124 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 PREBIVALSTVO LJUBLJANE V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG MARKO ŠTUHEC S pričujočim sestavkom sem hotel doseči dvoje. Kot prvo sem želel ovrednotiti podat- ke, ki jih nudijo matične knjige ljubljanskih župnij, kot drugi cilj pa sem si zastavil na podlagi teh podatkov ugotoviti določene zna- čilnosti prebivalstva, na katerega se te ma- tične knjige nanašajo. Ljubljana tistega časa je bila razdeljena med dve župniji. Stolna župnija sv. Nikolaja je obsegala mesto znotraj obzidja ter Krako- vo, Trnovo, Gradišče, hiše pred Nemškimi vrati in del karlovškega predmestja. Kapu- cinsko, šempetrsko, poljansko in ostali del karlovškega predmestja pa je spadalo v teri- torij župnije sv. Petra.' Iz stolne župnije sem uporabljal naslednje matične knjige: Krstne knjige za leta 1650 do 1700 ter poročne in mrliške knjige za isto obdobje.2 Iz župnije sv. Petra pa sem rabil krstno in mrliško knjigo za leta 1691—1700.^ Vzrok, da sem izbral za analizo matrik pri sv. Petru krajše časovno obdobje, je v zna- čilnostih razpoložljivega gradiva. Umrle ose- be iz stolne župnije niso vpisane samo v mrli- ške knjige pri sv. Nikolaju, temveč večinoma v mrliške knjige pri sv. Petru. Te pa so ohra- njene samo za čas od druge polovice leta 1690. Sele od tu naprej moremo natančno določiti število umrlih župljanov stolne žup- nije, upoštevaje umrle iz predmestij, ki spa- dajo v šempetrsko župnijo, pa tudi število umrlih na področju cele Ljubljane. Ko smo dobili to številko, pa je bilo smiselno ugoto- viti še število rojenih v istem času in na istem področju. V ta namen je bilo potrebno pregledati še krstne knjige župnije sv. Petra za leta 1691—1700. O podatkih, ki jih nudijo, pa naj sprego- vorijo matične knjige kar same. Krstne knji- ge stolne župnije imajo naslednje podatke: »Die 1 Octobris baptisata est Ursula filia legitima Martini Sherovniz ex coniunge Ma- ria. Levantibus Patrinis Joanne Casteliz et Magdalena Staretova per me Sebastianum Skaller.« Poleg teh osnovnih podatkov je označen tudi stan ali poklic staršev: »... baptisatus est Franciscus Christophorus legitimus filius Domini Francisci Jacobi Erbser I. V. D____« V krstni knjigi pri sv. Petru je poklic očeta izjemno redko označen, označeno pa je bivališče krščencev: »... bap- tisatus est Georgius leg. filius Stephani Saggar et Magdalenae gig' ex Shishka ...« Med mrhškimi knjigami ene in druge župnije je glede podatkov velika razlika. Mrliška knjiga pri sv. Nikolaju: »•... obyit D. Mathias Babsh I. V. D. an: 48 sep. ad PP Francis ...« ali »... obiit Maria filia Sebastiani Kniffez sartoris an: 4. sep. ad S. Petrum«, ali s po- datki izjemno bogat vpis: »...obiit Maria Themarin mercatoris uxor ad portam Ca- rolst. anorum 20 in puerperio mortua salva prole sep. ad S Petrum«. V mrliških knjigah pri sv. Petru nista označena poklic in starost umrlega, vpisano pa je njegovo prebivališče. V začetku januarja 1691 beremo: »1. Jacobi Shellani infans ex Krakovo. 2. Unus peregri- nus ex Civitate. Item Gaspari Senzar infans ex suburbio. 4. Lucia Japlin ante portam Theutonicam ...« Podatki v poročni knjigi stolnice pa so sledeči: »3 a huius copulati sunt Andreas Mishitsh et Ursula Urbanziz, adstantibus Joe Turkovitz et Gregorius Ko- llar.« Med podatki najdemo tudi pokHc, druž- beni položaj (dominus, perillustrimus domi- nus) poročencev, včasih pa je tudi označeno, ali gre za vdovca ali vdovo. Iz navedenih citatov vidimo, da so podatki zelo raznovrstni, in da celo v matrikah iste župnije marsikdaj niso dosledno vodeni. Z njihovo uporabnostjo pa se bomo ukvarjali na naslednjih straneh. Analizo prebivalstva bom začel s številom rojstev v stolni župniji. V letih 1650—1700 je v krstno knjigo pri sv. Nikolaju vpisanih 10.941 otrok iz te župnije. Celotno število vpi- sov je sicer nekaj večje, ker so vpisani tudi otroci iz drugih župnij, zlasti otroci iz žup- nije sv. Petra.'' Povprečno je bilo torej v enem letu v stolni župniji 214,5 rojstev. V krstni knjigi so sicer vpisani krsti in ne roj- stva, toda praktično vsi novorojenci so bili krščeni, zato lahko število krstov mirne duše vzamemo za število rojstev.^ Kako so bila rojstva razporejena v posameznih desetletjih in letna povprečja le-teh, nam pove nasled- nja tabela: Desetletje 1651—60 1661—70 1671—80 1681—90 1691—1700 Število rojstev 2022 2113 2226 2256 2189 Letno povprečje 202,2 211,3 222,6 225,6 218,9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 125 ! Diagram 1. Gibanje rojstev in smrti na področju stolne župnije 1650—1700 Gibanje rojstev v posameznih letih pa vi- dimo iz diagrama št. 1. Vendar pa nam absolutne številke, tako tiste, ki se nanašajo na posamezna leta, kot one, nanašajoče se na desetletja, pravzaprav malo povedo o demografskih značilnostih in njih spreminjanju tiste populacije, ki jo ob- ravnavamo, saj so med seboj težko primer- ljive. Povsem jasno je seveda, da se je ce- lotno prebivalstvo v obravnavanih petdesetih letih