Leto LXXm., št. 20 LJubljana, četrtek 25. Januarja 1940 Cena Din i.— LOVENS Lznaja vsa * Jao popoiane tzvzemsi aedeije in praznike. — Lnseratl do 80 petit vrsi a 01 n z. dc MH* vrsi a Oti> i 50 jo lOO ao 500 vrsi d Din 3, večji inserati petlt )in *.— Popust pc dogovoru, inseratm daven posebej. — »Slovenski Narod« esečnc w Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo vrsta Di vel ia m UREDNIŠTVO IN tJPRAVNIftTVO rjTBIJANA. Knafljeva ulica štev. 5 relefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 ID 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefOD št 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 351. U imčakDuanlu odločit eo Balkanske zueze 11 noTan-na«. da Bolgarija nikakor xie bo odstopila od svoje politike stroge nevtralnosti ker se dobro zaveda, da ne more imeti nobene koristi od vojne Z veseljem pa ie treba ugotoviti, da veže Bolgarijo Čedalie večje prijateljstvo s Turčijo in Jugoslavijo. Delegacije Rusnunije, Grčije in Turčije Bukarešta, 25. jan. AA. iRador). Sedanji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze rumunski zunanji minister Gafencu odpotuje iz Bukarešte v Beograd 1. februarja 1.1. V spremstvu Gafenca bo opolno-močeni minister Crecianu. tajnik zunanjega ministrstva, šef kabineta zunanjega mi- nistra, ravnatelj agencije Rador, ter večja skupina rumunskih novinarjev in predstavnikov glavnih rumunskih listov. Carigrad, 25. jan. e. Turški zunanji minister Saradzoglu bo 31. t. m. odpotoval iz Carigrada v Beograd na konferenco Balkanskih držav. Atene, 25. jan. AA. Na Čelu grške delegacije, ki se bo udeležila konference stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu bo predsednik vlade Metaxas. V delegaciji bodo štirje višji uradniki zunanjega ministrstva. Letalska zveza Budimpešta-Stofija Budimpešta. 25. jan. e. Madžarski listi poročajo, da so se pričela pogajanja med zastopniki madžarske in bolgarske vlade glede otvoritve rednega zračnega prometa med Madžarsko in Bolgarijo. Listi izražajo upanje, da se bodo pogajanja zaključila z uspehom. Gospodarska vojna med Ameriko in Japonsko? Danes opolnoči nastopi med obema državama brezpogodbeno stanje Tokio, 25 jan. p. Danes opolnoči preneha veljavnost trgovinske pogodbe med Zedl njenimi državami ia Japonsko, ki Je stara že 24 let. Zastopnik zunanjega ministrstva Je snocl izjavil novinarjem, da v teh 24 urah do poteka njene veljavnosti ni pričakovati, da bi se sklenil kak nov sporazum med obema državama. Amerika odklanja vsak modus vivendl ali kakšen drugačen začasen trgovinski sporazum ter vztraja na tem. da mora Japonska prevzeti jasne obveznosti. Trgovinski promet med obema državama se ho razvijal pač brez pravne osnove. Računati bo treba z ukrepi, s katerimi ga bo mogoče vsak dan okrniti ali celo prekiniti, če bi Japonska še nada Ije odklanjala ameriške zahteve In odreka la Ameriki njene pogodbene pravice ni« Daljnem vzhodu. Amerika se ne straši niti gospodarske vojne z Japonsko in bo po- segla tudi po tem sredstvu, da uveljavi svoje pravice. V zvezi s tem tolmačijo tudi neuradne manevre ameriške vojne mornarico* Posvet japonskih zastopnikov v Evropi Budimpešta, 25. jan. e. Havas poroča, da se bodo danes v Budimpešti zbrali diplomatski zastopniki Japonske iz vse Evrope, tako japonski veleposlanik v Parizu in Rimu in poslaniki iz Sofije. Bukarešte Ul Beograda ter generalni konzuli iz Berlina. Ženeve in Dunaja. Konference japonskih diplomatskih predstavnikov v Buli m pesti se bo udeležil tudi posebni odposlanec japonskega zunanjega ministra iz Tokia Prvi sestanek japonskih diplomatov bo jutri. Gospodarska povezanost Anglije in Francije Oba imperija se vedno bolj združujeta v enotno gospodarsko celoto Pariz, 25 jan. J. (Havas) O bivanju francoskega trgovinskega min.stra Fernan-da Gentinsa v Londonu ie bil izdan službeni komunike ki pravi da je francoski trgovinski minister razpravljal s predstavniki angleškega gospodarstva o problemih, k: se tičejo skupno Anglije in Francije. V razgovorih ie bil dosežen popoln sporazum za pospeševanje trgovinskega prometa med obema državama kakor tudi pospeševanje gospodarskih odnošajev Anglije in Francije z drugimi državami Po sklenjenih načelih bodo v najkrajšem času sledili razgovori tehničn h ekspertov. Pariz, 25. jan j (Havas) Včeraj je prispel v London francoski minister za trgo- vinsko mornarico Alphonse Rio Francoski minister bo imel v Londonu razgovore z angleškim mornariškim ministrom ter raznimi drugimi angleškimi osebnostmi iz mornariških krogov Namen razgovorov je, postaviti principe sodelovanja med angleško in francosko trgovinsko mornarico v okviru splošne angleško-francoske gospodarske koordinacije. New York. 25. jan. AA. Reuter: Odslej bosta francoska in angleška komisija za nabave v Zedinjenih državah neposredno podrejeni novemu angleško-francoskemu uradu za nabave. Generalni tajnik urada v Washingtonu bo vzdrževal zveze med komisijama in ameriško vlado. Učinek blokade Nemčije Ker ima Nemčija ie precejšnjo zaloge, se bo ne* posredni učinek blokade pokazal iele sčasoma I on don, 25. jan. s. Reuter. Snoci je govoril po radiu minister za blokado Cross. Navajal je učinek raznih blokadnih ukrepov proti Nemčiji. Dejal, da se zde številke zaplenjenega blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo, nekaterim nizke. Treba pa je upoštevati, da ogromne količine blaga poleg onega, ki je bilo zaplenjeno, sploh niso bile v Nemčijo več poslane zaradi bojazni, da ga zaplenijo. Cross Je pobijal trditev, da bi bila zaplenltev živeža, Id prizadeva tudi žene In otroke, nehuman. Dejal Je, da je angleška Vida ta očitek skrbno proučila. Vsak Nemec Ima svoj prostor v nemški gospodarski fronti, proti kateri se izvaja blokadna vojna, živil tudi sploh ni mogoče ločiti točno od vojnega materijala. Nemški račun, da bo Nemčijo lahko Rusija zalagala z vsem potrebnim blagom, se je izkazal kot napačen. Sovjetska Rusija potrebuje ogromne množine petroleja za vojno na Finskem ln tudi sovjetske železnice so iz Istega vzroka preobremenjene. Res neposrednih učinkov blokadne vojne ai pričakovati, temveč bodo ti po daljšem času. Skupno z vojno z orožjem pa lahko blokada pospeši konec vojne. Nemška vlada je že dolgo časa pred vojno sistematično zbirala blago, ki ga nujno potrebuje za vojno. Zavezniki pa Imajo pred Nemčijo kljub temu veliko prednost, ker kontrolirajo svetovne dobave in onemogočijo Nemčiji dovoz surovin, ki so za nemške vojne svrhe bistvenega pomena. London. 25. jan. a (Reuter) Ministrstvo za blokado objavlja, da so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo zaplenile v zadnjih treh mescih 25.000 paketov iz Amerike, večinoma iz Zedinjenih držav, namenjenih v Nemčijo. Paketi so vsebovali živila in obleko. Nadalje je bilo zaplenjenih 25.000 vzorcev, ki so vsebovali med drugim milo. pa tudi dragulje. Zaplenjenih je bilo tudi 6000 pisem, v katerih je bilo najdenih za 2 milijona funtov industrijskih diamantov in čekov v vrednosti 5 in en četrt milijona mark. Tudi te pošiljke so prihajale po večini iz Zedinjenih držav. JRZ IN VOLITVE Včeraj je bila seja glavnega odbora JKZ. O seji je bilo izdano poročilo, po katerem JRZ odobrava politiko narodnega sporazuma in se izjavlja za nadaljevanje dela za demokratizacijo političnega, socialnega In gospodarskega življenja. Kar se tiče volilnega zakona, ugotavlja poročilo, da zakon še ni končno veljavno redigiran in jo stranka sklenila podati gotove spreminje-valne predloge. JRZ je zato, da se razpišejo volitve, ko bodo to dopuščale splošne razmere. Predno pa se razpišejo volitve, naj se Izvede organizacija in preureditev vseh delov države in državne skupnosti po načelih narodnega sporazuma. OBNOVA RADIKALNE STRANKE? Sklepi, ki so bili sprejeti na včerajšnji seji glavnega odbora JKZ, so izzvali v politični javnosti veliko pozornost. V zvezi s tem mnogo komentirajo prizadevanja za združitev posameznih radikalskih frakcij ter opozarjajo na obisk predsednika vlade Cvetkovlča pri šefu radikalne stranke Aci Stanojeviču, s katerim se je sestal o božiču v Nišu. Prav tako je minister dr. Laza Marko vie pred kratkim v Novem Sadu ustanovil poseben akcijski odbor pod devizo zbiranja radikalov. Po mnenju glavnega odbora radikalne stranke bi bilo treba obnoviti radikalno stranko, ji vrniti vso njeno Imovino, ki si jo je prilastila JRZ ter omogočiti, da obnovi tudi vse krajevne organizacije. Nato naj bi se sklical kongres stranke, ki naj bi določil smernice za nadaljnjo delo. Po predlogu pa, ki ca Je stavila JRZ, bi se morali združiti predvsem JRZ in pristaši glavnega odbora radikalov. JKZ bi spremenila svoje ime v Jugoslovansko radikalno stranko. Predsednik stranke bi bil A ca Stanojevič, njeni podpredsedniki pa bi postali Dragiša Cvetković, Miša Trifu-novlč, dr. Korošec in dr. Kulenović. Po beograjskih informacijah vodilni člani glavnega odbora radikalne stranke niso pristali na združitev JRZ z radikalno stranko, ker so mnenja, da bi to pomenilo kakor tla so se radikali priključili JKZ. Zato vztrajajo pri zahtevi po obnovi radikalne stranke, v katero bi mogli vstopiti vsi srbski člani JRZ. Kar se tiče obeh ostalih skupin JKZ, to je muslimanov in slovenskih I i!. *s bi bila stvar razgovorov o eventuelni koaliciji. V radikalnih krogih so zelo optimistični in pričakujejo, da bo zmagalo njihovo stališče. »Napred«, glasilo vseučiliškega profesorja dr. Mihajla Ilica, piše med drugim v zvezi s političnim položajem, da se opaža med radikali raznih struj in frakcij vedno bolj želja po spravi in zedinjenju. Spričo tega se šefi posameznih frakcij ne bodo mogli več dalje časa upirati taki spravi. Pomirjen je med radikali se bo zelo verjetno manifestiralo tudi ob priliki sestave nove vlade, v kateri bi zavzela enotna radikalna stranka mesto, ki danes pripada JRZ. Nova uredba o zborovanjih in sestankih, o kateri se zadnje dni precej govori, bo vsekakor pospešila združitev posameznih radikalskih frakcij in enoten nastop radikalne stranke. STALIŠČE HRVATOV GLEDE RAZPISA VOLITEV »Obzor« polemizira z beograjsko »Pravdo« in ljubljanskim »Slovencem«, ter pravi, da so Hrvati vsi za to, da se takoj osnuje slovenska banovina. Dr. Maček tudi nI m priori proti osnovanju srbske edlnlce pred volitvami v narodno skupščino. Če se jo dr. Maček vendarle Izjavil za razpis skupščinskih volitev pred osnovanjem srbsko edlnlce, je storil to zato, ker je dosedanje zadržanje beograjskih političnih krogov pokazalo, da nočejo povodom osnovanja banovine Srbije voditi računa o ravnopravnosti ter o volji ln Interesih Hrvatov islamsko in katoliške veroizpovedi. Danes ne more nihče jamčiti predstavnikom Hrvatov, da bo narodna skupščina, kadar se bo raspravljalo o končni razmejitvi med banovinami, sprejela sklepe v duha dejanske ravnopravnosti. NI samo nobenega jamstva, da bo narodna skupščina to vprašanje pravilno resila, temveč bi bila velika škoda tudi za državne interese, osnovati sedaj srbsko edlnlco Iz vseh dežel vzhodno od banovine Hrvatske ter tako postaviti Hrvate pred Izvršeno dejstvo v vprašanju, ki Je po svojem obsegu usodne važnosti za ureditev odnosov med hrvatskim In srbskim narodom. Glede na to dejstvo se hrvatskim politikom postavlja imperativna dolžnost, da zahtevajo za osnovanje srbske edlnlce uporabo načela ravnopravnosti ter spoštovanja svobodno Izražene volje Hrvatov Islamske In katoliške veroizpovedi. Hrvatska javnost bi vsekakor želela, da se ob tej priliki upoštevajo tudi želje in Interesi crnogorskih In vojvodinskih Srbov Itd., vendar pa Je to v prvi vrsti njihova stvar In se o tem ae bo odločalo pri volitvah. Ne obstoja noben razlog, da bi se po kratkem postopku osnovala srbska edl-nlca, ker se med zastopniki Hrvatov in zastopniki Srbov ne more doseči v tem vprašanju soglasje. »Obzor« prihaja končno do zaključka, da se za zahtevo, naj se najprej osnuje srbska edinlca In Šele potem razpišejo volitve, skrivajo gotove velesrb-ske težnje, katerih ustvaritev bi prinesla novo razdobje borb In pretresov v državi. ČASU PRIMERNO OPOZORILO T zagrebški »Novi Riječi« sprašuje A, Prlblčevič našo Javnost: »Kaj Ima vsak Izmed nas od svoje države, naj je še taka njeno upravo?