196. številka. Trst, v sredo 28. avgusta 1901. i Tečaj XXVI .Edlaoat haja enkrat aa jun. raiun sedel] ib 'ir itvikoT. ot» 4. uri sveder. Virutalnt intiii : m celo leto..........kron u Dol leta.........IS „ tu žetrt leta........ C „ ca pn meaeo ........ 2 kroni .Sirofiuno »e plačevati naprej. Na na-lOČ.f jrei priližene anrr.cnine aurava onira. Po tobakaroab v Tr«:u ne prodajajo pota neme Številke po 6 stotink '3 nvć.>; 4v»b Trura pa po 8 rtotmk (4 ovomnil v razgovoru jednega dogodka, ki ga je 1. 18ti*» doživel sam. Prusaki, pripoveduje Rieger, so bili zasedli Češko in so bili, meti drugim tudi tu. kjer prebivam sedaj, v Maleču . . . Moral sem iti v Prago ik> opravilih in v ta namen sem si oskrbel pruski |H>tni list. Na potu pa me je vendar ustavil pruski patrolj in, kljubu mojemu spričevalu, kljubu mojim protestom, so mi vzeli konje in me prisilili -topiti z voza. Častnik je bil toliko bolj s rdi t na-me, ker «m mu rekel, da, če mi odjemlje konje, mi more odvzeti tudi moj portmone. S kratka : zaprli so me, in drugi dan sem moral postaviti se pred vojno sodišče no, zarano je bilo vojakom ukazano, vzdigniti se dalje, in jaz sem moral marširati žnjinii. Slučajno sem prišel med poljske vojake, in že tedaj, v pogovarjanju žnjimi, se nisem malo čudil kulturnim vspehom Poljakov pod egdo pruskih šolskih zakonov. Nemci, kakor naravno, s svojimi poslednjimi ukrepi so le poslabšali svoje delo, kakor, na primer, s prepovedjo propo vedo vanja zakona Božjega na poljskem jeziku. Vsled tega je poljsko duhovenstvo v novo prešlo izključno na stran Poljakov. A mi vemo iz svojega lastnega primera, kako mnogo je j>omagala delu pre-rluga države! Ne, to je naša «"*eška nacijonalna za>lugj, in v dokaz temu se jaz sklicujem na zanikalni (negativni) primer naše avstrijske Poljske. Zakaj je tam tako veliko število takih, ki ne znajo citati »n pi-*ati zaKaj je tam še masa toliko ne- * In to kljahu temu. da imajo v Galiciji od za<**etka ?e«lanje ustave več© svobodo deželne uprave, oefo na * e*kem. <)p. ured. ved na ? Da, radi tega, da je tam plemstvo vsikdar sledilo in sledi še z redko sebičnostjo svojim lastnim interesom **), nikakor ne skrbeče za interese mase, za njene duševne potrebe in povzdiguj en je njene kulturne nižine. Pri nas pa smo skrbeli za to; to je nasa sreča, in mi smo ponosni na dosežene vspehe . . . Pri nas se je povzdignila tudi obrt, in češka podjetja se nahajajo ne le v Avstriji, temveč tudi v Rusiji in celo v Italiji. To je dokaz, da med Čehi je tudi potrebnih kapitalov, četudi smo glede na podjetnost še daleč za Nemci. * * Naposled sta se dr. Rieger pa ruski novinar pomenila še o načelnih pravih Nemcev pa Cehov do češke zemlje. nekoliko jako energičnih kraljev. Pozneje, ko je prišla nasa samostalnost h koncu, so vendar še vedno poštevali suverennost kraljestva Češkega. Ko je, na primer, Friderik Veliki j»o svoji zmagoviti vojni dobil od Marije Terezije Sileško, je silil on na to, da bi to odcepljenje priznal tudi češki (deželni) zbor, ker je vedel, da Češka je suverenna, in da po ustavi Marija Terezija ni imela prava oddajati zemljo brez sankcije češkega zbora. Ali pa morda ni bila v priznanje suveren-nosti Češke ta okolnost, da je bil 1. 1804 naslov avstrijskega cesarja sprejet od monarha, v lastnosti osebe, noseče istočasno koroni češkega in ogrskega kraljestva? Ivo se jedenkrat neko sporno vprašanje od čeških sodišč ni rešilo v zmislu zaželjenem od jedne Nemci se drznejo trditi, kakor da bi bili stranke, in ko se je pritožnik obrnil z ape- oni imeli Češko v svoji posesti davno pred tem, nego so jo zasedli Slovani. Ali je treba lacijo do nemškega sodišča, je cesar Franc napisal, tla apelacija (priziv) ni dopuščena, dokazovati nasprotno potem, koje doka-i ker češka se kaže kakor suverenna dežela, zano zgodovinski, da Tevtonci so bili tu, na Jaz bi bil — naprosil je dr. Rieger ruskega Češkem, samo začasno in mimogrede na poti | gosta — Vam jako hvaležen, ko bi Vi, v svoji v druge bolj plodonosne zemlje? No, ruskih novinah, spomnili zla&ti na to dejstvo med tem prehajati mimo — in pa med tem : v protivesje izvajanjem (sklepanjem) o pravih posedati deželo, je vendar velik razloček. In j do Češke, kakorsna delajo Nemci radi svoje zakaj bi mi, Slovani, ne mogli delati tega, koristi . . . kar bi dejanski mogli storiti: pokazati Nem- Dovolite, g. doktor, odkrito vprašanje: cem, da po deželah njih s e d a n j e g a ali se nadejate Vi, da cesar Franc Josip iz-gospodarstva, je dejanski živela v svoj polni ne jedenkrat od njega dano obećanje, čas in posedala zemljo slovanska uarodnost***)?! da se da koronati češkim kraljem? Dalje, Nemci snujejo svoja prava do < 'eške Jaz se tega ne nadejam več — je odgo- tudi še s tem, kakor da bi bila Češka v svoj čas pri padala nemški zvezi. To pa zopet ni tako. PaČ je bila doba, ko je češko kraljestvo stalo v znani zavisnosti od Nemcev in je plačevalo davek Nemčiji. No, Cehi niso imeli občih dolžnosti z Nemci in, na tak način, niso pripadali k zvezi. Res, mi smo z Nemci imeli jedno in isto kulturo, mi smo imeli, kakor tud: oni, epoho vitežtva itd., ali Češka je ostajala vsikdar s a in o s t a 1 u a in suverenna, in sicer vsled tega, ker je voril dr. Rieger. S tem sta završila svoj razgovor. Tpsilon. Politični pregled. V TRSTU, dne 2». avgusta 1S01 Državni zbor. Iz Prage javljajo, da se državni zbor snide dne 20. oktobra. Deželnozborske volitve na Kranj - obdana od gora, in vsled tega, ker smo imeli skem. Minolo nedeljo je bil v Vipavi shod, na katerem je govoril dr. Tavčar. Po zatr-**) Vendar, vendar! Ta možata izjava dobro c,, -v- j i -i j .. , . • » . , duu »Slov. Naroda« je bilo navzočih do de človeku : da je oni ceski prvi stari prvak na svoje ^ stare dni poljski žlahti vsaj v jedni točki povedal. udeležencev. Na shodu sti bili navzoči kar zasluži. Hvala Kiegru. obe stranki, a rečeni list priznaje, da so se »»p. poročevalca. tucjj politfeoi nasprotniki dra. Tavčarja vedli '**> Slovenci sami bi dobili po tem načelu to- , tt- i-, T »> , . , ,. . ,, , , . povsem dostojno. Kandidatura Ivana rJozica hko dežel nazaj, da bi mogli sami celo za današnje r ' zahteve zasnovati svojo samostalno državo. ' Je bila proglašena z veliko večino. Op. poročevalca. Isti dan js govorii dr. Susteršič na Raki P O n L V A T B K * pripovedovanja starega papirja. Hrvatski ?