spreminjalo in da je zato treba najti tak skupni imenovalec, ki bo dobljene številke osmislil in omogočil medsebojno primerjavo. Tak skupni imenovalec dobimo, če izračuna- mo stopnjo rodnosti. Izračunali jo bomo za celotno obravnavano obdobje in njene vred- nosti v posameznih desetletjih. Ce pa hočemo vse to izračunati, moramo poznati število prebivalcev stolne župnije. V ta tiamen bomo uporabili rezultate raz- iskav, ki jih je na podlagi seznama družin- skih poglavarjev iz leta 1660 in na podlagi seznama oseb, ki so bile dolžne plačevati mesni krajcar za leto 1706, opravil dr. Va- lenčič.6 Iz števila prebivalstva za ti dve leti bom izračunal vrednosti za leti 1650 in 1700 ter izračunal povprečno število prebivalstva stolne župnije v drugi polovici 17. stoletja kot njuno aritmetično sredino. Ker je znano tudi povprečno letno število rojstev v tem času, lahko izračunamo tudi povprečno stopnjo rodnosti. Enako bomo dobili tudi ostale želje- ne podatke. Ta način iskanja natalitete ima dve pomanjkljivosti. Prva je v tem, da izra- čuna za leto 1660 in 1706 ne dajeta povsem natančnega števila prebivalstva, ampak sta približka, druga napaka pa izhaja iz samega interpoliranja, ki v tem primeru predpostav- lja enakomerno spreminjanje prebivalstva. Po izračunih dr. Valenčiča je stolna župnija leta 1660 štela okoU 5000, leta 1706 pa okoli 6100 prebivalcev.'' Njeno prebivalstvo je po- temtakem v 46 letih naraslo za približno 1100 ljudi, ali za 24 ljudi vsako leto. Na podlagi zgornjih številk sta interpolirani vrednosti za leto 1050 in 1700 4760 oziroma 5956 prebival- cev in njihovo povprečno število v drugi po- lovici 17. stoletja 5358. Stopnja rodnosti pa znaša 40,05 %o, kar pomeni enega novorojen- ca na skoraj točno 25 prebivalcev. V posa- meznih desetletjih pa se je rodnost gibala: Desetletje 1651—60 1661—70 1671—80 1681—90 1691—1700 Povprečno število prebivalcev 4892 5132 5372 5612 5852 Stopnja rodnosti 41,33 %o 41,17 %o 41,43 %o 40,20 %o 37,41 %o Vidimo, da je stopnja natalitete v štirih desetletjih 1651—1690 približno enaka, v na- slednjem desetletju pa pade. Kljub temu pa ostaja še vedno zelo visoka in z gotovostjo lahko trdimo, da njen padec v tem deset- letju ni pogojen z bistvenimi strukturnimi spremembami tedanje globalne družbe, saj so take spremembe celo v najrazvitejših pod- ročjih vplivale na padec natalitete šele v 19. stoletju.^ Morda utegne biti vzrok za ugotov- ljeno relativno zmanjšanje rojstev padec živ- ljenjskega standarda, ki je bil posledica leta 1692 izpeljanega razvrednotenja denarja in s tem v zvezi močnega zvišanja cen vseh žit,^ zaradi česar je možno da se je zmanjšala želja po otrocih. Takšno sklepanje predpo- 126, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 stavlja poznavanje določenih kontraceptivnih načinov. Verjetno ni razloga, da bi bili Ljub- ljančani pod ravnijo svojih sodobnikov in ne bi poznali takrat običajnih metod.''' Prehajamo na probleme povezane z umrlji- vostjo. Število umrlih oseb ugotovimo na podlagi vpisov v mrliško knjigo. Tudi tukaj lahko rečemo enako, kot smo rekli za vpise v krstno knjigo: čeprav so v mrliško knjigo vpisani pokopi, lahko število pokopov jem- ljemo kot število smrti. Umrle osebe iz stolne župnije so, kakor smo že rekli, vpisovali v dve mrliški knjigi: tisti umrli, ki so jih pokopali župniki stolne župni- je, so bili vpisani v mrliško knjigo stolnice, ostali pa so bili vpisani v mrliško knjigo žup- nije sv. Petra. Problem pa tiči v tem, da sta obe knjigi hkrati ohranjeni le za obdobje od druge polovice leta 1690 naprej. Zato nam je točno število umrlih znano šele za desetletje 1691—1700. V tem času je v mrliško knjigo stolne župnije vpisanih 480, v mrliško knjigo pri sv. Petru pa 2050 umrlih oseb iz stolne župnije, kar znese skupaj 2530 mrtvih, ali 253 na leto. Stopnja umrljivosti za to deset- letje je 43,23 %o. Zdi se, da je možno na pod- lagi teh rezultatov brez problemov določiti tudi število umrlih v ostalih desetletjih. Ven- dar ni povsem tako. Najenostavnejši način, namreč ta, da vzamemo povprečno letno šte- vilo vpisov mrličev iz stolne župnije v mrliški knjigi pri sv. Petru za osnovo, ki ji prišteje- mo vsakoletne vpise v mrliško knjigo stolnice v letih 1650—1690, se izkaže kot nepravilen, brž ko pogledamo število vpisanih mrličev pri sv. Nikolaju za posamezna desetletja:^* Desetletje 1651—60 1661—70 1671—80 1681—90 1691—1700 Število vpisov 876 808 785 310 480 Padanje števila vpisov od 1651—1680 in pravi prelom v naslednjem desetletju kaže na to, da so po letu 1680 župniki iz stolne župnije bistveno manj pokopavali svoje umrle župljane kot prej. Zato je osnova 205 mrličev za leta 1650—180 mnogo previsoka. Drugo možnost pa nudi izračunana stopnja umrljivosti za zadnje desetletje 17. stoletja. Problem pri tem načinu pa je, da spričo dolo- čene možnosti, da je bila umrljivost v deset- letju 1691—1700 vsled dviga življenjskih stroškov, povzročenega z razvrednotenjem denarja, večja. V pomanjkanju drugih po- datkov pa