« tar naša Sovjetska ofenziva ob Ladoškem jezeru Sovjetske tete srdito napadajo ta ifcuisjo priti Fittsem v bok — Dostaf bili vsi napadi napešno odbiti Helsinki, 25. jan. s, (Reuter). Sov jetaka ofenziva na severu Ifl jugu Ladofc-kega jezera se se vodno nadaljuje, vendar Finci odbijajo vse napade, fzgleda, da je cilj ofenzive predvsem, da preseka telci nisko progo Sortavnla—Oulu. Na Karelij-akl oflnl pa gre glavni sunek v smeri železniške proge proti Vlborgu. Helsinki, 25. jan. AA. Reuter. Ob jezeru Ladogi se nadaljujejo srdite borbe med sovjetskimi in finskimi eetaml. Sov* jetske čete poskušajo napasti Fince z boka, kar oči vidno dokazuje, da pripisuje sovjetsko poveljmštvo tej ofenzivi velik pomen. Borbe se vodijo posebno ob edini železniški progi. Ozemlje, po katerem skušajo sovjetske čete prodirati je težavno, ker so tu samo gozdovi in velika močvirja. Zaradi tega Fincem ni težko odbijati sovjetske napade. Stockholm, 25. jan. p. > Dagenc Nvheter objavlja poročila iz Finske, po katerih bo Finci v zadnjih dneh zgradili že celo vrsto manjših utrdb na sovjetskem ozemlju vzhodno Suomosalmija. Tam so bili gozdovi daleč na okrog ob priliki poslednjih bojev uničeni, tako da je teren postal zelo ugoden za delovanje težkega topništva. Finci so, računajoč na možnost nove sovjetske ofenzive na tem sektorjti fronte, položili nefiteto min po vsem terenu, kjer hi bil prodor količkaj mogoč. Zgradili so tuđi celo vrsto k a vem. Letalski napadi na finske otoke Helsinki, 25. jan. s. (Reuter). Sovjetska letala so tudi včeraj izvršila več bombnih napadov, kljub slabemu vremenu. 30 letal je trikrat napadlo mesto Kumo v bližini meje pri Suomosalmiju. Okoli 30 oseb je bilo ranjenih. Nadalje so bili bombardirani otoki med AaJandskim otočjem in celino. 15 bomb je bilo vrženih proti finskemu parniku rNotun« (1000 ton). Neka bomba je padla v neposredno bližino parnika in se je ta potopil. Posadka se je rešila v re* silne čolne, vendar bo jo sovjetska letala še potem obstreljevala s strojnicami. Nihče ni bil poškodovan. Dve sovjetski letali sta napadli tudi neki nemški parnik v bližini Aalandskih otokov. Helsinki, 25 jan. s. (Havas) Po finskem uradnem poročilu so Finci predvčerajšnjim sestrelili šest sovjetskih letal. Finska letala so izvršila več bombnih napadov na sovjetske postojanke. Kakor poročajo, so veljali ti napadi sovjetskim vojnim ladiam, ki vsled ledu ne morejo zapustiti pristanišč. Baje je bila zadeta pri teh naoadih zopet kri žarka *Kirow«. Angleška letala za Finsko Helsinki, 25. jan. e. V 2vezi z vestmi, da je angleška vlada poslala Finski 30 angleških bombnikov, poročajo tz dobro informiranih krogov, da ie 15 od teh bojnih letal že prispelo v Helsinke. V nekaj dneh pa bodo Finci dobili se 55 letal iz Anglije, kar predstavlja skupaj prvo pomoč Anglije Finski Amerika bo dala Finski večje posojilo Washington, 25. jan AA. Reuter. Senatni finančni odoor je spreje! s 17 proti 2 glasovoma predlog, da se F:nsk: omogoči kredit pri izvozni bank:. Finančni odbor je s tem spremenil zakonski načrt, ki jc pred- Nadaljevanje 9 1. strani. -ta svoje vprašanje naslednji uot>reč«ni odgovor : »Nismo najemniki v tuji hiši. Tujec nas no more postrani gledati. Ne more aas zmerjati: vindišor bund, zaukrobot, lemer-dJb, kakor je to bila od nekdaj njegova priljubljena navada. V svoji državi lahko povsod pridemo s svojim jezikom, tako pri oblastvu, kakor v vojski. Ootovo je to velika ugodnost, ki je prej nismo poznali. Naši otroci dobivajo v domovini službe, od najnižjih do najvišjih. Pri aas je okoli 300.000 državnih in samoupravnih uradnikov ln to sc skoro vsi naši ljudje. Treba se je spomniti, kako na redko so bili sejani naši ljudje v službah pod prejšnjim režimom. Bremer Zcitung«. da so Nemci potopiti že 20 angleških petrolejskih ladij ter navaja tudi imena ladij. Ugotovljeno pa je 'zmed 20 ladij, kt jih lis* navaja, 6 navadnih trgcrvn-iSk'h in ho ivt'ole'^kib hrli j, 3 nadaljnje pa sploh niso bile potopljene. Poleg tega navaja »Bremer Zeitung« napačne podatke o tonaži potopljenih ladij. Za samo TOOtonsko ladjo »Africa ShelK* ki jo je potopila pred meseci oklopnlča »»Admiral Graf Speč«, pravi l;st. da je imela kar 7000 ton. Dejansko ima danes An-lija več petrolejskih ladij ne«o jih ie jme-a ob izbruhu vojne. Finski športniki na propagandni turne]! Helsinki. 25. jan. e. Znani finski rekorder v teku Maki bo odpotoval z Nurmijem dne 24. t. m. v Ameriko Znana športnika se bosta mudila najprvo v Floridi, nato pa se bosta odpravila na propagandno turnejo po vseh večjih ameriških mestih Po dosedanjem načrtu se bosta sred aprila zopet vrnila na Finsko. Sovjeti so izgubili že okrog 500 tankov Helsinki, 2*. jan. A A. (Havas 1 Ves svet in tudi sami Finci se čudijo, da so sovjeti Izgubili v finski vojni doslej toliko tankov. Sovjetska vlada je računala da bo v nekoliko dn^h zasedla finsko prestolnico in da bodo njeni tanki lahko v najkrajšem času prispeli do finskega glavnega mesta. Zato je v začetku vojne zbrala oh finski meji okoli tisoč tankov. Danes jih je samo Se 500. V sefhnih tednih vojno je bilo uničenih nad 470 sovjetskih tankov. Prvi naval tankov so Finci Ustavili in uničili z minami. Druga vrsta obrambnega oronja. ki se fl poslužujejo Finci proti tankom. so posebni topovi, ki se selo lahko skrijejo, ter predstavljajo aaradi tega za sovjetske tanke največjo nevarnost. Ti topovi ima* jo kalibar 2 in pol palca. Njihovi Izstrelki prebijajo najmočnejše oklope tankov. Izstrelek eksplodira v notranjosti tanka in redna posledica je. da je tank s posadko vred uničen. Tretja obramba proti tankom obstoja v posebnih zaprekah, ki so jih Ifincl agradill ob sodelovanju vsega prebivalstva. Tudi ozemlje je tako, da so samo veliki tanki lahko nastopali, medtem ko je malim in srednjim tankom bilo premikanje skoraj onemogočeno. Sovjetske čete so zelo demoralizirane zaradi tako velikih izgub. Izguba 500 tankov je prekrižala tudi taktične načrte sovjetske vojske, ki 00 šli aa tem, da bodo sovjetske Čete pod zaščito tankov zasedale Fin-ako. 1« Rim, 25. jan. o. Dopisnik »Štampe« v Helsinkih objavlja izjavo finskega zunanjega ministra Tannerja, ki je med drugim dejal: Mi nisfno hoteli vojne in se tudi nismo pripravljali za napad. Mi smo sovjetski FtiFiji napravili take koncesije, da b: se morala zadovoljiti. Imeli smo s sovjetsko F :-;jo n&napđđslnd PotfOdbO do t 194* Kljub temu je sovjetska Rusija pričela vojno in mi se moramo boriti izključno z lastnimi četami in lastnim orožjem. Dolgo časa ne bomo mogli izdržati, ker nimamo potrebnega oro?ja in nam zlasti primani-kuje letal. Kljub temu so naše čete disciplinirane in se naše prebivalstvo zadrži izredno hrabro. Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo finske levičarske stranke «lede na vojno s sovjetsko Rusijo, je izjavil: Komunizem je na Finskem mrtev. Lete 1930 je bila komunistična stranka razpu-ščena in so se komunisti poslei udeistvo-vali samo še na skrivaj V času. ko ie sovjetska Rusija napadla Finsko so se tudi stari komunist; obrnili proti boliševizmu Poleg vseaa pa so sovjetski letalci Dorušili v Helsinkih več delavskih okrajev, tako da bo sovjeti izgubili še poslednje siiTWt'1e ki so jh morda imeli med finskim delavstvom. (4 »Začetek konca Sem Vork, 25 lan. s. Ne\v Yoxk Post* objavlja razgovor z bivšim ruskim mini strsklm predsednikom Kcrensk m. Korenski poudarja, da bi bila lahko brez dvoma dosežena, na prijateljski način primerna revizija meje med Kin«ko in Rus jo. Ker pa ?i je Staliti izigral vojno, je Kerenski Prepričan da pomerti to začetek konca sedanje froljtov'sae diktatu*« v Rusij: . Moskva odpskllcala svoje diplomatske zastopnike v Londonu in Parizu Italijanski listi smatrajo to za tiho prekinitev diplomatskih odnošajev Rim, 25. jrn. c. Dopisniki Italijanskih listov v Londonu komentirajo odhod sovjetskega poslanika Majskega iz Londona v Moskvo in ga smatrajo za prvi represivni ukrep Sovjetske Rusije proti Angliji in Franciji, ki sta svoja veleposlanika v Moskvi nedavno poslali na dopust. V diplomatskih krogih so prepričani, da bo odšel na isti način kakor Majski »poročat* v Moskvo tudi sovjetski poslanik v Parizu Surič ter da se oba ne bosta več vrnila na svoja mesta. Z odpoklicom veleposlanika Majskega je Sovjetska Rusija odstranila iz svojega diplomatskega zbora zadnjega zastopnika politike kolektivne var- nosti, katero je vo.Ml bivši komisar za zu-nan,ie zadeve Litvinov. Znano Je da je hi) Majski najintimnejši sodelavec komisarja Lit vinova in si je v zadnjem času močno prizadeval, da hi ohranil neokrnjene vsai gospodarske stike med Anglijo in Rusijo Po izključitvi Rusije iz Društva narodov pa so njegova prizadevanja padla v vodo. Z druge strani pa se zatrjuje, da je bil Majski pozvan v Moskvo pred vsem zato da poroča o sta liscu Anglije do Finske in tir ostalih perečih mednarodnih problemov Od njegovih obvestil bo v glavnem odvisna bodoča politika Moskve. »žaadarji miru« Milan, 25. jar.. A A. >Popolo dTtaliac se bavi s člankom francoskega senatorja Labrousa ki je bil objavljen v listu >Tri-bune des National ln v katerem senator Labrouse, govoreč o miru, ki bo v bodoee sklenjen na novih temeljih, pravi, cla ni zadosti samo pravica za ohranitev miru, pač pa. je potrebno tudi orožni**vo. katerega naloge bi mogli prevzeti nase Franci- 1 ja in Velika Britanija. Mi smo prepričani. I pravi >Popolo dTtalia<», da bi Duladier in j Chamberlain tudi govorila tako, če bi mogla priznati svoje tajne asplrscije. Mi poznamo zelo dobro namene Velike Britanije in Francije ter vemo, kaj bi ti dve državi storili v bodoče, če bi dobili vojno, in kaj bi nastalo iz Kvrope in iz italiie. če bi vse bilo odvisno od *zandaijev miru«. Zaradi tega se Italija ne sme uiajati utvari, da bi sedanji položaj Italije glede evropskega spopada mogel ostati stalen. Fašistična Italija hoče mir. toda pod pogojem pravice. Italija pričakuje z orožjem v roki dogodke in bo pripravljena za nastop v primeru, če bi se grožnje tega he-gemonističnegu duha, ki danes nima kora j že prit' rlo izraza, začele uresničevati, ter bi poskušale zadušiti nacionalno stvarnost Italije in njene svete interese. Cdcepitev Dalmacije od ljubljanskega PZ Zagrebški zavod to prejel po približni oceni okrog 40 milijonov din sa zavarovane* iz Dalmacije v načelu vaajemnost med zavarovanci: če naj kdo izmed njih kaj prejema, moiajo drugi prispevati. Mlajši morajo prispevati za start še in ko se bodo oni postarali, bodo prav tako mlajši plačevali za nje. Zato ljubljanski zavoj pri razmej-tvi L:gubi Se nekaj več, kakor se zdi na prvi pogled, precej mlajših zavaro.ancev. Pri novem zavodu jim ni treba imeti nobenih posebnih skrbi, kajti če bodo prevzeli zavaro.anee od ljubljanskega za . oda s pripadajočim premoženjem irt pravtod, pobirati premije, ne bodo nikakor na slabšem od starega zavoda, ki je moral tudi za te zavarovane« zbirati pr*»moi*m >«3 ln ga vaiovati. Pri zagrebškem zavodu se sklicujejo, da ne morejo prevzeti posledic za slabo gospodarstvo pri ljubljanskem zavodu, ^ei mi zahtevamo svoje, dolgove pa prepuščamo vam, saj so nosledlea vašega slabega gospodarstva. Toda ljubljanskemu zavodu ni težko dokazati, da Jc treba razne Izgube pripisovati viSjim silam in poslovnemu riziku. Pozabiti ne smemo, da je nastal večjji deficit tudi zaradi prevzema nepokritih obvez za zavarovance starega avstrijskega pokojninskega zavoda. Ko je v razpravi delitev premoženja jubljonskega Pokojnin kega zavoia. koliko odpade na slovenski in koliko na dalmatinski del, je treba vzeti za podlago bilanco zavoda za lansko leto. Iz te Ml ines ki pa Daje še m sestavljena, bo tudi jasno razvidno, koliko deficita bo odpadlo na Dalmacijo. Bilanca se ni gotova baje zaradi tega. ker je bil zavod preobremenjen z de-lem za organizacijo 3 novih pokoj Unskih zavodov — v Zagrebu. Beogrtdu in Sarajevu —. zato se pri obravnavi o razmeiitvi oznajo na števi'ke lz Mlanoe za leto 1037 ter računajo, da po zadnj bilanci ne bodo nastopile posebne spremembe. Po bilm^i is leta 1937 ie znašala aktiva zavoda 444 6S5 165 din. Od aktive je pa treba odšteti valutno tečajno razliko vrednostnih papirjev kar znaša skoraj 4 milijone dinarjev ln Se nekatere zneske, tako da ostane vsota 372.143 073 din. To je zr.r sek premoženja skladov vseh eaVodOVtb zavarovalnih odielknv Pri delitvi premoženja prihaja v pošrev 3*2 "36 657 d:n Po razpravi v 9Jugoslaven«1'em t.lo*'đU* bi ' grebfiki zavod prevzel od ljubljanskega naslednje premoženje: Ljubljana, 24. januarja. Vprašanje razmejitve področij med ljubljanskim pokojninskim zavodom in novim zagrebškim je precej vznemirilo duhove. 