slabo in vender se ravna z obema jednako, zato je pouk pomanjkljiv. Dotični profesor se je že obrnil do ministerstva, da se odpravijo ti nedostatki. Tudi bi bilo dobro, da se uvedejo ponavljalni tečaji. Vlada naj bi kaj storila v tem oziru. Glede na to predlaga, da naj bode pouk za babice v dveh tečajih zaporedoma slovenski in šele vsak tretji tečaj naj bode nemški. Poročevalec Stegnar ne ugovarja predlogu, ki se mu zdi koristen in umesten. Predlog dr. Bleivveisa se vsprejme. Marg. št. 49.—56.: O ogledovanji mrličev, o bolnici v Kočevji, o občinskih bolnicah na Vrhniki in v Borovnici, o egiptovski bolezni na očeh (tra-hom, ki se je pokazal v nekaterih krajih), o cepivu in o cepljenji koz in o bolnici v Kajiri — vzele so se na znanje in odobrile. Slovenci so se večinoma poprijeli cirilice ter je služilo to slavjansko pismo tudi društveni upravi za njeno. Oe tudi to Majarjevo reševanje slavjanskega vprašanja ni imelo drugod znatnega razširjenje, v društvu kakeršno je bila „Vendija", bil je ta sposob vzajemnosti popolnem na svojem mestu ter je bil gotovo marsikomur izmej „ Vendijancev" podloga za njegovo daljnejše razvijanje na to stran. Glavno delovanje društva je bilo po predavanjih njegovih društvenikov. T reba je bilo zastaviti pero ter napisati razpravo o katerem predmetu koli, bodisi iz tehnične ali iz leposlovstvene stroke. Razpored društvenih sej se je navadno glasil: 1. Prečitanje zapisnika poslednje seje. 2. Poročilo predsednikovo o došlih dopisih. 3. Poročilo pretresovalcev spisa člana x. 4. Predavanje (govor, deklamacija) člana y. 5. Posamezni predlogi. 6. Društvena zabava. Predavanje so koj obče pretresovali navzočni društveniki in nazadnje se je glasovalo, sprejme se li članek v društveno knjigo ali ne ter sta bila potem izvoljena še dva pretresovalca za ožje pre-tresovanje in izpravljenje spisa. Jednega teh pretresovalcev si je izvolil predavalec, druzega pa celi zbor. Posl. Hribar poroča o prošnji Gustava Tonniesa za odpis globe pri zgradbi deželnega gledališča. Ker firma Tonnies ni dogotovila del pri zgradbi novega deželnega gledališča pravočasno, narasla ji je znatna denarna globa, to je po 50 gld. na dan od 31. oktobra 1. 1891, ko bi moralo biti poslopje pod streho. Globa bi znašala torej preko 10.000 gld. Deželni odbor o tako valni reči ni hotel sam odločevati in ukreniti, da se morebiti globe oprosti firma Tdnniesova. V svoji prošnji navaja firma, da zaradi raznih oepredvidnih zaprek absolutno ui mogla dela dovršiti o pravem času, da je imela "aradi tega kakih 10.000 gld. več stroškov pri pokladanji fundamentov. Kot glavni argument navaja dalje, da dežela ni trpela nobene škode, ampak še prihranila je, ker ni bilo treba dajati subvencij itd. Finančni odsek se je preveril, da je prošnja firme Tdnniesove nekaj opravičena, nekaj pa pretirana. Da ni bilo moči igrati, to je moralna Škoda, a tudi materijelno škodo imela je dežela zaradi tega. Ker deželni odbor ni stavil konkretnega predloga glede te prošnje, ne more deželni zbor sklepati o njej. Finančni odsek torej predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, naj jo reši konečno. Potem izraža posl. Hribar svoje osebno mnenje glede tega, da so se pri vadiji zahtevale hranilnične knjige samo kranjske hranilnice. Predlaga, naj se ne ozira samo na jeden zavod, nego naj so pri tacih prilikah jednakopravne vse hranilnice v deželi. Finančnega odseka predlog se vsprejme, isto tako predlog posl. Hribarja. Prošnja diurnista pri deželni zemljiškoodvezni komisiji se reši tako, da se mu dovoli podpora 30 gld. jedenkrat