-p -al Sandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-č. Na to pismo je takoj njegov odgovor : »Ne boj se nič, duša — vse je v tedu. Ne boj se zakona, dobro >era jMiizvedel in vse gre, kakor sva. namenila. Sicer pa — čemu se že *>ed:ij tare- s skrbjo?! Mogoče je še, da ne bo vojne, da mi torej ne l»o trebalo takoj k reg mentu. Potem ostanem vse |>oletje in morda tudi vso z;mo. Dotlej se m tako. Že lanske zime se je govorilo ** Vojni. Bila si istotako v veliki skrbi in si mi pripovedovala. kako da je oče izvedel iz najzaup-nejega vira. da je vojna gotova. Pa glej : zima je prošla in prišla je pomlad, a vojne ni bilo. d i Jon a part je, to je res, čuden g««j>od, ali odkar je cesar — se menda nekoliko pomiri. Ali pustiva to! Danes sva še skupaj, a kar nam donese jutršnji dan — eh — pripravljen sem na vse, kar si utegne domisliti. Na papirju ti vendar ne smem povedati vsega! Radi tega pridem nocoj na na- vadno mesto in bom Čakal tam svoje zlato, svojo blago — svojo največo srečo. Pridi !« Bilo je še listkov in zapiskov. Iz vseh govori velika, vroča ljubezen. Ko sem bil či-tal prvikrat, a čital večkrat zaporedoma, sem se bil odločil slednjič, da povprašam mater, da-li je njej znano kaj ?! Ni se spomnila takoj, za kaj gre tu, pa sem jej moral pokazati takt» pismo kakor sliko. Tedaj je vedela takoj, da jej je moj oče pripovedoval, kako je še kakor otrok čul o davno prošlim dogodku najboljega prijatelja očeta njegovega in jej je povedal vso zgodbo. Spominjala se je dobro : no, vendar smo naprosili očeta o prvi priliki, da nam jo pove. Tako sem izvedel to dogodbo. Liste je bil zbral ded po tragičnem koncu zaljubljene dvojice, da s; v pijetetnem čuvanju spominov na najboljega si prijatelja olajša dušo od velike žalosti za dragim tovarišem od mladih nog. Ta prijatelj se je imenoval Ivan Deli-gjorgjević. Bil je potomec ene tistih starih hrvatskih rodbin, ki so po ustrojenju vojne krajine po največem delu kraljevine Hrvatske izgubile ]>odedovano imenje, pa so v zameno temu morale — sinove Bvoje davati v cesarsko vojno službo. Tako so Deligjorgjeviči, ali, kakor se jim je pleme prvotno imenovalo — Karinici : skozi tri stoletja dajali toliko cesarski kolikor banski vojski neštetih junakov, katerih imena so čuvali toliko kronika kolikor zapisniki graške komore in hofkriegs-rata, pa tudi sama narodna pesem. Oče seje bil odlikoval že na začetku francozkih vojn v toliki meri, da je jako hitro dosegel generalsko čast, dobil red Marije Terezije in po-, tem tudi baronstvo. Sina Ivana, jedinca, je dal, po tedanji navadi hrvatske gospode najprej odgajati v latinskih šolah in mu dal do-vrsiti prava na jedni boljih pravoslavnih akademij v severni Ogerski. Tu se je Ivan seznanil z dedom mojim. Podobne rodbinske ; »azmere in vsakako tudi sorodni si duši sti zvezali oba mladeniča v ozko prijateljstvo, ki ni odnehalo ni tedaj, ko je Ivan po dovršenih naukih, po želji očeta stopil, v cesarsko vojske, a ded moj se je vrnil v domovino na svoje imetje v Pokuplju. A to prijateljstvo se je vzdržavalo tudi s tem, da je Ivan v regimentu, v kateri je bil vstopil, našel rojaka mojemu dedu; temu rojaku se je bil tudi priljubil in oba sta sklenila prijateljstvo. Mladi Ivan se je hitro izkazal v vojni službi in ne samo kakor sin slavnega očeta in uglednega generala. Ni trajalo dolgo, pak si je pi islužil častniški patent. Ko je vojna nehala in je nastale upanje, da se mir ne bo več kalil tako hitro, sel je Ivan domov na Hrvatsko, kjer sta mu živela stari oče in stara mati, a pri njiju tudi njegova mati, katera ni mogla živeti pri so- in r Leskovcu, kjer so vsprejeli kandidaturo posestnika Josipa Dularja. Katoliški in protestni Bhodi. Zajedno s katoliškim shodom v nemških I^ito-mericah je bil tudi tak shod v češkem Kro-nerižu na Moravskem. In kakor so v Lito-mericah nemški radikalci priredili svoj protestni shod, tako so tudi Čehi v Prostejevu priredili tak shod v protest proti shodu v Kromerižu. Katoliškemu shodu v Kromerižu je predsedoval dr. grof Jaroslav Thun. Prvi je govoril poslanec dr. Hruban, ki je gibanje »proč od Rima« označal kakor veleizdajalsko. Rekel je, da treba ustvariti mogočno organizacijo, obaezajočo vso daželo. Nositelji Cirilo-Metodijske ideje so odrešitelji. Cilj je povra-tek k pravi veri. Na klic »proč od Rimac treba odgovoriti s klici tisočerimi »tja k Rimu!« Drugi govornik Holavšek je govoril o soci-jalnem vprašanju, katero da je možno rešiti le na podstavi načel katoliške vere. Na otvoritveno sejo tega shoda je došlo nad 10.000 ljudi. Protestnega shodu v Prostejevu se je udeležilo — po sporočilih v dunajskih listih — do 40.000 ljudij. Predsedoval je posl. Vichodil. Govorilo je več poslancev, ki so povdarjali, da katoliški shod v Kromerižu ima politiške tendence. V vsprejeti resolucije se je shod izrekel proti vsakemu kompromisu s klerikalci v državnem in deželnem zboru. Nekoliko podatkov še o nemškem protestnem shodu v Liitomericah. Poslanec Schreiter je med drugim, začel govoriti tudi o dinastiji, rekši, da ista mora Često trpeti radi Rima. Vladni zastopnik je opominjal govornika, naj dinastije ne tira v debato. V nadaljnih izvajanjih pa je vsklik-nil govornik: »Na katoliškem shodu vidimo fevdalno plemstvo, ki je vsikdar med zakletimi sovražniki ljudstva, potem nekaj plemenitaških dam in manjka le še »lepi Karle z Dunaja (tu je govornik menil dra Luegra.) Ko je naslednji govornik, posl. dr. Eisen-kolb, začel govoriti o procesijah, vstal je zastopnik vlade z izjavo, da razpušča zborovanje, radi protizakonitih dogodkov in neprestanih napadov na jedno v državi pripoznanih ver. — Med občinstvom je navstal silen krik in viharni »pfui-klici« so se razlegali. Vladnemu zastopniku so žugali s palicami in nikdo progu, ker ga je bil cesarski dvor poslal nekam daleč v diplomatskih opravkih. Tako je Ivan došel v Zagreb, kjer sta mu stari oče in stara mati živela v svoji hiši. Tu je prvikrat videl svojo Lujizo. Ali to pot se ni seznanil žnjo, kakor je posneti tudi iz listov. Deklici je bilo tedaj petnajst let. Bila je hči uglednega grajščaka Baltazarja Kle-novića, človeka jako bogatega, učenega in v jožefinski dobi morda jedinega, ki se je očitno izrekal za novotarije cesarja Jožefa. Pozneje se ni več vtikal v javne stvari. Ali tu ni odločala toliko njegova jozefinska minolost, kolikor neka druga stvar. Bil je namreč na sumu, da je bil nekako v zvezi z odpadlim fratrom Martinovićem in tovariši njegovimi, ki so