2e o priliki zadnjega izrednega občnega zbora ljubljanskega savoda se je izkazalo, da rešitev ne bo tako lahka. Razumljivo je, da žele prt zagrebškem zavodu dobiti film več, naš zavod pa tudi ni pripravljen na kakšne posebne žrtvo. Računati mora s svojimi obveznostmi, zato se pri njem ne morejo sprijazniti s tem, da bi mu ostala po razmejitvi le bremena, odnosno da bi si delil z zagrebškim le dohodke. Nekateri posebno radikalni zagovorniki ločitve Dalmacije od ljubljanskega P*»V~-t-*Vi«-v«— -voda so si celo zamišljali, da bo zagrebški zavod prevzel že od Uo.uh m,vm mije, stare obveznosti bi pa bile kratko in malo prepuščene ljubljanskemu zavodu. Pri tako pomembnem vprašanju pa seveda m mogoče prezreti osnovnih gospodarskih načel, kar nedvomno priznavajo tudi trezno misleći ljudje na Hrvatskem. Zato je treba pozdraviti, da je zagiebški -Jugoslavenski Lloyd« objavil stvarno razpravo o razmejitvi obeh zavodov. V tej razpravi ie pravilno naglašeno, da naš zavod izplačuje večidel rent na račun premij, ki so Jih zavarovanci plačali še avstrijskemu pokojninskemu zavodu in ki jih ljubljanski zavod ni niti prejel. Razen tega je ljub-lj-tjskl zr.vod ziflaai sVOjIm zavnrovncem bfetnije 2n ča.= oh h-ta 1919 do Na delitev premij, ki si jo zamišlja zagrebški zavod, bi lahko mislili samo v posameznih primerih, če se zavarovanec preseli s področja starega na teritorij drugega zavoda Povsem pravilna je ugotovitev, da si ne moremo zamisliti pri nobenem zava.ova-nju delitve poslov tako, da bi novi zavod hkrati s pravicami ne prevzel tudi dolžnosti, če je pa v našem primeru zagrebški zavod pripravljen prevzeti tudi vse obveznosti za zavarovance v Dalmaciji, ko bo k njemu priključen ta teritorij, sc pač ljubljanski zavod ne bo imel razloga upirati razmejitvi z vsemi njenimi posledicami: prepustiti bo moral zagrebškemu zavodu pripadajoče premoženje. Razumljivo je, da bi sistem zavarovanja doživel polom, če bi zavodu kratkomale vzeli zavarovance prepustili pa mu dolžnosti zavarovanja Sistem zavarovanja se opira na to. da zavarovanci plačujejo zavarovalnino io nekega določenega roka. odnosno do iastopa nesposobnosti za delo ali do smrti .-e bi pa naš zavod izgubil del zavarovancev s področja Dalmacije, ne da bi se hkrati rešil tudi obve^noFti. bi bilo zelo 'ežko najti i^hod iz krize Najbolj bi hili seveda prizadeti aa varovanci, bodisi da bi um zavod ne mOsrel izplačevati tnkO visokih rent. kakor so določene, ali na bi moral ^vi*ati premije Razen »eern ie treba računati, da zavarovalni tehniki računajo 7 dotokom mlaj*lh zavRrovaneev kot z odlf čll-nim či"itel*'em: mlajši zavarovanci nimroč :zravnavajo riziko zavarovanja, kci ptacu-*»5n dalje časa premije Zavarovanje je pao 9 731 S67 din 12 SV^Cl „ 24.1P2 774 „ 4,750 001 „ £•50 000 ,. nepremičnine . « posoj'la...... vrednostni ,ianlrh . . . , posonio primorski banovini posvilo dubrovnlSkl občini obresti po«Ojd.....4.031 825 „ zaostanki za bok zavarov. 102SM3 ., Skupaj . . . 57.542 61 i din Po zntrievnnju strokovni* ka s<> ta si k;i ne more bistveno sp e cenili po m'anei za lansko leto Taksni so torej ^isti računi o razoieiitvi ijubl^nsk^ga navoda, ra^u^i ki jih bodo morali vsekakor upoštevati ne glede na lokalni paf k>tizcm. Nemčija ustav la letalski promet z Bolgarijo in Turčijo Carigrad, 25. jan. e. Nemška letalska družba Uuftiiansa bo ustavila letalski pi-o-met mod Sofijo ln Carigradom. Kot razlog za ukinitev te zračne zveze navaja družbe dtednjo bencina . Železniška pogodba mod Nemčifo ia Litvo Kovno, 25- jan. (Reuter). L tovska vlada je podpisala z nemško vlado sporazum, na podlagi katerega dovoljuje na svojih železnicah tranzit za blagovni prevoz ia Sovjetske Rusije v Nemčijo. Poleg tega je litovska vlada pristala, da posije več sto svojih železniških vagonov v Nemčijo po naročeni ^anagil premog. Velik |!»ožar v Berlinu Berlin, 25. januarja. AA. (DNBi. V vzhodnem delu Berlina je izbruhnJ v nekem posloju včeraj ponoči požar, ki se i€ hitro razkril. Takoj so začeli reševati ljudi In gasiti požar. Pet ljudi je agoralo. ostale po so vse redili. Položaj Angležev na Poljskem London, 25. jan t lPeuter». Na neko vprašanj? ic sporoči! djnes v spodni; zbor-j niči ministrski predsednik Chamberlam, da sc n.thiiia na L'oljskciii Be vedno 64 *inc['c ških državljanov »n 2o8 palestinskih državljanov. Približno polovica u h j * v nem škem. drupa polovica pa v sovjetskem delu Poljske. Vsi 50 ispostavljeni velikim nc-\>een<>stim Sedaj je odjg* v bližini prelaza v Vosnjakovi ulici za sklaJišči gorenjske železnice lazmesar-jeno truplo neznanega moškega. V bližini službujoči stražnik je obvestil o najdb: po-dcijsko ravnateljstvo. Po legi trupla m po oodkodbah sklepajo, da je v samomorilnem namenu skočil pot vlak. Lokomotiva ga. je odbila in vrgla ob staran vsegu razmesarjenega.. Ko so neznancu preiskali žepe< niso nask nobene list ne. po kateri t>i ugotovili, kdo je Za samomor jc pričala tudi suknja in klobuk, ki «0 ju ru.ali nedaleč od kraja kjer je neznanec, kak r je bilo videt, po sledovih v snegru, skočil poti vlak. Davi sc je z£lasi!a na polfcijl pri dežur-icm uradniku neka ženska, ki je Čitala O samomoru nezjin:ic;i za skladiAčl gorenj--.kegu kolodvora ji poziv policije, naj se javi, kdor bi kaj vedel o nernancu. Dežur-ai uradnik je gospe j ki je izjavila, da o J /čeraj zjutraj pogreša svojega mola po-kazaJ najdeno suknjo In klobuk Gospa Je takoj spoznpla. rtn sta suknja ln klobuk ast njenega moža Stanislava Moharja. .\*ato je dežurni oradnlk poslal jrospo so v proAekturo, kamor so prepeljali samo nor lcevo truplo. Stanislav Mohar Je bil prijavljen nekaj Saša kot iržavrd uradnik, potem pa kot trtrovrki uslužbence. Rojen je t>U 1. 1^00 v Ljubljani, oeretojen pa v Polico v Utij-Skem okraju! Stanoval je v Florijanski ulici st. 10. Njogova žem? Roaalija, ki je bila ob pofrlodu na moževo suknjo in klobuk na policiji skrajno potrta, je mog'a povedati samo to. dy je včeraj moz odSel a doma n }l povedal da gre v saatavljal-Ti co zastavit neke stvari in da se bo kmalu wnil. !z Kranja banka vvashtngton. 2*. jrn. AA. fHav?.-> Na plenarni seji vseaine; 1Ske konference bodo razpravi jal i o načrt'h za ustanovitev mednarodna bank*1. Glavnica te banke bi znašala 100 milijonov dolarjev. Sedež bHn-ke bi bil v USA. dočin bi bile podružnice tudi 00 drugi" 1 ameriških državah, celo v tistih ki ne bi bile pri kapitalu soudeležene. Borzna porodila Curih. 25. januarje- Reograd 10, Pariz 10.08. London 7.76. Ncw Vork 44b. Rru-5clj 75.30, Milan 22.51, Amsterdam 23n.$o, Berlin 178.70, Stockholm 106.15, Oslo 161.35 Kodanj 86.05, Sofija 5.30, Bukarešta 3.30. srečko načelatvo oi»°zarja lastnike so- aWt tzknznic, da je rok za podaljšanje šoferskih izkaznic do 28. februarja. Po 23. februarju bodo javni organi odvzeli »"sako nenodalisano šofersko Izkaznico, nroti lastniku pa bo uvedeno kazensko po-- na n ie. i»»*H**Nct!-tri'k Joža Kriinar iz Preddvora. Ugledni posestnik, gostilničar in mesar Joža Križnar. ki je znan in splošno priljub'jen po vsem Gorenjskem, je včeraj praznoval čil zirav petdesetletnico v krogu svoje < nižice in prijateljev. Rodil se je v Stiaž:sču v znani Anžonovi rodbini, v Trbižu se je izučil mesarske obrti, nato pa ;o je mahnil po svetu v Želji da sr* bolj izpopolni v svojem poklicu. Pred svetovno voino se je vrnil domov, a mu ni bilo usojeno mirno ž'vljenje oblekli so ga v vo.iaško suknjo in vsa leta vojske se je prebijal po vseh delih sveta. Zvest svoji napredni in nacionalni zavesti je bil med prvimi v boiih na Koroškem, ftele po plebiscitu se je vrnil domov ln si ustvaril mirno gnezdeče v Predd\'oru, kler uživa s svojo gospo Angelo dobro življenje. Krepkemu narodnjaku želimo ob njegovi oOletnici še mnogo zdravja in sreče! Gasilska četa Kranj Ima svoj redni občni zbor drevi ob 20. v gasilskem Comu. Dolžnost vseh zavednih č'anov je. da se zbora v čim lepšem številu udeleže. Snežne razmere Poročilo Tu.j«koprometn:h z\C7 v f.juh-Ijani iu Mariboru, SPD ln JZSS 25. januarja 10'0. Koteče Planica, 870 m: —7, oh1 iČD mirno, 90 cm snega, pršič, skakalnica uporabna PlanicA-Slatind (Don? Ilirija), H50 m: —6, barometer se dviga, oblečno, 120 e: . snega, pralč, drsališče neuporabno. Kranjska g°ra. 810 rn: —7, Oblačno, 80 cm snega p--šiv, sankal Sče Ln drsa lisce upoiabna. pc-i koren, 800 m t —7, oblačno, 75 cm snega, pršič. D°vje-M°Jstrana, 050 m: —15. ablačoo, 75 «nega, skakal n ca uporabna, B!ed, 501 m: —9. crJačno. m:rno 100 om anega. pršič, jezero zasneženo, pokjjuka, 1300 m: —7, obiačnJ( 140 cm s-ie^a. pržič. Radovljica, 1*0 in: -7. oblačno, SS cm snega, pišič. B°hLnj-Sv. janez, 530 m: - -8, oblačno. 120 om snega, pršič. Bohinj Zia-tOrOg, 530 ni: —S, oblačno, 135 cm snega, pršiič. Bohinjska B.^trica, 512 m: —9. oblačno* 130 cm snega, pršič. I>om na Ii«nin!, 1520 m: —10, oblačno, 225 cm snega, prše. Valvasorjev dom, 1180 m: —8. 120 cm snega, pršič. Jesenice 584 m: —5, barometer se dviga, oblačno. 80 cm snega, pršič. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —6, oblačno. 85 cm snega pršič, Dom na Kr\avcu 1700 m: —8, oblačno, 140 cm snega, pršič, Koča na Veliki planini 1558 m: —7, oblačno 120 cm snega, pršič, Skcfja L°ka 850 m: —6, barometer pada, ob'aSno, 85 cm snega, pršič, Polževo 620 m; —6, oblačno, 65 cm snega, pršič, Sodražica 550 m: —6, oblačno, vetrovno, 86 cm snega, pršič. Blo**e 900 m: —11, barometer pada, 95 cm snega pršič, 8v. LOvrenc ra Pohorju 48S m: —7: oblačno, 79 cm snega pršič, Ribnica na Pohorju 715 m: —7, visoka megla, 67 cm snega, pršič, Senjorjev dom 1522 m: —12, oblačno. 90 cm snega, pršič, Peca 1654 m: —4, oblačno, mirno, 150 cm snega. Iz Straž&šča Naročnike »Slovenskega Naroda« v Stra-ž'ščn obveščamo, da Jim bomo odslej dostavljali nas list istega dne, ko bo izšel, na dom po posebnem raz naša leti. S tem bodo odpadle pritožbe, da prejemajo nad list šele naslednji dan. »Slovenski Narod« je najstarejši slovenski dnevnik In prinaša najaktualnejša poročila iz tujine ln iz domačih krajev, kljub termi pa je mesečna naročnina zanj samo 12 din. priporočajte In sirite ga! Postani In ostani čtan Vodnikove družbo! •tcv. 20 »SLOVENSKI NAROD- četrt-k, ». januarja 1040. Staas S DNEVNE VESTI f VRAŽJI ŠTUDENTJE Danes zadnjikrat! Ne zamudite ob 16., 19. in 21. uri Sijajna burka, pri kateri ae je nasmejala vsa Ljubljana: KINO UNION, tcL 22-21 i FATALNA BOLNIČARKA požrtvovan ja in verne ljubezni. — Sally Kllers — Kot dodatek miaterijozen film NOČI V SINGSINCU Kriminalna drama po noveli H. St. Keelerja. Zanimiv film opasnih pustolovščin — plemenitega Paul Kelly — Larry Blake kino sloga, 6*1. 