iJA X
Dl/.
PRimuKSKI DNEVNIK
foStnina plačana v gotovini	OAn
Abb- postale 1 gruppo ( iCHil OlHI lir
Leto XXXVI. Št. 169 (10.689)
TRST, sreda, 23. julija 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PRED ZAČETKOM DANAŠNJE RAZPRAVE V PALAČI MONTECITORIO
Nov «dosje» turinskega tožilstva o zadevi Cossiga-Donat Cattin
Različne verzije o vsebini dokumentov, s katero bodo poslanci seznanjeni danes dopoldne - Demokristjani in socialisti zagotavljajo enotnost pri glasovanju
RIM — D« presenečenja je prišlo včeraj pozno popoldne: turinsko savno pravdnistvo je poslalo predsedstvu poslanske zbornice dodat-™ »dosje* v zvezi s primerom Marca Donat Cnttina. Dan pred sve-ano razpravo v združenih zbornicah, ki se prične danes ob 10. uri, a podatek vsekakor spreminja politično sceno. Vendar pa, kaj vse-'W.lo ti zapisniki? Nihče seveda ne govori in domneve se kopičijo. "*e<* temi je bila prva skorajda |j*'’erjetna, saj je govorila o tem, ie torinsko državno pravdnistvo Pnslalo predsednici poslanske zbor-"*i'e fotokopijo potnega lista, ki ga * tamkajšnja kvestura izdala Marii1 Donat Cattinu; datum izdaje naj ' bil tak, da bi močno obremenil toncesca Cossigo. Vendar pa so pasovi o tej domnevi kmalu po-
Kasneje so se razširile verodostojne, govorice o tem, da je vsebina minskega dosjeja povsem drugač-a; šlo naj bi za pričevanje «ske-Jtoega» terorista, Paola Slavim, ki ga aretirali v začetku julija v rr.v?ni široke akcije protiterori-®«cnih karabinjerskih enot. Po ne-P°trjenih vesteh naj bi bilo to pri-
V avgustu morda osem točk dravinjske doklade
RIM -r- Z avgustom se bo draginjska doklada povečala VsaJ za sedem točk, toda ne toove se izključiti, da bi u-tognili priti tudi do osem točk. Ta predvidevanja so mogoča na podlagi junijskega poteka »sindikalnega pokazatelja življenjskih stroškov* (na kate-!'em je zasnovana premična
lestvica).
Podatke je izdelal ISTAT, afer. je bila včeraj posebna w.ia pristojne komisije. Junij-sjd pokazatelj se je dvignil na 233,89 točke nasproti 231,08 v 1T>esecu maju. če upoštevamo fatoo prva dva1 meseca (maj ,n junij) od treh, ki pridejo v poštev pri prihodnjem trimesečnem obračunu draginjske uoklade, lahko trdimo, da se do ta • zvišala za šest točk. Do-^?lj bo, da se v mesecu ju-' •'ju pokazatelj pomakne rahlo navzgor in bomo imeli takoj Sedem točk. Če bo zvišanje še J^je, potem bomo lahko zabe-•etili tudi osem točk.
evanje pomembno, saj bi govorilo d tem, da je bil Marco Donat Cattin Rimu vsaj do 7. maja in naj bi j0 izvedel za vest o zapornem na-ogu kar iz časopisov. Demokristjan-v* Predstavniki so včeraj takoj Poudarili, da bi to pomenilo popolno oprostitev za Cossigo; sicer pa bi to pomenilo tudi okrepitev teze KPI, Iska^6 nu^no Potrebna dodatna pre-
Jaradi teh novosti bo prišlo do katerih sprememb v razpravi. U-adno se bo Začela sicer po predvi: ®vanju 0b io. uri. vendar jo bodo Koj prekinili, da laliko poslanci senatorji preučijo te nove doku-
lotni Evropi, potem beleži Turčija največji inflacijsk' porast (mesečno 3 odst., 114 odst. letno). Precejšen porast beležijo tudi v Islandiji (4,2 odst.) in v Irski (2,4 odst.). Sledijo Danska (1,4 odst.), Grčija (1,2 odst.), Finska (1,1 odst.), Norveška (0,9 odst.), Švica (0,7 odst.), Španija (0,7 odst.), Luksemburg (0,6 odst.), Avstrija (0,5 odst.), Belgija (0,3 odst.), Švedska (0,3 odst.), Holandska (0,2 odst.).
