265. ši^viiKa. Ljubljana, v ponedeljek 21. novembra. XX. leto, 1887* laiaja vsak dan «ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j Bko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za jtden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor mostnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniftvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolna". Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tukajšnji uradni list je v svoji 264. štev. z dne 19. t. m. napadel „Slov. Narod" zaradi dopisov iz Rusije, ter podtikal — ne vredni-štvu — terav eč odboru nepatrijotično miš-lenje, sklicevaje se na to, da je Njegovo Ve-leČastvo, presvetli cesar, baje nasproti delegatu gospodu dr. Poklukarju izrazil se, da mu rusofilno postopanje slovenskih listov nikakor ne dopada. Podpisani odbor ni hotel preiskavati, je li obsodba iz ust Najvišjega in Edinega zastopnika države resnična ali ne, pač pa je bil mnenja, da se ima ti obsodbi podvreči brez vsake apelacije, ki bi bila nasproti presvetlemu prestolu nemogoča in sploh nasprotujoča tisti ljubezni, ki je od nekdaj vezala narod slovenski s predobrotljivimi vladarji Habsburškimi, od katerih viteškega mišljen j a in pravicoljubja slovenski narod tudi pričakuje izpolnitve vseh v ustavi mu zajamčenih a doslej de facto ne podeljenih pravic. Podpisani odbor je bil mnenja, da ima slovenski list isto tako pravico imeti svojega dopisovalca v Rusiji, kakor imajo jednake dopisovalce nemški listi v Berolinu in po drugih mestih nemške države. Zategadel je podpisani odbor z radostjo sprejel mej sotrudnike svojega lista dopisovalca iz Rusije, ker je bil prepričan, da je za nas s patrijotično avstrijskega stališča silno imenitno poznati iz direktnega izvora po spisih zanesljivega poročevalca družbene in politične razmere velike, staroslavni naši Avstriji v neposrednem sosedstvu nahajajoče se Rusije. Za redakcijo dopisov in poročil pa isto tako ne more biti odgovoren podpisani odbor, kakor ne more biti odgovoren c. kr. načelnik deželne uprave za obliko člankov, poročil in vestij v uradnem deželnem listu. To je stvar uredništva in ako je ono v dopisih in poročilih iz Rusije morebiti opuščalo popravljati odlomke, katerih vsebina se ne strinja s programom „ Slovenskega Naroda", ne more se to šteti v greh podpisanemu odboru. Podpisani odbor zagotavlja, da si ni v svesti niti najmanjšega nepatrijotičnega dejanja in da mu je vedno volja Najvišjega Vladarja bila prvi in najvišji zakon v Avstriji. Pač pa je bil in je v dobrej veri, da je bila starodavna Rusija od nekdaj najzvestejša prijateljica naše države, da zmagoslavna Avstrija nikdar vojne ni vodila z mogočnim carstvom in da še sedaj živimo v nadi, da veže prijateljstvo staro trdno Rusijo z ne manj staro trdno Avstrijo. V drugem pa se bode držal „Slovenski Narod" načela, da se hrast omaja in hrib, da pa zvestoba Slovencev do Najvišjega Vladarja nikdar ne gane. V Ljubljani dne 21. novembra 1887. Upravni odbor „Narodne tiskarne". Po sklepu upravnega odbora „Narodne Tiskarne" dne* 20, novembra 1887 sklicuje se v zmislu §.14 društvenih pravil izredna glavna skupščina delniškega društva „NARODNE TISKARNE" na dan 3. decembra 1887 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red.: Uredništvene razmere. -«K>. - OPOMBA: § 16. Kdor v obenem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. „Narodne Tiskarne". Politični razgled. Flolraiijc dežele. V Ljubljani 19. novembra. 9IoravNki deželni odbor je sklenil priporočati deželnemu zboru, da pritrdi naredbi nauč- nega ministra, da se odpravijo višji češki realčni razredi v Prerovu. Se ve da Nemcem je jako po volji, če se odpravi kaka češka šola. Vojni luliiiNter grof Bvlandt -Reidt je zbolel in ga zatorej ni bilo v soboto pri seji delegacije. Vojni minister je že po leti bolehal, ko se mu je bilo zadnji čas zdravje zboljšalo. Sedaj se je pa bolezen ponovila. Budgetna debata v lirvatakem saboru bila je jako kratka. Od večine govoril je samo poročevalec, od zmerne opozicije Brlič in Bučar. Nadalje sta govorila Starčevičevec Pisačie in Ambrus, ki ne pripada nobeni stranki. Brlič je razkladal, zakaj je lani zmerna opozicija glasovala za budget, letos pa ne bode. Lani je še večina bila z opozicijo jednih mislij, da se je rušila nagodba od strani Ogerske ter treba je dobiti zadoščenja. Letos so se pa kar ustavila vsa dotična pogajanja. Budget pa tudi nema zakonite podlage, ker je potekla doba financijelni nagodbi. Amrus je narisal žalostne finančne razmere na Ogerskem in iz tega izvajal, da Hrvatska mora si prizadevati, da dobi finančno samostojnost. Bučar je označil politiko večine za politiko maščevanja. Omenjal StarčeviČeve pravde, katere razsodba se je izjavila v Budimpeštu, v Zagrebu pa samo objavila. Baronu Rukavini pa predsednik ni pustil govoriti, ker se ni bil dal pri pe-rovodji kot govornik upirati. Y nanje države. IliiNkl car je v Berolinu vsprejel nemftlte. u kancelarja v avdijenciji, ki je trajala jedno uro. ,'e je verjeti nemškim listom, Bismarck niti avdi-jencije prosil ni, a je sam car želel govoriti z njim. — Oficijozni „Nord„ pa še vedno odreka vsak politični pomen carjevemu prihodu v Berolin. Ruski vladar je bil prisiljen vračati se domu skozi Nemčijo, ker je Baltijsko morje žezamrzneno. Ce je shod obeh vladarjev bil precej prisrčen, je temu uzrok sa. o bolezen nemškega cesarjeviča. Najnovejše naredbe proti ruskim papirjem neso bile nepričakovane, a Rusi mislijo, da je Nemčija jako netaktno postopala, da jih je izdala baš pred prihodom carja v Berolin. Po nekem poročilu iz Sofije, je »olgarNka policija preiskovala v stanovanji Nrl».skega diplo-matičnega zastopnika in poslednjega zaprla. Srbska vlada je zaradi tega zahtevala pojasnil. Nam se ta stvar ne zdi prav verojetna, zategadp! j' nar treba še počakati, se li j^tvar potrdi. Ob obletnici zmage pri Slivnici je bila v stolni cerkvi v Sofiji zahvalna služba, pri kateri so bpi ■»olgnrNki knez s spremstvom, ministri, skoro vsi poslanci in mnogo občinstva. Po božji službi so ustrelili LISTEK. Napis na sodu. V „Nedeljskem pismu" „Slov. Naroda" 252. štev. 1887. 1. so navedeni sledeči sliki: „Dobra kaplja dobre misli, — Lepe Čute nam budi. — Pridi brate, obraz kisli — Vince moje Ti zvedri." Hečeno je, da so ti stiki Borisa Mirana. Čitatelj Stritarjevih pesnij pa jih bode zaman iskal v „Poezijah", a stiki so res Stritarjevi, le da neso dozdaj že bili tiskani, temveč le urezani so in se v pozlačenih črkah svetle na — velikem sodu. Leta 1879. naroČil sem si pod Šmarno goro pri nekem sodarji, ki še dandanes dobro izdeluje in popravlja vsakovrstno vinsko posodo, sod za 70 avstr* veder vina. Ker pa je drugod navada, da se na večje sode naslika ali v les ureze kaka podoba ali kakšen rek, naprosil sem, bivajoč tačas na Dunaji v državnem zboru, g. Stritarja, s katerim sem se večkrat shajal, kar jedino mi Še danes vzbuja prijetne spomine na Dunaj, da mi naj zloži rek, katerega bi jaz dal urezati spredaj na sod. Bila sva v Gaasejevi gostilni na Ringu. On malo premišljuje, potegne iz žepa svojo listnico in zapiše na listek: Dobra kaplja dobre misli, Dobre čute nam budi, Pridi bratec, obraz kisli Vince moje Ti zvedri. Glasno mi Stritar prebere stike ter mi začne razkladati, da treba za take napise krepkih stikov, kakor misli — kisli; dalje zakaj da ponavlja besedo : dobra, pa da bi se dalo v drugi vrsti na mesto „dobre" reči: »blage ali žlahtne čute", v zadnji vrsti pa namesto „moje" — „sladkott. Toda jaz sem ostal pri prvih napisnih stikih. Ko sem v rokah imel napis, obrnil sem se do profesorja v Kranji, znanega našega umetnika Frake-1 a ter ga poprosil, da mi te besede s primernimi emblemi narisa v velikosti sodnega dna dva metra širokega na papir, kar je rad storil. Narisal je sredi bučelek (sodeč), okolu katerega se ob spodnji strani vije napis v dveh vrstah, obdan z ložami, bogato obloženimi z grozdi, ki segajo okolu po vsem čnu. Zdaj mi je še bilo iskati rezbarja in našel sem ga po posredovanji znanih rodoljubkinj v Tacnji, v Sme-ledniku, samouka, jako spretnega rezbarja v les. Bil je mlad človek, ki si je po neukretnosti odstrelil levo roko. Da bi spet bil za delo, napravil si je sam umetno roko in izumil prav dober mehanizem, po katerem so se celo prsti dali gibati, a kedar je železna pest bila sklenena, držala je trdneje, ko naravna pest, ker se nikoli ni utrudila. S tem mladeničem sem se dogovoril in on je prevzel delo ter res v 14 dneh urezal v sod Franketovo skico, prav vestno in dobro. Koncem avgusta 1879. 