je to edina pot za to, da vsaj pri- bližno ugotovimo razmerje vpisov v obe knjigi. O splošnoveljavnosti stopnje umrlji- vosti desetletja 1691—1700 za celo obravna- vano dobo pa bomo govorili kasneje, za en- krat pri vzemimo, da je kolikor toliko sploš- na. Postopali bomo tako, da bomo na podlagi povprečnega števila prebivalcev v vsakem desetletju in stopnje umrljivosti izračunali povprečno število umrlih v enem letu ustreznega desetletja in od tega odšteli po- vprečni enoletni vpis v mrliško knjigo stolne župnije v istem desetletju. Dobimo naslednje: Desetletje 1651—60 1661—70 1671—80 1681—90 1691—1700 Vsi umrli iz stolne župnije 212 222 233 243 253 Vpisi pri sv. Nikolaju 88 81 79 31 48 Izračunani vpisi pri sv. Petru 124 141 154 212 205 Na podlagi dobljenih rezultatov lahko do- ločimo število umrlih v stolni župniji v po- sameznih letih (diagram 1). Diagram nam pokaže gibanje rojstev in smrti v stolni župniji v drugi polovici 17. sto- letja. Njuno nihanje je odvisno od medseboj- nega učinkovanja posebnih okoliščin in sploš- nega stanja prebivalstva in gospodarstva. Število rojstev in smrti je v osnovi določeno z velikostjo in nihanjem tistih skupin, od katerih te dogodke pričakujemo — s starostno strukturo prebivalstva. Mnogokrat pa bistve- no močneje vplivajo razni nepričakovani do- godki: vojne, epidemije, lakote, naravne ne- sreče, ki povzročijo, če delujejo posamič, i večje ali manjše demografske krize, izražene v precejšnjem povečanju mrtvih in padcu rojstev, ali pa povzročijo, če nastopijo skupaj, demografsko katastrofo, katere značilnost je izredno povečanje smrtnih primerov.Ze iz diagrama je razvidno, da v obravnavanem obdobju ni bilo nobene demografske kata- strofe, niti večje krize, saj poglavitna povzro- čitelja le-teh vojna in kuga'^ nista bila pri- sotna. Prisotne pa so bile slabe letine, ki jih lahko ugotovimo iz gibanja cen na ljubljan- skem živilskem trgu.'^ Zaradi že omenjenega padca vrednosti de- narja bomo opazovali gibanje žitnih cen in njihov vpliv na smrtnost ločeno za obdobje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 127 1650—90 in 1691—1700. V prvem obdobju je nekaj let, ko je cena visoka (1651—52, 1664, 1674—75, 1685—86), vendar pa to na gibanje smrtnosti nima nobenega vpliva. Poglavitni oblikovalec rojstev in smrti v obdobju 1650 do 1690 je torej starostna struktura stolne župnije. V obdobju 1691—1700 se cene zelo dvigne- jo leta 1692, nekoliko padajo v naslednjih dveh letih, dosežejo vrh leta 1695 in 1696 ter postopoma padajo do leta 1700, čeprav so še vedno zelo visoke.''' Skok cen je nedvomno zaostril življenjske razmere revnejših slojev ter povzročil določeno podhranjenost in osla- belost, saj se krivulja smrtnosti v letih 1693— 1694 dvigne. Smrti so številne zlasti v zim- skih mesecih teh dveh let, pogostejše kot si- cer v istem letnem obdobju, kar kaže na ne- odpornost in dovzetnost za bolezen. Ker pa v naslednjih letih število umrlih strmo pada, se zdi, da je smrt med tistimi sloji, ki jih je draginja prizadela, v obeh omenjenih letih i pobrala slabotne in bolehne, ki bi sicer umrli i leto ali dve kasneje. Ostali so bili po naravi i odpornejši, zato jih nove podražitve in po- manjkanje ni več prizadelo. Krivulja smrtno- i sti otrok pa kaže, da padec standarda na otroke bolj neposredno učinkuje. Število umr- lih otrok je veliko 1693, narašča pa tudi 1695-96 (diagram št. 2). To lahko razlagamo z večjo občutljivostjo otrok in s prilivom no- vorojencev, ki so še posebno v težkem polo- žaju. Potrebno pa bi bilo tudi raziskati vzro- ke za veliko število umrlih otrok leta 1691, ko je veliko smrti med otroci v Gradišču (diagram št. 3). Vendar pa dvigu cen ne smemo pripisovati prevelikega vpliva na smrtnost. Ce pogleda- mo stopnjo umrljivosti v stolni župniji za teh deset let, vidimo, da nikoli ni ekstremno vi- soka: Leto 1691 1692 1693 1694 1695 1696 1697 1693 1699 1700 Umrljivost v %o 47,84 45,91 51,44 53,09 40,38 38,34 35,13 32,79 47,13 40,41 Tudi najvišja je še vedno relativno zmerna in daleč od tistih, ki so značilne za akutne krize.Ker pa je v nekaterih letih precej nižja, se zdi, da povprečna stopnja smrtnosti za to desetletje ni bistveno drugačna" kot v ostalih desetletjih in da so računi na njeni podlagi precej točni. Vpliv povečanih cen je : torej v tem, da je smrtne primere bolj skon- centriral. Ohranjeni podatki nam omogočajo, da opa- zujemo umrljivost tudi v predmestjih izven stolne župnije. Tako lahko določimo število umrlih posebej za mesto znotraj obzidja in j posebej za vsa predmestja skupaj (diagram ; št. 4). Naslednji diagrami (št. 5, 6, 7) pa dife- ; rencirajo umrle po starosti. Iz razmerja med j umrlimi odraslimi in otroci je možno približ- no sklepati na delež otrok v celotnem pre- bivalstvu. Izračunati pa se ta delež iz zgor- j njega razmerja ne da, ker je bila umrljivost otrok višja kot umrljivost odraslih. Iz diagra- ma pa moremo sklepati, da je bil delež otrok v predmestjih večji kot v mestu. To potrjuje tudi seznam družinskih poglavarjev iz leta i 1660, kjer je vseh otrok 21,5 »/o, od tega v i mestu 20°/o, v predmestjih pa 24°/».'