Glede porasta cen je ISTAT posredoval naslednje podatke: od maja lam do maja letos so narasle cene v Italiji kot sledi (v oklepajih navajamo porast cen v mesecu maju letos v primerjavi z letošnjim aprilom):
Cene na drobno 20,8 odst. (1,0 odst.); potrošne cene za delavske in uradniške družine 20,7 odst. (0,9 odst.); cene na debelo 21,2 odst. (0,8 odst.); gradbene cene stanovanjskih hiš 26,9 odst. (3,2 odst.).
«Komisija Moro» prijavila sodstvu dva časnikarja
RIM — Predsedstvo preiskovalne komisije o zadevi Moro je včeraj soglasno poverilo svojemu predsedniku mandat naj prijavi sodnim oblastem «beg» vesti s sej parlamentarne komisije. Dva članka, prvi v dnevniku Corriere delta sera, z dne 12. julija, drugi pa v tedni ku Espresso, 24. julija, kršita tajnost sej preiskovalne komisije. O-bema časnikarjema, ki sta napisala članka grozi sodni postopek, lahko bi bila celo obsojena na zaporne kazni od C mesecev do 3 let. ker sta objavila in širila strogoza-upne tajnosti.
INTERVJU MILOŠA MINICA V LONDONSKEM DNEVNIKU GUARDIAN
RAZVITI SVET NE KAŽE PRIPRA VUENOSTI ZA REŠITEV VPRAŠANJ DRŽA V V RAZVOJU
Glede na sedanje ravnanje razvitih držav Zahoda države v razvoju ne morejo veliko pričakovati od posebnega zasedanja OZN
je bilo že pred vrhunskim srečanjem v Benetkah opozorjeno, da je stališče in pristop razvitih do aktualnih vprašanj razvoja svetovnega gospodarstva in zlasti do nove svetovne gospodarske ureditve nevzdržen in nesprejemljiv in da se razvite države kot je videti še ne zavedajo, da je takšno stališče neperspektivno.
Glede na to nepripravljenost razvitih držav, da bi se resno začele
mente. Razprava se bo tako dejansko začela šele ob 17. uri. Druga novost je v dejstvu, da je torinsko državno pravdnistvo tokrat politično poseglo v primer Cossiga - Donat Cattin, v katerem se sodna in politična plat vprašanja stalno prepletata.
Vsekakor je vzdušje negotovo in zelo napeto. Proces proti ministrskemu predsedniku je vsekakor izreden dogodek. Cossiga sam je bil včeraj zelo nervozen in marsikdo je zagotavljal, da je predsednik vlade večkrat zagrozil z odstopom in da je vsekakor napovedal, da zapusti mesto ministrskega predsednika, če bi prišlo tudi do najmanjšega izpada glasov v okviru tristrankar-ske večine, pa čeprav bi šlo le za kakih deset prostostrelcev. Demokristjani so bili, kar se tega tiče, mirni, in predstavniki Zaccagninije-ve struje so svečano zanikali možnost prostostrelcev v okviru skupine Zaccagninija in Andreottija. Tudi v socialističnih vrstah so zatrdili, da je parlamentarna skupina enotna; parlamentarna skupina PSI se je sestala sinoči in ob koncu so v uradni izjavi poudarili, da rti nobene novosti v stališču stranke in da bodo torej socialisti enotno gla
sovali za arhiviranje primera. I	. l i i	l •
ka^ŠTe vpraseabnVmaTzvlzies Integralisti napadli sedeže «neislamskih* strank in orga-
postopkom parlamentarne razprave in glasovanja. Na zasedanju predsednikov parlamentarnih skupin posameznih strank so zavrnili pre-judicialno zahtevo KD, po kateri naj bi ne bilo možno glasovanje o nadaljevanju razprave, kar bi pomenilo zavrnitev predloga komuni stov. Do tega glasovanja bo torej prišlo, ni pa znano, če bo glasom vanje tajno ali ne; pravilnik poslanske zbornice ne predvideva tajnega glasovanja, razen če ga kdo izrecno ne zahteva. Pač pa bodo tajno glasovali o drugih dveh predlogih, ki govorita o popolni oprostitvi Cossige, oziroma o formalni obtožbi in torej procesu pred ustav nim sodiščem.
R.G.
BEOGRAD — Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miloš Minic se je pred kratkim pogovarjal z generalnim sekretarjem ustanove tretjega sveta Altaffom Gauharjem o vprašanjih mednarodnih gospodarskih odnosov. Dele intervjuja, ki ga bo Gauhar objavil v septembrski številki revije Tretji svet je avtor objavil v članku za londonski Guardian.