1. sva se z gosp. prof. Franketom sešla v Tacnji pod Šmarno goro. Prinesel je seboj barve in čopek in rezbarijo zmalal. Tako okrašen romal je sod na Štajersko, s teškim trudom se spravil od železnice v vinsko Gorico na Visovljah pri Slov. Bistrici, kjer zdaj še leži v hladni, temni kleti. Da pa „Bučelku" -- tako smo krstili 8od, ni predolgočasno v kletni temoti, omislil sem mu to-varišico, sod jednake velikosti, kateri ima tudi na sprednji strani rezbarije od roke že omenjenega rezbarja po narisu prof. Franketa. V sredi je urezana podoba velike majolike, okolu se vijejo vinske trte s košatim listjem in grozdjem, napis pa se glasi: Živeli Slovani — živela svoboda i Žive naj poštenjaki — vsacoga naroda I Krstili smo ta sod „Majolika" in zdaj stojita „Bučelek" in „Majolika" že sedmo leto v najglo-bpkejšem konci kleti mirno in tiho Lo kedar mladi 12 21 krat a topovi in vojska j« defilovala pred knezom. Več častnikov in podčastnikov, kateri so se bojevali pri Slivnici, je knez povzdignil pri tej priliki v sledeči višji čin. Kadetjn , kateri so dovršili vojaško šolo, imenovani so bili poročniki. Konferenca skupšč narjev, katero je bila *rl»-Nka vlada povabila, da se posvetuje o predlogah, ki se bodo predložile zbornici, se je izjavila, da odobrava pripravljene vladne predloge, a želi, da bi vlada predložila skupščini še več načrtov zakonov, s katerimi bi se razšiiile pravice državljanov in preustrojila uprava dežel«Liberalec Tukalovič bode baje predsednik, radikalne Tavšanovič po podpredsednik skupščine. ICiiiiitnis!. opozicijonalci hočejo v zbornici interpelovati vlado zaradi trgovinske politike. Ce .se bode o tej interpelaciji razgovarjalo, bodo gotovo mnogi poslanci napadali Avstrijo, ki neče Romuniji nič prijenjati, da bi se potem sklenila trgovinska pogodba. I/. Pariza prihaja vest, da je odstopilo Iran* rosiko ministerstvn. Povod temu je neka interpelacija Ciemeocean-a. Poslednji je napovedal interpelacijo o političnem položaji in zahteval, da se takoj raspravlja o njej. Minlsteraki predsednik Rouvier 'e pa zahteval, rta se razgovor o interpolaciji odloži do četrtka. Do tedaj hode dovršena konverzija rente. Ako bo se takoj danes začel razgovor o političnem položaji in bi morda konec dehtite bil neugoden z t vlado, bi pali kursi in država bi imela več milijonov škode Clemenceau je pa še vedno zahteval, da se takoj razpravlja o položaji. Njemu se zde ugovori ministerskega predsednika prazdni. Priznava važnost konver/i|e rente, in razumljiva bi mu bila stvar, ko bi vlada zahtevala, da se odloži zborovanje vsaj za jeden mesec. Bankirji pa ne bodo imeli nič večega zaupanja, če vedo, da se v četrtek začne debata o političnem položaji, nego bi se <.omena, ker posli, thlapci in dekle dohajajo z večine v mesto iz naših dežel in in redkoma od zunaj. Sicer pa ko bi bila hotela sosedna država onkraj luže pošiljati ogledube k nam v podobi hlapcev, je po taki poti to storila kaj lehko. V tem oziru pa je bila neodpustljiva nemarnost, da se tujci niso naznanjali. Laškim ogleduhom ali osebam, ki so se lehko pošiljale v Gorico, kakor je kdo želel je bilo možno doseči svoje namene, ne da bi se tu morali došlici umestiti kot posli. Gorica je zdravstveni kraj, i pod tem zašči-tom je kdor si b >di došel in bival tukaj, ne da bi bili niti vedeli, kdo da je. Italijanske novine zapazijo vsako reč, ki ne ugaja njih strankam; zakaj so molčale v tem obziru? Zakaj niso leta in leta niti čtkice spregovorile zaradi tu omenjene, splošno ukoreninjene nemarnosti. Naj Be izvijejo s kakim izgovorom, ki bi se drugače gladil, kakor ta, da jim je ta zanikernost bila po godu, njim bolj, nego kateri koli drugi narodnosti. Gorica šteje več Slovencev nego Nemcev \ Goriškim Italijanom je nemščina „eksotična rastlina", a vender je okr. glavarstvo ustreglo Nemcem, Slovencem pa ne. V Gorico dohajajo tudi in največ slovenski posli. V Gorici so tudi slovenske družino, ki drže hlapce in dekle, a njim, kakor se vidi ni tn ba poznati postave. Ko bi kaj veljalo, bi rekli za to točko, da e kr. okr. glavarstvo je prepričano, da Slovi Dci poznajo, izpolnujejo bolj postavo, nego Lahi in Nernci, da pošteva Blovensko prebivalstvo kot vestno tudi v tem oziru. Ali c. kr. okr. glavarstvo ravna tudi na drugi strani jednako in podobno; ono se ne spominja dosledno, da je na Go riškem in tudi v njegovem področji večina prebivalstva slovenska Slovenca prezirajo, in ni ga pislanca, ki bi zastopal ali se potegnil za slovensko prebivalstvo Goriškega mesta, iu vender bi bila interpelacija v deželnem zboru na pravem mestu tudi za ta del. Politična gosposka razglaša določbe o vedenji v raznih zdravstvenih zadevah ; kako ^e bo vedlo slovensko prebivalstvo v mestu, če mu razglase dotične odloke jedino v tujščini? Proti takemu rav nanju je vender protestovati in vlado interpelovati. Italijanski listi se zaganjajo že nekaj časa v slovenski oddelek dež. kmetijske šole v Gorici; oni bi radi to šolo uničili in v ta namen najprej pod redili vodstvu italijanskega oddelka. Italijani hvalijo isto vodstvo, kar tudi zares zasluži; Slovenci pa so imeli nesrečo zadnja leta ravno zastrau vodstva. Za krivdo niso Slovenci odgovorni; še deželnemu odboru, ki ima tu veljavno besedo, ni možno kaj oSitati, ker je vender misliti, da a>. je odbor ravnal po svoji vesti. Deželni odbor je morda nekoliko kriv, da je gledal, na zunanje formalnosti, namesto n\ moči, ki so bile že znane, sosebno zaradi praktično veščega delovanja. Tako ali tako pa ne sledi iz začasnih neugodnosti zaradi učnega osebja, da bi slovenski zavod spravili pod laško streho in komando. Lahi so itak že preveč dobili, ko imajo v deželni hiši skoro vse uradnike iz svoje srede, ne da bi bili ti uradniki sposobni slovenskega jezika. Kar se pa dostaje osobja, je nekdanje italijansko perilo veliko bolj umazano ravno v kmetijski Soli, nego pa slovensko. Lahi naj pometejo najprej pred svojim pragom, in naj pogledajo na Tržaški magistrat in v obče Trst, kjer so ravno laški uradniki že tolikokrat popihnili jo čez mejo, potem ko so izvršili sleparstva in goljufije. V tem tiči vender še drugačna nesposobnost kakor pa je ta, Če kdo ni praktičen vodja kake kmetijske šole. Slovenci so imeli strokovnjake, in obče mnenje slovensko bo že tudi za Goriško kmetijsko šolo pomagalo, da konečno dobimo pravih voditeljev temu zavodu. Sicer pa je šola tudi zdaj v jako skušenih rokah, ki so svoje praktično znanje pokazale nasproti priznanim praktikom kmetijstva. Ravno formalnost pa svedoči, da ž njo ni še vse doseženo, če tudi se glasi na katero si bodi „odliko-. Le počasi torej, gospoda luška, in ne zasedajte onih mest, kjer bi morali služiti slovenskemu prebivalstvu slovenski rojaki. Sicer pa je Vaš trud brezuspešen, ker naše slovensko prebivalstvo ve, kam pes s taco moli. 1% Toplic n a Dolenjskem 17. novembra, flzv. dop.] Otvorjenje novega šolskega poslopja v Toplicah praznovalo se je včeraj prav slovesno. Sv. maše, katero je služil gosp. župnik Janez Babnik, udeležili so se razen šolske mladine in domačih učiteljev tudi c. kr. vladni svetovalec in okrajni glavar gosp. Ekel, občinski odbor načelu mu gosp. župan Avgust Kiilavic, krajni šolski svet, učitelj Makso Š ribar iz Sušice učitelj gosp. Cvetko Kalinger iz Vavte vasi in mnogo pobožnega ljudstva. Po dokončanej službi božji zbrali so se pred okrašenim šolskim poslopjem, katero je bilo po cerkvenih obredih blagoslovljeno. Ko je bilo to gotovo, šli so vsi v šolsko sobo prvega razreda, kjer je bila okrašena podoba cesarjeva s cesarskimi in narodnimi zastavami. Tu je govoril gosp. vladni svetovalec in okrajni glavar kakor tudi gosp. župnik prav