bili na Ogrskem s smrtjo kaznovani, ker so hoteli dvigniti upor v zmislu in duhu francozke revolucije. Govorilo se je, da so našli pri njem celo zalogo katekizmov o človeških pravicah, ki jih je bil napisal Martinovih. No, bodi ^edaj kakor hoče, resnica je, da je Klemenović povsem odkrito govoril in priznaval svoja svo-bodoumna načela, branil Rousseau-ov nauk in Voltaire-ve misli, kakor ni skrival svojih simpatij za francozko republikansko vojsko, a še manje je skrival svojo antipatijo proti cesarski avstrijski vojski. (Pride še.) se ni hotel (»okori ti pozivu istega. naj zapusti vrt. •Teden rborovaleev je zagnal proti zastopniku vlade čašo za pivo. a ga ni zadel, pač pa je zadel namestništvenega koncepista, Gindla, sedečega |>oleg vladnega zastopnika, da mu je čepica padla z glave. Napadalca niso mogli prijeti takoj. Na to so se zborovalci postavili v vrste in so odkorakali proti prostoru, kjer je bil katoliški shod. No, našli so vse dohode zagrajene ]>o orožnikih. Potem je šel sprevod pred sj>oraenik cesarja Jožefa, kjer so ob sviranja »\\'acht ara Rhein« na podnožje *jn«inenika položili črno-rudeče-ziate zastave. < >•! tu ho šli pred evangeljsko cerkev, kjer ni priredili demonstracijo za gibanje »proč od Kima«. Nadškof Posilović v Zagrebu je praznoval včeraj svoj 25 letni škofovski jubilej. Tem povodom je prebivalstvo iz glavnega rne-ta in zdežele priredilo impozantno ma-nifet-tacij i ljul>ezni in spoštovanja do svojega višega pastirja. Predsinoči je bila na čast jubilarja velika serenada, na kateri so sodelovala štiri pevska društva. Peli so tudi Haj-drihovo »Morje adrijanskc.« Na pontifikalni maši je bilo zbranih 200 duhovnikov. Med istimi so bili : nadškof dr. Stadler, škof dr. Manrovi<:, na mestni škof iz Ujakova dr. Voršak in škof križevački Dro bobe c k v. Jubilarju je došlo neštetih čestitk. Sv. Oče mu je naklonil novih časti. Tudi od cesarja je doš'.a čd^titkn. Vatikanski glas o vprašanju zavoda sv. Jeronima v Rimu. Tudi rimski list »Voce della verita« je sedaj posegel v razburjeno razpravo in dokazuje, da se je potem, ko je bila izdana bula Nikolaja V., vedno rabilo ime Slavi ali Slavoni za ozna-čenje prebivalcev Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Crncgore in Istre. List dokazuje nadalje, da je bil hospicij ustanovljen samo za tiste Dalmatince, ki so slovanske narodnosti, ter n a d a 1 j uje: Kdor je hotel biti upisan v kolegijalni kapitelj sv. -Jeronima, moral je absolutno ne samo biti hrvatskega pokoljenja, temveč tudi popolnoma {»oznati hrvatski jezit. To dokazuje takt, da, ko je kardinal Montaito za časa Frana Perettija, nečaka Sik sta V., 1. 1630 predložil kapitelj u nekega Ivana Tomšiča, rojenega v Rimu, a slovenskega pokoljenja, da bi ga vsprejeii med kanonike kongregacije, se je le-ta zatekla k Sv. Stolici z zahtevo naj se isti odstavi od beneficija, kamor ga je bil že postavil viši svečenik, in je kongregacija svojo zahtevo utemeljila s sem, da Tomšič ne pozna slovanskega jezika. Sacra Rota < višji sodni dvor v nekdanji cerkveni državi) je odločila, naj se TomsiČ odstavi, kakor se je tudi zgodilo. Članek zaključuje: »Ali kaj treba še boljega dokaza, ko je isti razlagalec bule Nikolaja V., Dalmatinec Jeron;m Pastrizio, v znameniti pravdi, da-li imajo tudi kranjski Slovenci pravico do zavoda, svojeročno pisal odlok wacre Rute od dne 18. febr. 1652, kateri pravi, da imajo samo Ilirci ali Dalmatinci, a ne laški, temveč slovansko-hrvatski, pravico biti vsprejeti v bolnišnico, bratovščino in kapitelj. Glasom dokumentov in splošne sodbe imajo le oni pravico do uživanja ugodnosti zavoda sv. Jeronima, ki so iz dalmatinske dežele, rodom Hrvati in ki poznajo pojK>lnoma hrvatski jezik.« •ledno — in glavno — izvira jasno iz teh izvajanj, in to je : da Italijani sploh — ne dalmatinski in drugi seveda še manje — nimajo nikakega prava do rečenega zavoda. Ne sine jih torej biti nikaka briga, ako se in kako ta zavod preosnovlja!! Francozko-turški spor je stopil v nov stadij. Francozki poslanik je zapustil Carigrad. Od tam j»oročajo namreč, da je tamošnji francozki poslanik Constans due 26. t. m. radi konflikta med Turčijo in Francijo zapustil Carigrad in se odpeljal v Pariz z orijentnim ekspresnim vlakom. Nekoliko pred odhodom je vsprejel sultanovega posebnega odposlauika, ki ga je na vsaki način hotel pregovoriti, naj bi ne od[>otoval. Constans pa mu je odgovoril, tla nikakor ne more trpeti kršenj formalnih sultanovih obljub, kakor jih je zakrivila vlada s sultanovim privoljenjem ; dodal je še, da tu ne gre samo za jednostavno vprašanje plačila ter da je vsaito nadaljnje pogajanje nemogoče. Constans je odpotoval, kljubu vsemu nagovarjanju sultanovega od poslanika, in dospe jutri zjutraj v Pariz. Francozki {»oslanik je zahteval namreč, da mu do dne 26. t. m. do 11. ure zjutraj turška vlada izpolni sultanove obljube; in ker se to ni zgodilo, prisiljen je bil izvajati konsekvence. Vodstvo poslaništva je Constans izročil poslaništvenemu svetniku Bapstu, kateri pa nima polnomočja in bo nadaljne ponudite turške vlade le direktno odpošiljal francozki vladi. Zastava na poslaništvu bo do Constansovega povratka visela na polovici droga. Tržaške vesti- Čudno postopanje. Rodbina Brandolin iz Rojana je imela sina v vojri mornarici, ki je bil zadnje čase nameščen na c. in kr. vojni ladiji »Planet«, ki je stacijska ladija v Carigradu. Dne 15. t. m. je rečena rodbina od-t>oslala pismo svojcu v Carigradu. Na to pismo niso dobili nikakega odgovora. Kar je ■ prinesel »Picoolo« te dni vest, da je rečeni mornar v Carigradu — utonil. Alorete si misliti, kakov strah in kaka žalost je na vstala v rodbini. Ti ljudje so trpeli grozne muke, ker so tako rekoč ob viseli med upom in strahom. Med upom, da se vest v »Piccolu« izkaže neresnično, in strahom, da odgovarja resnici. V tem obupnem stanju je eden členov rodbine minole nedelje hitel na vojaško mornarsko oblast, da bi izvedel kaj gotovega. T u p a s o m u potrdili grozno vest in mu vročili t u d i o m e n j e n o pismo z napisano opazko: »gestorben« (umrl!) Pojasnili so mu tudi, da je ponesrečenec s 3 drugimi tovariši vozil v čolnu po morju. Ćol n da se je preobrnil vsled navsta-lega slabega vremena, zbok česar so vsi štirje padli v morje. Trojica njih so se rešili, Brandolin pa je izginil v valovju in ga še do sedaj niso našli. Toliko o tem tragičnem dogodku. Ne moremo pa zamolčati, tla