Guardian piše, da se je začetek pogovorov nanašal na dialog med razvitimi in državami v razvoju s posebnim ozirom na nedavni sestanek sedmih razvitih držav v Benetkah. Miloš Minic je dejal, da
lialija pri poprečju inflacijske stopnje
RIM — Z enoodstotnim zvišanjem pokazatelja cen na drobno v mesecu maju! ki ga je včeraj potrdil ISTAT (Italijanski statistični urad) je Italija blizu inflacijskega toka, ki so ga zabeležili v istem mesecu v večini industrializiranih držav. Po zadnjih podatkih OCSE so cene na drobno narasle v mesecu maju za 1,2 odstotka v Kanadi, 1 odst. v ZDA, 0.9 odst. v Veliki Britaniji, Franciji in Japonski. Izjema je samo Nemčija z 0,4 odst.
pa pogledamo položaj
.............................................,m,un"..
PO HOMEINIJEVIH KRITIKAH »LAIKOM*, BAMSADRU IN MINISTROM
Marnska republikanska stranka edina politična oblast v Iranu
gralisti napadli sedeže «neislaniskih> strank in o nizacij po državi - Banisadr išče predsednika vlade
Če pa pogledamo položaj v ce-
'niiiiiiniiuiininiuminiiiniiiHiiiiiniiiiiinintiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiittiiiiiiiiiiiniiiiiumiiifiiimimiriiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniii
TEHERAN — Politični položaj v Iranu je še vedno .skrajno nejasen. Islamski integralisti so na valu Homeinijevih kritik laičnim strankam napadli sedeže «neislamskih» organizacij širom po državi. Predsednik.. Banisadr je v hladnem vzdušju Zaprisegel pred iranskim parlamentom in napoveduje imenovanje predsednika vlade v prihodnjih dveh dneh.
Homeinijev nedavni govor pravnikom je sprožil pravi val napadov na sedele «neislamskih» organizacij. Predsinočnjim so islamski integralisti napadli in opustošili glavni sedež KP Irana «Tudeh» v Teheranu, podobno usodo je doživel sedež laične «nacionalne fronte* v Meše-du. O napadih in razdejanjih sedežev strank poročajo tudi iz Isfaha-na, Rašta in Širaza. Pripadniki «A-lahove stranke* skušajo tako izruvati vse neislamske prvine v državi. S tega vidika je skrajno zaskrbljujoč napad na iransko partijo, saj dokazuje, da tudi slepa lojalnost Tudeha ajatulaha Homeiniju ni do-voljno poroštvo za islamske integra-liste. Nobena politična sila ni torej varna pred napadi verskih fanatikov, ki jim vodeča šiitska duhovščina da.ie potuho in bodri.
V takem položaju je iranski predsednik Banisadr v skrajnih težavah, saj je bil tudi sam, kot večina sedanje vlade deležen Homeinijevih
Splošna obsodba vojaškega puča
kritik. Včeraj je baje skušal izboljšati svoj poio/.aj s predlogom, da bi postal bodoči predsednik iranske vlade Homeinijev sin Sajed Alunad, a stari ajatolah je zavrnil možnost. V hladnem vzdušju je torej včeraj iranski predsednik zaprisegel pred medžlisom, ki je obenem iz vrst poslancev islamske republikanske stranke imenoval tudi podpredsednike. Iranski parlament, ki se bo odslej imenoval islamski, je odpravil vsak manevrski prostor predstavnikom laičnili strank in celo izločil iz igre pristaše predsednika Banisa-dra. Kdo bo torej bodoči predsednik vlade? Banisadr je včeraj napovedal, da bo novega predsednika predstavil parlamentu v prihodnjih dveh dneh, a že sedaj je jasno, da bo to lahko bil le zastopnik interesov i-slamskih integralistov. Že predvčerajšnja odobritev iranskega proračuna kot zadnji formalni akt stare vlade, dokazuje, da je Iran krepko zaplul v vode šiitske varčnosti, saj predvideva drastično zmanjšanje javnih stroškov.
Glede pravosodja pa je Iran i-slamski že več mesecev. Včeraj so usmrtili še štiri udeležence spodletelega poskusa državnega udara. Procesi pa se nadaljujejo, saj so aretirali kar 600 oseb, ki so baje vpleteni v zaroto. Njihova usoda je skoraj gotovo zapečatena, saj je sam Homeini dejal, da je streljanje »najmilejša kazen* za zarotnike
ZDA podpirajo salvadorsko vojaško hunto
SAN SALVADOR - Medtem ko vojaško-civilna salvadorska hunta s pomočjo svojih desničarskih podrepnikov stopnjuje represijo, so ZDA ponovno podprle salvadorski režim. Washington opravičuje tako zadržanje s trditvami, da »salvadorska vlada spoštuje temeljne človeške pravice in se vsestransko zavzema za gospodarsko in družbeno rast države*.