za vselej. Posl. V i š n i k a r poroča v imenu finančnega odseka o prošnji društva .Pravnik" v Ljubljani, da se mu takoj izplača dovoljena podpora 500 gld. za izdavanje pravne terminologije. Dovolila se je ta podpora, a izplačati se ima šele, ko bode terminologija dogotovljena. Nabranih je že nad 30.000 listkov in društvo imelo je že izdatne stroške za dopisovanje raznim sotrudnikom, za sobo, katero je moralo najeti, za urejevatelja, ki zasluži redno nagrado. Dotični urednik, ki bode pregledaval in urejal nabrani materijal, imel bode najmanj pol leta posla in se bode moral baviti izključno le a tem delom. Zato ga bode treba nagraditi dostojno. Kako potrebna je pravna terminologija, to bi pač bilo odveč poudarjati in dokazovati. Ker ima društvo le skromne dohodke, predlaga finančni odsek, da se dovoljena podpora izplača takoj, kakor prosi društvo. — Ker nikdo ne ugovarja, sprejme se ta predlog. Ob l3 /4. uri zaključi deželni glavar sejo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. aprila. Deželni zbor Štajerski. V sobotni seji unela se je nenavadno ostra razprava. Posl. dr. Bayer stavil je v imeni šolskega Pri zabavah peli so člani slovenske, hrvatske, srbske in češke pesni vsi skupaj ali tudi po samospevu okolo mize. Da člani niso bili v zadregi zaradi pesenskih besed, imel je vsakdo izmed njih avtografovano pesmarico najnavadniših pesnij pri sebi v žepu. Tako se je lahko popovala vsaka pesen do konca, kajti navadno našim pevcem spomin ne sega dalje, nego do kosca prve kitice. Sicer pa je vladal pri zabavnem delu društvenega večera zakonik hrvatskih popivskih društev ter se je napivalo pod predsedništvom stolaravna-telja in pomočjo fiškušev domovini, bratstvu, slogi, vzajemnosti, veljakom in prvakom, društveni kom in gostom, ter je bila pridejana v napitnici vsakemu članu „stola" drugarica, za katero čast bilo je treba .lepo in cifrasto* zahval je veli se. Slovenci so bili navadno sprva nekoliko okorni pod absolutnim vladanjem stolaravnateljevim, ali kazenski zakonik in njega paragrafi pretvorili so jih kmalu v poslušne podanike tudi zraven 5 odstotkov alkohola, katerega so točili oštirji pri .Belem križi", pri .Pivljem studenci" itd. z drugimi 95 odstotki vode vred. Predno je kdo kaj zinil, moral si je .jezik prati". Društvo se je vselej v najlepšem vesolji in pozno v noči razšlo, samo da je h koncu zabave navadno zavladala republika ter obče prekucijstvo. (Konec prih.( odseka predlog: Deželnemu odboru se naroča, naj izpoBluje pri vladi, da se bode na mešanih in na slovenskih ljudskih šolah obračala večja skrb na učenje nemškega jezika. To naj se podpira z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi, zlasti pa s tem, da se dovoljujejo za poučevauje nemškega jezika zaslužnim učiteljem posebne nagrade iz deželnega zaklada. — Posl. dr. Sernec uprl se je temu nasvetu kar najodločneje. V dolgem govoru pojasnil je šolske razmere in zavrnil razne, pred zbornico iznesene interpretacije, člena 19. drž. osn. zak., katere se ne strinjajo s stališčem vlade in državnega 6odišČa: „Vsak član dež. odbora sme o Čl 19 misliti to, kar mu najbolj ugaja, ali glasom razsodbe državnega sodišča mora dež. odbor izvršiti ukaze naučnega ministra. Kar se dostaje dolge ekspektoracije o nemščini — o drugih predmetih se je napisalo samo nekoliko vrst, — zahvaliti jo je grofu Stiitgkh-u. No, dokler je drž. osn. zakon v veljavi, nas „dobri" dež. odbor in „dobri" dež. šolski svet še ne bodeta ovila okolu prsta. Nestrp nosti znamo zavračati, dež. šolski svet nam pa ne imponuje. Svobodno vam je, deliti