^ Ker se ¦ Diagram 2. Gibanje smrti otrok v stolni župniji 1691 f do 1700 Diagram 3. Gibanje smrti otrok v Gradlšou 1691—1700 128 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Diagram 4. Gibanje smrti na področju celotne Ljubljane 1691—1700: M — mesto, P — vsa predmestja odstotek starostne skupine do 14. leta^^ prak- ; tično ni spremenil do popisa 1754,2" lahko i privzamemo, da je bil tak tudi zadnje deset- j letje 17. stoletja. Za ta čas pa lahko spet na podlagi podatkov in rezultatov Valenčičevih raziskav izračunamo povprečno število prebi- valcev v posameznih delih stolne župnije in določimo različne stopnje umrljivosti: ' Mesto Predmestja v stolni župniji Otroci v %o 70,9 93,5 Odrasli v %o 33,4 35,8 Vsi v %o 40.7 49,7 Diagram 5. Umrli v mestu glede na starost 1691—1700 Diagram 6. Umrli v Ij. predmestjih glede na starost: OD — odrasli, OT — otroci KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 129! Diagram 7. Umrli v celotni Ljubljani glede na starost 1691—1700: OD — odrasli, OT — otroci Ker je bilo materialno stanje in socialni po- ložaj, pa tudi življenjski način v vseh ljub- ljanskih predmestjih v bistvu precej podo- ben, lahko vzamemo stopnjo mortalitete, ki smo jo izračunali za predmestja stolne žup- nije tudi za tista predmestja, ko so spadala v župnijo sv. Petra in na tej podlagi izraču- namo še njihovo število prebivalcev. Povpreč- no je tam v desetletju 1691—1700 umrlo 99,9 ljudi letno. Pri zgoraj izračunani stopnji umrljivosti (49,7 °/o) je znašalo število prebi- Diagrara 8. Gibanje rojstev v Ij. predmestjih iz šem- petrslce župnije 1691—1700 valstva karlovškega poljanskega, šempetr- skega in kapucinskega predmestja v tem ča- su približno 2000, celotna Ljubljana pa okoli 7850 ljudi. Za čas med leti 1691—1700 bomo gledali še krstne knjige župnije sv. Petra in število rojenih v tistih ljubljanskih predmestjih, ki so spadala v to župnijo. Tako bomo dobili število rojenih za celotno Ljubljano, ga pri- merjali s številom umrlih in ugotovili narav- ni prirastek prebivalstva. Gibanje rojstev je prikazano na diagramu št. 8. Vsako leto jih je bilo povprečno 101,2, kar pomeni, da je bila rodnost v Šempetru, Poljanah in Karlovškem predmestju 50,6"/« mnogo višja kot v stolni župniji, v kateri pa rojstev po posameznih mestnih delih ne moremo diferencirati, ker v krstnih knjigah stolnice bivališča krščencev, razen če niso iz druge župnije, niso označena. Rodnost je bila v obravnavanih predmestjih tudi za spozna- nje višja od umrljivosti. Morda lahko pove- zujemo to in pa visoke vrednosti obeh kom- ponent naravnega gibanja prebivalstva s po- deželskimi značilnostmi teh predmestij. Vi- soko stopnjo smrtnosti mora kompenzirati ustrezno število rojstev. Iz gibanja rojstev in smrti na področju cele Ljubljane (diagram št. 9), kakor tudi iz iz- računane stopnje rodnosti (40,78 "/o) in umr- ljivosti (44,9 °/o) pa je jasno, da je bil naravni prirastek prebivalstva negativen, kar je sploš- 130 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 Diagram 9. Gibanje števila rojenih (R) in umrlih (U) na področju cele Ljubljane 1691—1700 na značilnost mest tistega časa^* in velja v Ljubljani tudi še konec 18. stoletja.22 V obrav- navanem desetletju je bilo v Ljubljani roje- nih 328 ljudi manj kot jih je umrlo.-'' Narav- ni padec prebivalstva pa gre, kot smo videli, na račun stolne župnije, kjer je bilo 341 roj- stev manj kot smrti.^'* Ker pa je prebivalstvo župnije v tem času naraslo za približno 216,^5 se je na njen teritorij priselilo v istem času okoli 550 ljudi več, kot se jih je odselilo. Rojevanje in umiranje pa ne poznata samo dolgoročnih, nekajletnih, ali celo nekaj deset- letnih gibanj. Poznata tudi sezonsko nihanje. V nekaterih obdobjih leta se več ljudi rodi in jih več umre. Letna nihanja rojstev in smrti v Ljubljani in njenih predmestjih ka- žejo diagrami št. 10—13. Smrti so najpogostejše v februarju, marcu in aprilu ter v avgustu in septembru. Raz- mik ekstremnih vrednosti je različen. V me- stu je sorazmerno majhen, v predmestjih več- ji. Nihanja so nekaj manjša pri odraslih kot pri otrocih (glej diagrama št. 10, 11). Na umr- ljivost žensk v fertilni dobi imajo precejšen vpliv porodi (diagram št. 12), kritični meseci za dojenčke pa so poletni. Namesto krivulje rojstev si bomo ogledali raje krivuljo spočetij, saj so rojstva le po- sledica neke dejavnosti, za katero so ljudje v različnih letnih časih različno razpoloženi. Krivuljo spočetij dobimo neposredno iz kri- vulje rojstev, le da je treba upoštevati, da so tisti, ki so rojeni prve dni marca, spočeti v istem mesecu kot tisti, ki so rojeni v febru- arju, to je v maju. Spočetja imajo samo en vrh v letu, in sicer v aprilu in v maju, naj- manj pa jih je pozno poleti in jeseni, padejo pa tudi v času velikonočnega posta (dia- gram 13). Prehajamo na vprašanje porok in analizo poročnih knjig. Skupno je med leti 