Vesti iz male srednjeameriške dr žave pa ne potrjujejo takih ameriških trditev. V zadnjih 24 urah je soldateska ubila 31 oseb. Varnostne sile salvadorskega režima so aretirale 13 uslužbencev opozicijskega dnevnika «E1 Independiente* pod pretvezo, da so imeli prevratniške publikacije. Civilno-vojaška hunta je torej prešla k pravnim postopkom, da bi lahko utišila glas opozicije. Desničarji so maja ubili nekega uradnika, pred mesecem dni pa
zažgali tiskamo. Dnevnik je vseeno izhajal, da bi lahko pričeval o grozodejstvih vojaško-civilne hunte. Ob vsem tem čudno zveni izjava nanie-strnka ameriškega državnega tajnika Williama Bowdlerja, ki trdi', da so v Salvadorju vsega krivi levičarji, da je salvadorska vlada korektna do svojih nasprotnikov.
Medtem pa postaja položaj v zasedenem kostariškem veleposlaništvu v San Salvadorju obupen. Življenjski pogoji kmetov, ki so pred tedni mirno zasedli veleposlaništvo, so strašni. Vsak čas lahko izbruhnejo epidemije, če ne bodo ljudje zapustili veleposlaništva.
V brazilskem mestu
Campinas
Trg maršala lita
RIO DE JANEIRO - Oblasti v brazilskem mestu Campinas so sklenile poimenovati enega izmed mestnih trgov Trg maršala Tita. S tem sklepom so seznanili jugoslovanski konzulat v Sao Paolu in povedali, da bodo na trg postavili tudi doprsni kip Josipa Broza Tita. Mesto ima 650 tisoč' prebivalcev in je 80 km oddaljeno od industrijskega središča Sao Paolo, (dd)
ukvarjati z razvojnimi vprašanji, Minic sprašuje, kdo se bo začel spopadati s težavami držav v razvoju, razen teh držav samih in ali sta za to poklicana res samo svetovna banka in mednarodni monetarni fond. Minic meni, da je to iluzorno. »Ne zanikamo možnosti, da bi se ti u stanovi bolj angažirali pri reševanju teh vprašanj, toda njune možnosti so omejene, saj so problemi precej širši*.
Minič je opozoril tudi na vprašanje surovin, ki je v zadnjih desetih letih zašlo v akutno krizo. Namesto, da hi razvite države z ogromnim kaoitalom v državah v razvoju razvijale surovinske vire, njihova bogastva in njihove proizvodne sile in namesto, da bi kapital dale na razpolago državam v razvoju, bi rade še nadalje ostale suvereni gospodarji na borzah, na trgih surovin in si poskušajo z osciliranjem cen surovin pridobiti velike dobičke.
Mednacionalne družbe ne bi rade izgubile sedanje moči in pozicije na trgih surovin ter vpliva na vlade najbolj razvitih držav.
Minič je poudaril, da najpomemb nejše razvite države Zahoda ne kažejo pripravljenosti, oziroma po trebne politične volje zato, da bi rešile razvojna vprašanja držav v razvoju. Vzhod pa, kot je videti, sodi, da je dovolj, če samo verbalno podpira zahteve držav v razvoju in poudarja potrebo po boju proti imperializmu.
Med pogovorom je Minič tudi dejal, da na podlagi sedanjega ravnanja razvitih držav, države v razvoju ne morejo veliko pričako vati od posebnega zasedanja Gene ralne skupščine OZN. Minič je tudi pripomnil, da vse razvite države nimajo istega stališča do držav v razvoju. Poudaril pa je, da utegne posebno zasedanje močno vplivati na stališča razvitih in jih prisiliti k resnejšim globalnim dogajanjem. Če so razvite države pripravljene kot pravijo, nekatere jasno, druge pa med stranskimi pogovori, naj to javno pokažejo na posebnem zase danju. (dd)
ISTANBUL — Le nekaj ur rred pogrebnimi svečanostmi za v atentatu preminulim bivšim turškim pre-mierom Nihatom Erimom so trije neznanci v Istanbulu ubili predsednika sindikajne organizacije kovinarjev Kermala Turkler. V svojem stanovanju pa so včeraj našli zadavljenega levičarskega časnikarja. Val nasilja v Turčiji se torej nadaljuje z nezmanjšano ostrino in je letos povzročil smrt 1.800 oseb.