ganljivo, da je marsikateremu oko solzilo. Potem nastopil je nčenec Karol Golob ter se vsem dobrotnikom prav srčno zahvalil za to novo šolsko poslopje. Ob 1. uri popoludne bil je pri gosp. županu Avgustu Kulavici slavnosten obed. Pri tem so nas kratkočasili pevci Topliški pod vodstvom gosp. nadučitelja Ferda Kalingerja. Domače stvari. — (Gosp. dr. Tavčar) dobil je povodom Bijajnega izida proti njemu naperjene pravde iz vseh slovenskih pokrajin mnogo pisem in čestitk. Včeraj zvečer priredili so mu njegovi prijatelji in častilci v gostilni „Pri Slonu" lep banket, na katerem se je v mnogih napituicah iu govorih izražalo veselje in zadoščenje na srečnem in jako Častnem izidu rečeno kazenske pravde. — (Gautsch in strokovne šole.) Naučni minister je odpravil bije iz ozira na državne finance več srednjih Sol. Trdilo se je tudi, da hoče s tem naučni minister nekako prisiliti mladino, da bi bolj pohajala obrtne učilnice. Da je le to prazen izgovor, je jasno, kajti sedaj začel je odpravljati tudi obrtne šole. Najprej se bode odpravila strokovna šola za tkalce v Barnu na Moravskom, ker je mošt kipi pod njijinimi lesenimi rebri, tačas se ogrejeta in noč in dan se sliši tajnostno šumenje in šepetanje kakor zaljubljeno dvojice in ko bi ne stala na tako trdih hrastovih podlogih, nemara bi se, nasrče a od vinskih duhov objemala iti kolo plesala po kleti. Dr. J. Vodnjak. Otci in sinovi. Eoraaa. Ruski s;iisal J. S Turgenčv, pruložil Iv.ii dur ni It HI. -Dalje/. — Ki ti obroka ne plačajo V — To je njihova .stvar, plačati ga bodo sicer morali jedenkrat. — Škoda tfozda, opomnil je Arkadij in pričel gledati na okrog. Kraji, po kojjh so se vozili, niso se mogli imenovati slikoviti. Polja, sama polja širila so se do samega obzorja, zdaj se iz lahka vzdiguje zdaj zopet znižuje se; tu pa tam videli so se majhni gozdi, in soteske v:le so so obrobljene z redkim in nizkim grmovjem, napominaje na njih izražanje po Btarih črtežih za Katarine cesarice. Srečali so tudi potoke z golimi bregovi in majhno mlake s slabimi nasipi iu vasice z nizkimi Ročicami pod temnimi često do polovice razritimi strehami in nngnivše se pode s stenami pletenim iz dračja in zevnjočimi dvermi poleg praznih gumen in cerkve, nekoje kamenite s sem ter tija odpalo mavto nekoje lesene z naklonivšimi se križi in razdrtimi pokopališči. Srce Arkadijevo krčilo se je malo. Kakor navlašč srečavali so jih bedni kmetje na suhih kljusetih ; kakor berači v cunjah stale so obcestne rakite z odrto kožo in polomljenimi vejami; suhe, zmršene tako rekoč obglodane krave mulile so poželjivo travo po jarkih. Videlo se je, kakor da bi se bile ravno i/trgale iz nekakih groznih smrtonosnih krempljev — in, vzbujena po žalera vidu onemoglih živalij sredi pomladnega, krasnega dne, ustajala je bela podoba bre/.upne, brezkončne zime s svojim raetežem, mrazom in snegom . . . „Ne, mislil si je Arkadij, to ni bogat kraj, ne odlikuje se niti z blagostanjem, niti s spridnostjo; tako ne more, ne more ostati, preobrazovanja so neobhodna ... a kako jih izpolniti, kako pričeti?" . . . Tako razmišljal je Arkadij . . . dokler pa je razmišljal, šla je pomlad svojo pot. Vse na okolu zelenelo je ziatovnato, vse se je široko in mehko zibalo in bliščalo pod tihim dihanjem toplega vetreca, vse — drevesa, grmovje, trave; povsodi topili so se v neskončnem, zvonkem skrlikanji škorjanci; pribe so zdaj kričale vijoč se nad nizkimi logovi, zdaj molčeč hitevale po tleh; krasno črneč v nežnem zelenji nizkega jarega žita sprehajale so se poljske vrane; izginjalo so v rži že na lahko pobe-levšej: le izredka prikazovale so se njijine glave v gibajočih se njenih valovih. Arkadij je gledal, gledal in počasi oslabuje se izginjala se njegova raz-mišljevanja . . . Zagnal je s sebe suknjo ter pogledal otca tako veselo, tako otročje mlado, da ga je ta zopet objel. — Zdaj že nimamo daleč, opomnil je Nikolaj Petrovič, — treba se je le še na ta-le hribček povzdigniti in videli bodemo dom. Izvrstno bova živela, Arkaša; pomagal mi boš pri gospodarstvu, če te to ne dolgočasi. Treba nama je, da tesno hodiva drug z drugim, da spoznava drug druzega dobro, kaj ne, da? — Seveda, rekel je Arkadij: — a kako čuden dan je danes! Zaradi tvojega prihoda, duša moja. Da, pomlad Priloga »Slovenskemu Narodu" št 265. 21. novembra 1887. Kazenska preiskava g. dr. Ivana Tavčarja. „Hodie mibi, cras tibi." Velika je moč drŽave. Nikjer se ne ka že, tako mogočno, kakor v sodni dvorani. Kdor ima kaj izgubiti, zanj je obtožba najhujši boj, ki se da misliti Tak boj prestal je, prestal rastno naš prvak g. dr. Ivan Tavčar. Simpatije celega naroda slovenskega udeležene so bile pri tem boji, ker pomenja dr. Tavčar tudi politično osobo. Zatorej, ni dvoma, da bode cela ta pravda zanimala naše Častite čitatelje tako, kakor jih je irazveseljila dr. Tavčarja sijajna oprostitev. Nadejamo se, da ustreženio vsakemu, ako priobčimo to zadevo obširno, tembolj ker jo bil izid te pravdo narodna stvar. V našem kazenskem procesu velja načelo obtožbe. — Brez tožnika ni pravde, brez tožnika' ni obsodbe. Tožrnk v tej velevažni pravdi bilo je c. kr. državno pravdništvo Ljubljansko, oziroma c. kr. deželnega pravdništva' substitut g Pa|l£ — On je imel v svojih rokah celo pravdo, on jo je pričel, on je dognal do skrajne meje, — do sodbe. Odločil je avstrijsk sodnik. — Pravda je končana, dr. Tavčar oproščen. Zdaj naj še sodi občno mnenje vox populi, vox dei. V sledečem ves slučaj, ki se nam je podal od informovane strani na podlagi aktov in posebno stenografskih zapiskov: •' I. , V daljnem nemškem Mainz u (Mogunciji) (Velika vojvodina Hessen Darmstadt) Umrl je 18. janu-varja 1885 slovenski krošnjar Jakob Štrukelj, ki je tam prodajal južno ovočje. S trudom in delom pri dobil si je majhno premoženje obstoječe po poročilu sod nije v Mainsu iz pohištva vrednega 61 mark in iz knjižice»Ljubljanske hranilnice za 725 gold Nemška sodnija polastila se je hitro zapuščinske obravnave in naznanila Županstvu v MedvedClh pri Turjaku, kjer je bil umrli doma, naj opomni postavne dediče, da se imajo zgl asi ti pri tej inostranSki sodniji, sicer se bode po pretečenem roku 3 mesecev in 40dnij ostalina proglasila za vakantno (zapadlo)'in se izročila oh-dotne mu fiskusu. Dediča Sta bila umrlega revna roditelja Matija in Marija Štrukelj. Ker nesla' dobila od inostranske sodnije nikakeršne dedščine, šla sta k doktorju Ivanu Tavčarju, advokatu, v Ljubljano meseca' novembra 1885. ter mu naročila in ga pooblastila, naj stori vse, kar mu mogoče, da s6 jima izroči zapuščina nju nega sinu. Pokazala sta tudi pri tej priliki omenjeni poziv nemške sodnije, da bode zapuščina zapala in tudi neko „arestno povelje" (Arreatbefehl) sodnije Mo-punske glede omenjene hranilnične knjižice. Dr. Tavčarje izprevidel, da preti nevarnost in da je treba kaj storiti, da se vsaj ne pogubi hranilnična knjižica. Hitel je k tukajšnji c. kr. za m. del. okrajni sodniji in našel toni dopis Monguške sodnije, ki pravi, da zahtevajo ondotni upniki 162 mark od zapuščine in da ako se sodniji ta znesek ne pošlje poprej v gotovini, se tukajšni sodniji prav nič izročilo ne bode. Tukajšnja Sodnija pričela je vse jedno zapuščinsko obravnavo po Jakobu Štruklji, ker je bil avstrijsk državljan in imel tukaj svoje stalno bivališče. K tej.,obravnavi prišel je v imenu dedičev dr. Ivan Tavčar in i/.razil svoje jurističrio mnenje, da se ima po postavi zmatrati uloga hranilnična, ako-ravno se nahaja knjižica na tujem kot premoženje v Avstriji ležeče ih da se ima o njej tukaj obravnavati, zatorej si inostranska sodnija nepravilno lasti pravice razpolaganja o tem premoženji in dolžnost je avstrijske sodmje skrbeti ža to, da se avstrijskim državljanom ne krati pravica. Dr. Tavčar trdil je' da arestna,povelja nemške sodnije, katerih naši zakoniki ne poznajo jn ki so se tam dovolile le na jedno-stransko in n e d o k a za n o za h te va n j e u p n i-kov,vAvstriji nemaju nobene veljav^ in se sklicaval v tem zmislii na izdane določbe c. kr. najvišjega sodišča. 