27-30 Danes ob 16., 19. In 21. uri. ANNAPOLIS Kino Matica, tel. 21-24. — Ob 16., 19., ti. Vesela komedija iz življenja ameriške pomorske akademije. Kobert Young. Florcnce Klce, IJonel Barrvmoore. i — Prijava zobnih tehnikov in str°jniKOv Pofc°jiiiii!»*a\ oUu. Službos-ajaJci zobni tehnikov in stiojrukov se opozarjajo, da morajo aajpozneje do 14 'ebruarja prijaviti Pokojninskemu zavodu za zasebne nameičenče v Ljubljani vse svoje take nameščence, ker so od 1 februarja daije za\ezara zavarovanju po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev Zobni tehnki so zavesam zavarovanju, če do za-posienJ kot pomožno osebje zdravnikov spec alistov za bolezni ust m zobovja zo-boz ^avniških ustanov zobn h 2dravn kov denlistov. denlistov-tehnikov ali samostojnih zobotehničnih delavnic Nameščenci, zapos en Kot sti ojn kj so zavezani zavarovanju ako so napravili l2pit po čl 16 in 17 piavilnika o opiavljanju izpita za posluievalce pamih motorjev in kotlcv-sk h naprav z tne 16 VI 1933 al pa ako dokažejo da imajo po čl *5 izirema '26 tega pravilnika pravico oprav jati po klic stro, nika ako eo dovršili določeno strokovno šelo ln imajo 1 leto prak; čne-ga lela oz roma ako so nap; a vili .zpit po čl 16 bi iT pravilnika o opravljanju izpita za pcsluževalce elektnčnh naprav z tine 16. junija 1P".3 ah ako dokažejo da je ministrstvo za trgovino tn n bistrijd po 61. 25 tegn pravilnika priznalo ni hov zpit v tujini za enakega tzp tu po čl 16 in 17 te^j pravilnika Takim nameščencem se lahko Vračuna njihovo s'u£bova-nje v pokojninsko zavarovanje že od 1 januarja 19:iS čkalje ako v 1 letu naknadno v-plačajo Zavarovalne prispevke s 6 odstotnim: obresti tudi za to dobo Službovanje pred 1 januarjem 1933 ae jim lahko rračunš ako to dobo dokupijo Vsaj do konca teti 1912 n plačajo ustrezajo-čo p;emiisko rezervo A ko kak služboda-jalec teh zavarovanju zavezanih nameščencev ne bi pravočasno prijavil ga b> ,:o zadele kaz^n?ke posledice rknnq Na vsaki prijavi stromka 1e trrbn napisat dan opravilnega Lzp ta in prilož-U iotič-no spričevalo. — Iz legiji koroSkih b°Teev. Vljudno vabimo vso bivše borce člane k"ajevn° org-anizacijc Legije koioških borcev v Gornjem gradu naj se udeleže ob'neea zbora, ki bo 28 januarja t. L ob 15 na Racbnirju v gostilniških prostor h tova i-ša Majeenoviča. čiani k:ajevne Org niza-cije v Rajhenburgu pa naj se točno ln zanesljivo ude'f\£e občnega zbora krajevne • F: ijheflburg ki bo prav tako 2S januarja ob 8 zjutraj v Ra.ibenHirgu v gost InfHtfh prostorih g Juga 'Pod L.i-pc*i. Borci, ne •T'.->š:tr se vremenskih ne-prilik Pridite, da skupno man'fostli amc za svoje pravice! G'avni odbor LKB — Iz »Službenega lista«. »SlUŽDSttJ Osi kr banske uprave dravske banovine« st 7 z dne 24 t. m Objav'ja p'avln;k o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih dp\kih. dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin, pojasnilo o taksni oprostitvi listin ki se nanašajo na posle zaradi naprave zaklonišč ored letalskimi napadi, in razne objave iz *Služ benii novin«. _ P<*Io pc'svotovnlnPtja o<*borg za tekst 'Tn« Industrijo. V trgovinskem m'nistr-stvn je bila skHrana prva seja posveto-9 fn< :ra odbora za tekstilno industrijo, ustanovljenega nedavno Na tej seji so raz-pravljah predvsem o preskrbovanju naše te'-stilne in nstrije s sirovlnami Zarad: lažjega dela se 1e odbor razdeMl v tri sekcije, k« so začele svoie delo že danes. — 30 000 ton nafte in ničnih derK—tov dOfetmo iz Itap:e. PoročaJi smo da bo naša uržava uvažali n-^fto iz ItaMie. z''a-> je na sporoj U Idvizna direk^a Niro'ne banke nvozzi kom de bomo dobili iz Italije S° 000 ton ali 3 000 vagonov tega blaga. Rr~en teea bomo f'ob'li prihodnji mesec iz Amerike ok*eg 8 000 ton nafte. Iz Ita-11'e nam bosta dobavljali na''to dve tvrdki m sicer Aou la< v Trstu in tAglp* na Reki Ta n?fta. ki nam io bo dobavljala Ita.M^a. bo uvožena Iz Mek^ike. — Naš ribolov lani. L.uii je Mlo v našem Primorju nalovi enih 31S1 ton r'b. znatno mrni kpkor predipnskim ko so jih n~*ovili 4 S62 ton. Svežih rib so prodali 1604 ton (predlanskim 3178) predeUn'h o::nr?no konservirsnih pa ie b lo 1488 ton — Vp~s-°n> irsnilt" e Ska h» ske^a jezera. Po vesten Iz Rima se je Italijanska vla Ja od^očPa za velika meMoracijska m regular jska dela na Skaderskem jezeru Ita1 *a želi da bi tudi naša država skupno z nio začela delo m v zvezi s tem naročava predložiti Jugoslaviji svoj načrt popolne osvšitve Skadersk^ga jezera To delo oi bilo unpe^no »<*mo. če b ae zanj odločni obe državi Strošk: za regulacijo Ska tenkega iezera na nasi strani bj znašali okro? 200 milijonov d n. — Naš rečni promet. Zdaj so bili zbrani po'atki o nasi rečni plovbi v novembru. Ntovorjenih je bilo 318 vdač lcev iD prevoženih 78 000.000 tons-kih k^lom2+rov. Potnikov je bilo 56 860, blagovni promet je pa znašal 123 832 ton. Skupni brutto done- ki so znašali 11.4 milijona d n. — Tramvajski promet v Zagrebu omejen. Sneg je včeraj znatno oviral promet tudi v samem Zagrebu, in zaradi tega so omelili tramvajski promet za 30«^ ker je bila znatno večja poraba električnega toka zaradi zasneženih tramvajskih prog. Xa splitski in sušaski progi so bili veliki snežni zameti ln včeraj popoK7ne je bil promet na susaski progi po velikih težavah zopet vzpostavljen, železniški promet je zaradi sne#a znatno omejen. Nc voz:ta dva brzovlaka na progi med Srbskimi Moravicami in Sušakom pa ne dva potniška vlaka d ustavljen je ves tovorni promet. Velike ovire so nastale tudi na splitski progi. Med GraCcem tn Kninom je popolnoma ustavljen železniški promet. Vlaki vozijo proti Zagrebu samo do Gračca. iz Splita ja do Knina V Hrvatskem Primorju besni Se vedno huda burja s hitrostjo 150 km na uro. — Ustavljena plovba med Dubrovnikom. Splitom in Sušakom. Zaradi pomanjkanja premoga včeraj ni mogel odpluti parnik >Zagreb« iz Dubrovnika v Split iD je tako ustavljen promet na redni progi Dubrovnik — Split — Sušak Premog dobivajo iz mostarskega premogokopnika. toda zaradi velikih motenj v železniškem prometu zadnje čase ni mogoč dovoz. Zaradi ustavit—e prometa na tej važni progi so nastale velike motnje in je Dubrovnik skoraj povsem odrezan o** sveta. — Prihod angleškega parn'ka. Včeraj je pristal v dubrovniškem pristanišču angleški trgovski parnik »Grodno«. ki je pripeljal iz angleške luke Huli tekstilno blago za ^ašo državo in Italijo Parnik je za sedanje čase primerno prirejen ter ima na krovu priprave za dviganje min Snoci Je parnik odplul v Benetke. — V Oubr«\iiiku so iz Slovenke uganjali hudiča, v ponedeljek zvečer se je pO Dubrovniku raznesla vest. da se 00 pred strokovnjak v Marij ni cerkvi izkazalo, da je mlada ui lepa Slovenka Anica Dit-ner svetnica V torek je bila »epa Anica v cerkvi Ln je eksperimentom v prisotnosti očetov kapuc nov prisostvoval obč Jiaki zdravnik Kapucini so molili da bi z molitvami iz dekieta izgnal hudiča toda molitve niso pomagale Zdravnik je poklical reševalce, da so Anico odpeljali v boln-CO za umobolne Okrog cerkve se je zbrala velika množica ljudi, k so bih silno neaa-dovojnl, da so jim * svetnico« odpeljali v bOlTLCO. — Najstarejša državljanka — 150 let stara. V Lipiku v Bosni živi kmetica St4-na Sičič. ki se je nedavno pritožila, ker so listi pisali, da je v na6i d-žavi najstarejši Mata Mihalj. ki je star 128 let. Starka trdi o sebi. da je stara okrog 150 let Sicer njene starosti ni mogoče točno ugotoviti saj nihče ne ve, kdaj se je rouda in kje je njen rojstni kraj Vendar je pa zanesljiv po nekaterih znakih, da se je rodila okrog 1. 1800. ker je bila ob avstrijski okupaciji Bosne stara že okrog 80 let Omožila se jc v svojem dolgem življenj« sedemkrat prvič ko je bila 20 let stara zadnjič pa ko je nosila že osem križev Zadnji mož ji je umrl. ko je bila stara 102 leti Deja'a je, da bi se zopet omožila a ie ni vec n hče maral V se min zakonih se ji )e rodilo 21 let. a so vsi umrli Prav tako nima nobenega vnuka, čeprav jih je imela nad 100 Edina najbližja živa sorodnika sta dva pravnuka ki sta stara žf okn a 80 let Staika je strastna kadilka in »kofetarica« Živi zelo skromno in baje v svojem življenju ni leža'a na postelji Ležišče irra na tieh ln pokriva se samo s svojo o' leko. — Vreme Vremenska napoved pravi ia bo deloma jasno zmerno mrzlo vreme VCeraj Je snp2!lo v Ljubljani Mari^ru in ^aerrebu deževale pa na Visu in Splitu Valvšja temperatura je b^a v Kumboru 14 v Splitu 13 v Dubfdvrillh 12 na Visu 10. v Sarajevu l v Ma.iboru —14, v Zngrrbn 3 v Ljubljani 3 1 v Beogra u 5 Davi ie kaza har«-~*>t<*i v Ljub Mani 765.7, temperatura jt znaftaia -5 0' C. I T *• !b?1 ns Ij— Korošci Korošiec! Umrl H na* 'f lak že:rzn čar 1 p g Josip Mavei nečah Matije Majarja Ziljskega Udeežimo s* pogreba ki bo lutri 26 t m ob 16 izpred mi t vaške veže na Vidov, lanski cesti .Club kow kib Slovencev Ij— Dr. D. Cernei« |a\ r«, pre'ne poti v visokem <*neflu R žnarieva mati Mar;ia fc namreč hudo hi na Od"'a sta nmt; Skofp L'ki ob 9 dopoldne S scboi sta vzela preprost iz ^a> lesk zb-t p'uc na 1 **efČ}8S "lave ^a'a močno precej do'g' vrv Utirala sta ont"m pot skozi ogr mn- sk'ade snega na ni*' n da jc eden vTekel zn vrv drug' pa d"/a n!ii«i Na strmini nedaleč od po ^estivkn' lanšća m Drajncrja kicr ic svet •zicdno hnbovit. pa sc jc odtrga' p'az in *e nrcien sta si Motfll Bo>nar m mladi tTr kanček pomagati ju jc zaneslo navzdol ^fan Borna r ni izgubil prisotnost^ duha Oprijel se jc za vejevje in sc izkopal ^z već ko pet metrov globoke plasti snčga Opri jemal ie vejo za vejo in zlezel tak') počasi im vrh čaka ki pa fin jc SfctOstno dognan ie NiefKtvefffl otroka ni b,?o nikjer ()stal k I zasut v snežnih plasteh Kolikor je speha- ležili Slavčeve maškarade. so se o njej vedno pohvalno izrazili in to povsem upravičeno, ter zagotovili, da bodo to prireditev vsako leto poselili. Vsa druga pojasnila bomo sporočili s prihodnjimi obvestili. Slavec« vabi že zdaj vse na to svoje pred-pustno rajanje. 47-n Ij_ 27. januarja bo v hotelu Miklič velik predpustni ples. ki ga bo priredilo grafično delavstvo Začetek ob 20. Za dobro piiačo jedačo ln vsestransko razvedrilo posk'blieno Maske dobrodošle. Vabljeni vsi, stari in mladi- 48--n nemu in zmučenemu očetu le dalo, je pohitel nazaj navzgor na pot in k sosedom, ki so že ob 10. pričeli reševalna dela sami. ne da bi bili koga v dolini obvestili o strahoviti nesreći. Ves dan *o sc zaman mučili. Urbančku niso prišli na sled. V spoznanju, da tako nc bodo na^li otroka, se je oxl-pravil oče v dolino, kamor je prispel okrog 18 Zii'asil ^c jc sprva v občinski pisarni občine Zmmec potem pa jc bila tskoj organizirana reševalna odprava. rustatskl ruo/.|e in tantie opremljeni z, lopatami, so v trdi noč- odšh na težavno pot v hribe. Dolgo so si zaman pn/adeva! Minevale so ure šck* potem ko jc leze! dan v rnno Juto po 2 zjutraj je naletel pu^talski po-scstntlt Malovrh Štefan nu beka j črnega Bilo ie nad otrokom 5 tn snega in še pO« ni'm za škoro dva metra Presunjeni nad KsldStno smrtjo mladega bitja so odnesli Tuplo mrtvega dečka or mov v Koparjcv dom kjer so ga položil« na mrtvaški oder Pr« reševalnih delih so pf^magali tiuii škof jeloški orožniki Pogreb nesrečnega dečki ki jc noseča' višji oddelek gorske solc. (e napovedan za jutri ob 0 dopoldne. f$e( e\nica k o I. K i) a n Danes: Četrtek, 25. Januarja: Spreobr-nenje Pavla DANA8NI I P R I R F DIT V K Kino Matica: Annapolll Kino Sloga: Fatalna bolmčarka Kino l nion: Vražji študentje Tečaj »Vzgoja matere«: predavanje odvetnika dr. Darka Cemeja »Pravni položaj nezakonskih otrok« ob 20. na ženski gimnaziji na Bleiweisovi cesti. Razstava slikarja E. Dertaja v Jakopičevem paviljona DEHRNE I. F K A K N K Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. BanovSO, Kongresni trg 12, Komotnr. — Tržaška costa 48. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri četrtek, 25. januarja: Kupčija s smrtjo. Red Četrtek Petek, 26. januarja: Na prisojni strani. Premiera. Prernierski abonma Sobota, 27. januarja: Profesor K lepe« Red B Nedelja, 28. januarja: ob 15. uri: Kupčija s smrtjo. Izven, "nižane cene. Ob 20 uri: Na prisojni strani. Izven. Znižane ceno »Na prisojni strani < ie delo nordijske pisateljice Helge Krog. \ komediji toče paralelno dvojna zgodba: preizkušnja zakonske zvestobe, kateri izpostavi mož že: o. in spreobrnitev dekleta s »kamnitim srcem-. Igra vsebuje povsem resne, skoro dramske prizore, poleg njih pa ljubeznivo komedijsko dejanje s finimi pointami in nekaj prav — v pravem pomenu besede »udarnih« prizorev. Predstava jutri v petek bo za premierski abonma. OPERA Začetek ob 20 url četrtek. 25. januarja: zaprlo Petek, 26. januarja: zaprto, (geneialku) Sobota, 27. januarja: Rusalku. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 28. januarja: ob 15. uri: Fraaqui-ta. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Ob 20. url: Nižava. Izven. Znižane cene Premierski abonma bo imel v soboto zvečer v operi premiersko predstavo Dvofa-kove »Rusalke«, ki je delo izrednih ume* -niških kvalitet in globoko občutene poezij Našo vprizorltev pripravljata Šef režiser Debeveč ln dirigent Niko štrltof, ki je delo tudi na novo prevedel, v posameznih partijah pa bodo nastopili: princ — Franci, ruaaUca — Hevbalova, knežna — Basičeva, Ježibaba — Kogejeva, povodni mož — Lup-ša, lovec — Rakovec, kuharček - Barbi-čeva, oskrbnik — Sladoljev ln vile: Polajnar jeva. Rupnikova in Mcdvedškova. Sokol Smučarske tekme Sokola Izubijana—Zg. šiftka. v nedeljo 28. t. m. bo načelnistvo Sokoln Ljubljana—2g. Šiška priredilo smu-ške tekme vseh oddelkov. Zlx>r vseh tekmujočih bo Ob pol 9. dop. Moška deca ima prevoziti r go 2 km in sicer od Sokol doma na I TLski hrib in nazaj. Nižji oddelek mov a naraščaja ima progo, dolgo 4 km. i^. gre o*elno v isti smeri kakor proga moSke de , višji oddelek moškega naraščaja ima progo, dolgo 6 km, in sicer od Sok. dor... '.o Podutika in po drugi poti nazaj. C pa imajo prevoziti progo, dolgo okroc L0 km, z večjo viSinako razliko in sicer >-:ured doma preko Dra-velj na Toško čelo in čez Podutik nazaj Start prvih tekmovalcev točno ob 0. dop.! — Ljudska univerza v Mariboru, v petek 26. t. m. bo predaval o problemih prve pomoči dr. Vladimir Brezo\nik šef pri-marij 2. kirurgičnega oddelka v Mariboru. Predavanja bodo pojasnjeval' skioptič-ne slike. S ft£tn&&eqa pfattta Kino Matica: Aunap°lis. Ameriška flkn-ska komedija o življenju gojencev ameriške pomorske akademije. Z dovršeno režijo in simpatično igTO je v tem filmu prikazano življenje v akademiji z rahlo vzgoj no tendenco. Smpaticni igralci Robert Young, James Stewart, Tam Brorwn postanejo dobri prijatelji kot gojenci pomorske Sikademlle Annaipoliij. Oeprav po svojih idejah ne harmon rajo, vendar ju življenje v akademiji združi v trojico odličnih tovarišev, Id si pomagajo drug drugemu v stiskah m žive po gdsdu: Vsi za enega eden za vse. V sijajni vlogi starega mornariškega oficirja, ki s ponosom gloda na nadobuden naraščaj, nastopi Licnd Bar-rymore. Gledalec dojame v tam filmu neposredno kos pristnega ameriškega, življenja, v katerean igra posebno vlogo tekma. Prav poučen, d\ihovit ln zabaven je ta amer&kl film! Iz Metlike Občni sbor gas. čete. V nedeljo 28. jan. bo ob 14. občni »bor gas. čete v Metliki . v četni pisarni v Gradcu. Ljudska šola v Metliki, ki jo obiskujejo po večini otroci iz okolice 1 uro daleč, je zaradi velikega snega in snežnih žametov do 30. januarja zaprta. Dva volka so videli na Sorlakm pri Met liki. Prignala jih jc huda zima in velik sneg najbrže iz hrvaških gozdat* Iz Novega mesta Huda nesreča 14 letnega organ ista. V Smihe'u pri 2ažemberku. živi rcdblna Lavr čeva ki je pred časom ostala brez očeta. tamoSnlega dolgoletnega orcanista Mož je umrl še mlad in zapustil ženo z malimi otročiči Z njegovo smrtjo ie ostala rodbina brez rednika Najstarejši sin Alojzij, ki ima komai 14 let. je polea matere najbolj občutil vrzel, ki je nastala oo Očetovi smrti. Zato je sklenil, da se mora v teh težkih trenutkih pokazati, čeprav ie £e deček, celega moža V resnici ie to tudi kmalu dokazal Ko je bil njegov oče še živ. le Alojzij z veliko vnemo in oozorno-stjo sledil vsem organistovskim poslom. S svojo bistroumnostjo se 1e pri očetu popolnoma pručil or^anistovske službe, ko še ni imel dobrih 12 let. Svoje znanje ie pokazal kmalu po očetovi smrti in izvršuje danes, ko šteje 14 let, službo organista v Smihelu. Pred dnevi, ko 1e Šel po opravkih v mlin. ga ie zadela huda nesreča ki «a ie vrgla na bolniško posteljo. Pri Be-đenče\ em mlinu ga ie ponadel mlinarjev pes. ki je pričel z njega trgati obleko pa tudi meso Nesrečnež se ni mogel ubraniti močnega psa. Na njegovo voitje so k sreči I prihiteil ljudje, ki se iim ie po dolgem I naporu končno posrečilo oddvojiti razjar- I ienego osa od žrtve. Bil Pa ie že skrajr. čas. ker ie mali organ st že močno krvavel iz neštetih ran po obrazu in obeh rokah, s katerimi se je otepal podivjanega psa Zaradi opasnih poškodb je Lavrič moral v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer ga sedaj zdravijo Ob te.i priliki se tudi m: pridružujemo želji šmihelskih faranov. da bi čimpreje okreval in se kmalu vrnil v svoj dom. kjer ga vsi željno pričakujejo Krvav pretep po pogašenem požaru. V soboto je okrog poldneva v mestu gorelo. Gasilci pa so ogenj kmalu pogasili. Lastnik je zato gasilce nagradil z lepim zneskom. Nekdo Izmed njih ie predlagal, naj se nagrada razdeli med posameznike S svojim predlogom pa je ostal v manjšini. Korporativne so odšli v gostilno, kjer se ie ob cvičku razvnela debata, ki ie postaia prav bučna. Med uspešnm ocenjevanjem cvička je nekdo nekoga ugriznil pod mizo v nogo. Se danes se ne ve, kdo je povzročil ta ugriz. Družba ie postajala čim dalje bolj glasna, nekatere pa ie prevzela lepa čednost — bojevitost. Konec srečnega gašenja je pokazal, da ie med našimi gasilci zmisel tovarištva na višku. Xaš leo: Flor-janski trg ki nosi :me patrona vseh naš;h gasilcev, ie bil priča dogodka, ki «a novomeška kronika sc ni zabeležila Po ra/;du družbe v gostHni se je na Florjanskem trgu pojavil mlad gasilec s krvavečo glavo. Noge so mu naenkrat odpovedale in mož se ie zgrudil do dolgem na trda tla. Liud-je, ki so b:li priča žalostnega prizora, so poklicali reševalce, prišel pa je varnostni organ z mestnimi delavci, ki so gasilca naložil! v dvokolnico za prevoz smeti in ga odpeljali Očividci so proti takemu načinu reševanja, ki je v posmeh človeka, glasno protestirali, obenem pa zahtevali, nai se napravi že končno red tudi v gasilskih vrstah. Iz Litije Mirna smrt stare go*pe. Na Grbinu pri Litiji je umrla po kratkem bolehanju ga. Marija Vrtačnikova Se zvečer je bila dobre volje, ko so se zbrali okrog nje domači in so jo prišli obiskat tudi sorodniki. Mirno je legla k počitku. Zjutraj je stara goapa negibno ležaTa v postelji tn so domaČi menili, da se vedno počiva, pa ae je i blaga žena kar v spanju preselila v več nost Na posednji poti jo jc opremilo mnogo znancev. Namestu venca na grob ge Vrtačnikove je ljubljanski zdravnik dr. Milan Perko 3 svojo soprogo go. Milo iz Drčarje ve rodbine v Šmartno m pri Litiji poklonil za litijsko sokolsko neco denarno odkupnino. Ugledni Vrtačnikovi družini ob teAki izgubi Iskreno sožalje, blagi ženi pa bodi lahek večni sen! Ob smrti mladega obrtnika, v šmartnem pri Litiji so pokopali ob izredno lepi udeležbi ključavničarskega mojstra g. Janka Kepo. Poslednji čas je bolehal. Odpeljali so ga tudi v ljubljansko bolnico, pa ga niso mogli več rešiti. Z rešilnim avtom so ga pripeljali domov, kjer je umrl. V poslednje slovo so mu zapeli pevci »Zvbnal. starosta smarskega Sokola br Vidic pa N je poslovil od pokojnika v lepem govoru Janko Kepa je bil vnet društveni delavec: bil j« član sokolske uprave, odbornik šmar-ake Kmečke hranilnice in posojilnice, pri gasilcih pa je bil orodjar Šmartno bo ohranilo na simpatičnega Janka časten spomin, žalujočim iskreno sožalje. Iz škofje Loke — Aretacija nepridiprava. V zapore škofjeloškega sodišča so pripeljali 191et-nega delavca Janeza Simnovčiča iz žirov. ki ima na vesti razne pregrehe. Lani je bil od konca novembra in do srede decembra na hrani pri mesarju in posestniku Janezu Ferlanu v Gornji vasi. Simnovčič je obljubljal, da ho hrano plačal, kakor hitro prejme plačo, a je čez noč izginil. Fcrl-ui je bil oškodovan za preko 200 din SimnoV« čič pa loškega sreza ni zapustil. ;5rej*rni ponedeljek zvečer je potrkal na okence slepega trafikanta Petra Miklavčiča in zahteval škatlico cigaret. Medtem ko mu je trafikant postregel s cigaretami, ic zahteval še znamko. Ko je šel Miklavčtč po znamko, je Simnovčič izginil, dobro vedoč. da mu slepi Miklavčič ne bo mogel alediti. Ima pa še drugo stvar na vesti. Hlapcu VeDclju Božnarju iz Starega dvora Je namreč pred časom izmaknil iz nezaklenjene sobe par moških nizkih čevljev, aparat za britje in žepno električno svetilko. Pa se je Simnovčič zbal. ko je zvedel, da ga iščejo orožniki, in je vse stvari prinesel nazaj. Pustil jih je za hlevom, kjer jih je lastnik našel. Simnovčič priznava vse svoje grehe. Ker je brez stalnega bivališča in ker grehi ne smejo ostati nekaznovani, so dodelili mladeniču stanovanje na Poljanski časti št. l. — Smrtna kosi*. V mestni klavnici je preminil 60!etni Jane« Krmelj. bivši krojaški mojster. In parnik mestne klavnice. Pad ni kasneje je'lzdjjir.il v 55. leta starosti v Klobovsovi ulici sluga t*čiteljske tiskarne v Ljubljani g. Ivan Fojkar. Pri TJčite!jsk: tiska ini je bil uslužben 19 let. Zapušča vdovo go. Mar Jo, gina Stanisđa-ve in hčerko Anico. Naključje ie hotelo, ča je umrl prav tedaj, ko je ležala žena v ljubljanski bolnici zaradi hude operacije. V KarlovšM ulici je zadefla kap 6Uet-no Marijo Pivkovo. Pokojirca je bila razumna žena in je potovala mnogo po svetu. V Karlovcu je umrl posrednik g. Novine Franc, ki zapušča poleg vdove Terezije troje sinov ln troje hčera. Pokojni No-vne je dosegel lepo starost 80 let. V Ho-sti Jc lunrla Zltrr k Antonija. Pokojnikom bomo ohra-nili lep spomin, svojcecn pa izrekamo naše iskreno sožalje! Postani in ostani cian Vodnikove družbe! Zimska tragedija v leskih hribih Smrt ia letnega dečka pod plazom Borili se b&nso đo zadnjega starca in otroka Zažgali bomo, če bo potrebno, svoje gozdove, mesta in tovarne, je izjavil finski maršal Mannerbelm Georges Kessel. posebni dopisnik pariškega dsta *Paris-Soir«. ie bil prvi novi-■»ar k: se mu je posrečilo orit: v skriti ee-eeralni štab finskega vrhovnega poveljnika Generala Mannerheima in dobiti ob te1 priliki maršalovo izjavo V nekem mestecu kjei se je končalo moje Dotovanie na saneh z vozom m z vlakom ki ie trajalo 20 ur Dr poved u ie Kessel stoji nasproti kolodvora hiša. pred katero mi je rekel seneralštabni oficir, k: me je vodil Tukai moramo počakati Bilo ie 30 stopeni ood ničlo na termometru, kj ie bil pritrjen na vratih Poteklo ie več ur Vmes sem čul alarmne Signale Spremljevalec se ie nekako opravičil. Rusom ie ta kotiček posebno pri srcu, kakor da bi nekaj slutili toda maršal noče spremeniti svojega bivališča Tri ure kasneje smo pr.