je to jako čudno postopanje od strani mornarske vojaške oblasti, ker se jej ni zdelo vredno, da bi svojce ponesrečenca obvestila o dogodivši se nesreči, tako, da so isti še le iz javnega lista izvedeli o tem in so morali se le sami prositi oblast, da jim je kaj povedala ! To se nam ne zdi preveč obzirno, niti ne pijetetno do moža, ki je v cesarski službi izgubil svoje življenje. Tu bodi omenjeno še, da je bil pokojni, dokler je bil domr., zvest pevec društva »Zarjac v Rojana. Bog ma podeli večni mir ! Žalostna in vesela znamenja! Pišejo nam : Človek, ki ima priliko, da vsaki dan hodi po mestnih in predmestnih ulicah tržaških, ki pa ne hodi samo opazovat lepe in grde palače, more opažati žalostnih in veselih znamenj v našem mestu. Žalostno znamenje za nas je n. pr., ko tu in tam, osobito na Greti in v Škorklji naletaš na slučaje, da stariši govore lep slovenski jezik, otroci istih pa odgovarjajo — laški!! To je eno najžalostnejših znamenj v naših predmestjih ! Kedo je kriv temu ? V prvi vrsti nezavednost starišev, v drugi pa neznosno naše šolsko stanje ! Veselo znamenje pa je, da moreš, gredč po mestu, čuti cele gruče otročičev, ki govore med sabo v — slovenskem jeziku, česar ni bilo pred 30, pred 20 in tudi ne pred 10 leti ! Človeka kar izuenadja, ko je prišel v ta ali oni javni vrt v mestu, ter opazuje tam, kako se 8 — 14-letni otroci spoprijemljejo z malimi lahončki, ki — po izgledu svojih fa-natizovanih starišev — hočejo žaliti naše male ! ! Kako razvneto se ti vrli naši otroci postavljajo v obrambo in ni redek slučaj, ko ta nežna bitja z vso ogorčenostjo zavračajo laške sramotilce slovenskega jezika! Dogodilo se mi je, da sem čul labončke, ko soupili: »Vi ste šeavi, pojte na Kras!« A naši so odgovarjali: »Mi smo tu doma — vi pojte v Ka-labrijo!« in pa: »Ako srao mi ščavi, je ščava i tudi vaša kraljica!!!« Ne pravim — Bog ne daj, kei to bi bila huda laž—, daje v mestu že vse v redu od naše slovenske strani glede materinega jezika mej otroci, ali to lahko 1 trdim, da napredujemo v tem pogledu še precej brzim korakom ! Le tako naprej in pričakovati smemo boljše bodočnosti za našo narodno stvar v Trstu ! One stariše pa, ki uče svoje otroke vse druge jezike — samo materinega ne — pa zaklinjamo, naj spoznajo svojo zmoto in naj ne delajo sramote sebi in škode svojemu zarodu, da ne bodo preklinja ni od naroda in še posebe od svojih lastnih otrok! Bodimo torej ono, kar moramo biti: Slovenci! In skrbimo, da tl»odo naši otroci v slovenskem jeziku govorili med seboj. V odgovor. Prejeli smo: Da se ne poreče, da sem res umrl — kakor je neka dobra duša že v »Edinosti« od minolega ponedeljka pisala o meni, dovolite, da se po dolgotrajnem molku oglasim vendar enkrat! Svoječasno sem bil namreč res pisal, da bi bilo dobro, ako bi tržaška narodna društva priredila vsaj en izlet na Miljski hrib, kjer živi dobro naše ljudstvo in kjer bi nas sprejeli z odprtimi rokami. Poizvedoval sem dalje, bi-li bil mogoč tak izlet in prišel sem do prepričanja, da je tak izlet za letos v resnici — nemogoč! — Okrajno glavarstvo v Kopru bi nam v svoji »veliki prijaznosti« do nas gotovo ne dovolilo takega izleta, osobito pa, ker bi Miljski župan gotovo strašil z — nemiri! Izlet več društev na Miljski hrib, l>i do-nesel Miljski občini gotovo le dobička, ali kaj je dobiček, ko gre signorom le za to, da Slovanom mečejo polena pod noge ! ! Z velikim, javnim izletom ne bo nič — paČ pa bi morda lahko priredili zaseben izlet z navadnimi parobrodi ! ! Za tak izlet ni treba drugega, nego zasebne agitacije in stvar je gotova. Drugega sveta ne vem in ga torej ne morem dati drugim! Nagla smrt akademienega slikarja. Včeraj je umrl v hotelu Volpich slikar Ev-i gen Mettel z Dunaja, kateri je bil v jutro došel semkaj iz Opatije. Pokojnik bil je v službi nadvojvode Štefana. Kmalu po prihodu čutil se je slabega in je zato poslal po zdravnika ; prišla sta dva in konstatirala, da je njegovo stanje precej nevarno. Dala sta mu neko zdravilo ter obljubila, da se popoludne povrneta. Mettel pa je umrl, predno sta se zdravnika vrnila in sicer ob (j. uri popoludne. Prošnja do usmiljenih ljudij. Nedavno temu smo I>i 1 š apelirali na dobra srca, naj se vsmilijo siromašne Neže Kolmanič (Via Ben-venuto št. 1, III.), čije mož je bil odšel iskat dela v Slavonijo a — ga ni našel. Kolmanič je prišla sedaj v naše uredništvo s prošnjo, naj se v nje imenu zahvalimo onim, ki so se je vsmilili vsled poziva v našem listu. Ker pa s e j e j mož do sedaj ni povrnil domov, jej ne preostaje druzega, nego d a se z o t r o č i č e m v ni e v s v a j rojstni kraj v Š ti rs ko. Ali ona je brez vsacega sredstva. Obrača se torej do usmiljenih src še s to prošnjo, da jej porao-rejo za potovanje. Iz pred naših sodišč. Pred sodniki je stal včeraj 18-letni natakar pri Llovdu, Guido Arzoni, obdolžen, da je v noči med 23. in 24. junijem t. 1. na parniku »Almissa« potovalen Josipu La ioviču pokradel >z kovčeka 500 kron. Tatvina se je zgodila, ko je parnik plul iz Spljeta v Šibenik. V sobi, kjer je bil depozitiran Lakovičev kovček, spal je razun Arzonija samo še 20 letni Llovdov uslužbenec, Ivan Ret, ki je pa glasom izpovedeb njegovih predstojnikov, tako pošten, da ni možno misliti, da bi bil on zakrivil tatvino. Sum je letel na Arzonija tudi radi tega, ker je takoj, ko je prišel v Trst, nakupil več dragocenosti, med temi zlato uro z verižico in dva prstana z briljanti. Na podlagi teh podatkov je sodni dvor Arzonija, da-si je isti trdovratno zatrjeval svojo nedolžnost, spoznal krivim in ga obsodil na li-mesečno težko ječo. 21-letni Ivan Krinac se je dne 12. julija t. 1. spri v Kopru z nekaterimi tovariši, kar ga je tako razkačilo, da je na javni ulici grozno preklinjal Boga in Mater Božjo. To vide zbrala se je okolo njega množica radovednega ljudstva, vsled česar se je Kerrnac še huje razkačii in začel bitij s pestjo po robu vodnjaka, da je imel vso roko krvavo. Tja došli redarji so zahtevali, da jim Kerrnac sledi v zapor, česar pa ni hotel storiti in so ga morali redarji nesti, on pa jih je inedpj-toraa seveda obsipal z vsemi možnimi nc ravno preveč ljubeznjivimi naslovi. Bil je po redarjih s pestmi in nogami ter pozival okolo-stoječe, naj ga iztrgajo iz rok redarjev. Sodni dvor ga je obsodil — kljubu temu, da je Kermac trdil, da je bil pijan, čemur pa so redarji oporekali — na 8 - mesečno težko ječo. 24-letni Fran Grižon