1 ^ » Tukajšnja sodnija je hranilnično. ulogo, ker jo je tudi zmatrala za premoženje v Avstriji ležeče, uvrstila v obravnavo. Dr. Tavčar stavil pa je v zapisnik, da inostran skih tirjatev ne more pri pozna ti, in to. zaradi tega ne, ker neso pravilno dokazane in ker imajo ino-atranci, če res nočejo kaj plačila iz hranilnične uloge sami oglasiti še in dokazati svojo terjatve pred tukajšnjo jedino pristojno sodnijo. Prosil je v tem zapisniku tudi, naj se mu dovoli od sodnije, da sme poprositi za amortizacijo hranilnične knjižice, katere inostranska sodnija v našem zmislu protistavno neče izročiti, in ki jo je smatral zaradi tega toliko ko izgubljeno. Opomnimo še, da je glede premičnega premoženja, ki ga je zapustil Štrukelj v Mainz u v vrednosti 61 mark dr. Tavčar popolnoma pripoznal priistoj-nost inostranske sodnije in se zanj ni potegoval. Tukajšnja c. kr. okrajna sodnija je potem re šila zapisnik, naložila na prošnjo dr. Ta v čaja Ljub-ljanskej hranilnici, da ne sme začasno nikomur izplačati ulOge, in pisala sodniji v Mainz u, da naj se inostranski upniki, ako česa hočejo, obračajo naravnost na dediče. Dr. Tavčarja prošnja, da naj da sodnija dovoljenje (consens) za amortizaciio, pa se je, čudno dovolj, popolnoma prezrla, akoravno bi se moral po postavi izdati tudi o tem odlok. Opomnimo že tukaj, da je bil pri c. kr. okrajni sodniji referent v tej zadevi g dr PetritNCh, c. kr. adjunkt, njemu je prvemu prišla stvar v roke, on jo' je imel rešiti. Kako je to storil, pokazala je jasno obravnava. Dr. Tavčar je mnogo mesecev čakal, se li bodo inostranski upniki s svojimi pravicami tukaj oglasili. To se pa ni zgodilo, oni se niso nič več zmenili, pač pa je tukajšnja sodnija ukazala dedičem, naj plača|o zapuščinske pristojbine. Razpisala se je obravnava in povabil dr. Tavčar, ki se je pri tej priliki na zapisnik izjavil, da, ker dediči do sedaj ničesar prejeli niso, tudi pristojbine plačati ne morejo in da sploh, dokler se hranilnična knjižica ne spravi v Avstrijo ali pa amoitizuje, ni nikakega zapuščinskega premoženja, in ponovil je svojo prošnjo, naj se mu vender da konsenz, to je privoljenje za amortizacijsko postopanje. •■' > To prošnjo rešil je sedanji ces. kr. ovalni tajnik dr. Dolence ugodno in dr Ivan Tavčar dobil je od c. kr. za mesto delegovane okrajne sodnije Ljubljanske odlok, s ksteiim se mu je dal konsenz, da sme v imenu dedičev prositi za amortizacijsko postopanje imenovane hranilnične knjižice. Dr. Ivan Tavčar je potem, ko je1 bil vsUd tega odloka prepričan, da jec kr. okrajna sodnija ž njim jednncega pravnega mnenja, uložil meseca decembra 1685 pil c. kr. deželnem sodšči v Ljubbani, katero je za to jedino piistojno. rsj se mu dovoli amortizacijsko postopanje glede hranilnične knjižice inje to svojo prošnjo utemeljil sledeče: \ Ta knjižica spada sicer v zapuščino Jakoba Štruklja, vender se pa zapuščinski instanci predložiti ne more — zategadel se je nama s priloženim odlokom c kr. okrajne sodnije dalo dovoljenje, da sineva v imena zapuščine poprositi za amortizacijsko postopanje, ker je sicer realizovanje zapuščinskega premoženja nemogoče. 11 Tej prošnji-se je priložila še posebna rubrika za kranjsko hranilnico, katera bi se imela po postavi, predno se dovoli piošnjs, zaslišali, so li glede amortizacije kaki zadržki. Kakor rečeno, zroatr&l je dr. Tavčar knjižico za izgubljeno, ker ni bilo niti sodnijsko možno dobiti jo iz inostranstva; ker je p* bil v zapuščinskem aktu c k r. okrajne sodnije ves pravni položaj razviden, ker so v tem aktu ležala inostranska arestna povelja in je bila razvidna cela korespondenca z inostransko sodnijo, opiral je logično svojo prošnjo na omenjeni konsenz, za katerim'je impli-cite tičal zapuščinski akt, kazoč ves položaj. Ta priloženi konsenz kazal je c. kr. deželnemu sodišču direktni pot Za vsako morebiti potrebno razjasnilo v registrature c. kr. okrajne sodnije. ' Omenit) moramo še, da se je dr. Tavčar, ker je bil pravni slučaj zanimiv in je1 pripuščal1 različna mnenja, predno je uložil prošnjo, posvetoval se s tedanjim voditeljem kranjske hranilnice, ces. svetnikom R. Janeschitzem, razložil mu položaj in ga prosil za njegovo mnenje. Ta gospod se je tudi ujemal z mišljenjem dr. Tavčarja, da je v takem slučaji amortizacija mogoča in še prijazno dostavil, da bode dala hra-nilnica njemu ali sodniji, ako se bode povprašalo, pismeno svoje mnenje. Dr. Tavčar se je torej zanašal, da bode c. kr. deželno sodišče, ker ima po postavi vprašati hi a nInico, tudi tam izvedelo položaj in tudi mnenie hranilnice, ki je kot izplačiteljica hranilnične knjižice tudi merodajen faktor. C. kr. deželno sodišče je ustreglo dr. Tavčarjevi prošnji, dovolilo pričetek amortizacijskega postopanja in z javnim ediktom v uradnej: „Laibacher Zeitung" opominjalo, da se ima vsaka pravica, tako gotovo pri tej sodniji oglasiti in izkazati, sicer se bode po poteku 6 mesecev, 3 tednov in jednega dneva, knjižica proglasila amortizorum. Pretekel je' ta dolgi obrok in tudi mej tem časom se n- so inostranski upniki obrnili s svojimi terjatvami do kompetentne avstrijske sodnije, in tudi sodnija v Mainzu obdržala je mirno avstrijske denarje, obdržala za bornih 162 mark več kakor 700 gld Po končanem obroku prosil je dr. Iv. Tavčar, pri c. kr. deželnem sodišču, da se hraniluična knjižica proglasi kot amortizovana. Tudi tej prošnji se je ustreglo brez vsakega pomisleka. Zdaj pričela je zopet ces. kr. okrajna sodnija svojo zapuščinsko akcijo, ker je dr. Ivan Tavčar prosil, da sodnija dvigne amortizovano ulogo pri hranilnici, da s tem poravna zapuščinske stroške, ostalo pa vsprejme v sodnijsko varstvo, dokler se zapuščina dedičem ne prisodi. Stvar je prišla zdaj zopet v roke prvotnemu referentu dru. Petritschu, v njegovem srci pa so ustajale zdaj, kakor se sam izraža, proti amortizaciji hudi iu težki pomisleki; z dovoljenjem voditelja c. kr. okrajne sodnije napravil, sestavil in spisal je gospod dr. Petritsch obširen referat n a k r. deželno sodišče ter ovadil, da so dra. Ivana Tavčarja pripovedbe glede amortizacije bile neresnične in da ima on težke pomisleke zoper amortizacijo. O tej ovadbi pa dru. Tavčarju nasproti ni ničesar zinil, temveč razpisal novo zapuščinsko obravnavo, pri kateri je slednji vnovič razložil svoje stališče, utemeljeval svoje razloge ter prosil, da se zapuščinska obravnava nadaljuje in vender jedenkrat konča, ob jednem pa predlagal, naj se od amortizvaone hranilnične uloge — ako slavna sodnija misli, da morajo tuje in nedokazane terjatve inostranskih upnikov avstrijske sodnije ex offo varovati — pridrži pri sodniji kot kavcija 200 gld., torej skoro dvojna vsota inostranskega dolga. Da, dr. Tavčar ponudil je celo 300 gld., da pokaže, da mu ni na tem, koga oškodovati, temveč, da mu je le na tem, kar je kot pravni zastopnik njegova dolžnost in njegov posel, da varuje interese svojih klijentov proti inostranski sili in da inostranski upniki, ako hočejo kaj dobiti iz tukajšnje zapuščine, saj tukaj naznanijo in količkaj verjetno razjasnijo svoje terjatve, — saj morajo celo avsirij-ski upniki pri zapuščinah verjetno izkazati svoje pravico, ako ne, od kaže se jim pot do pravde. To vse se je zgodilo za časa, ko je imel dr. Tavčar pravomočno amortizacijo v žepu. ko ga nihče ni mogel siliti, da bi še v poštev jemal za-nikerne inostranske upnike, — in to se je zgodilo za časa, ko dr. Tavčar še ničesar ni vedel o tem, da je šla ostra dr. Petritscheva ovadba iz Križank čez Ljubljanico v c. kr. deželno sodišče. — Zaupajoč v troje sodnijskih odlokov, ki so ustregli njegovi želji, imel je tudi pravico zanašati se, da so sodnije vsprejele pravno stabšče njegovo. Ravno omenjeni zapisnik zapisaval se je dne 10. oktobra 1886, 19. oktobra 1886 pa je izdalo c. kr. deželno sodišče odlok, s katerim je ustavilo dovoljeno amortizacijo osodepolue hranilne knjižice začasno z motivacijo, da se je ta amortizacija pritihotapila (er-schlichen.) Dr. Tavčar, kateremu je prišel ta odlok, kakor dež z ja-nega neba, je takoj v zavesti svoje dolžnosti in mirne svoje vesti uložil rekurz na c. kr. nadsodišče v Oradci. opravičeval v njem svoje juristično stališče, naglašal, da zmatra