Zunanji ministri EGS o Bližnjem vzhodu
BRUSELJ — Zunanji ministri siji EGS na Bližnjem vzhodu v «deveterice» so pooblastili luk-semburšega zunanjega ministra Gastona Thorna, naj kot predsedujoči v svetu EGS prikaže mnenje evropske skupnosti na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o palestinskem vprašanju, ki se je začelo v New Yor-ku. Thorn bo torej v imenu Evropske gospodarske skupnosti o-brazložil sklepe beneškega vrha o bližnjevzhodnem vprašanju. S tega vidika torej ni bistvenih premikov. Države EGS zagovarjajo enotno stališče, sad kompromisa v Benetkah, a na včerajšnjem zasedanju sveta v Bruslju so šle še dlje.
Gastonu Thornu so namreč po- kompromisarsko trdijo, da so le veriii tudi mandat mirovni mi- dopolnilo campdavidskemu miru.
luči sklepa o samoodločbi za Palestince. sodelovanju PLO pri pogajanjih in o globalnem reševanju bližnjevzhodnega vprašanja. Misija naj bi se začela že sredi avgusta, da bi lahko Thorn pokazal prve rezultate na prihodnji seji zunanjih ministrov »deveterice* 15. septembra. V tem obdobju bi moral luksemburški zunanji minister vzpostaviti stike z vsemi soudeleženimi silami na Bližnjem vzhodu.
Rezultati Thornovih poizvedovanj bodo pogojevali nadaljne pobude Evropske gospodarske skupnosti, o katerih še vedno
iiiiiiMiMmiitiiiiMiiMHttniiiimiMiiitiiitiiiiitiiiiiiiiiimiiuinifiiimmiiMiiiimiiiNMiiiinmiMMMtiiniMiua
Radost in razočaranja
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiuiiiMtniiiiiifmiiniiiiiimiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiHiMiMHniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiniMiiMiiiiiiiiiiiin
OB 39. OBLETNICI ZGODOVINSKEGA DATUMA
Po vsej Sloveniji proslave 22. julija, dneva vstaje
LJUBLJANA — Širom po Sloveniji so s srečanji in otvoritvami novih objektov proslavili 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda.
V koprski občini je bila osrednja proslava v Borštu, kjer je od leta 1944 do konca druge svetovne vojne delovala partizanska komanda mesta Koper. Na slovesnosti so sodelovali številni bivši borci NOB, predstavniki družbenopolitičnega življenja in gostje. Nekdanji partizanski komandant Aldo Pirik je poudaril pomen, ki ga je v času NOB imela komanda mesta Koper pri mobilizaciji slovenskih in italijanskih protifašistov vsega tega področja.
še posebej je poudaril sodelova-
nje slovenskih in italijanskih sil z naprednimi ljudmi iz sosednje I-stre in Furlanije - Julijske krajine ter poudaril številne rezultate dose žene v 35. letih razvoja socialistič ne samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. 22. julij so delovno proslavili delavci »ELME* iz Čateža, kjer so odprli novo tovarno sicer pa so bile proslave še na Blejski dobravi, v Hrušici, Dramljah in drugod. (jp)
Atentat v Španiji
LOGRONO (Španija) - Včeraj dopoldne je pri mestu Logrono v španski pokrajini Rioja izgubil živ-
^ Madrid — Iz Bolivije ne prijajo nobene pomembne vesti če-j" av je znano, da se v jugozahodnih rtr.e.™ države, na rudarskih po-nadaljujejo srditi spopadi bolivijsko vojsko in uporniki na j6rai j° bolivijski general Fer-tAi . .RMacios izjavil prav španski ^viziji, da v Boliviji vlada po-Polen mir.
ameriškega umika velepo-anika iz La Paza pa je general ■javil, da gre za potezo Carterje-. administracije. Dejal je še. da J Popolnoma prepričan v drugačne litvaf6 Z 110 novembrskih vo-
V Madridu je kakih štirideset »ouvijcev zasedlo mimo v znak Protesta bolivijsko veleposlaništvo. Panska policij« še ni interveni-
rala. Bolivijski veleposlanik v Bruslju je odstopil v znak protesta proti puču. Svetovna konfederacija dela je pozvala vse včlanjene organizacije, naj podprejo solidarnostno stavko v vseh državah Latinske A-merike, ki je bila napovedana za 28. julija. Glasnik jugoslovanskega tajništva za zunanje zadeve je iz razil solidarnost jugoslovanskih i bolivijskim narodom.