iz Dekani je bil 23. julija t. 1. radi nekega prestopka obsojen na 7-dnevni zapor. Prišedši iz zapora se je hotel maščevati na vsaki način in je zapisal na ulični tlak s kredo neko grdo zasrarao-vanje Boga. Ko je videl, da se mu bliža neki orožnik, hotel je izbrisati, kar je napisal, a ni se mu posrečilo in orožnik ga je od vedel zopet v zapor. Sodni dvor je obsodil obtoženca radi zločina motenja vere na dvarae-seČno težko ječo. Mihael Cah, je stal pred soJniki ob- dolžen, da je svoji tinahi pretil se smrtjo, ker je brez njegovega vedenja prodala kravo, katero sta bila kupila skupno on in njegov sin, sinahin mož. Žena obtoženca in sinaha pa ste se na razpravi poslužili ugodnosti zakona in niste pričali proti Cahuf vsled česar je drž. pravdnik odtegnil obtožbo in je bil obtoženec oproščen. Ivan Vergan in njegov sin Josip iz neke vasi pri Izoli sta bila obsojena, ker sta prodala zarobljeno živino in sirer dva vola,jedno kravo in dva prašiča t**r porabila deuar, ne da bi bila izplačala upnike. Ivan je dobil 5 dni, Josip pa 14 dni zapora. Iz Amerike vračajoča se družina. V naše mesto je došla včeraj družina nekega ruskega kmeta: mož, žena in štirje otroci. Pred 9 leti je bil mož prodal vse svoje posestvo in se s ženo podal v Ameriko iskat si sreče. Ker pa je bilo življenje v Ameriki še hujše, nego doma, naprosil je tamošnjega ruskega konzula, naj ga odpošlje v — domovino. Tukajšnji ruski konzul je revni družini i preskrbel stanovanje, dokler jo odpošlje na Rusko. Strastna ljubezen. Neka gospica, imenom Viktorija B., stanujoča v ulici S. Fi-! lippo, prišla je včeraj na zdravniško postajo zdravit si palec, katerega jej je bil njen ljubimec iz ljubosumnosti — obgriznil. Babica, ki daje drugim dober Izgled. Babica Marija Stabon iz Ločnika došla je v tukajšnjo bolnišnico v oddelek za porodnice, ker se jej je zdelo, da bo nje lastni bližnji porod bržkone nekoliko nenormalen. Včeraj zjutraj pa je porodila nič manj, nego tri popolnoma zdrave dečke. Dražbe premični u. V četrtek dne 21>. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Belpoggio 4, hišna oprava; Bazovica 114, krava: ulica Acquedotto 45a, mizarska oprema; ulica Petronio 2, hišna oprava; ul. St. Giusto 4, hišna oprava; ulica Fontana štev. 6a, hišna oprava; Rocol štev. 87, presič. Vremenski vestnik. Včeraj: toplon&er ob 7. uri zjutraj 19.3, ob 2. uri popoludne 18.8 C°. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.2. — Danes plima ob 8.50 predp. in ob 8 21 pop.; oseka ob 2.24 predpoludne in oh 2.52 popoludne. Darovi za »Narodu i doin< v Trstu. Dne 21. avgusta t. 1. izkazanih Iv 4316.23 Gospod Janko Trošt v Trstu dobiček iz razprodaje razglednic na veselici v Devinu in tomboli na Opčinah........ 8.(0 Skupaj K 4324.93 Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Jletodija v Trstu : stava o sr a ros t i med g. Vičičem in C ud vodom na sokolski slavnosti v Devinu 1 K, Škrinjar 2 K, katere so mu bile o ravno isti priliki naklonjene. Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra t. 1., nastopi »Slovansko pevsko društvo« v Trstu letos prvič za se in sicer na vrtu šole j družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, i Ta opazka — za se — se bo morda marsikomu zdela čudna ; ali bila je velepotrebna. Lojalno in hvaležno treba priznati, da ga | menda ni pevskega društva na tržaškem I ozemlju, ki bi bilo letos tolikokrat nastopilo za — druge o raznih prilikah, kakor ravno »Slovansko pevsko društvo« ! Kronika narodnih veselic je po velikem delu tudi kronika tega društva. Kolikor so mu sile dopuščale, podpiralo je »Slovansko pevsko društvo« razna društva se svojim sodelovanjem. Zato pa je dolžnost vsem društvom, brez vsake izjeme, in vsem rodoljubom, da vračajo milo za drago in da je podpirajo materijalno in moralno. V nedeljo bomo videli, da-li so naše besede padle na plodna tla ! Ta naša dolžnost, da podpiramo tudi to društvo, je tem ugodneja, ker bo spojena s- krasnim užitkom. Izvrsten je že glas, ki ga uživa to društvo. Za nedeljo pa je sestavilo obširen in zanimiv program, ki ga imamo že pred seboj in ga priobčimo prihodnjič enkrat ! Dobri stari glas in program za nedeljo sta nam v poroštvo, da naše občinstvo počasti zaslužno »Slovansko pevsko društvo« z obilnim obiskom. Če je bila prošle nedeljo deviza za tri kraje — Devin, Opčine in Rojan — naj bo za prihodnjo nedeljo: k sv. Jakobu!! Vesti iz ostale Primorske. X S t a v k j* v N ib rezini. Prejeli •mo nastopno izjavo: Slavno uredništvo lista >Ečinskeniu uradu v Nabrežini. Nabrežina, '21. avgusta 1901. ODBOR kamenoseskih mojstrov. ■ ' Šolska mizerija v Istri. Iz P lavi j, okraja koperskega. nam pišejo: Nikdo ni še omeuil v cenjeni »Kdiuostic, da ~e je tu vršila komisija radi nesrečnega šolskega vprašanja v Plavjah. To vprašanje se vleče, kakor znano, liki morska kača in ne more priti do srečnega zvršetka vzlie vsemu hvalevrednemu prizadevanju naših [»oslan-cev, zlasti pa gg. dekana Kompareta in prot. SpioČiea. Ker pa vera, da inno^okate-rega zanima ta naša »afera«, dovolite, da Vam jaz s|H>ročim par besedi. Komisija je bila torej tu. Toliko je vendar doM-gla interpelacija v deželnem zboru. Ali žal, da vam ne morem ničesar pozitivnega jM>vedati ! Niti se nočem veseliti prehitro. To vem : nekaj je kuhala komisija in zdi se kakor tla nekam prijetno duhti iz posode. Ali j»okrita je in B<«g ve, kaj nara pride iz nje. Ce l»i smeli verjeti temu, kar so govorili členi komisije, ne bo slabo. Ali, kakor rečeno: zapisnika nismo videli — a ti odločajo. Preživo nam je v spominu, kako se nam je godilo s komisijo v Sp. Škofiji — in zato ne verujemo ničesar in nikomur, dokler ne jK)ložimo svojega lastuega prsta na gotovo stvar. Ali pri|M>mniti moramo, da glede jednega člena komisije ne velja ta opazka, toje glede g. dekana in {»oslanca Kompareta, ki je bil tud» člen komisije. Do njega moremo imeti popolno zaupanje. Saj je on vsikdar vnet in pravičen zaščitnik naših pravičnih zahtev. — Omenim naj še, da taka komisija bi se bila imela vršiti že pred -Ivemi tremi leti, ali krajni šolski svet v Miljah je znal stvar tako sukati in odlašati, da še danes nimamo šole... Mi pa hočemo vstrajati v tem pravičnem boju. M; v Plavjah zahtevamo, kar nam gre! V namen šole smo že mnogo žrtvovali in šolo hočemo imeti ! (Opomba uredništva. V bolje umevanje stvari in v pristno ilustracijo šolske mizerije v Istri naj dodamo še mi par