1650— 1700 v poročne knjige stolne župnije vpisa- nih 3585 porok. Njihovo gibanje po posamez- nih letih in njihov letni ritem kažeta diagra- ma št. 13, 14, razporejenost po posameznih desetletjih in število porok na 1000 prebival- cev pa so naslednje: Desetletje 1651—1660 1661—1670 1671—1680 1681—1690 1691—1700 Število porok 640 718 738 737 752 Število porok na 1000 prebivalcev v %o 13,08 13,99 13,73 13,13 12,85 Pri analizi poročnih knjig moramo upošte- vati, da so poroke vpisane v poročno knjigo tiste župnije, ki ji pripada nevesta. To pa pomeni, da ni nujno, da so v zgornjih števil- kah zajete vse poroke stolnih župljanov, saj so poroke tistih ženinov, ki so si pripeljali neveste od drugod, načeloma vpisane v do- mače župnije le-teh. Toda glede na precej KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 131 Diagram 10. Sezonski ritem umiranja v Ljubljani 1691—1700 (odrasli) : M — mesto, G — Gradišče, T — Trnovo, K — Krakovo, P — Poljane Diagram 11. Sezonski ritem umiranja v Ljubljani 1691—noo (otroci) : M — mesto, G — Gradišče, T — Trnovo, K — Krakovo, p — Poljane visoke stopnje nupcialitete je možno skle- pati, da je vendar relativno velik del mlado- poročencev iz stolne župnije vpisan tu. Kaj nam povedo o njihovem krajevnem poreklu podatki iz poročnih knjig? Med 3585 nevestami in prav toliko ženini je prav malo takih, katerih domači kraj je označen. Tako je izrecnih neljubljančank 7. Dve od teh pri- hajata od daleč: ena iz Štajerske, druga je vdova iz Trsta. Ostale pa so od bliže: iz moravške župnije, iz župnije sv. Martina ter iz župnije sv. Petra. Zaradi zgornjega načela moremo trditi, da so ostale neveste v glavnem j iz stolne župnije. Med ženini je za 18 od njih označen kraj: po eden prihaja z Bavarske, Koroške, Dalmacije, Avstrije (»natione Aus- triacus«). Ogrske (»ex Hungaria«), pa iz žup- nije sv. Janeza, Novega mesta, Logatca, Sent- ruperta. Kamne Gorice, Vrhnike in iz župni- je sv. Martina. Po dva pa sta iz iške župnije, Cerknice in Šentvida. K naštetim pa mora- mo dodati še kak ducat vojakov iz različnih kompanij in regimentov, ki so bili za krajši ali daljši čas nastanjeni v Ljubljani. Pri tem pa seveda ne gre za vojake iz ljubljanskega gradu {»ex arce«). Te moremo imeti za doma- čine. 132 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Diagram 12. Sezonski ritem žensk v fertilni dobi (Z) in dojenčkov (D) ter ritem rojstev (R) v Ljubljani 165C do 1675 Majhno število ženinov-nedomačinov nava- ja na misel, da so bili ženini, ki so bili smatrani za nedomačine (tujce), redki. Na tej podlagi bi lahko sklepali, da so se župlja- ni stolne župnije skoraj v celoti poročali med seboj in da je bilo področje stolne župnije kar samo sebi populacijsko zaledje. Vendar pa to ni nujno. Za tiste, za katere je iz označ- be vidno, da niso domačini, je možno, da so se šele pred kratkim priselili in so v doje- manju domačinov še vedno tujci, ali pa je možno, da so se ljubljanske neveste (iz stolne župnije) preselile k njim. Za ostale ženine, za katere pa domači kraj ni naveden, pa je najbolj verjetno, da so dojeti kot domačini, čeprav nikakor ni nujno, da so vsi to tudi po poreklu. Za mnoge lahko predpostavljamo, da so priseljenci. Preden so si kolikor toliko uredili eksistenco, osnovni pogoj za poroko, je bilo gotovo potrebno nekaj časa, očitno toliko, da je njihovo krajevno poreklo do ne- ke mere izgubilo pomen označevalca. Gornji premislek o možnih priselitvah ute- meljimo z analizo porok. S pomočjo tabele slučajnih števil sem izbral 93 porok med leti 1650—1681. Poleg porekla mladoporočencev me je zanimala še starost partnerjev, število rojenih otrok v zakonu, medpprodni intervali in časovni razmak med poroko in prvim po- rodom. Vse navedene podatke sem iskal v repertoriju krstne knjige stolne župnije.^^ Poglejmo, kaj nam ta seznam pove o poreklu mladoporočencev in s tem o migracijah. Ce sta partnerja po poreklu domačina iz stolne župnije, sta morala biti krščena in vpisana v krstno knjigo in ju torej najdemo v reper- toriju, hkrati pa ugotovimo še njuno starost, podatek, ki v poročnih knjigah tudi ni zabe- ležen. Ce pa ju tam ni, sta priseljenca, za katera pa seveda ne vemo od kod. Med 91 ženini (dva iz vzorca sta se poročila dvakrat) jih najdemo 17, med 93 nevestami pa 20. To pomeni, da je le 18,6 */o ženinov in 21,5'/» nevest domačinov iz stolne župnije. Dobljeni rezultat upravičuje domnevo o močnem pri- seljevanju, zlasti, ker moramo upoštevati, da je v zgornji analizi zajet le del priseljen- cev, tisti, ki so se v obravnavanem obdobju poročili. Med priseljenci pa so bili že poro- čeni in taki, ki tega niso nikoli storili. Ven- dar pa ni bil velik samo priliv prebivalstva. Velik je bil tudi njegov odliv. To sklepam na podlagi naslednjega dejstva: ko sem analizi- rajoč gornji vzorec iskal povprečno število v zakonu rojenih otrok, nisem v 50 primerih našel nobenega otroka, v 17 primerih pa sa- mo enega. Za pojasnitev tega moramo upo- števati tri vzroke. Prvi možni vzrok je