Bolivijski veleposlanik v Mehiki Javier Guitia je zaprosil za poseg papeža Janeza Pavla II., da bi se preprečil pokol bolivijskega ljudstva.
Na sliki (telefoto AP) delegacija socialistične internacionale izroča bolivijskemu veleposlaniku v Madridu protestno noto proti državnemu udara.
1.300milijonov globe Tanassiju in Fanaliju
RIM — Včeraj dopoldne so sodniki računskega dvora obsodili bivšega obrambnega ministra Maria Tanassija, bivšega načelnika generalnega štaba letalstva Duilia Fa-nalija in Bruna Palmiottija na povračilo škode milijarde in 308 milijonov lir, ki jo je država utrpela pri nakupu 14 letal «hercules C-130* družbe Lockheed. Vsota je kot znano šla v podkupovalne namene. Celotni znesek bosta morala poravnati Ta-nassi in Fanali, razen deset milijonov lir, ki so v breme Palmiottija, osebnega Tanassijevega tajnika v
času nakupa letal.
Sodniki so tako v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca ApiceUe, čeprav sta skušala osebna branilca Tanassija in Fanalija na vsak način celotno zadevo omiliti. Njuna teza je bila namreč, da je zaradi izredno ugodne valutne menjave, 592 lir za en dolar, Italija s takratnimi nakupi letal prihranila skoraj enako vsoto denarja, kot je šla za podkupovanje.
V marcu lanskega leta je ustavno sodišče v obsodbi namreč ugotovilo, da je družba Lockheed povišala
ceno herculesov za 5 odstotkov zato, da bi sama pri tej kupčiji dodatno zaslužila in da bi šlo ostalo v korist nekaterih italijanskih političnih strank.
Po včerajšnjem sklepu računskega dvora, Tanassi ni podal nobene izjave, general Fanali pa je le pri trdil, da je razsodba nezaslišana in sploh krivična, češ da ni nikakršnih dokazov, ki bi potrjevali škodo državne blagajne. »In četudi predpostavljamo, da je do škode res prišlo,* je še dodal Fanali, »ne more računski dvor te pripisati ne-
komu, ki v času nakupa letal ni bil član uprave, ki je sklepala pogodbo z družbo Lockheed.*
Poleg omenjene vsote morajo obtoženci poravnati še sodne stroške ter obresti, na milijardo in 308 milijonov od marca 1979, ko jc ustavno sodišče izreklo razsodbo. V včerajšnji razsodbi je še rečeno, da so na povračilo škode obsodili le Tanassija, Fanali ja in Palmiottija le zato, ker so bili v neposredni povezavi z državnimi služnostmi, medtem ko so bili ostali trije krivci le zastopniki zasebnih družb.
ljenje v atentatu poročnik «guardia civib, 34 agentov je bilo ranjenih, od teh 14 težje. Do atentata je prišlo, ko so trije avtobusi z agenti «guardia civil* zavozili na podmini-ran most. K sreči se je nekaj zataknilo, da je eksplodirala le polovica plastičnega razstreliva, saj bi bil v nasprotnem primeru obračun še težji.
Odgovornost za atentat si ni prevzela še nobena organizacija, a dejstvo, da je do atentata prišlo ob meji z baskovskimi deželami, da preiskovalci poznajo eksploziv potrjuje domnevo, da so atentatorji pripadniki vojaškega krila baskovske organizacije ETA.
Robert Mugabe sprejel člana ZIS
SALISBURGY — Predsednik vlade republike Zimbabveja Robert Mugabe je sprejel člana zveznega izvršnega sveta Vuka Dragaševiča, ki mu je ob tej priložnosti predal poslanico predsednika predsedstva Jugoslavije Cvijetina Mijatoviča. Med daljšim pogovorom se je predsednik Mugabe zahvalil za pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila ljudstvu Zimbabveja med njegovim bojem za osvoboditev in potem, ko so dosegli samostojnost ter izrazil prepričanje, da bo obisk jugoslovanske državne gospoda reke delegacije prispeval k razširitvi in poglobitvi obstoječih prijateljskih odnosov
Včerajšnji dan je prinesel vrsto rezultatov (kot se to pač vedno dogaja na tako veliki prireditvi, kot so olimpijske igre), ki so nekaterim prinesli veselje, drugim pa razočaranje. Na moč so se Italijani razveselili svoje prve zlate kolajne, ki si jo je pristreljal Giova-netti, enako so se radostili Sovjeti izrednega dosežka svojega plavalca Šolnikova na 1500 m prosto, pa tudi zlate kolajne v moški gimnastiki (ekipno). S tem seznamom vzrokov za veselje, seveda, še niso izčrpali.