besed. V Plavjah imamo kričeč izgled, kako mora narod nas opravljati pravi križevi pot za vsaki razred ljudske šole, kako mora tako rekoč silo iz rok trgati nesrečnemu zistemu vsaki atom šolske izobrazbe, kako si mora z muko trebiti pot do više stopinje v kulturi. To je nečuveno. Mesto da bi ljudstvo s palicami [K>dili v šolo, mu jo odtezajo. Drugod morajo oblasti občine siliti in goniti, da si gradijo primerna šolska poslopja, tu v Plavjah pa imamo ganljiv izgled, kako si je to zapuščeno in revno ljudstvo zgradilo lepo šolsko poelopje, kakorTnje ima le redka vas v Istri, zgradilo ne le brez vsacega impulza od strani oblasti, ampak v kljubaj istim : le iz sebe, gnai o od želje po nauku ! To se je zgodilo pred nekoliko leti, a poslopje še d a n e s ne Bluzi svojemu vzvišenemu namenu, ker ljudstvo ne more dobiti učitelja!! Nočemo se spuščati v razloge, ki jih navajajo komj»e-tentoi faktorji, da bi opravičili svoj odpor proti šoli v Plavjah, ko čivkajo vrabci na strehah, d a j e g 1 a v n i v z r o k t a, <1 a vladajoča klika hoče kaznovati to vas dotle j, dokler ne prestopi v laški tabor! Da je ta občina v laških vrstah in da bi ljudje hoteli privoliti v vsaj deloma laški pouk — hč hč: že davno bi imeli učitelja ! Žalostna, veležalostna je ta pesem o šolski mizeriji v Istri, kakor se nam kaže v pričujočem slučaju: ljudstvo, čuteče živo potreln> šole, si je zgradilo šolsko |>o-3lopje iz lastnih krvavih žuljev, brez vsake pomoči od občine in deželo, in leta minevajo in — nima šole. In kaj tacega v proslavljeni lobi prosvete ! Ako to ne vpije do neba, potem pa res ne vemo, kaj je še Krivica na «vetu.) smatrati kažnjivim djanjem v smislu zakona. Samomorilca bi se moglo kaznovati samo tedaj, ako bi se svojim dejanjem prokršil kako posebno dolžnost, n. pr. vojaško dolžnost. Grozna rodbinska drama. V nekem sela na Ogerskem se je dogodila — kakor poročajo iz Budimpešte — grozna rodbinska drama. Neka Josipi na Pepnickv je uložila proti lastnemu možu ovadbo, da jo isti vedno pretepa. Polic, oblast je prisodila možu dva dni zapora. Ali mož se je radi tega grozno maščeval. Ko je prišel iz zapora domov je zaporedoma večkrat ustrelil v svojo ženo, in še le j>otem, ko se je prepričal, da je res mrtva, je vstrelil še sebe v sence. Grozna žaloigra iz čudnega razloga. V je zgodila še grozneja nesreča : z a d e l a j e mestu Seint-Geneisu je živel starec Saintange sina A n ti rej a in ga poškodovala Fcrrand s hčerjo, zetom in dvema umikoma tako silno, <1 a trpi grozne muke Starec je hotel, da dečka morata postati po in da do sedaj še ni besedice ljedelca. Zet pa je bil proti temu, ker je spregovoril. — Bog nas varuj vsega hotel, da fantiča naj postaneta obrtnika, ka- X Huda ura v Dutovljah. Iz Dutovelj nam pišejo: Dne 26. t. m. j>opo ludne smo imeli tu grozen naliv. Med dežjem je udarila strela v hlev Andreja Susteršiča h.-št. 107 ter je ubila eno kravo, eno mlado telico in enega prašiča. Kna krava v istem hlevu pa je stala po)>olnoina nepoškodovana. To je hud udarec za ubogega kmeta, zlasti, ker ni bil zavarovan za živino. Sedaj vidijo naši kmetje, kako dobro je, če so zavarovani tudi za živi bo in ne samo poslopje. Banka »Slavija« rada vsprejema zavarovanja tudi za živino! Kmetje, zavarujte se za slučaj takih nesreč ! Dne '21. t. m. ob 6. uri in pol zjutraj je zopet udarila r-trela in sicer v stanovanje Štefana Tavčarja iz Godinj h.-št. 5. In tu se v Trstu . . . » Opatiji . . » Pulju . . . » Ljubljani . 1954 :i44 150 202 V lokalnem prometu govorilo se je : Trstu . . Polju . . Gorici . . Opatiji . . Ijjubijani . 320000 * »-SS2 7087 2384 23235 krat zlega! Dutoveljski. X Odbor »Kmetijske in vrtnarske ter živinorejske družbe za Oreh in okolicoc je nastopno sestavljen : Anton Oblak, kmetovalec, predsednik : Peter Urvatič, krčmar, blagajnik ; Ivan Sker-jan, kmetovalec, blagajnika namestnik ; Fran Kocjančič, kmetovalac, svetovalec. Od borni kor je on sam. Radi tega je sklenil starec, da uniči vso rodbino. Nekega večera, ko sta mu hči in zet odšla iz hiše, pričakoval ju je na oknu s puško v roki. Prvega je, stopi v- Brzojavna poročila. Francija in Rusija. MONTELIMAR 27. (B) Predsednb: Lioubet je vsprejel pred svojim odpotovanjetn maira (župana) in municipalni svet, ki sta mu izrazila svoje čestitke gledč njegove politike in obiska carja Nikolaja. Na nagovor maira je odgovoril predsednik Ijoubet, da je navzočnost carja Nikolaja v Dunker<|iie in Rairasu toliko za Rusijo kolikor za Francijo najbolji dokaz, da je zveza teh dvali velikih narodov, ki sta si blizu se svojimi čutstvi in tvojimi interesi, mogočno poroštvo v zago-tovljenje miru. Ta navzočnost dokazuje dalje, da vlada, ne glede na pripetljaje, navadne šega z voza, ustrelil zeta, drugi strel pa je . . . . ... ...... . ... t pod vlado svobode, s previdnostjo m tni- bil namenjen hčeri, ki se je tudi zgrudila 1 1 . , „ . ^ , . . , . , nostjo sledi tradicionalni politiki r rancije. mrtva na tla. Potem je starec sel iskat oba J f . Ch 11. uri zvečer je predsednik Lioubet <>otova' v I ariz. Matiia Kocjan, Jakob Lazar, Benedikt San- tQ radi tegra, ker mu niso hoteli dopustiti, da Dogodki v Ritaju. J 3 . * ' „ , , \ \ LONDON 28. (B.) »Times« mu unuka postaneta poljedelca. Čuden razlog ' t - r.a tako zločinstvo! ' PekinSa ^rajinjega dne: L.-Huog-« ang je Pisemska pošta vladarjev. Parižki >Ma- daMB I"-*"" Btarosti diplomatskega d.ora. Ha n , , . . , oo Trkri ie pooblastilo za podpisanje protokola došlo tin« pise: Papež dobiva na dan po 22. Wi) J 1 , - • . -ti i j-u • in je naprosil naj se določi termin, ko se pod- pišem in novin. V vatikanskih uradih ima J f ... , , , „ piše protokol. Ldikt, ki prepoveduje uvaža- npdelio 40 tajnikov posla s korespondencijo sv. Očeta. 1 ' 1 , , . ■ J »• ^ i j j i- i nje orožja je krožil danes med poslaniki. — Anglezki kralj Jvivard dobiva na dan po J , . , ... , • . , v- ... Treba še dveh uadaljnih ediktov v popol- 4000 pisem m listov, docim ruski in nemstci Vesti iz Kranjske. * Bralno društvo »Sloga« Št. Vidu na Vipavskem priredi v dne 1. septembra na dvorišču g. župana J. Bizjaka veselico z nastopnim vsporedom : 1. Vola«-ič: »Slovenski svet, ti si krasan«, moški zbor. 2. Hašek-Hladnik : »Strunam«, mešan zbor s tenor-solo. 3. Juvanec : »Rožica«, cesar dobivata le po 400 pisem na dan, katerih večino pregledujeta sama. Cesar Fran Josip in kraljica Viljelmina dobivata po 50 njenje protokola. raoŠKi zbor. 4. Nedved : »Nazaj v planinski l>isera na dan. Monakovski princ n gentdobiva raj«, mešan zbor. 5. Jakob Alešovec: »Eno l"8™* naJve5 od ljodij, ki ga prosijo za uro doktor«, burka v enem dejanju. Začetek podporo. _ veselice ob 5. uri popoludne. Pred in po ve- selici slobodna zabava s plesom. Vstopnina na veselico 20 st., sedeži 40 st. Vsak plesni košček 20 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Novo trtaiko podjetje za prirejanje pogrebov je prevzela od gosp. Mozetiča gospa Ana Knei. Podjetje se bo nadaljevalo v istem duhu in bo - „ , , . u,- .