nagrade učiteljem, kateri r a v n a j o pr o t i z a k on i to, nas s tem ne bodete ugnali! Tako ravnanje je cinično. Dokler veljajo drž. osn. zakoni, zaupamo Avstriji! Naš dež. glavar nam je na Dunaji očital, da gledamo na Kusko, grof Sttirgkh pa, ki o naših razmerah ničesar ne ve, stavlja predlog, da je učitelje uradoma podkupovati". —Grof StUrgkh se zagovarja na dolgo in široko. — Posl. dr. Dečko pravi, da se Slovenci ne plaše boja. »Od dež. zbora ne pričakujejo ničesar, kar bi moglo Slovencem koristiti, ker je dež. zbor produkt sila čudne volilne geometrije. Gospodje nasprotniki sodijo, da se rode slovenski otroci samo zato, da imajo priliko učiti se nemški. Ako se bode germanizacija začela tirati močneje, uprli se bodemo tudi mi močneje. Tlačen narod ne poprašuje, če ravna tlačitelj iz egoistiških razlogov, ali če se je zavil v togo državnega interesa. Kako pridemo baš Slovenci do tega, da se naj iz naše kože režejo jermena, s katerimi se bode vezala vkupnost državnih delov?" — Dež. odbornik dr. Sehreiner zagovarjal je seveda vse predloge. — Posl. Robič zavrnil je nasprotnike v jako krepkem daljšem govoru. — Poslanec dr. Sernec pravi, da se nam ne vidi primerno usitjevati dež. zboru narodnostna vprašanja in razburjati javno mnenje, baš sedaj, ko treba rešiti socijalna vprašanja. Slovenci ne bodo nikdar odnehali od upravičenih svojih tirjatev. — Po kratkem odgovoru namestnika barona Kiibecka, ki je trdil, da bi on nikdar nobene nezakonitosti ne dopustil, vsprejela je zbornica vse nasvete šolskega odseka. OgeraUi državni »bor. Pri razpravi o dotaciji dvora unela ae je živahna debata. Poslanci Eotvbs, Pazmandv, Visontai in Bano tirjali so ustanovitev posebnega oger-skega dvorstva. Pazmandv stavil je tudi dotični predlog, trdeč, da sedanja ureditev dvorstva ni primerna in za Ogersko celo žaljiva. Mej drugimi slučaji navedel je govornik tuni to, da predsednik ogersko zbornice ni bil vsprejet v posebni avdijen-ciji, kakor bi se spodobilo, ampak pri splošni avdi-jenciji ter da je moral čakati, predno je prišel na vrsto. — Po končaui debati, v kateri so posamni govorniai glede porabe dvorovine tožili in tirjali, da se pri delitvi dotacij jemati več ozira na Ogersko, izjavil je finančni minister, da se vladi ustanovitev posebnega dvorstva ne vidi primerna, da se pa posvetuje, kako in kaj bi se dalo storiti, da bi bilo državnopravno stališče Ogerske tudi na dvoru vidno. Vitanje države. It ustja in Nemčija* Ruski veleposlanik v Berolinu, grof Šuvalov, mudil se je pred kratkim v Berolinu in sicer, kakor javljajo nemški listi, zaradi ureditve trgovinskih razmer mej Rusijo in Nemčijo. Važno to vest — ako je resnična — itustruje pa jako čudno to, da je ruska vlada poklicala svojega vojaškega ataše ja iz Berolina na Rusko in da je nemška vlada storila to isto s svojim atačd-jem v St. Peterburgu. V normalnih razmerah je to velevažen korak, kajti od-išlim ataše-jem slede' navadno poslaniki, v tem slučaji pa se to — vsaj sedaj — gotovo še ne bode zgodilo. Za razmerje mej Rusijo in Nemčijo pa je to izvestno zelo karakteristično. Italijani v Afriki. V italijanski zbornici izjavil se je ministerski predsednik marki Rudini kaj slabo o italijanski kolonijalni politiki in izrekel odkrito, da afriške kolonije ne bodo nikdar donašale Italiji toliko političnih in trgovinskih koristij, kolikor jih je pričakovala, in kakor bi bile potrebne v primeri z ogromnimi žrtvami. Marki Rudini povedal je pač še več, to namreč, da bi bila vlada voljna opustiti vso kolonijalno politiko, če more to storiti častno. Masa-nab ustalo bode torej še nadalje v italijanskih rokah. V Rimu in v vsi Italiji naredil je ta govor Rudi-nijev jako velik utis, naudušenost za Afriko in afriške kolonije pa je hipoma razpuhtela, kakor rosa, kadar jo obsije solnce. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo XII. sejo. Novovoljeni poslanec gospod župnik Mesar storil je obljubo v roke deželnega glavarja. Rešile so se razne peticije. Za pridelovanje ameriških trt v šoli na Grmu dovolil se je kredit 500 gld., Okrajnemu cestnemu odboru v Velikih Laščah se je dovolila za zgradbo mosta podpora 500 gld., dolg 4500 gld. pa je poplačati v letnih obrokih po 900 gld. „Dramatičnemu društvu" v Ljub ljani dovolila se je za tekoče leto podpora 3000 gld. Za preložitev odnosno delno popravo okrajne ceste z Vrhnike čez Staro Vrhniko v Podlipe dovolila ee je podpora 3000 gld. Poročilo dež. odbora o prisilni delarnici, o deželnih dobrodelnih zavodih in o muzeji vzelo se je na znanje in odobrilo brez daljne debate. Obširneje poročamo jutri. — (Oporoka A n t. Kneza.) Odbor „Matice Slovenske" je v včerajšnji seji jednoglasno sklenil, da se „Matica" oglasi za dedno naslednico Knezove zapuščine na podlagi oporoke. Gospodarski odsek se pa pooblasti, da uredi vse kar bo še nadalje potreba, tako, kakor bo za društvo koristno. — (Rekvijem) za pok. Antona K n eza bode pojutraojim dopoludoe ob 9. uri v tukajšnji cerkvi oo. Frančiškanov. — (Osobne vesti.) Državni pravdnik v Gradci, g. dr. Gustav Zistler, imenovan je višj. dež. sodišča svetnikom v Gradci. — Dež. odbor koroški imenoval je okrajnega živiuozdravnika v Marbregu na Spodnjem Štajerskem g. Alojzija Ko-mersa deželnim živinozdravnikom v Sv. Lenartu v Labodski dolini. — Kot državna telegraHstica v Celovci imenovana je gospodična Ivana F i n d e n i g g. — (Promocija.) Naš rojak, gospod JoBip Kotnik, bil je včeraj na Graškem vseučilišči promoviran doktorjem prava. — (Petindvajsetletnico) svojega delovanja kot slovenski igralec praznuje te dni g. J. Šušte ršič-Sršen. U važu; e marljivost in veliko porabnost njegovo, dovolil mu je odbor „Dramatičnega društva" posebno beneficijo, katera bode na velikonočni ponedeljek. Predstavljala se bode znana igra „Luinpaci vagabundus", v kateri je g. Šuš-teršič pred 25 leti prvikrat stopil na oder. — (Dolenjska železnica.) Koncesijo-narji dolenjskih železnic prosili bo vlade, da dovoli ustanoviti delniško družbo z naslovom „ Dolenjske železnice" in potrditi dotična pravila. Družbina glavnica znaša 31.000 glavinskih delnic po 100 gld. to je 3,100.000 gld. Od teb jih uplačajo interesent je GO00 v nominelni vrednosti 600.000 gld. po kursu „al pari". Ostalih 25.000 v nominalni vrednosti 2,500.000, katere bode prevzela pozneje državna uprava „al pari" in ki imajo popolnoma jednake pravice z onimi 6000 glavnicami, katere prevzetno interesent je, imajo vplačati koncesij o nar j i. Družba imela bode pravico, da izda pod pogoji, katere določuje državna uprava, prijoritetne obligacije, ki se obrestujejo s 4°/0 in se izplačajuje nazaj v 75 letih. Takih obligacij bode v nominalni vrednosti za 7,000.000 gld. v baukovcih. — (Predavanje v Rud olf i n u m u.) V petek, dne 1. t. m., govoril je g. kustos M ii 1 1-ner o najnovejših najdbah na Kranjskem. Najprej je postavil na ogled lep model čolna, najdenega na barju ter na kratko pojasnil okolščine znamenite te najdbe. Model je v velikosti 1 10 in jako dobro izdelan. Predavatelj omenil je nadalje, da se je tudi pri gradbi kamniške železnice našlo nekaj zanimivih'reči j, namreč nekaj zapestnic, razne želez-nine, nož in