steril- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 133 Diagram 13. Sezonski ritem spočetij v Ljubljani 1691 do noo: S — stolna župnija. S — Ij. iz šempetrske žup- nije. Sezonski ritem porok vpisanih v por. knjigo stol- nice (P) nost V zakonu, drugi kratkotrajnost zakona zaradi hitre smrti enega ali celo obeh part- nerjev, tretji možni vzrok pa je izselitev še pred rojstvom prvega potomca. Nobeden iz- med navedenih vzrokov pa ne deluje sam. Nesmiselno bi bilo predpostavljati, da je bila več kot polovica zakonov sterilnih, ali, da se jih je več kot polovica zaradi smrti končala tako hitro, da ni bilo mogoče imeti otrok. Vsi trije vzroki delujejo hkrati, a v različni meri. Ce bi hoteli vedeti, v kakšnem razmerju učinkujejo, bi morali napraviti posebno raz- iskavo, nedvoumno pa lahko največjo težo med njimi pripišemo odselitvam. Vendar pa je treba upoštevati še nekaj. Stolna župnija sv. Nikolaja je bila gotovo privlačen kraj za poroke tudi za tiste mlade ljudi, ki ji niso pripadali. Zato je verjetno, da so se mnogi v Diagram 14. Vpisi v poročno knjigo stolnice 1650—nOO 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 poročno knjigo vpisani pari prišli v stolnico poročit, čeprav so bili sicer iz kake druge župnije. Zato mislim, da bi podatke za mar- sikateri par našli v matičnih knjigah sosed- njih župnij, zlasti v matičnih knjigah šem- petrske župnije. Poglejmo rezultate v zvezi s starostjo mla- doporočencev. Pri tem pa moramo opozoriti na omejenost dobljenih rezultatov, kar izhaja iz istih dejstev, na podlagi katerih smo ugo- tovili velik pretok prebivalcev. Ce lahko samo za 20 ženinov in 21 nevest^' iz vzorca ugoto- vimo rojstno letnico, dobljenega rezultata se- veda ne moremo posploševati brez velike re- I zerve. Začnimo z nevestami. Njihova povprečna starost je bila 21 let, modalna pa 19. Naj- mlajša je bila stara slabih 16, najstarejša pa \ 29 let. Podrobnejša razdelitev pa je: Leta Pod 20 20—24 Nad 25 Število 11 6 4 Za ženine iz vzorca so rezultati naslednji: povprečna starost je bila 29 in modalna 22 let. In še razdehtev po starostnih kohortah: Leta 25—24 25—29 30—34 35—39 40—45 Nad 45 Število 10 4 1 3 1 1 Pred komentiranjem dobljenih rezultatov moram opozoriti še na nekaj. Ni namreč jasno, ali gre pri osebah, katerih starost nam je znana, za prvo poroko ali ne. V poročnih knjigah pri njih sicer ni oznake »viduus« ali »vidua«, vendar sodim, da ta podatek ni dosledno beležen. To sklepam na podlagi te- ga, ker pri nekaterih ženinih iz vzorca, za katere je iz repertorija krstne knjige razvid- no, da ne gre za njihovo prvo poroko, oziro- ma da so se poročali še kasneje, iz poročne knjige tega ne razberemo. O nedoslednosti vpisovanja tega podatka sklepam tudi zaradi neenakomerne razpršenosti označenih vdov- cev in vdov med ostalimi (tako jih je v de- setletju 1681—1690 vpisanih 96, v desetletju 1661—1670 pa 3) in spričo dejstva, da jih je med vsemi mladoporočenci le 169, kar je pre- malo glede na kratko življenjsko dobo in iz te izhajajočo relativno kratkotrajnost zako- na. Kljub pravkar povedanemu pa gre pri nevestah, katerih starost sem uspel ugotoviti v glavnem za prvo poroko. Polovica jih je mlajših od 20, štiri petine pa od 25 let. V mrliški knjigi stolne župnije so sicer tudi vpisane vdove te starosti, a so redke in je torej tako starih kandidatk za drugo poroko zelo malo, čeprav je seveda treba dopuščati, da so in da obstaja majhna možnost, da je tudi katera od zgornjih nevest že vdova. Ker pa ocenjujem takšno možnost kot zelo majhno, je izračunana povprečna starost 21 let precej točna. Temu v prid govori tudi majhna raz- lika med povprečno in modalno starostjo in sorazmerno majhna razpršenost vrednosti. Povprečna starost ljubljanske neveste iz stol- ne župnije je bila potemtakem v drugi polo- vici 17. stoletja okoli 20 let. Za ženina pa tega iz zbranih podatkov ne moremo določiti. Izračunana povprečna sta- rost je previsoka. Med zgornjimi 20 ženini je namreč verjetnost, da so med njimi vdovci, dosti večja, kot je bila ta možnost pri neve- stah. Četrtina jih je starejših kot 35 let in so bili ob poroki v letih, ki so v takratnem pojmovanju gotovo veljala kot zrela aH celo starejša. Prva poroka v taki starosti pa tudi takrat ni mogla biti običajna. Ker je modal- na starost ženinov našega vzorca precej nižja od povprečne, je bila zato običajna starost Ljubljančanov iz stolne župnije ob poroki vsaj nekaj let nižja od izračunane povprečne sta- rosti. Od vprašanja starosti mladoporočencev se obračamo k vprašanju števila v prvem za- konu rojenih otrok. Za naših 93 parov jih iz že navedenih vzrokov ugotovimo le 119. To pa pomeni, da v primeru Ljubljane z analizo slučajno izbranih porok, vpisanih v poročno knjigo stolnice, neposredno ne moremo dobiti tega podatka. O otrocih v zakonu nam nekaj povejo med- porodni intervali. Cim manjši so, tem več je rojenih otrok. Povprečni razmak med dvema porodoma je po naših podatkih znašal 35,2 meseca ali 2 leti in 11 mesecev. Najmanjši je bil med 3. in 4. otrokom, največji pa med 6. in 7. otrokom: Interval Med 1. in 2. otrokom 2. in 3. 