šli v X. sedež generalnega štaba maršala Karla Gustava Mannerheima vrhovnega poveljnika finske oborožene sile Ko sem vstopil v avtomobil ki nas je odpeljal do maršala, je dejal oficir, ki me je spremi ial. — Dajte mi častno besedo da boste pozabili takoj po obisku položaj hiše, v kateri boste govorili z maršalom! — Moja častna beseda! Maršal Mannerheim je sedel za dolgo mizo Sobo so razsvetljevale samo tri voščene sveče Maršal se mi je zdel mlad. niti v potezah niti v glasu ni bilo sledu o njegovi starosti In vendar bo maršal, ki me ie ogovoril v lepi francoščini, kmalu 73 let star — Gospod, vi ste prvi novinar ki ga zasebno sprejmem odkar smo v vojni, je izjavil Mannerheim. in nimam namena št koga sprejeti dokler se časi ne zbolišajo. toda prosil, ste za razgovor v imenu na-roaa ki mi ie posebno pri srcu in ki mu je Finska dolžna posebno hvaležnost Prosim vas. povejte Franciji da nam je pomoč ki nam jo ie že dala. več kot koristna, toda njena naklonjenost in naklonjenost vseh ki so ogorčeni zaradi napada Sovjetske Rusije nam ie še vedno prepo-trebna Čeprav so naša daljnovidnost odločnost in brezmejno junaštvo zadržale prvi val divjih tolp napadalcev, bi želel, da nihče ne pozabi dokler je še čas. da se borimo kakor eden proti petdesetim Gotovo pa je da se bomo borili do svojega zadnjega starca, do svoiega zadnjega otroka Zažgali bomo svoje hiše. gozdove, porušili bomo svoja mesta, industrijo Konec ženita? kavarne ~ Od 1. januarja ?e zaprta sloveča kavarna v Gretna Green kamor so zahajal' romantični zaljubljenci, da so sklepali zakonske zveze Odslej bo v kavarni samo muzej, zakoni se pa ne bodo već sklepali v nji Po škotskih zakonih je bila tudi veljavna zakonska zveza, sklenjena izven cerkve aH urada. Zato so mnogi zaročenci prihajali v kavarno v Gretna Green na Škotskem, kjer so sklepali zakonske zveze pred nakovalom Gretna Green je slovelo zlasti po tajnih porokah Prv: ie proslavil to mesto neki kovač ki je obenem poročal zaliub!jene parčke in sicer kar v svoji kovaćnici Od tod navada da sc se sklepale zakonske zveze še zdaj pred nakovalom. Toda moderna ženitna kavarna v Gretna Green izvira iz leta 1907. ko jc sedlar in krčmar Mackmsoth izrabil stari sloves izpremenil eno svojih sob v kavarno in začel v nji poročati mlade pare. Sčasoma je opremil kavarno tako da ie bi!a obenem muzej, da je lahko pobiral tudi vstonnmo Od aprila 1038 do apri'a 10.*M s je ogle la lo ta muzej 01 000 ljudi Zaslužek ie bil torej prav lep Lam spom'adi ie pa angleški parlament odpravil postbn st k't^k^a bračnega prava m ta sklep je stopil v veljavo letos ob no ven letu SREČA Ančka: -Mira je spet osrečila svojega moža«. Minka Dvomim, da bi ga mogla Se osrečiti.« Ančka- *Pa ga je vedarle! Dala se je namreč ločiti od njc^a!« TUDI VZROK — Kakšen pa si T Vee si zamazan, kakor da bt te potegnili iz dimnika! — Veš. učitelja sem spremil na postajo! — Zakaj pa iinaa tako črne roke? — Ker sem božai lokomotivo, ki ga je odpeljala! in kai bomo prepustili sovražniku, bo preklela narava Toda eden proti petdesetim... Maršal se ie prekini' in krčevito zagrabil za naslanjalo svojega stola — Na svojih mestih so naši možje naši stare; in naši otroci, pa tudi naše ženske Boli kakor pri ostalih plamti v srcih naših Žensk ljubezen do domovine in bolj kakor drugi se zavedajo kaj pomeni napad stoletnega sovražnika na finske domove Odkar smo odvrgli ruski jarem že več kot dvajset let se ie naše ženstvo organiziralo in pripravljalo. Nekateri so se smetali ko so zvedeli, da finske žene finske >lotte« hodijo na manevre kakor finski možje Zaradi treninga in pripravljenosti, ki so jo finske žene prostovoljno prevzele nase, se lahko tisoči naših od 30 septembra lam bore s puško proti premočnemu sovražniku Finske žene opravljajo danes vsa moška dela, samo v boj še niso posegle. In pomislite, kako dragocen ie za nas vsak moški, ker se bor.mo eden proti petdesetim. V enem izmed zadnjih raportov sem odlikoval tri »lotte«. ki so iih ubila sovjetska letala na severni fronti Stenji na svečah so začeli cvrčati Prišel je ordonančni vojak in izmenjal svečnik — Gospod to je četrta vojna, v kateri sodelujem V dveh. 1 1904 in v svetovni vojn:, sem se boril z Rusi v dveh proti Rusom in sicer 1 1918 in sedaj Verujte mi. poznam ruskega vojaka in ga cenim Ruski vojak ie vztrajen, pogumen zlasti v defenzivni vojni Raje se pusti ubiti, kakor da bi se predal posebno če mu preti trpi jen je al. ujetništvo ali strojnica za hrbtom Eden izmed mojih oficir-lev, ki je prišel iz Laponske. mi je sporočil da se je dala obkoljena sovjetska patrola postreliti do zadnjega moža Bilo 43 stopenj pod ničlo Ko so heteli naši /zeti puške iz rok mrtvih Rusov, so se mrtvecem roke zdrobile kakor da bi bile iz stekla Bili so zmrznjeni Da. ruski vojak je vztrajen in če bi kadri .. Tega stavka maršal n. dokončal Zamislil se je Morda je mislil na bivše elitne kadre ruske vojske, ki so izginili in ie z njimi izginila velika ruska vojaška tradicija. — Vendar ne smemo pozabiti, je zaključil naposled maršal da je število množice naposled zmagujoča sila Naša fronta ie tisoč kilometrov dolga fronta na morju je še daljša in borimo se že tol'ko tednov ter zadržujemo sovražnika, ki Je v premoči petdesetih proti enemu. Cbsni zbar društva stanovanjskih najemnikov V soboto 20. t. m. je bil v prostorih sekcije JTJTJ v t jubSjam občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. Obcn: zbor je otvoril In vodil dosedanji podpredsednik prof. Fran Grafenauer, kJ je obrazi oži vse težkoče. s katerimi oe ie moral boriti dosedanji društveni odbor ki prav za prav od L 1937 ni mogel svojega delovanja razgibati in razširiti. Poudaril je važnost društva stanovanja K h najemnikov, posebno v sedanjih prilikah, ker je namen društva varovati is pospeševati skupne koristi najemnikov stanovanj sob, pisarniških prostorov lokalov td. Prečita! je tudi poročilo dosedanjega blagajnika. Na predlog g Jamska m g So-vreta je bO dosedanjemu odboru izrecen absolutorlj. Nato so bile odobrene tzpremembe društven h pravil. Id jih je predlagal učitelj Drago Supanč!č Izprememoe določajo: pristopnina se ukine upravni Jdbor se razširi n se ustanovi pt«seben zvrsni od- x>r ki bo vod'J tekoče posle P^av tak<-se razšir tudi nadzorni odboi Sle. 11 le so volitve upravnega tn nadzornega *xlbt*ra ter namestnikov. Po sporazumu z raznimi stanovskimi organizacijami 90 ->ih aa predlog učitelja Zupančiča izvoljeni v odbor nasJe-dnj član iz vrst vseh cam^.Ven skih organizacij državnih ter zasebnih upokojencev za predsednika lr Vrtaćmk Ivo za podpre^seon ika So vre F*ranc Ki-sovec Ivan prof. Grafenauer Pran n Su tančic Drago za tajnika Jamsek Marjan in Dovžan Ivan. za blagajnika Rosi na Jo-§ko. za arhivarja Rismai Meimor za odbornika dr TVmiTLSeK Teodor lub Avgust. Pahajnar V a sta. Za vrdam Pranja Nadrag Ferdo. Markič Viktor Siher Jo» &o Peteln Josip. Suster Janez. Kogov-5ek Ivan ta Koželj Jakob, za namestnike j spari Alfonz Goetič Janko, 6 pen de Anton. Ueben Franc. Marinče Vinko in SaJ- mic Janez v nadzorni odbor pa skulj Andrej. Duhovnik Jožef, čop Josip. Zabuko-vec Leopold m Penkc Josip za namestnike Drenovec Alojz.j, Gmdovec Anton in Prost Franc. Kc.ii.no so bili podam -aziii predlogi, za živahnejše in uspešnejše delo društva. Splošno je prevladovalo mnenje .ia je p sestavo odborov v katerih so zastopane vse stanovske organizacije aktivnih in upokojenih nameščencev, zagotovljen uspešen razvoj m uspešno delo društva. Sprejet je bil sklep ;a bo prva seja. katere naj se udeležijo vs: izvoljeni, v petek 26. t. m. ob 17. popoldne v prostorih sekcije JUTJ v Ljubljan., Frančiškanska uL 6. Vsi navedeni odbomUi Li namestniki naj se seje gotovo uieicžije. Posebnih vabil društveni odbor ne bo razpošiljal. Iz Celja —c O organizaciji pasivne obrambe pred sovražnimi napadi iz zraka bo predaval kapetan g. Franjo T os iz Celja v nedeljo ob 9. dopoldne v narodni šoli v št. Juriju ob juž žel. Poleg gasilcev je vabljeno tudi vse ostalo prebivalstvo. —c Mrkonjić©v steg ska\to> v Celja bo priredil v petek 26. t. m. ob 19. v svojem stanu v mestni narodni šoli (vhod z dvorišča) sestanek vseh staršev članov. Sestanek bo zanimiv kakoi vsi dosedanji Starsd in prijatelji skavtizma vabi jem! c— Na dan sv. Save v soboto bo ob & dopoldne služba božja v pravoslavni cerkvi. Po službi božji bo procesija v elovad-nico I. drž narodne šole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. —c Sneg. v noči na sredo je zapadlo v Celju in celjskem okrožju še nekaj snega. Ker še nd sneg na vseh važnejših cestah zoran, je avtobusni promet na progah C s lje — Kozje — Podsreda, Celje — Sv. Peter pod Sv. gorami in Mozirje — Solčava še vedno prekinjen. V Celju so sneg na ulicah zorah, sedaj pa bo treba ogromne množine snega odvažati, da bodo v mestu odstranjene vse prometne ovire —c V celjski bolnici je amrla v torek 32 letna tovarniška delavca Marija 2agarjeva iz Gaberja pri Celju, v 3re lo pa ie umrl 81Ietni posestnik Ivar Holecek z Turja pri Hrastniku —c Strauss°vo opereto »Cijran h.iron« bo uprizorilo mariborsko Narodno giedall-šče v petek 9 februaria ob 20 v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. Petek, 26. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. - 7.05: Napovedi. porcCila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Sve-tosavska proslava (H. drž. dekJ ška meščanska šola). — 12: Po naših krajih in gajib (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski kon cert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska uia: Pogovor o vzgojni posvetovalnici. — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Francoščna (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Vzhod in zapad v naši umetnosti (dr. Modrag Grbič — Bgd). — 19.40: Objave. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21: Klavirski koncert s< dobne portugalske glasbe (prof. škerjanc). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15. Or.ginal-na švicarska godba (bratje Malenšek). Začasna ukinitev brzih in potn. vlakov Od nedelje 28. januarja bodo začasno ukinjeni naslednji brzi in potniški vlaki: Na progi Maribor - Postojna nočna brza vlaka št. 501-602 in -301-502. Odhod iz Maribora 2.48, pr hod Ljubljana 5 48 min., prihod Postojna 7.22. Odhcd Postoj- na 22.46, odhod Ljubljana "21. prihod Maribor 3.20. Na progi Prager»ko - Murakere^ztur nočna bi za vi ka št. 1101 in 1102. Odhod Murakeres^tur 0.48. prihod Piape sko 2.58. Odhod Prageisko 3.0S. prlnoc* Mura-keresztur 5.12. Na progi Jesenice - BeOgr&d dnevna brza vlaka št. 2 in 3. Odhod Jesen cc 7.45. ovhod Ljubljana 9.20. prihod Zagreb 12.00. prihod Beograd 20.15 O.iho.i Eocgiad 0.02, o.ihod Zagreb 17.40, prihod Ljubljana 20.16. prihod Jesenice 22.15. Na progi Je-**enice - Pedbrrfo brza vlaka št. 902 in 903. Oclhod Jesenice 7.05. prihod Pcribrdo 8.03. Odu ^ PoJhrdo 12 00. piihod Jesenice 22.56 Na prog. Orni«/ Murska s°f>0t;i w č-na potniška vlaka št. 871^ m »711. Odhod Ormož 22.51. prihod Murska Sobota C.17. Odhod Murska Sobota 0.38. prihod Ormož 2.08. Na progi Ljutomer - Gornja Rad£°na nočna potniška vlaka št. 8818 m 8S17b. Ocihod Ljutomer 23.38, prihod Gor. Radgona 0.19. Odhod Gornja Radgona 22.34, prihod Ljutomer 23.15. Na progi N©vo mesto - S*r«ža - Toplico mešana vlaka št. 9540 in 9541. Odhod Nove mesto 19.20 in povratek v Novo mesto 22.06. Na progi Rogaška Slatina - Ro^tcc potniški vlaki št. 2111, 2112 in 2126. Odhod Rogaška Slatina 4.02. prihod Rogatec 4.13. odhod Rogatec 6.56 in 21.51. prihod Rogaška Slatina 7.07 in 22.02. Poleg tega bodo z stim dnevom ukinjeni na področju direkcije Zagreb med drugim tudi naslednji vlaki: Na progi Cako\ec - K°t°r:ba potniška vlaka št. 2014 in 1127. Odhod Čakovec 12.47. prihod Kotoriba 13.26 odhod Koto-r.ba 1839. prihod Čakovec 19.24. Na progi Čakovec - pol. Lendava mešani vlaki št. 893S-S939. 