sulica; reči je kamniško okrajno glavarstvo izročilo mnzeju. Glavni predmet predavanju pa so bile najdbe pri sv. Mihelu nad Hrenovkami, kjer je mnogo gradišč. Tam so izkopali mnogo o-rožja, in to dokazuje, da so ondu bili o svojem Času tudi boji. Železna sulica, utopljena v žgani kamen priča, da je hud požar uničil naselbino. Gosp. govornik iztožil je na ogled različna orožja, nekatera pa je bil dal nalašč ponarediti, da je pokazal njih rabo. Kazal nam je keltišk meč, keltiško kopje in sulice, a da se vidi razlika, pokazal je tudi rimsk meč in rimsk pilum zmagajočih legij. S posebnim zanimanjem ogledali smo si orožje, podobno tanki sulici z luknjico. GoBp. govornik pojasnil nam je njega pomen. V to luknjico privezali so vojaki s smolo opojeno predivo ter pri napadih na utrjena mesta užgali predivo in metali meče čez zid ter tako v mestu zanetili požar. — Gosp govornik poročal je nadalje o starinah, katere so se razkrile pri kopanji kanala v Ljubljani na Tržaški cesti in pri gledališči, kjer so našli mnogo srebrnih in bronastih novcev iz časa Avgusta in Teodozija. Na svetu, kjer stoji novo gledališče, izkopali ^ao tudi 2 metra globoko dva rimska spomenika, posvečena Jupiterju in Neptunu. Gospod kustos nam je ta dva spomenika čedno narisal in napise razložil. Končno pojasnil nam je še ponarejeni napis na kamenu, uzidanem v semenišču Ljubljanskem, dokazujoč, da je ta napis dal narediti Talničer svoji soprogi v spomin. Talničerjeva soproga je bila iz rodbine Saneti in prestavši črke naredil je Talničer iz tega imena besedo Natesia. Tudi v mesetcu Portogruaro na Laškem je uzidau podobno narejen spomenik in bržkone je bil ta tudi Talni-čerju v vzgled. Gospod govornik končaval je zanimivo svoje predavanje z željo, da bi se bogati historični zakladi naše dežele kolikor moči oteli pogubi ter zaključil z nekaterimi prav primernimi graneBi iz korana. — Mnogobrojno občinstvo zahvalilo se je g. kustosu za podani užitek z laskavim ploskanjem, — (Kranjski veteranci) udeležili se bodo slavnosti odkritja spomeuika liadeckega na Dunaji. Odide jih vsaj 80 mož z zastavo. Na čelu jim bode komi poveljnik, magistratni koncipist gosp. M i h a l i č. — (Za rešitev življenja) prisodila je c. kr. deželna vlada v Ljubljaui komptoiristu Mirku Kochlerju nagrado 15 gld. raznašalcu telegramov Martinu Gostiču pa 10 gld., ker sta rešila iz Ljubljanice neko Nežo K lun. — (Prememba v posesti.) Posestvo bivšega špediterja g. Frana P i r k er-ja v Ljubljani, na ReBljevi cesti št. 26, kupil je g. Felix To man za 8000 gld. — (Nova p o 1 i c i j s k a b t raž ni ca) v Ljubljani odprla se je danes v Kravji dolini v hiši gospe Skalčtove. Druga stražnica odpre se, kakor čujemo, v kratkem v Karlovskem predmestji (predkraj Kurja vas) v hiši g. J. Borštnika. — („Prva Vipavska sadjarska zadruga") Občni zbor „Prve Vipavske sadjarske zadruge" preložen je zaradi pogreba člana g. Jos. Mayer j a na prihodnjo nedeljo 10. t. ra. z istim vsporedom. — (Umrl je) v Mariboru dne 31. m. m. kapelnik godbe delavnic južne železnice gosp. J. Handel. Znan je bil dober glasbenik in je godba, kateri je bil na čelu, sodelovala pri raznih prilikah tudi pri slovenskih slavnosti h in svirala slovanske komade. — (V deželnem zavodu za gluhoneme v Gradci) izpraznjenih je 15 ustanovnih mest za siromašne gluhoneme deželane v starosti od 6. do 12. leta. Prošnje za vsprejem je do dne 30. aprila doposlati vodstvu. — (Surov napad.) Piše se nam iz Središča : Št i t-j i kmetski fantje iz Grab pri Središči napadli so v nedeljo 27. marcija Ivana Tkalca kmetskega sina