„ . . ____ . . kakor tudi slavnemu pevskemu društvu » na uslugo slovenskem občinstvu, kateremu je toplo . ' ri™w»m* PiMmn in ™Wo »osebnih uredmetov ,hJa*> ua častnem in prisrčnem sprejemu, Javna zahvala. Odbor »Tržaškega Sokola« zahvaljuje se povodom svojega izleta v Devin dne 25. avgusta t. 1. tem potom najprisrčneje vse»«», ki so na kateri koli način pripomogli k dobremu vspehu istega, zlasti pa slavni občini devinski in nje načelniku, g. Miroslavu Plesu, priporočamo. Pisarno in zalogo pogrebnih predmetov ima ua pisizza delle Legna št. 4. Vesti iz Štajerske. * P o m i 1 o š če n j e. Viničar Ivan Bra-tuša — katega je porotno sodišče v Mariboru obsodilo na smrt, ker je umoril svojo lastno 12 let staro hčerko, jo razsekal in nekatere kose spekel in snedel — je od cesarja pomi-loščen. Najvišje sodišče ga je obsodilo na dosmrtno poostreno ječo. * Svojemu poročilu o shodu zaupnih mož v Mariboru daje »Do -raovina« tako le uvod: »Pravi slovenski shod, ne zborovanje liberalcev, ne klerikalcev, ne »naprednih«, ne »katoliških« kmetov: zbor Slovencev vseh stanov v obrambo pred narodnimi sovražniki je bil shod zaupnih m »ž dne 22. t. m. v mali — za to pretesni — dvorani maril>orskega »Narodnega doma«. In po Trgovina in promet. Hrvatski milijonar Mikanović. Kakor posnemamo iz hrvatskih listov, poseduje hrvatski milijonar Mihanovic, kateri se baje s svojim podjetjem preseli iz B u e n o s A v r e s a v Dal-m a c i j o , 450 milijonov kron. Po- ^ misliti treba pa, da si je Mihanovič ves ta ogromni kapital znal pridobiti z lastnim delom in lastno pridnostjo. Ne dedščine, ne sreča, ne borzne špekulacije mu niso pri tem pomagale, iz česar se more sklepati, da ima Mihanovic velikanski trgovski talent, s katerim se ne more meriti nijeden avstrijski trgovec in da bi bil njegov prihod semkaj ne samo za Hrvate in Jugoslovane, temveč bratskemu »Goriškemu Sokolu«, slavnim pevskim društvom »Nabrežina« v Nabrežini, »Kolu« in -»Slovanskemu pevskemu društvu« v Trstu na prijaznem sodelovanju ter si. občinstvu, katero se je udeležilo izleta. Na zdar ! Odbor »Trž. Sokola«. 2 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI ^ 7 nmpipnim iamstvnm n n n n n K n n z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. zaloio pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja K X n n n n n n n n n n i. ^ . . . za vso Avstrijo velikega gospodarskega po- »zrazu raznih nasprotujočih si misli, po vse- J ° ^ r stranskem razjasnilu iw>ložaja — blagodejna meua- , ^, , , .* ■ j V prvi vrsti pa bo imel od tega korist edinost! Edinost, sloga vsled prepričanja, da » 1 je naša nesloga naš grob, in edno- ! glasno sklenjena želja, da naj tudi s 1 o-j venski državni poslanci na zunaj! .... , . . omejeval samo na parobrodstvo, temveč postopajo edini, da ne bo nase zastop- I J . . . ^ , : tovo razširi svoje delovanje tudi na druge druerim strankam i J J ° hrvatski narod, kateremu bo Mihanovic, ki je znan kakor odločen narodnjak, gotovo skušal pomagati. Mihanovid se gotovo ne bo go- stvo na Dunaju vladi in drugim samo v zasmeh. Duhovnik, odvetnik, meščan, tržan, vele|»osestnik in kmet, vsi m) se ločili v zavesti, da smo si s tem shodom okrepili svoje politično stališče in pridobili zopet vodilno luč v temi viharjev v naši borbi.« Tako piše I st, ki menda ni na glasu kakega posebnega »mračnjaštva« ali »nazad-njaštva«. Razne vesti. Je-li poskus samomora kažnjivo dejanje ? Najviše kakor kasacijsko sodišče je odgovorilo na to vprašanje, da poskus samomora ni kažnjivo dejanje. Okrajno sodišče je nekoga, ki se je hotel umoriti, a so ga potem rešili, obsodilo radi prestopka proti osebni varnosti. Obsojenec se je udal kazni, ali generalna pro-kuratura je uložilo ničnostno pritožbo v varstvo zakona. Kasacijsko sodišče je sedaj razveljavilo iazsodl>o onrajnega sodišča, utemeljuje svoj sklep s tem, da § 431. kazenskega zakona govori o le osebni varnosti druzega človeka, ne pa lastne osebe. Radi tega se gospodarske stroke in bo močno u pij i val na gospodarski razvoj vsega hrvatskega naroda. Brzojavni in telefonski promet rnese-ea avgusta 1901. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca avgusta 1901 in sicer. na Primorskem: oddanih............ 47497 došlih............55541 tranzitujočih.......... 153973 vseh brzojavk 257011 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih............ 31197 došlih............. 35455 tranzitujočih.......... 137989 vseh brzojavk 204t>41 na Kranjskem: oddanih............. 9426 došlih.............. 12048 tranzitujočih.......... 20766 vseh brzojavk 42240 Telefonski promet: V interurbannem telefonskem prometu samomor, oziroma poskus samomora, ne more bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu, Via Piazza vecchia K (Roaario) št. 1. ){ 4 na novo in ; praktično o-mbje ter vsprejema j>ogrel>e katerega ko i razreda po lastni tariH. Podjetje preskrbi tudi kolikorstb« di vozov pri opremijevanju pogrebov na pokopališče. V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Ijokvi ob sklad«.vnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se |»oizve pri upravi »K d » n o s t i«. Nova čevljarnica Fran Benćića v Trstu, ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor : podplati, usnje iu pripadki so iz najl>oljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje toćno v«ako narocbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava »e dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. (K a 1 i s tv di plomo- van specijalist Giordaai, ima svoj ambulatorij Via Stadion o. I. ki je odprt od £ predp. do K. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj komplicimnih slurajih na poseben 11 ar in in brez nik«kor-Dih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. Pneumatiki. dobre vr Velika zaloga IfflloC P° najnižjih KUlGO cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron l."0—Kvže rabljene kolesa po K SO, 1«>. t«M» e K —. < "evi K rt.