za avstrijske dediče nedosežno knjižico kot izgubljeno, — v prvi vrsti pa protestoVal proti temu, da se njemu očita pritihotapljenje, in tO tembolj, ker se je dotični odlok poslal tako velikemu institutu, kakor kranjska hranilnica, poudarjal je, da je legalno postopal v soglasji b tukaišnjo zapuščinsko sodnijo, ki je zdaj pozabila na lastne svoje konsenze, protestiral je proti temu, da se mu očita skoro goljufija, ne da se je poprej zaslišal in da se ustavi pravomočoa amortizacija, predno se zasliši stranka. Ta rekurz romal je v Gradec, kjer je dr. Tavčar sam iskal si svojega zadoščenja in pomoči svoji stranki do pravice, o katerej je bil ou kot vesten advokat prepričan. Vse te dolgotrajne korake, vse prošnje, vse intervencije storil je dr. Tavčar izpolnjevaje svoj poklic, v katerem ga ima voditi v prvi vrsti interes stranke, gotovo, in nikdar pa ne iz sebičnosti, ker od svoje revne stranke do današnjega dne ni dobil in ni zahteval več, kakor 10 gld., ki še ne pokrijejo izdanih stroškov. Vse to je le ouvertura poznejšemu kazenskemu procesu, do te dobe kazenska sodnija nema nobenega opravka in se kazensko postopanje še ni bilo prebudilo. Z odlokom c. kr. nadsodišča se je odlok c. kr. dešelnega sodišča potidil, dr. Tavčar ni dobil zahtevanega zadoščenja, pač pa se je nahajala na konci tega odloka opazka, da se odstopi ves akt c. kr. državnemu pravdništvu, ki naj preiskuje, ali se nahaja v postopanji dra. Tavčar-ja kako kažnjivo dejanje? II. .......in c. kr. državno pravdništvo Ljub* ljansko oziroma c kr. državnega pravdnika substitut gospod P a j k našel je to kažnjivo dejanje prav naglo — glasilose je: „hudodestvo goljufije". C kr. državno pravdništvo oziroma c. kr. državnega pravdnika substitut gospod Pajk vodil je kot „ domin us lit is" zasledovanje dr. Tavčarja z veliko energijo od prvega konca do zadnjega kraja in postopanje njegovo kazalo je jasno, da ve porabiti vse mogoče pripomočke kazenskega procesa, ki vodijo do zaželjenega namena, to je do obsodbe dr. Tavčarja kot goljufa I Da se ta namen ni dosegel, da se ta smoter ni posrečil — proti temu jo bila jedina pomoč znan a in po svetu sloveča vestu ost avstrijskega kazenskega sodnika. Pričele so se kiizenske poizvedbe, bile zaslišane glavne priče dr. Vok, dr. Hudnik in takrat še pomenljiva priča dr. Petritsch. Material jo bil bitro pri kraji in preiskalni sodnik, c. kr. deželne sodnije s vetovalee gospod Ravnihar sklenil je na predlog C, kr. državnega pravd-ništva oziroma substituta gospoda Pajka, da ae prične drugi akt: kazenska preiskava. Sklenila se je, kakor je iz aktov razvidno, tudi hišna preiskava pri dr. Tavčarji, za katero se je sestavil ves potrebni aparat. Preiskovalni sodnik prišel je mej uradnimi urami v dr. Tavčarja pisarno, mu naznanil slovesno preiskavo in zahteval akte. Dr. Tavčar v svesti si, da uema ničesar prikrivati, predložil je sodniku ves faseikel hraneč spise in causa — Štrukelj, kateri se mu je odvzel inol-nesel. Hišna preiskava je zaradi tega izostala. Imeli smo pa priliko videti razpostavljena pred pisarne takrat na obljudenem Turjaškem trgu obče znane prikazni dveh slug s Zabj-kaa, ali so imeli ti namen stopiti v akcijo, ne vemo, viden smo jih pa. Tako so se pričele tiste muke, ki jih pripelje s saboj kazensko preiskavauje in sledilo jih je mnogo druzib. Zoper odločbo preiskave pritožil se je dr. Tavčar na svetniško komoro c. kr. deželnega sodišča, naglašal je v novic svojo nedolžnost, poudarjal, da dokazni materijal ne bode nikdar in nikoli vodil do njegove obsodbe. Tej pritožbi je ustregla imenovana instanca in daljna preiskava se ni dovolila. S tem bi bila kazenska pravda končana, ali c. kr. državno pravdništvo oziroma gospod substitut Pa j k s tem ni bil zadovoljen, preganjal je dra. Tavčarja najprej s tem, da je uložil pri tožbo zoper imenovani sklep — slavno c. kr. nadsodišče v Gradci je tej želji — se ve ustreglo. Preiskava se je dovolila, zaslišale so se še nekatere priče, ki neso dokazale ne pičice krivde, pač pa potrdile dra. Tavčarja obče znano poštenost! Tako je tekla kazenska pravda naprej, spremljevana kakor navadno s pripovedkami in basnimi po mestu se razšb jajočimi o dr. Tavčarja postopanji in to je najhujše spremstvo kazenske pravde, ker se porabijo dnevi do konečne sodbe, dnevi v katerih se obdolženec ne more braniti, ker ne pride do be sede in ker dobre glasove občinstva, (ki so bili vedno na strani dia. Tavčarja) udušuje sum obtožbe. Da bi dra. Tavčarja znani pošteni značaj ne stal na tako trdnih nogah, ako bi zaupanje njegovih klijentov ne imelo zadostne podlage, ta čas negotovosti moral bi ga hudo oškodovati tudi materijalno. Omenimo še, kako so porabili podlo te trenutke suma, dobro vedoč, da ne bodo trajali dolgo, nemški listi. Prva oglasila se je „Deutsche Zeitung" z dvema člankoma „dr. Tavčar in bengalischer Beleuehtung" in mu mej drugim očitala, da je hotel „aus dem anvvidemdsteii Racenhasse vvider alles Deutsche" oškodovati Nemce. Za njo prišli ste „Tagespost", »Deutsche VVacht" z jvdnakimi lepimi ekspektoracijaini. Mi ne zmatramo teh listov vrednih, da bi jih označili. Dovolj so se proslavili sami s tem, da so hoteli iz slučajne zadrege kovati politične uspehe. Njih v prvi vrati osramotila je oprostitev Celi zgradbi, ki jo je sestavilo c kr. državno pravdništvo oziroma gospod substitut Pajk, stavil se je konečuo zadnji kamen obtožba. Zoper to obtožbo se pritožiti dr Tavčarju pač ni prišlo na misel, po takem preganjanji treba je bilo neobhodno, da se prikaže na dan vse gradivo obtožbe in dr. Tavčarja čast, ki se je rušila javno, morala se je rešiti javno. Po pravomočno8ti obtožbe poskusilo se še je izjemno sredstvo kazenskega procesa. C kr. državno pravdništvo, oziroma gospod substitut Pajk prosil i o pri c. ki. nadsodišči v Gradci, naj 8« za sodbo proti dr. Tavčarju delegira drugo sodišče, ker se mu c. kr. deželno sodišče Ljubljansko ne zdi dovolj neprizadeto (nicht geuug uinbefangtn). Ako bi se tej prošnji ustreglo, potem bi se stavil dr. Tavčar pred kako drugo bližnje sodišče n. pr. Celje, Celo vec! Tej prošnji se pa ui ustreglo in tako razpisal se je dan za glavno obravnavo pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani na 18. novembra t. 1. III. Glavna obravnava vršila se je ta dan pred sodečim sodiščem v veliki dvorani, sicer namenjeni za porotne seje. ' Ustop dovoljen je bil le proti ustopnicam, vender se je zbralo v avditoriji lepo število odličnega občinstva, juristov, osobnih prijateljev gospoda dr. Tavčarja in drugih. Točno ob (J. uri zjutraj prikazal se je sodni dvor: gg. c. kr. nadsodišča svetovalec Gcrdešič oilUsi .\ BtmSvsT ib »ius/oboliufs "aitil sita taobt -oq ui aifitf *y>inbas ,>j, souoil agovni bo othjn »H/ frlđOlOt] ;" i>'>> tOflBJij 9j oIss&J 0Y0$9(UI 'jjmuj t •( I hO/ lA r#tS'sKrtl| i,;,-;-;! . „ '»rf-ioul-.ui P| SO03J -v«T .ib odbosdo ob ei oi .unouiuu aaoaoiloSas predsednik; c. kr. deželne sodnije svetovalca Tom šič in Pessiak; c. kr. deželnega sodišča ad-juntllaufen; zapisnikar c. kr. avskultanKob 1 ar. Za mizo obtoznika usedel se je c. kr. drž. pravd, substitut znani Pajk. Kot zastopnik gospoda dr. Tavčarja prišel je bil gospod dr. Vincenc Ne ume ver, advokat iz Gradca. Obtoženemu gospodu dr. Tavčarju odloČil se je bil stol in zelena miza. Kot stenograf fungiral je gospod stud. jur. T f e i le r. Prebere se obtožnica, delo gospoda Pajka, ki se glasi: ,C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani dvigne proti dr. Ivanu Tavčarju advokatu v Ljubljani, obtožbo: taisti je s tem, da je kot pooblaščenec dedičev dne 18. januvarja 1885 v Mainzu umrlega Jakoba Štruklja c. kr. deželno sodišče v Ljubljani p red lana je od c. kr. za mesto delegirane okrajne sodnije v Ljubljani brez da je ta v vednost vzela od pravega položaja, da se namreč v zapuščino Jakoba Štruklja spadajoča uložna knjižica št. 131312 kranjske hranilnice na 675 gld. pri uradni sodniji v Mainzu v shrambi nahaja pridobljeno zapuščinsko dovoljenje od 16. novembra 1885, št. 17345, zaupe-ljavo amortizacijskega postopanja glede te hranilne knjižice, prošnjo de pr. 5 decembra 1885, št. 8714, v kateri je zamolčaje prej navedeno njemu znano okolščino, na zvijačen način navedel, da se imenovana uložua knjižica zapuščinskej instanciji ne more predložiti, kakor 8 prošnjo de praes. 