iz Resike pri Središči, ko je šel zvečer domov iz Ormoža. Suroveži so Tkalca tako pretepli, da je na pol mrtev na cesti obležal. Tudi žepno uro so mu vzeli — denarje pa, blizu 11 gld., so mu pustili. Lopove so izročili sodišču. Stanje Tkalčevo se boljša, akopram je bilo zelo nevarno. — (Nov parobrod za Vrbsko jezero.) V Linci izdelal se je nov parobrod „Helios", ki je namenjen za Vrbsko jezero. Pojedine dele, ki dospejo te dni, sestavili bodo v delavnici Joungovi v Pričicah v občini Poreče. Novi parobrod je dolg 104 čevlje in za 2 Čevlja Sir j i nego stari „ Neptun". Prostora ima za 300 osob in bode razsvetljen električno. Vozilo se bode zdaj po šestkrat na dan preko jezera. — (Za italijansko v s euč i lišče) oglasil se je poleg Tržaškega deželnega zbora tudi deželni zbor isterski s primerno resolucije, katero so stavili italijanski poslanci. Zahteva nekoliko tisoč Italijanov zdi se seveda gotovim italijanskim organom „giusto desiderio di tutte le provincie italiane". Če pa mnogo večje število Slovencev in Hrvatov tostranske državne polovice zahteva dokaj manj, so to le prenapetosti, katerih ni smeti dovoliti. To je pravicoljubnost in ravnopravnost, kakoršno si mislijo nasprotniki naši! — (Pevsko društvo „Adrija" v Barko vi j ah,) ki deluje marljivo za razvoj slovanske pesmi na obalih Adrije in s tem pospešuje slovensko zavednost, imelo je dne 27. m. m. bvoj občni zbor. V minulem letu sodelovalo je 36 pevcev, podpornih članov bilo je 02, ustanovnikov 5. Skupnega denarnega prometa je imelo društvo 1203 gld. 92 kr. Tamburaški odsek štel je s početka 18 članov; izven teb so nekateri odstopili. Predsednikom bil je voljen zopet g. Dragotin Martelanc. Po občnem zboru bil je pevski večer na občno zado-voljnost. — (Bolgarski častniki v Trstu.) V nedeljo zvečer došel je bolgarski polkovnik L. Angelov z 12 Častniki, gojenci vojne šole v Sofiji, preko Dunaja v Trst. Ustanovili so se v hotelu „de ta Ville*. Potujejo, da se pouče o tem iu onem. — (Grški generalni k o n z u I a t v T r s t u.) Namestu g. Bar bog lisa, ki je pozvan v mini-Bterstvo, imenovan je g. K. Kriesis grškim generalnim konzulom v Trstu. — (Zagreb — pristanišče.) Sedaj, ko je Drina tako uravnana in njena struga očiščena, da se labko celo do Zvornika, 80 kilom, daleč, po njej plovi, pretresovati se je začelo tudi vprašanje, kako Savo uravnati, da bodo parniki po njej celo do Zagreba prihajali. Že I. 1887. je bil poskusil baron Kučera, sedanji civilni adlatus v Sarajevu, s par-uik :m „Bosna" do Zagreba priti in to ho mu je tudi posrečilo. Izjavil se je, da bi bilo Savo mnogo ložej uravuati, nego Drino in zato je upanje, da Zagreb kmalu postane pristanišče za parnike. Telegrami »Slovenskemu Narodu": (Jrnovci 4. aprila. Pri današnjih volitvah za deželni zbor voljenih 7 Ilumunov, 4 Malorusi in 1 Poljak. Mostu Kohanovskega voljen llumun Stefanelli. Vasilko in Stvreea voljena jednoglasno. V Crnovcih voljen zopet Wolan. Zagreb 4. aprila. Danes se je konstituiral novovoljeni mestni zastop. Dosedanji podžupan Stankovič zopet izvoljen. Vladna stranka oddala prazne volilne listke. Rim 4. aprila. V senatu izjavil Rudini v budgetni debati, da je ministerstvo v vojnem budgetu vedno gledalo hraniti, a le kolikor dopušča ozir na varnost dežele. Sicer pa je močna vojska, četudi nalaga velika bremena, vedno najbolji porok za mir. Mornarica zdi se mu nedostatna, ona bi morala sama biti sposobna, da brani italijanske obali. Italija bode premagala gospodarske težave in zadostila svojim dolžnostim. Treba je povzdigniti finance, a tudi brambeno silo