3. in 4. 4. in 5. 5. in 6. 6. in 7. 7. in 8. 30,4 mes. 38,4 mes. 27,4 mes. 37,5 mes. 36,2 mes. 41,2 mes. 41 mes. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 135 Oglejmo si še interval med poroko in pr- j vim porodom. Ce ga izračunamo kot aritme- j tično sredino, je presenetljivo visok — 32,5 meseca. V prvi vrsti pa je to rezultat treh \ zelo velikih intervalov (130, 137, 141 mese- cev) in ne daje prave slike. Mnogo realnejšo dobimo, če določimo modalni razred: Modalni razred je 9—18 mesecev, kar kaže na to, da so stolni župljani svoje zakonske dolžnosti vzeli zares. Podatek, da sta bila samo dva otroka iz vzorca (4,65 "/o) predza- konsko spočeta, navaja na sklep, da je šele zakon legitimiral spolno življenje. O tem pri- ča tudi za mesto z velikim pretokom ljudi majhno število nezakonskih otrok (6,78 "/o). Očitno je prišlo v primerjavi s tolerantnim 16. stoletjem-^ do spremembe v gledanju lju- di na to življenjsko plat. Odnos do spolnosti je postal strožji, kar je gotovo v veliki meri posledica okrepljene pozicije iz protirefor- macijskega boja zmagovito izšle katoliške cerkve in od tod izvirajoče možnosti večjega vpliva na oblikovanje vedenjskih in vred- nostnih norm. Malo število otrok, katerih predzakonsko spočetje je šele naknadno do- bilo legitimacijo s poroko, pa je zanimivo še z enega vidika. Zdi se namreč, da je obstajala jasna razmejitev med tistimi, ki so spočenjali otroke v zakonu in onimi, ki so to počeli zunaj. Izvenzakonska spolnost je bila v veliki meri omejena na tiste sloje, ki so producirali nezakonske otroke. Kolikor je iz podatkov o nezakonskih otrocih moč razbrati v krstnih knjigah, gre pri njihovih starših večinoma za dva tipa: gospodar (v glavnem plemič, ni pa nujno) — dekla ali hlapec — dekla. Vpra- šanje je seveda, ali je bila ta razmejitev tako jasna in redukcija izvenzakonske spolnosti na nižje (in deloma privilegirane) sloje tako dosledna, kot bi se dalo sklepati iz gornjega premisleka. Toda do nekega premika v men- taliteti je v 17. stoletju moralo priti, saj ne najdemo več podatkov kot za 16. stoletje, da v prid prešuštnice posreduje mož in še sosedje,-^ kar pomeni, da niti zakonolomstvo ni bilo dojeto kot strašen prekršek. Za konec razdelka o zakonu pa se na kratko dotaknimo še problema povprečne dolžine zakona. Določata jo dva dejavnika: večja izmed povprečnih starosti partnerjev ob poroki in nižja od povprečnih starosti od- raslih moških oziroma odraslih žensk. Po- vprečne starosti sem izračunal na podlagi vseh med leti 1650—1680 v mrliške knjige stolne župnije vpisanih oseb. Za odrasle mo- ške je 46,6 leta, za odrasle ženske pa 46,2 leta. Veljavnost teh rezultatov za celotno župnijo pa je vprašljiva, saj je dobljena na podlagi podatkov za populacijo, ki zagotovo ni vzorč- na. Ker je v to mrliško knjigo vpisanih ve- liko pripadnikov višjih slojev, kjer lahko pričakujemo daljšo življenjsko dobo, sta iz- računani povprečni starosti verjetno previso- ki. Ker tudi izračunana povprečna starost ženinov ni preveč natančna, lahko povpreč- no trajanje zakona le ocenimo. Ocenjujem ga na približno 15—20 let.^" Upoštevanje podat- ka o medporodnih intervalih in »čakalni do- bi« za prvega otroka pa lahko približno do- ločimo tudi število v zakonu rojenih otrok, ki znaša 5—6 otrok. V prispevku smo se z različnim uspehom lotevali različnih vprašanj. Vseh, ki se ob podatkih matičnih knjig postavljajo, se se- veda nismo. Naj omenim npr. možnost ugo- tavljanja etnične strukture ljubljanskega pre- bivalstva na podlagi imen in priimkov pisa- nih oseb, ali možnost na podlagi oznake »do- minus«, ki je včasih zabeležena poleg vpisa- nega imena, ugotoviti, kako tedanja družba vidi svojo družbeno razšlo j enost. »Dominus« gotovo pomeni, da gre za človeka, ki uživa ugled, ki pa ni plemič. Le-ti so namreč ozna- čeni kot »nobilis«, »praenobilis«, ali »illustri- simus dominus«. Z »dominus« so označeni npr. zdravniki in pravniki, pa tudi številni drugi, katerih poklic pa ni označen. Identi- ficirati bi jih morali s pomočjo kakega dru- gega vira, morda z mestnimi davčnimi knji- gami, da bi ugotovili kriterij, po katerem ne- komu pritiče tako nazivanje. Na podlagi botr- stva in poročnih prič bi bilo mogoče ugotav- ljati povezave med ljudmi. Zanimivi so zla- sti tisti primeri, ko je plemič boter ali poročna priča nekomu, ki ni označen niti kot »domi- nus«. Tudi tukaj bi bilo potrebno identificirati oba in potem ugotavljati, aU gre v takem pri- meru za dobrohotnost gospodarja, ali pa gre za plemiškega parvenija, ki še vedno ohranja stike s socialno sredino, iz katere je izšel. Vidimo torej, da so podatki in spodbude, ki jih ponujajo matične knjige, številne, ven- dar je za njihovo osvetlitev cesto treba pri- tegniti še podatke iz drugih virov. Ugotovili pa smo tudi, kje se izkoriščanju matičnih knjig postavlja meja. Omejitve se pojavijo 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Že