1 7. julija 1886, št. 5256, v kateri je zamolčaje njemu znano okolščino, da težijo na iz mobiljara cenjenem na 61 m. in 65 pf in zgoraj imenovane uložne knjižice ob stoječi zapuščini Jakoba Štruke'ja dolgovi zapustnika v znesku 162 m. zvijačno navedel, da se v edik-talnem obroku neso spravili v veljavo nobene pra vice na omenjeno knjižico — spravil v zmoto *), da je na njegovo prej označeno prošnjo amortizacijsko postopanje glede večkrat imenovane hranilne knjižice upeljalo in z odločbo od 20. julija 1886, št. 5256, hranilno knjižico za amortizirano, ugas-neno in pravno neveljavno proglasilo , vsled česa bi imeli trpeti upniki Štruklja škodo okolu 100 m. — druzega z zvijačimi, dejanji v zmoto spravil, vsled česa naj bi imel kdo drug na svojih pravicah trpeti 25 gld. presezajočo škodo in s tem dovršil hudodelstvo goljufije po § 197, 200 in 202 k. post." To je obtožba s katero je mislil gospod Pajk doseči uspeh. Po pre branji obtožnice zaslišal se je gospod dr. Tavčar, ki je na vse mu stavljena vprašanja jedrnato in neustrašeno odgovarjal ter razložil, da je njegovo stališče popolnoma pravilno, njegovo postopanje postavno in nikakor ne kažnjivo. Potem se je zaslišal priča gospod dr. Vok, ki je vedel le-to potrditi, da je on kot notar tudi imel opraviti pri zapuščinski obravnavi in da je tudi njemu dr. Tavčar se izrazil, da je amortizacija mogoča. Mej temi zaslišav anji brali so se različni spisi ki smo jih že navedli poprej, pripovedajoČ genesis. cele stvari. Posebno se je konštatovalo, da je bil gospod dr. Petritsch taisti, ki je dobil zapuščinsko obravnavo prvi v roke, da pa ni, kakor bi bila ujegova dolžnost, rešil vse predloge — in konstatiralo, da je vkljub temu pozueje on bil taisti, ki je dobil hudoteške pomisleke in stvar ovadil na c. kr. deželno sodišče. Predsednik ukaže, naj pride priča g. dr. Pe-tritNt'li. Duri se odpro, in prikaže se g. dra. Petritscha okrogla osoba v dolgi črni suknji, s sivimi rokavicami, ciliuder v rokah, ter se približa zeleni mizi. G. dr. Theodor Petritsch, 38 let star, oženjeu, rojen v Beljaku, c. kr. pristav pri mestni deleg. okr. sodniji v Ljubljani, se po opominu na svetost prisege, zapriseže. Stenografu! zapisnik. G- predsednik: Vi ste bili referent v zapuščini Jakoba Štruklja, zapisnik se je Vam izročil v rešitev. Priča g. dr. Petritsch: Menim, da se spominjani, da se je v njem stavila prošnja, naj se dovoli upeljava amortizacije. G. predsednik: V prošnji zahtevalo se je dvoje: t. j. prepoved na hranilnico, da se nikomur ne sme kaj izplačati — in drugič zahtevanje, da se dovoli upeljava amortizacije — kako ste to rešili? Priča: Jaz sem odločitev druzega petita molče prezrl. G. predsednik: Mislim, da to ni bilo umestno, bila je Vaša dolžnost rešiti tudi drugi petit . . . da, *) Pokazalo se je namreč pozneje, ko se jo amortizacijska atvar predložila nad sodniji, da referent c. kr. de-tu^nfcga Bodifiči g. oefe. kr. svet. baron Rechbach, reševajo prošnjo za dovoljenje amortizacije, ni pogledal zapuščinskega akta, fie umuje pa vpraštl hranilnico ali kaj koristi: toda, ker j«? bda šola slab > obiskovana, mora naučna uprava, ozirajoč se na slabo finančno stanje države, preudariti, če bi ne bilo bolje, da se denar, ki se izdaja za to šolo, porabi za kako drugo obrtno šolo. Potem se omenja, da bi se drugače ne mogla osnovati obrtna šola v Novem Jičinu, jako se stroški zanjo vsaj deloma ne pokrijejo z odpravo strokovne šole v Barnu. Kakor se kale, hočejo sedaj v našej državi štediti pri šolah. — (Slovensko gledališče.) V proslavo imendne presvetle cesarice bila je včeraj v slovesno razsvetljeni čitalnični dvorani gledališka predstava, katere se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov; mej njimi deželni predsednik baron VVin kler, deželni glavar grof T h um, deželnega sodišča predsednik K o č e v a r , cesarski svetnik M u r n i k , dr. F o r -jančič, deželne sodnije svetnik Vencajs itd. Prva igra bila je gluma „Oče so rekli, da le !u, v v kateri sta gospodičini Zvon ar jeva (Avrora) in Gostičeva (Liza) uprav izborno igrali. Isto velja o gg. Kocelj in Danilo. Gosp. V e r o v š e k kot mesar Debelec bil nam je povsem po godu. V gospodičini Zori (Jerica) spoznali smo novo moč, ki ima poleg brdke vnaujosti vse druge za oder potrebne lastnosti. Druga točka bila je opereta „Meseč-nica" katero smo že večkrat čuli, toda nikdar še ne tako dobro, tako dovršeno, kakor včeraj. Gospa Gerbićeva, gospodična Daneševa, gospod Brak, gospodična Nigrinova in gospod Perdan peli in igrali so, da je bilo veselje in da so celo prisotni veščaki radosti kar prikimavali ter se je slošuo izražala želja, da bi se krasna ta opereta še kdaj čula. Za ta slučaj imamo mi posebno željo, da bi gospodična Nigrinova kot markeza dobila malce stareji obraz, gospod Brak pa vsaj par gub na svoje lice. Gledališče bilo je razprodano do zadnjega prostora, občinstvo pa s predstavo izredno zadovoljno, — (Enketa za višjo dekliško in gospodinjsko šolo v Ljubljani) v kateri so: gospa vit. Bleiweisova, gospa Moosovain gg. B e 1 a r, župan Grasseli, Po vš e, A. Praprotnik, S teg-nar, Tomšič, Valentinčič, dr. V ošnjak stotnik Zitterer, vitez di Časa Cavalchina, Tomo Zupan (načelnik), nadzornik A. Ž um e r in Želez-nikar, imela je preteklo soboto sejo, v katerej se je obravnala in sklepalo o predmetih, tečajih, Številu učiteljic in učiteljev i; t. d. — (Konsumsko društvo v Celji.) Ker je zlasti meso jako drago, mislijo v Celji osnovati konsumsko društvo, ki bode skrbelo, da bodo njega člani dobivali razne za življenje potrebne stvari kolikor mogoče po ceni. V kratkem se bode sklical zbor, da se bode posvetoval ob osnovi konsumskega društva. — (Iz ŠentVida pri Zatičini) se nam piše; Dne 13. novembra imel je pri nas kmetijsko predavanje popotni učitelj g. Gustav Pire iz Ljubljane. V poldrugo uro trajajočem govoru razložil je navzočnim kmetom, katerih se je nad 100 zbralo, na kak način je mogoče zboljšati kmetijstvo in po je v polnem blesku. Sicer sem soglasen s Puškinom — pomniš v Evgeniji Ognjeginu: Kako težko pojav tvoj de mi, Pomlad, pomlad, ljubavi čas! Kako ... — Arkadij! začul se je iz tarantasa glas Ba-zarova: — pošli mi užigalko, nimam da bi zakuril pipo. Nikolaj Petrovič je umolknil, Arkadij pa, ki je jel poslušati ga ne brez zanimanja in tudi ne brez 8očuvstva, izvlekel je hitro iz žepa sreberno škatljico z žveplenkami ter poslal ž njo Petra v Bazarovu. — Hočeš smodko? zakričal je zopet Bazarov. — Daj, odgovoril je Arkadij. Peter vrnil se je h koleslju ter mu izročil s škatljico vred debelo črno smodko, katero je Arkadij takoj zapalil, razprostirajoč okrog sebe tako močen in kisel duh starega duhana, da je Nikolaj Petrovič, ki od mladih nog ni kadil, nehote, dasi skrivaj, da bi ne razžalil sina, odvračal nos. ' Jez četrt ure obstala sta oba voza pred pragom nove leBene hiSe, pobarvane s sivo barvo in pakrite • ;o rutlečo streho. To bilo je Marino, Novaja-dohodka ali kakor so rekali kmetje Bobilij-Hutor,- (Dalje prib.) ton; Midi gmofttl stan kmetovalcev. Po jako dobrem uvodu, ki je napravil najboljši utis, govoril je naj prvo 0 Kii ji, potem o umnem kmetijstvu v obče, iti slednj č še o živinoreji. Zaključivši svoje predavanje pozval je kmetovalce, naj so isti oglasi, kdor bi se rad v tej ali one j stvari informoval. Na razna vprašanja, odgovarjal j« točno in jasno v obče moramo poudarjati, da nam je baš to jako ugajalo, ker je gospod Pire vso tvarino temeljito in objed nem popularno razpravljal. — (.Koroške Pesmarice") se bo le to liko izdalo in tiskalo, kolikor se bo oglasilo pravočasno prednaročnikov. Kdor torej želi to zanimivo delo (pri katerem obsega novo izbrana slovenska pesmarica 8. „, koroške naro Ine 2/fl in slovar Ve knjige) sprejeti, se lepo prosi, naj se oglasi, pozneje se ne bo moglo več ustreči nobenemu. Izda-jatelj opozarja na to in ponavlja svojo