domovine. S tem končala je splošna razprava o budgetu. Pariz 4. aprila. Vest, da so zaprli anarhista Mathieua, se ni obistinila. Zader 6. aprila. Deželni zbor zaključil zasedanje. Praga 5. aprila. V budgetni debati deželnega zbora je Schmevkal ostro kritiko val postopanje Staročehov in konservativnega vele-posestva glede sprave. Vlada je sicer storila svojo dolžnost, da je predložila spravne predloge. Potem pa se ni brigala za nje. Nemci na Češkem bodo že skrbeli za to, da posebno predloga o razdelitvi okrožij ne zgine z dnevnega reda. Madrid 5. aprila. Dva anarhista položila dinamitne naboje na stopnice mej stanovanjem predsednika zbornice in zbornično dvorano. Zapazili so ju takoj in zaprli. Našli so pri njima zapisnik raznih poslopij, katere hote anarhisti razstreliti, zbornico, senat, justično palačo, ministerskega sveta in vojnega mini-stcr.itna poslopje, banko in kraljevsko palačo, katera bi se bila razstrelila cvetno nedeljo. Zaprta sta jeden Francoz, drugi Portugalec. Kazdraženost je velika. I „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Loterij n« srečke 2. aprila. V Trstu: 53, 1, 86, 26, 38. v Linci: 72, 30, 20, 54, 53. TlIjCl: 4. iipriU. Vri MitlK-i: Hochinuth, Leyrer, Schonbichler, Mayer, VVaneck z Dunaja« — 1'atuer, Schilz, Musili Ili iz Trsta. — OberglOll iz Kočevja. — Meidinger iz Celovca. — Bemer iz Hrvaškega. Pri Momi: Schiesl, Btiuhler, Miillcr, Kugel z Dunaj*. — Dr. Erhounitz z Ribnice* — Candnhy iz Trsta. — Skotit', \t LJubljane. — Fiacher \t Budimpešte. Umrli so r ajul>l jaiel: 2. april*: Franc Kodah, mizar, 34 let, Krakovske ulice št. C, jetika. — Matija Richter, jetniaki paznik, 62 let, Hrenove ulice št. 17, jetika. — Johana Zaje, delavka, 16 let, I lovca št. 42, jetika. — Pavla Skalija, delavka, 19 let, Stari trg št. 1, plućna tuberknloia. 3. aprila: Marija Martinčič, ključarjeva žena, 35 let, Marije Terezije cesta št. 12, intiuenza. — Ana Haj da, krojačeva hči, 19 mesecev, Sturi trg 8t. 7, jetika. 4. aprila: Avguština Mazek, črevjarjeva hči, 4 leta., hožjaat. Meteorologično poročilo. iliiti 5 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 94-BO — gld. 95-— Srebrna renta.....„ 93 90 — „ 9410 j^lata renta....... 110 85 — „ 11045 5°/0 marčna renta ... „ 102*70 — „ 102*70 Akcije narodne banke . . „ 986-— — 987"— Kreditne akcije .... „ 313*— — ' 810*35 London....... „ 118-75 — n 118*70 Srebro....... „ —*— — n —;— Napol........„ 9*4*3 — „ 9*42 C. kr. cekini..... „ 5 60 — „ 5-61 NemSke marke .... „ 58*10 — „ 5807 */t Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja, za darovane krasno vence in za mnogoštevilno spremstvo našega predragega rajnika, goBpoda Josipa Mayr-ja graačaka v Ložah nad Vipavo k njega zadnjemu počitku, izrekamo vsem prijateljem in znancem, osobito gg. uradnikom, kateri so prišli iz daljnih krajev, častitim društvom, slavni požarni braiubi, gg. pevcem iz Goč iu Vipave, vsem gg. c. kr. uradnikom okrajnega glavarstva, davkarije, sodnije itd , kakor tudi Častiti duhovščini nn j skrene j So zahvalo. (383) Žalujoča rodbina Cas opazovanja Stanje barometra v mm. . Temperatura v Vetrovi Nebo Mo-krina v | uiiu. c x •V 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739*6 mm. 737 3 mm. 737"6 mm. 6-8« C 20-4° C 12 4° C si. sev. si. jzh. si. zah. jasno jasno jasno 1 0 00 m. t 1 Srednja temperaturu 13*2°, la 4-9' nad normalom. Diurnist z dnino 1 gld. 50 kr. se vsprojuio v neko |»fHiiriiiorenJi vahI pri Ribnici, obstoječo iz dveh zdolnjih in treh podstrešnih sob a kaščo, kuhinje in dveh kletij, skednja in živinskega hleva, tudi je