803Sa-8939a in 8940-8931 Odhod Čakovec 17.14. 19.35 in 23.30 prhod Dol. Lendava 18.04. 20.42 in 0.25. Odhod Dol Lendava 18.20. 21.37 in 1.40. prihod Čakovec 19.19. 22.55 m 2.40. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede mano oglasov je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. Mm b ■ ■ isterij žene, ki se RAzno Beseda 50 par. laven poser>e, Na imanisi znespfc Din Male oglase »Slav. Narod« •prejema uprava do H. are dopoldne Uoaiii^a viiuoi^V« se odda takoj Pojasnila: Cibei Cojzova cesta. 390 POHIŠTVO sl nabavite najceneje prt ZORMA-N — Breg 14. Vsakovrstni atoli, vsa popravila — politlram oprave najceneje. 272 F120T. ZA urno dobite poceni pri Sever A Komp., Gosposvetska c. 5. 13. L. S LUZB E Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek ti.— Din. IZV E2BAJNO PLJETLLJO za Intarsien ročni pletilni stroj iščem. Mesto stalno, zaslužek iober. Trikotaža »Zlatno janje« foahim Kurath Čakovec 391 nišnega sluge ali čuvaja išče invalid, ki sta mu svojčas kot rudarju v Srbiji ozebli obe nogi in sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji. Je zanesljiv in skrajno pošten in bi voljno opravljaj vsakršno iiuzbo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na naslov: Anton Srečko — Senovo pri Rajhen ourgn Refltan 10. 392 PRODAM Seseda 5G par davek posebej Naimaniš' *ne*ek 5.— Din OKfeHOt A JrDKCA oova sortiran cvetlični meo m medico dobite oajceneje v MEDAKM Liiibljana Židovska ul 6 2 L OGLAŠUJ »Slovenskem Nar odo« VaiholK* vodnik iht radi Kkem -»veto |e „NA5 VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovih, stroKov^ članki, roman novela, novice Z radijskega in televizijskega sveta. tUmsKJ pregled nagradni oateCaj, smeSnice. Izhaja vsak p** te t* to je tudi lep*> d um tri runi LPKAVA. Ljubljana Hnafljeva ulica 5. Menerns namrnina «amo 10.— dinarjev 1 STAR Nobene gube. nobene brezde v 45. letul Gladka, jasna in čista koža mladega de— kleta! Videti je kakci čudež a ima vendarle *voje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glase vi tega dermatologa Biocel je dragocen naravni pomladilni element ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi In pomlajuje kožo ko spite Vsako jutre ko se zbudite, ste .Meti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon nnl črpati prevelike modrosti toda zdaj vem, kje sem jih že videl. Imel iih je neki veliki šahist, ki sem se' z njim nekoč vozil po železnici — šah sem igral od mladih nog, — je dejal Mar* owe. Nekega dne me je poklical ravnatelj Munroe, i katerim sem pogosto igral. — Ali hodite ns lov? — me je vprašal. — V časi, — sem odgovoril. — Ali znate še kaj ? — mi je zastavil drugo vpra-anje, — Ne. — sem odgovoril. — Potem mi je povedal, da išče bogat Američan ajnika. kdini pogoj je bil dobro igrati šah in imeti visokošolsko izobrazbo. Tako sem postal Mander-*onov tajnik. Ob koncu prvega leta mi je podvojil plačo. Postopoma sem delal tudi več, in ga nisem lamo spremljal zjutraj na lov. Nisem samo igral zvečer z njim šaha. Skrbel sem za njegov dom, konje, avto in jahto. Postal sem strokovnjak za vozni red in cigare. To so bili srečni časi, imel sem obilo dela, toda bilo mi je prijetno. Nekoč sem se zaljubil v neko dekle in ta čas ni bil srečen, toda naučila me je razumeti veliko dobroto gospe Mandersonove. V jen mož ni nikoli spremenil svoiega ravnanja z menoj, čeprav je bila nastala zadnje mesece velika izprememba v njem. Vprav to. da se v občevanju z menoj ni izpremenil. mi je zada1© tak udarec. To . Selnici Je bila izvršena naslednja sprememba: Izbrisana ^ta člana Jakob Golob Ln Konrad Petz. Na novo je vpisan novo izvoljeni član upravnega odbora Alojzij Vidmar, posestnik in trgovec iz Selnice ob Dravi. Mariborsko «le«!ališč> četrtek. 25. jan. ob 20.: »Zaroka na Jadranu c. Red A. Svojo izvoljenko je ustrelil Razburljiv dogodek v Hutterjevi predilnici Maribor 25. januarja Davi ob 4.45 jc prišel »»">»-' f 't » ' • t * t i Ustavil sc jc pri prcdilncm stroju pri katerem je zaposlena l^letna preddka Marija Franko iz Cirkcvcev ki 'e stanova la v zadnjem času pri Ani Kramberger v Lo>ki ulici št. 2. Potegnil je samokres in ustrelil Zadel je revco naravnost v srce Frankova sc je zgrudda na tla m ic bila t:ikoj mrtva. jc naperil samokres nato še proti sebi, vendar pa je orožje od povedalo. priznava svojo krivdo in zatrjuje da je bil zaljubljen v dekle b»-e2 katereaa ni mogel živeti. Imel jc namen, da ustreli najprej njo. potem pa sebe. vendar pa je orožje odpovedalo, D-"i~ški dom« v Mariboru v javni rcLzprav: dne 27. decembra 1939 razsodilo, da se prizivu društva »D'jažkJ dom« zoper sodbo okrajnega sodišča ugodi. Prvostopna sodba se tako spremeni, da se razveljavi izreč tveni nalog mestne obč:ne na izročitev neprem'črune vi. štev. 206 k. o. Grajski marof v Prešernovi ulici m ne mestni občin n"l<ži, da mora plačati toženemu društvu »Dijaški dom* tri Četrtine odmerjenih pravdnih stroškov prve in druge st-^nie.« Nadalje poroča * Delavska I pomika* v omenjeni številki: »Kdo mora cestni hodn 1 očistiti sn^ga ? V smislu objave, ki jo vsako leto ob pričetku zone t azg Lasi mestna občina, je sleherni iast-nik h Še ali parcel v mestnem pomer:ju. ki teži or cesti, dolžan oč stiti hodnik sn^ga. V Frančiškanski ulici je vzdolž obzidanega vrta frančiškanskega samostana ves rodnik visoko zatrpan s snegom in mko-gar ni k bi se pobrigal da bi bil hodnik očiščen, dasi leži Frančiškanska ulica sredi mestnega pomerija in je po njej temu primeren vozovni in osebni promet. Ker so predp:si glede čiščenja hodnikov silno strogi, saj izvajane odredbe mestnega magistrata nadzoruje pel ic l j a, ki zahteva, da hišnik očistijo hodnike že v zgod nj'h urah, si dovoljujemo vprašati mestni gradbeni urad zakaj se hodnik vz^o'ž frančiškanskega samostana ne čisti in ali velja naredba o č ščenju hodnikov tako, kot smo jo zgoraj tolmačili, ali pa so v veljavi kakšne izjeme, da niso vsi hišni lastniki in lastnik: parcel obvezani čistiti hodnikov ob cestah. Dostavljamo, da so ljudje glasno dajali duška svojemu neraspoloženju, ker so morali na celem gaziti sneg na tem hodniku.« — Poroke, V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Hubert Marčič, kurjač državnih železnic, Mlinska ulica 40, in Barbara Pukl, posestnica, Studenci: Franc Skaza, hvarski mojster, in Gizela Hetel. vzgojiteljica, Betnavska cesta 124: Karel Vinter, pomožni delavec, in Marija Zlatar, služkinja, Meljska cesta 93: Ivan Ben-cak čevljar, in Marija Senica, kuharica. Mlinska ulica 28; Anton Mohar, poštni slu žitelj, in Marija Dušic, šivilja, Krčevina 7; Ludvik Šnuderl, učitelj, in Jožefa Bahovec, učiteljica iz Trbovelj; Franc Hainžič, posestniški sin, in Kristina Sekol. pos. hči. od Sv. Marjete ob Pesnici; Rudolf Turk, čevljarski pomočnik in Suzana Bezjak; Anton škorc. trgovski sluga, in Barbara Kovačič. Bil srečno! — Priporočljiva služkinja. Rački orož niki ao aretirali 211etno Marijo L., ki je osumljena, da je svoji delodajalki Marij: VVeisovi iz Frama ukradla iz spalnice 2600 din gotovine, ter 19 zlatnikov v skupni vrednosti 5540 din. Aretirano služkinje so oddali v mariborsko jetnišnico. — Tatovi v akciji. Občinskemu delavcu Jakobu Lahu, stanujoč emu v Kopališki ulici 16. je neznanec odpeljal 500 din vreden voziček. — Delavcu Francu Ozimiču V nedeljo 4 februarja bo na veliki skakalnic;, na Betnavi velika zimskosportna prireditev, ki jo ob sodelovanju naših najboljših sk;jkaoev priredi mariborska zim-sko£:portna podzveza. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju bo priredilo tamošnje Tujskoprometno društvo v nedeljo 28. januarja trad cionalno smuško tekmo in sicer za seniorje in juniorje. Se-niorj: bodo tekmovali na 18 lun dolgi progi junior ji pa na 7 km. Start in cilj bosta pred hotelom Jelenom. V tekmi za držav-n oprvenstvo v alpski kombinaciji, ki bo v nedeljo v Tržiču, bodo nastopili 4 Mariborčani in sicer Miran Cizelj, Franci Cop. Božidar Gajšek in Mario Kobi, vsi člani mariborske podružnice SPZ> Mariborčani se bodo udeležili tudi tekmovanja za podsa vezno prvenstvo v sko-. kih. ki bo 4. februarja v L;scah pri Celju. 1 Tekmovanja se bodo udeležili skakači Fa-nedl, Legvart Mar grič in VVelle. Iz Poljčan Sokolsko društvo Poljčane, ki z letošnjim letom pričenja 10-letnico svojega obstoja, je za jubilejno leto prvič zborovale v svojem domu (v že izdelani društveni sobi) ter je bil s tem cilj 10-Ietnega hrepenenja dosežen, čeprav ne v celoti, ker dom še ni dograjen in bo treba še mnogo dela in predvsem denarnih sredstev, da bo povsem uporaben. To željo so ponovno izrazili na občnem zboru vsi funkcijonarji in skoro vsa poročila so se končala 8 pozivom: »Zgradite in uredite nam čim prej dvorano, kjer bomo lahko delo nadaljevali«. Občni zbor je bil prav zaradi te okolnosti tako lepo obiskan. Iz posameznih poročil je razvidno, da je bilo društvo res delavno. Denarni promet je znašal okroglo 90.000 din. Vsa denarna sredstva so se uporabila za gradnjo sokolskega doma, ki ga je društvo začelo poleti graditi in ga postavilo pod streho v surovem stanju. Za stavbo, kakor sedaj stoji, brez zemljišča, je bilo izdanih okrog 75.000 din. Društvo ima knjižnico, ki posluje že v novem domu vsako soboto od 18. dalje in ima razen strokovnih 663 leposlovnih knjig. Marljivo je deloval tehnični odsek, statistika je v najlepšem redu in šteje društvo skupno 168 pripadnikov. Pri volitvah so bili Izvoljeni: starosta Kovic Ivan, podstarosta Heric Fran, načelnik Mesaric Lojze, pod-načelnik Vovšek Jože, nač., Gasparič Pold-ka, podnač. Požeg Anica, prosvetar Perdija Turaj, tajnica Mesaric Cita, statistič. Perdija Pavla, gospodar Požeg Anton, društveni zdravnik dr. Hronovsky, odborniki in namestniki Podgoršek Martin, Bregar Alojz, Vodenik Milan, Mesaric Janez in \ndrej, Kodrič Fran, Regoršek A., šerbec, Pristonik, Kobal, Detiček, Pahor, Koren, Stefancioza Alma in Andrej, Tutner, Medved Lizika in Cotarič Martin. Odbor bo skušal čim pr j urediti tudi notranje pio store sokolskega doma, kar pa mu bo mogoče le s podporo zunanjih činiteljev. Morja bi se kje našel mecen, ki bi nam dal proti vknjižbi 30.000 do 50.000 din brezobrestnega posojila. Vsem pa, ki so nas podpirali, se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo in se priporočamo. Iz Ljutomera Sokolski kino. Zvočni kino v Sokol-skeiri domu bo predvajal v Miboto 27. t. m. ob 20. in v nedeljo ob 16. ter ob 20. zabav ni film »Smehljaj sreče«. Dodatek zvočni tednik. — Krst pri'egu prlekkegu jadralnega letala. X nedeljo jc naša jadralna skupina razstavila svoje jadralno letalo, ki ga jc /iiradila popolnoma sama s svojo miadino. letalo jc bilo razstavljeno v telovadnici meščanske Vole v Ljutomeru. Kazstavo jc posetilo mnogo obiskovalcev, ki so se zelo pohvalno izrazili o delu naše mlade jadral ne skupine, ki je letalo zgradila v razmero ina zelo kratkem easu. Poleg letala so bih razstavljeni tudi modeli jadralnih letal, ki jih je napravil naraščaj skupine na meščanski šoli v Ljutomeru. Občinstvo, ki se je ob tej priliki zbralo v telovadnici, >e pozdravil strokovni učitelj g. Rafko Heree. vodja skupine, ki je govoril o pomenu letalstva za državo ter označil glavne last nosti jadralnega sporta, vztrajnost, pozr tvovalnost in odločnost. Nato je bilo letalo blagoslovljeno in krščeno na ime »Pr lek«. Lepo izdelano letalo, o katerem so se strokovnjaki zelo pohvalno izrazili, bo za Celo prve polete nad lepim Murskim po-'jem v mesecu februarju. Graditeljem letala gre vse priznanje za njihov marljivi trud, javnost pa jih naj pri njihovem delu še nadalje podpira. — Sovi koraki za zdravstveni dom. 2c dalje