prošnjo. — Rožan v Trstu, Via della Madona, del mare 15.K — („Jugoslavija".) Gosp. Kornel Jova-novič, brat slavnega srbskega pesnika Zmaja Jo vanoviča in zastopnika društva nE([uitableB bil je včeraj iu danes po svojih trgovskih opravkih tudi v Ljubljani. Pripovedoval nam je mej drugim, da bode prihodnji mesec v Baru začel izdajati časopis „Jugoslavija". Program listu pove že njegovo ime. Delal bode za vzajemnost vseh jugoslovanskih narodov, pobijal separatistične težnje, ki so se, žal, nam vsem na kvar, v zadnji čas le prepogosto pojavljale, ter vzbujal in netil idejo Jugoslovaustva „Jugoslavija" bode za ves slovanski jug prevelike važnosti, zatorej to podjetje, ki je popolnem zagotovljeno, ker ima že sedtj nad 1000 naročnikov, priporočamo vsem sorojaknm in v obče vsem Slovanom. V tem listu pisalo se bode v pravem jugoslovanskem duhu ter gladil pot duševnemu zjedi njenju vseh Jugoslovanov. — (Št. Peter na Notranjskem) 20. novembra. V soboto 19. t. ni. čutili smo tukaj ob 6 uri 45 minut zvečer močan potres, trajajoč 4 sekunde — (Naslednje podpore gasilnim društvom i n občinam) dovolila je deželnozborska enketa v svojej seji dne 18 t. in. za napravo gasilnega orodja: a) gasilnim društvom: 1. v Postojim 100 gld.; 2. na Vrdu pri Vrhniki 100 gld.; 3. v Spodnjej Neinškej Loki 80 gld.; 4 v Dolenjk vasi pri Ribnici 120 gld.; 5. v Bohinjskej Bistrici 150 gld.; 6. v Velikem Otoku pri Postojini 150 gld.; 7. na Krškem 150 gld ; 8. v Horjulu 50 gld , 9. v Mimej peči 150 gld.; 10. v Cerknici 150 gld.; 11. na Lužah 120 gld.; 12. v Trebnjem 150 gld.; 13. v Št. Vidu pri Zatičini 100 gld.; 14. v Bizoviku 100 gld.; 15. v Kranji 200 gld.; 16. v Višnjej gori 60 gld.; 17. V Koče vj i 100 gld.; 18. v Preserji 100 gld.; 19. v Novem mestu 150 gld.; 20. na Viči 100 gld.; 21. v Kamniku 200 gld.; 22. v Škofjej Loki 150 gld.; 23. v Za-gorji na Notranjskem 120 gld.: 24. v Srednjej vasi pri Kočevji 60 gld.; 25. na Bledu 150 gld.; 26. v Domžalah 100 gld.; 27. v Ljubljani 300 gld.; 28. v Kočevske) Reki 80 gld.; 29. v Šmariji pri Ljubljani 150 gld. b) občinam: 1. v Šmarici 30 gld.; 2. v Dolskem 50 gld.; 3. v Dobu 120 gld.; 4. v Ribnici 100 gld. — (20/0 nega zavarovalnega davka za gasilne namene) imele so na Kranjskem poslujoče zavarovalnice leta 1887. plačati deželnemu odboru 5214 gld. 89 Va kr. in sicer: 1 banka „Sla-vija" 1178 gld. 53 kr.; 2. Graška vzajemna zavarovalnica 1136 gld. 24 kr.; 3. „Riunione Adriatica" v Trstu 540 gld. 57 kr.; 4 „Assicurazioni Generali" 413 gld. 58 kr.; 5. „Fonciere" 388 gld. 39 Vi kr.; 6 „Dunajska zavarovalna družba" 324 gld. 10 kr.; 7. „Concordia" ^85 gld. 74 kr.; 8. „Avstrnski Feniks" 276 gld. 31 kr.; 9. ,,Azijenda" 239 gld. 42 kr.; 10. „North Britisch und Mercan-tile" 177 gld. 01 kr.; 11. „Ogersko-Francoska zavarovalna družba" 141 gld. 07 kr.; 12. „Dunav" 93 gld. 64 kr.; 13. „Lipska zavarovalnica" 11 gld. 50 kr.; 14. „Družba za zavarovanje rudnikov in tovaren za stroje in kovino 8 gld. 79 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu' ; Praga 19. novembra. TJ rak ve proslu-leho jazykozpytce basnika a nadšeneho pri tele naroda Českeho, Františka Levstika duchem javuč pritoumna truchlf literarnč fečnickj spo-lek „Slavia" v Praze, Praga 2o. novembra. Studenstvo češke trudili nad bolnou ztratou velikeho jazvko-zpvtce basnika a ph'teli čechu. Akademici Ctenarsk? spolek. Sofiia 21. novembra. Pri obedu v palači povodom obletnice bitke pri Slivnici napil princ vojski in na zdravje vrlega prednika Batten-berga. Na brzojavno čestitko princa in vojske odgovoril Battenberg, da je prepričan, da bode bolgarska vojska Ferdinanda pri njegovem prizadevanji za Bolgarske blaginjo podpirala. Pariz 21. novembra. Ko bi se pri sestavi kabineta pokazale nepremagljive ovire, ne bode Grevv razpustil zbornice, ampak z dopisom parlamentu dal svojo ostavko. London 21. novembra, 15.000 radi kalcev, še več pa radovednežev šlo je včeraj v procesiji in z godbami v Hvdepark. Po mnogih govorih in resolucijah je množica zopet odšla. Razne vesti. * (Ćeš ki menihi na A t oš ki gori ) Na AtoŠki gori so štirje pravoslavni menihi češke narodnosti. Njih predstojnik je o. Sava, rojen v Kutni Gori na Češkem, iz dobro znane obitelji. O. Sava jo že 13 let na Atoškej Gori. * (Zblaznel) je znani vodja nemških soci-jalistov Ha8enclevei\ Odpeljali so ga v zbbunico. Hasenclever bil je dalj časa državen poslanec in jako delaven agitator * (Računskega narednika Emila Za-levskega,) brata nedavno na osem let zaradi iz-neverjenja obsojenega pošt. uradnika Fdeinoiia Zalev-skega, obsodilo je pred par dnevi vojno sodišče zaradi soudeležbe pri znanej poštne j defravdaciji na jedno leto teške ječe, in da moča škodo povrniti. * (Angleška ladij a „ VVach Jouug" ) je Kankonski reki v Kitaji zgorela. 400.osob je utonilo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Bodi mi dovoljeno, govoriti tU natančneje o teh različnih stališčih. Kakor znauo, določuje član 49. občnega trgovinskega zakonika : „te je (trgovinske potovaice) osobito zmatrati za pooblaščene, pobirati kupno ceno od prodaj, ki so jih sami sklenili, ali pa za to do voljevati plačilne roke." Jednako vender še dalje sezajoče določilo je tudi v ogerskem trgovinskem zakonu v § 45. Dočim avstrijski trgovinski zakonik, kakor rečeno, daje pravico trgovinskim potnikom, da smejo pobirati denarje samo za prodaje, ki so jih sami sklenili, dovoljuje ogerski trgovinski zakon v praktičnem siueru še mnogo več, ker pooblaščujo trgovinske potovaice, „da sinejo pobirati vse zaostale terjatve svojega principala". Slavna Šopronska trgovinska zbornica teži samo po tem, da se premene* ta zakonita določila, ter navaja za to razloge naznačene v gornjem dopisu. Odsek priznaje, da se tii pa tam dogajajo malverzacije in poueverjenja pri trgovinskih potnikih, ali v daljnjem teku tega izvestja nadeje se dokazati, da sredstvo, predloženo po slavni Šopronski trgovinski zbornici, kako odstraniti to zlo ni pravo, ter da se moramo truditi odstraniti to zl6 na čisto drug način. Vredno je, natanko pretresti vse nagibe, ki jih je navela slavna Šopronska trgovinska^ zbornica, utemeljujoč svoj predlog, da bi se videlo, da ti nagibi nikakor ne govore za to, da bi se trgovskim potnikom vzela pravica prejemati denarje. Najprvo je nejasno, ali bi slavna Šopronska trgovinska zbornica rada z v zinislu njenega predloga učinjeno premembo sedaj veljavnih zakonitih določil ščitila prodajalca ali kupca, ali pa oba ob jednem. Vsekakor smemo trditi, da je zakonita pravica trgovskih potnikov, prejemati denarje, ponajveč sicer v interesu trgovčevem, ali da je tudi v interesu kupčevem. Potnik ni samo prodajalec, ampak tudi posredovalec mej proizvodnikom in trgovcem, ali m^j tem in prodajalcem na drobno; poklican je oživiti obstoječe trgovinske zvuze, nove pridobiti, račune in razlike poravnati, dogovoriti se o kupčijskih stvareh, izimne cene staviti, popuste dovoljevati, s kratka, za vsem težiti, da postane trgovinska zveza v obojem interesu zdrava in uspešua. Vsak trgovec in vsak tovarnar, ki pošilja potnike, moral bi se po takem truditi in na vse preteže delovati, da mu potnik tuili res doseže prej omenjene namene. Toda žal! vsak dan se dogaja ravno narobe. Tovarnarji in trgovci neso navadno glede* na kaka-vost trgovskih potnikov izbirčni. Vsakdo, ki se ponuja, je sprejet, iinajoč najnedostatnejša navodila, takozvan 5 gld. potnik in potem poslan z uaročilom, kar največ „storiti". Zdajci se prične pravi lov na kupce, ki imajo voljo ali je nemajo kaj kupiti, in še celo na zasebne kupce. (Dalje prih.) POZi T7"_ Jeden glavnih namenov patrijotićnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko v mirnem Času je, društvena sredstva posebno z nabiranjem novih društvenih udov povzdigovati, da se potrebne priprave že v mirnem času store in da se v slučaji vojne mnogoterim zahtevam, katere se društvu stavijo, tudi zadostiti more. Z ozirom na bližajoče se novo leto 1888., se torej vse patrijotično misleče in radodarno prebivalstvo Kranjske in posebno prebivalstvo deželnega glavnega mesta Ljubljanskega uljudno pozivlje, pa-trijotićnemu deželnemu pomočnemu društvu za Kranjsko kot podporni ali redni udje pristopiti in na ta način delavnost tega društva dejanski podpirati. Redni udje so po društvenih pravilih one osobe ali korporacije, katere se zavežejo vsaj dva goldinarja na leto plačati ali pa pri društvenem vodstvu glavnico, katere dohodki vsaj toliko znašajo, kolikor najmanjši letni donesek (2 gld.), z odmeno ulože, da se ta glavnica pri društvu trajno in koristno naloži. Podporni udje so one osobe ali korporacije, katere društvu podporo v novcih, vrednostnih papirjih ali v tvarinah vsake vrste za društvene namene dajo, ne prevzemši trajnih dolžnostih rednih udov. Ustna ali pismena naznanila prevzame društveno predsedcištvo, potem gospodje udje društvenega odbora: Albin C. Achtschin, dr. Karol vitez lileiueis- Trsteniški, Fran Doberlet, Henrik GalU, dr. Ludovik vitez Gutmansthal - Bmvenitti, Gustav Habit, Vinko Hiibschmaun, Friderik Križnar, Ferdinand Mahr) Jurij M i h ulic, Gabrijel Piccoli in dr. Josip Stare, kakor tudi društveni tajnik Alojzij Merlak v društveni pisarni (na Bregu št. 6 v I. nadstropji). Društveno predsedniStvo: Knierik IMat/er. Ivan Muvnifc. J)r. Fr JCeesbaeJier..