zraven svinjaki hlev z gnojniš-nico iu koliba za drva. Na vrtu je vodnjak (štima), zidan s cementom. Pri tej hiši je tudi prodajalnica (Stacuna) s špecerijskim blagom ter so vsa štacunska opiava proda kakor stoji. Hiša je nova in obokana (velbana), zidana v najlepšem slogu in jako pripravna za krčmo, ker je pri cesti na lepem prostoru. Posebno seje pa nadejati v tej hiši dobre trgovine ravno sedaj,, ko bo bode začela graditi „dolenjska železnica", ker Je komaj .streljaj od železnične proge oddaljena. Proda so s hišo tudi vrt, ležeč koj za hišo in v griči je tudi del gozda za drva. Kogar bi torej veselilo to posestvo kupiti, naj pride pogledat, da se prepriča. Vse drugo so izve pri Anionu PomiAelt-u, posestniku in trgovcu s špecerijskim blagom v (■ureiijji vttMi pri Ribnici (Dolenjsko). (380—1) Ponudba sadik. 1*0.0(10 kom. 41etnih, dobro okoreninjenib smročjih cepljencev tisoč kom. 3 gld. 50 kr 130.000 „ 31etnih, , n „ „ „ 3 „ — „ 110.000 „ Sletnlh, krepkih smrefjih neccpljencev .... 2.000 dietnih, dobro oknreniujenih mecesnovih cepljencev 6.001» „ .'llctnih, „ „ „ „ 2.600 „ 21etnih, „ „ ,, ,, 10.000 „ kletnih, krepkih mecesnovih nccepljencev . . . 1'>.700 dietnih, dobro okoreninjenih borovih cepljencev . 80.600 .. .'Iletnih, „ „ „ „ 70.000 „ 21etnih, krepkih borovih neccpljencev .... Vrhičnc sadike in sicer Salix amvgdaliua, purpurea, acutifolia in aurea so na prodaji .... tinejfie vrbove m-ste............. „ 1. V cene ufiteta je zavojnina in tovornina na kolodvor v Ljubljani aH Studencu. Naročila vsprejema purpurea viminalis, tisuč komadov po 20 50 50 „ 50 na poŠto v (363-2) Grofa Leva Auersperga gozdarski urad v Hammerstielu, pošta Studenec pri Ljubljani. i Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. I I, kranjska izdelovalnica žicastih žimnic in žicastomrežnih postelj v Ijjialtljimi (v Ši»kl), v Ko«! er-je vi |»ivnriii priporoča £l£a»t«» žlnuiic«' uttJbolJMv vrtite xh> otruške postel|e po ti «1*1. in več, mr tii«li iin obroke. "** (211—11) Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila so točno izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene. ISO, Opozarja se na razglas, objavljen v št. 75 n Slovenskega Naroda" z dne 2. aprila zastran zagotovi jenja zakupne oddaje, oziroma zalaganja drv za postajo Celovec s St. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1892 do konca avgusta 1893. Natančneji pogoji se lahko ogledajo v C. in kr. vojaškem pre-skrbovalnem magacinu v Celovci do dne 31. marca t. I. mej 10. in 12. uro dopoludne. (350—t) St. f>40. (378) Razpis cerkvene gradbe. Žit pun nI vo Iilriju namerava pol&opaliiieiio cerkev mv. Križa h *tfol]m»iu nekoliko prezidati, oziroma zvišati in bo dotična dela olert-11 fm potom oildalo. Skupni troSki proračunjeni so na 7200 gld. Od teh spada na dela: za kopanje 68 gld. 87 kr., zidanje 4032 gld. 88 kr., klesanje 281 gld. 60 kr., tesanje 692 gld. 83 kr., za mizarska dela 392 gld. 50 kr., za strešua dela 1096 gld. H2 kr, ter za železninska in kovinska dela 634 gld. 50 kr. Natanjčnejši stavbeni pogoji, obrisi in proračuui so pri podpisanem uradu v pregled razgrnjeni; delo je 14 dni po odločitvi pričeti iu najpozneje do 24. septembra 1892 končati. Kolekovane ponudbe z varščino 700 gld. uložiti je tuuradno do u&tev-rieita 121. aprila t. I. ter naj se ponudnik izrazi o tem, za katero ceno bi prevzel delo s preskrbljevanjem gradiva (materijala) in za katero ceno brez gradiva. ^EesteLO :žnjLpsiri.stT7-o Idjriji dne 2. aprila 1892. Fran 1M«II«'\ župan. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 368581 0247