zato, ker mrliške knjige župnije sv. Petra niso popolne in zato, ker mnogi podatki niso beleženi enotno in dosledno. Omejitve pa izhajajo tudi iz značaja same populacije, ka- tere slika so matične knjige. Velika prostor- ska gibljivost ljubljanskega prebivalstva ote- žuje rekonstrukcijo družine in števila v za- konu rojenih otrok tako, da sem na ti dve za demografski razvoj in poznavanje družine tistega časa pomembni vprašanji odgovoril le približno, kar pa ne pomeni, da podatki iz matičnih knjig ne omogočajo dati boljši od- govor. V določeni meri pa je omejitev tudi čas, ki je potreben, če hočemo pregledati ma- tične knjige takega mesta kot je Ljubljana za dobo petdeset let. Bolj učinkovito je zato analizirati matične knjige manjšega področ- ja z bolj statičnim prebivalstvom. Pri tem mislim zlasti na podeželje. S povezavo podat- kov iz matrik z onimi iz urbarja bi lahko zajeli preprostega človeka, ki sicer o svoji eksistenci v zgodovini ni pustil zelo veliko sledov v vseh njegovih socialnih in individual- nih razsežnostih. OPOMBE 1. V. Valenčič: Popis družinskih poglavarjev 1. 1660 in število prebivalstva v Ljubljani, Kro- nika 3, 1955, Ljubljana, str. 180. Na seznamu je tudi Gradišče, ki ga je dr. Miklavčič postavil v župnijo sv. Petra. Primerjaj M. Miklavčič: Pred- jožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Ljubljana 1945, str. 31. — 2. Nadškof, arhiv Ljubljana, Župnijski arhivi, Lj. — sv. Nikolaj: R fase. 1, 2. P fase. 12. M. fase. 14, 15. — 3. Nadškof, arh. Lj., Zup. arh., Lj. — sv. Peter: R fase. 1, 2. M fase. 17. — 4. Teh pri- merov pa ni veliko in proti koncu stoletja sko- raj izginejo. — 5. Kot dokaz o doslednosti kr- stov navedimo, da najdemo primere, ko je bil novorojenec »ob debilitate* krščen kar na do- mu. — 6. V. Valenčič: Popis . . . ,isti: O gospo- darski strukturi ljubljanskega prebivalstva v za- četku 18. stoletja. Kronika 5, 1957, Ljubljana, str. 5—13. — 7. V. Valenčič: Popis ... str. 181, Gospodarska struktura ... str. 7. — 8. A. Wert- heimer — Baletič: Demografija. Stanovništvo i ekonomski razvitak, Zagreb 1982, str. 95. — 9. V. Valenčič: Žitna trgovina na Kranjskem in ljub- ljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana 1977, str. 123 (363). — 10. O tem Cambridge Economic History, Vo- lume rV, Cambridge, str. 70, Imhof: Bevölke- rungsgeschichte und historische Demographie v Historische Sozialwissenschaften, Göttingen 1977, Str. 18. Morda preveč afirmativno izjavo o mal- tuzijanskem vedenju Ljubljančanov je treba se- veda problemizirati, ker so bili kontracepcijski načini (coitus interruptus) v tem času poznani predvsem višjim slojem, ki jih porast življenj- skih stroškov ni prizadel. Zato je morda tudi možno, da je padec rodnosti v Ljubljani pove- zan z začasno sterilnostjo žensk nižjih slojev za- radi slabih življenjskih pogojev ali s seksualno abstinenco. Morda pa z navedenim dvigom cen ni v zvezi in je povsem slučajen. Glej o tem predmetu tudi L. Stone: The Family, Sex and Marriage in England 1500—1800, London 1984, str. 261—267, in J. L. Flandrin: Families. Parente, maison, sexualité dans 1' ancienne société, Paris 1984, str. 188—192. — 11. Te številke se nanašajo na tiste umrle, pri katerih ni izrecne oznake, da so tujci. — 12. Glej P. Chaunu: Civilizacija klasične Evrope, Beograd 1977, str. 201 in dalje. Kot pri- mer take demogr. katastrofe glej za Nemčijo v času 30-letne vojne Cambridge Economie Hi- story, str. 41—12. — 13. Za kugo glej A. Koblar: O človeški kugi na Kranjskem, IMK 1. 1881, str. 39—55. — 14. V. Valenčič: V op. 9 cit. delo, str. 139—140 (379—380). — 15. Ibidem. — 16. Kot pri- mer akutne krize glej P. Goubert: En Beauvais: Problemes démographiques du 17. siecle, Anna- les 7, 1952, str. 461 in dalje. — 17. Za preizkus sem ugotovil še število umrlih iz stolne župnije v prvem desetletju 18. stoletja in izračunal stopnjo umrljivosti, ki je skoraj enaka kot de- setletje prej: 42,7 %o. — 18. V. Valenčič: Popis ... str. 180. — 19. Do te starosti so smatrali kot otroci tudi umrli dečki in deklice. Aprila 1674 je v mrl. knjigo vpisan »prolis Joanni Kissel noe Ignatius anorum 14«. — 20. V. Valenčič: Po- pis... str. 181. — 21. R. Mols: Die Bevölkerung Europas 1500—1700, v Europäische Wirtschafts- geschichte, Band 2, Stuttgart — New York 1978, Str. 13. — 22. Statistisches über die Bevölker- ungsbewegung in Jahre 1786, v MMK X, 1897, Str. 76. — 23. Skupno je bil rojen 3201 otrok, umrlo pa je 3529 ljudi. — 24. Roj. 2189, umrlo 2530 ljudi. — 25. Interpolirane vrednosti za le- ti 1691 in 1700 sta 5744 in 5960 prebivalcev. — 26. Nadškof, arhiv Ljubljana, Zup. arhivi, Lj. — sv. Nikolaj, R fase. 10. — 27. Za tri ženine in eno nevesto sem starost ugotovil iz mrliških knjig. — 28. Mal: Stara Ljubljana in njeni lju- dje, Ljubljana 1957, str. 38^3. — 29. Mal. op. cit. str. 44. — 30. Starosti iz katerih sem izhajal pri tej približni oceni sta: 46 let — starost mo- ških ob smrti in 29 let — starost moških ob po- roki.