časa obstoja načrt, da bi dobd Lju tomer za svojo okolico nujno potrebni zdravstveni dom. Pond za ta dom sc je v zadnjem času zopet povečal, ker jc bila prodana bivša bolnica, ki jc bila ustanova dr. Gott\vcissa. To hišo je kupil upokojeni starešina finančne kontrole g. .ložef Glav nik, ki je dal z?.njo 41.000 din. Vinograd v Dcsnjaku, ki jc ^il last ?ste ustanove, na ie izdražil g. Anton Pučnik iz Noršincev za 60.000 din. Denar za zdravstveni doni je tu, nekaj naj prispevajo banska uprava in občine ter se naj čim prej vsaj spomladi začno priprave, o katerih že dolgo g<> v o rimo. — Sneg na sneg Zc par :hi\ i .icži nepretrgoma in postaja plast snega vedno debelejša. Povprečno jc snega že nad 80 eni. ponekod pa so veliki zameti. Promet je skoraj ncim»goč, ker še niso zorah cest. Ljudje so največ doma, tudi deca nc zahaja v Šo Io zaradi prevelikega snega. Potrebno b; pač bilo, da bi cestni odbor m občinske uprave poskrbeli, da bi se po cestah na pravil čim prti tir, tla bi vsaj pešci mogli od hiše, posebno pa deca, ki mora v šolo — Kaznovan. Frane Golner od ."Sv. .Juri ja ob ščavniei se je moral ssagovarjati pred sodiščem, ker je govoril /oper obstoječi red v državi. Obsojen jc bil na -I mesece strogega zapora. Iz Slovenskih goric Onemogočen avtobusni promet. V noči na torek je zapadel sneg do 70 cm na debelo. Ponekod so nastali visoki z;miet; Sneg je onemog v' tudi avtobusni promet na progi Sv. Lenart — Maribor, zaradi Cesar je bila prekinjena tudi poštna zveza. Pomanjkanje živil je v sedanjem času zelo občutno. Niso redki slučaji, da so t>n-zadete celo nekatere kmetije. Po splošni sodb: je bila lanska letina ena najslabših v zadnjih desetih letih Mnoge družine De bodo imelo spomladi niti potrebnega semenskega krompirja, koruze in ližola. Zato bi bilo potrebno, da omogoči državna oblast pasivnim krajem v Sloveniji vsaj ceneno nabavo potrebnih semen. Poskrbite za sezonske delavce. Komaj se nagiba januar proti koncu, že se čuje zopet povpraševanje, kdaj bodo šli sezonski delavci v tujino ali bodo sploh še lahko šli. Nešteto je takih, ki jih potreba zaslužka vleče v tujino. Zaslužek, ki ga nudi tujina navadnemu poljskemu delavcu, hlapcu ali dekli, se v n-čemer ne more primerjati z on:m, ki ga jim po svoji zmožnosti dajejo naši kmetje. Sezonski delavec, ki ie delal 8 mescev v Nemčiji, si je prislužil v tej kratki dobi 6000 din, za kar bi mora: pri nas delati polnih pet let. To je, kar našega delavca in bajtarja vleče v tujino. Borba za življenjski obstanek ozir. napredek je tudi med viničar?*:o mladino tako huda, da mora iskati skrajnih možnosti, da si zasigura boljšo bodočnost. Marsikatei i fant ali dekle sta si z delom pridnih rok v tujini prištedila toliko, da sta si ustvarila lasten, dasi skromen dom. Nešteto ie dandanes takih, ki si žele, da se jim vsaj da možnost zaposlitve pri boljše plačanem delu, kakor ga nudi dandanes naš delodajalec, naj si bo potem v tujini ali domovini. Ta problem je vreden v sedanjem času vsega vpoštevanja. Država naj že sedaj poskrbi za brezposelne delavce in ukrene potrebno, da ne bodo spomladi izpostavljeni brezdelju in neznosni bedi. V občem narodnem, gospodarskem in socialnem interesu je, da se našemu delavcu ore-skrbi eksistenco in za bodočnest p* frčfbni zaslužek. Iz Slovenjgradca Občni zbor slovenjgraških gasilcev. Za zadnji občni zbor naših gasilcev je bilo veliko zanimanje, predvsem zato, ker je obstojal namen, da se pomladi odbor. Četa je sodelovala pri gašenju 10 požarov. Imela je 15137.98 din dohodkov in 9506 din izdatkov. Staremu odboru je bila soglasno izrečena raz resni ca, V novi odbor so bili izvoljeni: načelnik Čeme Ferdo, odvetnik, poveljnik Stumberger Ivan, tajnik Kavs Ivo, blagajnik Vyborny Vekoslav, orodjar Jelen Leopold, delegata za župno skupščino Theuerschuh Ivan in Stumberger Ivan. V nadzorni odbor so prišli Ferk Miroslav, Krajne Alojzij, JanuSka Vinko, Tneuer-schuh Ivan in Granda Mihael. Naj bi alo-venjgraška Četa v novem letu ojačena s svežimi moči započela novo življenje v svojem delu. za kar bo gotovo nasla razumevanje občinstva. Narodnoo;>rambno predavanje. Tukaj-Sna podružnica CM D bo priredila v nedeljo 28. t. m. ob 20. v Sokoiskem domu v Slovenjem Gradcu narodnoobrambno predavanje. Predaval bo g. Ostanek kot odposlanec CMD iz LJubljane. Proalmo vee narodno zavedno občinstvo iz mesta tn okolice naj se predavanja udeleži. orili se bomo do zadnjega starca in otroka Zažgrli bomo, če bo potrebno, svoje gozdove, mesta in tovarne, je izjavil finski maršal Mannerhelm Geor^ea Kessei posebni dopisnik pariškega lista *Paris-Soir* ie bil Drvi novinar k: se mu ie posrečilo orit v skr:ti generalni štab finskega vrhovnega Dovelim-ka ^eneraia Mannerheima in dobiti ob te' priliki marsaiovo izjavo V nekem mestecu kjei se ie končalo moje Dotovanie na saneh z vozi m in z vlakom ki ie trajalo 10 ur Dr poveduie Kessel stoji nasproti kolodvora niša pred katero mi ie rekel generalštabn: oficir k' me ie vodil Tukai moramo počakati Bilo ie 30 stopeni Dod ničlo na termo metru, ki ie bil pritrjen na vrat: h Po teklo ie več ur Vmes sem cul aiarmm •Jgnsie Spremilevaiei se le nekako opra-<*ičil Rusom ie ta kotiček oosebno pri sr ca Kakor da bi nekai slutil: toda maršal noče spremeniti svojega bivališča Tri ure kasneje smo pr šii v X sedež generalnega štaba maršala Karla Gustava Mannerheima vrhovnega poveljnika finske oborožene sile Kc sem vstopil v avtomobil ki nas ie odpeljal do maršala ie dejal oficir, ki mt je spremnal. — Dajte mi častno besedo da boste pozabili takoj po obisku polož-aj hiše. v kateri boste govorili z maršalom* — Moja častna beseda! Maršal Mannerheim je sedel za dolgo mizo Sobo so razsvetljevale samo tri voščene sveče Maršal se mi je zdel mlad niti v potezah ruti v glasu ni bilo sledu o njegovi starosti In vendar bo maršal ki me je ogovoril v lepi francoščini, kmalu 73 let star — Gospod, vi ste prvi novinar ki ga zasebno sprejmem odkar smo v vojni ie Izjavil Mannerheim. in nimam namena še koga sprejeti, dokler se časi ne zbolišajo. toda prosil, ste za razgovor v imenu naroda ki mi ie posebno pri srcu in ki mu je Finska dolžna posebno hvaležnost Prosim vas. povejte Franciji da nam ie pomoč ki nam io ie že dala. več kot koristna, toda njena naklonjenost in naklonjenost vseh ki so oaorčeni zaradi napada Sovjetske Rus.je nam ie še vedno prepo-trebna. Čeprav so naša daljnovidnost odločnost in brezmejno junaštvo zadrža'e prvi val divjih tolp napadalcev, bi želel da nihče ne pozabi dokler je še čas. da se borimo kakor eden proti petdesetim Gotovo pa ie da se bomo borili do svojega zadnjega starca, do svoiega zadnjega otroka Zažgali bomo svoje hiše gozdove, porušil: bomo svoja mesta, industrijo Konec ženita* kavarne Od 1. januarja je zaprta sloveča kavarna v Gretna Green kamor so zahajali romantični zaljubljenci, da so sklepali zakonske zveze Odslej bo v kavarni samo muzej, zakoni se pa ne bode več sklepali v nji Po škotskih zakonih je bila tudi veljavna zakonska zveza, sklenjena izven cerkve ali urada. Zato so mnogi zaročenci pnhaiali v kavarno v Gretna Grecn na Škotskem, kjer so sklepali zakonske zveze pred nakovalom. Gretna Green je slovelo zlasti po tajnih porokah. Prvi ie proslavil to mesto neki kovač ki je obenem poročal zaljubljene parčke in sicer kar v svoji kovačnici. Od tod navada, da sc se sklepale zakonske zveze še zdaj pred nakovalom. Toda moderna žemtna kavarna v Gretna Green izvira iz leta 1907. ko je sedlar in krčmar Mackinsoth izrabil stari sloves, izpremenil eno svojih sob v kavarno in začel v nji poročati mlade pare. Sčasoma je opremil kavarno tako, da |e bila obenem muzej, da je lahko pobiral tudi vstopnino Od aprila 1938 do aprila 1939 si je ogledalo ta muzej 91.000 ljudi. Zaslužek je bil torej prav lep. Lani spomladi je pa angleški parlament odpravil posebnost škotskega bračnega prava in ta sklep je stopil v veljavo letos ob novem letu. SREČA Ančka: -Mira je spet osrečila svojega moža«. Minka Dvomim, da bi ga mogla se osrečiti.« Ančka: -Pa ga je vedarle! Dala se je namreč ločiti od njega!« TUDI VZROK — Kakšen pa si? Ves si zamazan, kakor da bi te potegnili iz dimnika! — Veš, učitelja sem spremil na postajo! — Zakaj pa ona* tako črne roke? — Ker sem božal lokomotivo, ki ga je odpeljala! ta kai bomo prepustili sovražniku, do preklela narava Toda eden proti petdesetim.. Maršal se ie prekinil in krčevito zagrabil za naslanjalo svojega sto'a — Na svojih mestih so naši možje naši itarc. in naši otroci, pa tud: naše ženske Soli kakor on ostalih Dlamti v srcih naših žensk ljubezen do domovine in bolj kakor irugi se zavedajo kaj pomeni napad stoletnega sovražnika na finske domove Odkar smo odvrgli ruski iarem že več Kot dvajset let se ie naše ženstvo organiziralo in pr.pravljalo Nekateri so se sme-ali ko so zvedeli, da finske žene finske Iotte« hodijo na manevre kakor finski .nožje Zaradi treninga in onprav jeno. ti. vedi. poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Sve-tosavska proslava (H. drž. deklska meščanska šola). — 12: Po naših krajih in gajih (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski kon cert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska uia: Pogovor o vzgojni posvetovalnici. — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Francošč na g«tec potniški vlaki št. 2111. 2112 in 2126. Odhod Rogaška Slatina 4.02. prihod Rogatec 4.13. odhod Rogatec 6.56 in 21.51. prihod Rogaška Slatina 7.07 in 22.02. Poleg tega bodo z stim dnevom ukinjeni na področju direkcije Zagreb med drugim tudi naslednji vlaki: Na progi Oakovec - K°r°r?ba potniška vlaka št. 2014 in 1127. Odhod Čakovec 12.47 prihod Kotoriba 13.26 odhod Koto-rd>a 18.39, prihod Čakovec 19.24. Na progi ćakovee - Dol. Lendava mešani vlaki št. 893S-S939. 8938a-8939a in 8940-S931. Odhod Čakovec 17.lt. 19.35 in 23.30 prihod Dol. Lendava 1S.04. 20.42 in 0.25. Odhod Dol Lendava 1S.20. 21.37 in 1.40, prihod Čakovec 19.19. 22.55 in 2.10 MALI OGLASI rieseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din l.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov Je trena priložit, znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. lave* posebej N*?manlfti T»e*^|« H - Din Male oglase »Slov. Narod« •prejema oprava do a. are dopoldne UOaii^.Nd »iuiULAV« se odda takoj. Pojasnila: Ciber Cojzova cesta. 390 POHIŠTVO si nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14. Vsakovrstni stoli, vsa popravila — polltlram oprave najceneje. 272 klišeje vt;?*;vNE JUGOGRAflKA FIŽOL ZA KUHO dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska c. 5. 13. L. S LUZBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek Din. IZ V E2 BAN O PLETILJO za Intarsien rečni p leti lin stroj iščem. Mesto stalno, zaslužek dober. Trikotaža »Zlatno janje« foahim Kurath, Čakovec. 391 SLIZHO t'UiilllvJA hišnega sluge ali čuvaja išče invalid, tel sta mu svojčas kot rudarju v Srbiji ozebli obe nogi in sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji. Je zanesljiv in skrajno pošten in bi voljno opravljal vsakršno službo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na naslov: Anton Brečko — Senovo pri Rajhen-ourgu. Reštan; 10. 392 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Naimanist znesek a.— Din ~~ OBEJrJOVA JED It C A nova, sortiran cvetlični med m medico dobite na 1 ceneje v MEDAKNI Ljubljana, židovska ul 6 2. L OGLAŠUJ »Slovenskem Narodu« Vajbolisi vodnih po radijskem sveto je „NAš VAL** spored) evropskih posta) na vseh valovih, strokov^' članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnlce. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustrirani CiPKAVA; LJubljana. Hnafljeva ullra 5. MeaeCna naročnina