—. K 18. Ceniki gratis. Vsi de'i jednako po ceni. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejsi šivalni stroj na roko _The juvel" Šiva vsako snov. debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno, t 'ela sestava je od železa in jekla, tino poliran, s premenjavo na zobno kolo, živan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— Noiuorio nnunet' Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon UdJVcLJcI lluVUOl . vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra, 20 dvojnih glasov. 2 pridižavali-a, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas. 35 cm velik kraseu inštrument, jamčeno brez napake, 75 najboljših okov, od uikljsi. .rodba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar 3.80 Noinnvpičo tfplilra nnvnQtf Foto9rafični popolen stroj Kr. llClJHU ¥ CJoO. TCIIIia IIUVUOI. kojim zamore napraviti vsak brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljcne fotografije. Lahka manipulacija, velikost ->X,r) Cena kompletnegu stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi poirebščinami Kr g.—. Za zunanje naročile se zaračuna zaboj 70 vin. M. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. (C* Ceniki gratis in franko. Operater kurjih očes, Zaloga dalmatinskih vin iz last-n i h kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim dru-žiram. gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu, Via Chiozza 11. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v ■»odib in buteljkah. Fine paštne ln dezertne vina na de! elo in dr«-bno franko na doni po najugodnejših in konkurenčnih cenah. nplai/nira M popravljanje vsakovrstnih stro-1#CI<1VIIIUd jev. motorjev na plin in brizgalnic v*eh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Bt-lvedere i*. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istr-ki teran po '3'2 nvč.. za na dom po ifO utč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. ■ krasna viseča svetilnica i lampa) znamka LDUm ..Brillant Meteor-Brenner" tvrdke l>ittmar na Dunaju se po ceni proda. Naslov v naši tiskarni. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. — Glavni /a sto p železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. < Mri za stroje in kolk*. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železnate traverse. Cement : Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti. VELIKA ZALOGA stiskalnic za olje in vino, čistilnic, resetalnie, mlinov za zrna mleti, slamoreznie. kakor tudi vseh poljecleljskih strojev. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazz;t Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. navaciiega in najfinejšega olja. najlinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cei ah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na deltelo in drobno- Ceniki franko. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam s£ zeleno varstveno znamko »nuna« 12 mali! ali l> velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka 3 kron :"»<) stof franko, razpošilja proti predplačilu: ■■ A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" hm t Pregradi. Roirotee Slatina r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. m^BB Sa drobno se vdobiva povsod. nnroini* u Podplati so zastonj, ako vsakdo UUI dlUl . rabi ^Durator" ter žnjim 3—4 tWne maže svoje podpUte. kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni Škatljici z navodilom vred 1 in '1 kroni. _l>urator~ se prodaja v mi-rodilnicah. špecerijskih prodajalnicab, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne v t lobi, naroči naj ne ga z 1 K ^O stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko. Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Ronsetti št. 12. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMštva Rudolf Ezner Trst. — Via Sqnert uuovo 7. — Trst. Telefon &47. Specijalno bavljenje za inmagacimranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in jk> zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovcekov, zabojev. košev itd. za inmagacimranje. Sprejemajo se j>ošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. - - Podružnica: Via Torrente4* Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, p<» jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja fra n ko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Teodor Slabanja . srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. i „Edinost" ise prodaja razven že v znanih taba-j karnah tudi J. Kramar v Kojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zra-; ven prodajalnice Smolars.) A Restaurant g SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. najugodnejša gostilna wm PLZENSKO PIVO SILBEREGG po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novo. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. K. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2. _ Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in belo. S IVAN KRŽE Trst, — Piazza S. Giovanni št. <». — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrate iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al. u
  • A jest v I ii in kolonijalnoga blaga, delikates. in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu lieeju. Priporočam se p. n. občinstvu in fiem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo sc tudi naročbe za razpošiljanje. Ustanovljen 1856. Dr. Josipa "Waldherr zasebni izgojevalni zavod za dečke Naslednil A. Harim LJUBLJANA. Izvrsten penziona t za učen<*e Hrednjih trgovskih in ljudskih šol, jako zdravi prostori in leg«, najpazljivejša in vestna postrežba gojencev, popolno nadomestilo starišev, zmerne oene. Pripravljalni tečaj za trgovino. Prospekti se pošljejo na zahtev franko. Prijave se sprejemajo vsaki član. Začetek šolskega leta za dijake srednjih in ljudskih šol dne 15. septembra; za trgovske in pripravljalničarje pa 1. oktobra. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje ^ za pogrebne svečanosti Q ustanovljeno leta 1876. Q Pisarna: Corso 41 • Zaloga: ul. Isti t uto lo Q Telefon št. 141 ] Telofon št. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali ia I., II.. III. IV. razreda ; prevezi mrliče v v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno čmi, v zlato- črni, srebrno-ćrni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i