Toda brez razočaranj, kot smo že dejali, tudi ni šlo. Najbolj so žalovali italijanski vaterpolisti za zapravljeno priložnostjo, ko so z neuspešno igro izpadli iz turnirja, kjer so bili povsem prepričani, da imajo eno izmed kolajn že v žepu. Temni oblaki se zbirajo tudi nad italijansko košarkarsko ekipo, ki bo danes igrala proti Kubi na vse ali nič. Posebnega veselja ni niti v jugoslovanski rokometni ekipi po bledi igri proti Špici, soj to kaže na možnost, da je zanjo olimpijska kolajna bolj oddaljena, kot je prvotno računala.
Na tudi tu bi lahko še naštevali, pa ne bomo. Današnji dan bo namreč dovolj bogat na raznih dogodkih, ki bi lahko prinesli več vedrine tja, kjer je včeraj ni bilo dovolj.
Privoščimo jo vsem.
Na sliki (telefoto AP) ogrevanje romunske ženske telovadne vrste; od leve Melita Ruhn, Krnili* Eberle in Nadia Cnmaneci.
ROTTERDAM — Včeraj ponoči je iz še neznanih razlogov v rotti damskem pristanišču potopil lil rijski tanker. Posadka se je prav časno rešila; v morje se je raz lo 4.000 ton surove nafte, ki pa jo že zajezili.
PO UTEMELJENIH UGOVORIH VEČINE OBČINSKEGA SVETA
Odbor prisiljen odložiti glasovanje o varianti 25 regulacijskega načrta
Sprejeta resolucija obvezuje občinski odbor, da poglobi nekatere pravne in tehnične aspekte celotnega vprašanja
Po vrsti ostrih, a utemeljenih kritik, ki jih je občinski svet skoraj soglasno izrekel na račun sklepa občinskega odbora Liste za Trst o varianti štev. 25 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine, je bila odločitev o tem važnem urbanističnem vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, odložena na mesec september. Občinski odbor je namreč po zaključeni razpravi priznal utemeljenost kritik in dal nalog radikalcu Ercolessiju, da vloži resolucijo, v kateri se zaradi nastalih težav in utemeljenih ugovorov svetovalskih skupin zahteva odložitev glasovanja o sklepu na poznejši datum. Resolucijo so podprli KPI, PSDI, KD, PR in SSk: proti so glasovali LpT, PRI in MIT, vzdržali pa so se PSI, MSI ter odbornik Ga-lazzi. Bila je sprejeta z večino glasov.
Sedaj pa poglejmo, kako je potekala občinska seja pred takim nepričakovanim razpletom.
Proti koncu meseca decembra lanskega leta je deželna uprava sporočila tržaški občini svoje predloge o spremembah, ki jih je vnesla k varianti štev. 25 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. K tem predlogom je občinska uprava pripravila svoje proti-dedukcije, o katerih je tržaški občinski svet razpravljal na sinočnji seji, ki je bila tudi zadnja pred poletnim premorom. Ponovno se !>o
namreč sestal v drugi polovici meseca septembra.
Varianta štev. 25 splošnega regulacijskega načrta je praktično poseben urbanistični štrument, poznan tudi kot varianta za javne storitve, ki čaka že dalj časa na odobritev; gre za dokument, ki bo urejeval gradbeniški sektor, še posebej pa sektor novih gradenj z namenom za smotrnejšo lokalizacijo stanovanjskih zaselkov, v okviru katerih bodo morale najti svoje mesil tudi javne infrastrukture. Urbanistični dokument bo torej med drugim služil za usklajevanje razvoja stanovanjskih gradenj z razpoložljivostjo zemljišč za javne storitve, kot so šole, zelene površine, rekreacijski parki itd.
Kot rečeno, je deželni tehnični odbor pripisal vrsto pripomb občinski varianti regulacijskega načrta, občinski odbor pa je nanje odgovoril s sklepom, razprava o katerem je bila osrednja točka sinočnje seje. Ni treba posebej poudarjati važnosti celotnega urbanističnega vprašanja, ki je vselej predmet širokih in tudi polemičnih razprav, dovolj je le, da dodamo, da je odbornik Gambassini na sestanku načelnikov svetovalskih skupin celo izjavil, da ne izključuje možnosti o odstopu občinskega odbora, v kolikor bi občinski svet zavrnil predloženi sklep.