^ „LJUBLJANSKI IW m toj i (192—171) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene r LJubljani dne* 19. novembra t. 1. 1 ?i kr. Špeh povojen, kgr. . Plenica, hktl. » « • 5,69 — 164 Bež, n ... 4J06 1 Surovo maslo, , — i 90 Ječmen, n 3 25 Jajce, jedno .... — i 3 Oves, • • 2; 11 Mleko, liter .... — I 8 Ajda, • • • • 3 90 Goveje meso, kgr. — 56 Proso, ■ ... 3 74 Telečje „ „ mmm 50 Koruza, • • . • 5 3« Svinjsko „ „ - 60 Krompir, ■ . • i 2 41 Koštrunovo „ „ - 36 Leča, ... 12 — — 30 Grab, n . » • 13 — _ 15 Fižol, ■ ... 11 — Seno, 100 kilo . . 2 32 Maslo, kgr. . 1 — Slama, » ■ . . 1 96 HaBt, Speh frišen, n — Drva trda, 4 □ inetr. 6 50 n — 65 n mehka, „ „ 4 15 Meteorologicno poročilo. j Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 19. nov. j 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 729 91 mm. 727 8^ mm. 726*34 mm. OOC 2 O" C 12'G si. svz. si. szh. si. szh. ______ dež. obl. dež. 131 mu. dežja. 20. nov. 7. zjutiaj 2. pop. 9. zvečer 723-72 mm. 719-23 mm. 719 30mm. 1-6' C 3-8° C 2 4« C brezv. si. svz. si. vzh. megla dež. dež. 19'80mm. dežja. Srednja temperatura 1-1° in 2-6°, za 2-2° in 0'5° pod norma lom. ID-u-nLSijsfesi borza dne 21. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 81 io Srebrna renta Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditne akcije..... Srebro ........ London........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4'V,, državne srečke iz 1. 1854 Državne Brečke iz 1. 1864 Ogerska zlatu renta 4% gld. 8230 , 111-70 - ' , Sffi-20 — „ , 886— — ■ 1 125-80 — l , 9 95 - , , 593 - „ , 61-727, - 250 gld. 131 gld. 100 „ 170 , . . . . 98 . Ogerska papirna renta 6'/u ..... 85 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 Zemlj. obČ. avstr. 4'/," ,, zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice; — Prior, oblig. Ferdinandove sev, železnice 100 Kreditne srečko.....100 gld. 179 JLudolfove srečke.....10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . 227 danes 81-20 8235 111-85 9t>-20 *87-— 275-20 125 80 9-96 5-93 61-72«/, 25 kr. 95 ; 60 , R 50 ■ 70 , 25 20 , 40 , 50 Izvoženi vozovi, koleslji, faetoni prodajo se po ceni (851—2 v liiris kili ulicah št. h Izurjen pisar želi svojo službo premcniti in išče takoj drugod takošnje službe. — Naslov naznani upravniStvo ^Slovenskega Na roda". — (850—2) 'CACAO ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT ki sta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjsko umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradni« registrovano varstveno znamko in firmo. (800—14) DOl»iva He pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-' likates, v I.. juhi. juni pr! g. Petru I^asnnlk-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dnnaj, IV., Allegas.se Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora). Hi kak tli /ohiiili bolečin Teč, če se rabi svetovnoslavna in priHtnu o. kr. dvor. zobozdravnika nopp i usina voda Boljša kakor vsaka druga zobna voda kot praeser-vativno sredstvo proti vsom bolečinam zob in ust. Preskufiena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z iiMiiMk vodo in dr. POPP.a zobnim praškom in zobno pasto dobe se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohraneuje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hoče sam zadelavati otle zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsako vrste in jo tudi posebno izvrstno za kopeli. Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju Škodljive primesi, kakor je ana-(342—20) liza pokazala. Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Hirschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper-, v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškim: F. Bomchos, lckar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lekar*, v Kranji:K. šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec* v Škofje} Loki: C. Fabiaui, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Boneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Rizzoll, lekarja; A. (i ust in, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; Trebnjem: J. Ruprecht, lekar; v Cmomlji: J. Bla-Žek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. (S ti D J.Pserhoferieva lekarna na Onnaji, Singerstrasse 15, „zum goldenen Reichsapfel". Kri čistilne krogljice, imenovane, zaslužijo poslednje ime s polno pravico, ker je ni skoro bolezni, da bi te krogljice ne bile že tisočerno in Čudovito pomagale. V najtrdovratnejSih slučajih, ko so se druga zdravila zaman rabila, so te krogljice pomagale neštevilnokrat. Škatljica s 15 pilami velja 21 kr., I zavoj s 6 škat-Ijicami pa I gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi pa I gld. 10 kr. C« se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., r» zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld 20 kr. (Manj, nego 1 zavoj, se ne pošlje.) Došlo je mnogo pisem, v katerih se konsu-menti teh pil zahvaljujejo, ker so je ozdravile raznih težkih boleznij. Kdor jih je le jedenkra) poskusil, priporoča to sredstvo še drugim. iH Ta navedemo nekatera iz mnogih zahvalnih pisem: ■■ beogang, 15 maja 1883. Velečastiti gospod! Vaše krogljico uplivajo zares čudovito, neso kakor druga proslavljana sredstva, ampak pomagajo v resnici in skoro za vse. Krogljice, ki sem jih naročil o Veliki noči, razdal sem skoro vse znancem in prijateljem ter so vsem pomagale. Celo osobam visoke starosti, ki bolehajo za raznimi boleznimi in onemoglostmi, so takoj pomagale, če jih tudi neso popolnem ozdravelo, in jo hočejo še dalje rabiti. Prosim torej, pošljite mi še pet zavojev. Od mene in vseh, ki so ozdraveli z Vašimi krogljicami, naj-iskrenejša naša zahvala. Martin Deutinger. Bega, St. Gy«rgy, 18, februvarja 1882. Častiti gospod! Ne morem izreči dovolj svoje najiskrenejše zahvale za Vaše krogljice, ker ozdravile so poleg božje pomoči mojo Soprogo, ki je že več let bolehala, in če jih tudi sedaj mora še včasih rabiti, vender je že toliko zdrava, da z mladostno svežostjo lahko opravlja svoja opravil... To mojo zahvalnico porabite v blagor trpečim in hkratu prosim, pošljite mi zopet dva zavoja krogljic in 2 kosa kitajskega mila. S posebnim spoštovanjem Alojzij Novak, nadvrtar. Vaše blagorodje I Na-dejaje se, da so vsa Vaša zdravila tako izvrstno dobra, kakor Vaš sloveči ozeblinski balzam, ki je bitro ozdra vil v mojej rodbini več zastaranih ozebljin, odločil sem se poslužiti Vaših kri čistilnih krogljic, da ozdravim že dolgoletno zlato žilo. Nikakor se ne pomišljam, priznati Vam, da je moja bolezen po štiritedenskem rabljenji popolnem bila ozdravljena ' in da torej mej svojimi znanci Vaše k.Ofjijice najmarHivejše priporočam. Tudi nič neti naproti temu, če te vrstice porabite javno — toda Uro/, podpisa. Z velespoštovanjem 0. pl. T. Dnnaj, 20. febr.1887. Ozebljinski balzam ■%iwmiw — b*"* t M '--------- o------- — ,,,, Ax: Romerahaiisen a. 1 steklenica u< ii za ou 2 K,d_ 50 kr