O tehničnih aspektih variante bomo spregovorili v eni prihodnjih
•IIIIMimiMMIIIIimillltlllHItltlllMIIIIIIIIIUlUlimMIttllllMHIIIIllllHIttllllltllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIUIIMII
NA LEPEM ZABAVIŠČNEM PROSTORU
Od petka v Mačkoljah pokrajinska razstava vin
Svoja vina bo dalo na pokušnjo 37 pridelovalcev
V	petek, 25. t.m., bo v Mačkoljah otvoritev 9. pokrajinske razstave vin, ki jo prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z dolinsko občino. Razstave se bo udeležilo 37 pridelovalcev vin, ki bodo dali gostom v pokušnjo 39 vrst vina, od katerih 16 belih, 14 črnih in 9 vrst tipičnega kraškega terana. V Mačkoljah bodo razstavljali zmagovalci občinskih razstav, ki so se v,zadnjih tednih odvijale po naših vaseh.
V	petek, ob 18.30, bo torej svečana otvoritev s priložnostnimi govori, nakar bo sledil nastop dolinske godbe na pihala »Breg*, v občinski hiši v Mačkoljah pa bo koncert dua Slama - Pahor. Zvečer bo za ples igral ansambel »Super-group». V soboto bodo že ob 10. uri odprli kioske, v popoldanskem kulturnem sporedu pa bosta nastopili italijanska folklorna skupina iz Galižane v Istri in tržaška skupina «Stu ledi*.
Vzporedno z razstavo bo v soboto
TRŽAŠKA KJIGARNA
obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta.
ob 9. uri v občinski hiši v Pre-benegu okrogla miza na temo: «Po pokrajinski konferenci o kmetijstvu*. Ob okrogli mizi bodo prisotni predstavniki javnih ustanov, tržaške univerze in sindikatov. V nedeljo bo razstavo spet poživela godba na pihala, v večernih urah pa ples.
Predlog
Gruber-Rcncove o zaščiti manjšin
Poslanka Liste za Trst Gruber Bencova je predložila v poslanski zbornici osnutek ustavnega zakona o zaščiti »etnično jezikovnih manjšin v avtonomni deželi Furlaniji -Julijski krajini*. Iz tiskovnega poročila, ki smo ga prejeli, ni razvidno, kaj predvideva zakonski osnutek, ki pe se zgovorno sklicuje na rezultate zadnjega ljudskega štetja, po katerem naj bi Slovenci predstavljali 4,1 odstotka deželnega prebivalstva. O zakonskem osnutku bomo vsekakor še poročali, ko bomo seznanjeni z njegovo vsebino.
številk, iz sinočnje razprave bomo povzeli le nekatere misli, s. katerimi so predstavniki svetovalskih skupin ocenili pristop občinskega odbora do tega vprašanja. Lahko rečemo, da so vse posege označevali resni pomisleki, ki so jih stranke izrekle do načina pristopanja k urbanističnemu problemu, ki ga je pokazala Lista za Trst. Svetovalec De Luca (KD) je tako izjavil, da iz predloženega sklepa ne izhajajo politične smernice, ki se jih namerava držati občinski odbor pri reševanju tega vprašanja. Svetovalec Lokar (SSk) pa je med drugim podčrtal, da bi se moralo o tem novem dokumentu izreči tudi zainteresirano prebivalstvo, saj gre v bistvu za popolnoma nov urbanistični dokument, ki nima nič skupnega z onim iz leta 1977, o katerem se je prebivalstvo že izreklo. Posebno pozornost je Lokar posvetil vprašanju kraški vasi, ki jim urbanistični predpisi praktično onemogočajo vse možnosti razvoja. K sklepu je predstavnik SSk predložil popravek, s katerim je predlagal drugačno uporabo nekaterih predelov v Bazovici, na Padričah, v Trebčah, na Opčinah, ter v Bar-kovljah in Grljanu.
Svetovalec D'Amore je med drugim podčrtal, da predloženi sklep jasno kaže urbanistično politiko Liste za Trst, s katero ščiti le interese gradbenikov — je poudaril — ne pa interese prebivalstva. Skupščino je seznanil s stališčem socialistične stranke do tega vprašanja in poudaril, da je treba predvsem pripraviti conske načrte za celo mesto.
Komunistični svetovalec De Rosa pa je sklep občinskega odbora o-cenil kot nekaj najbolj zmedenega in na hitro skrpucanega, kar je bilo v zadnjih letih storjenega na tem področju. Odborniku Rossiju, ki je sklep orisal pred začetkom razprave, je predvsem očital, da ni dal nobenega odgovora na vrsto vprašanj, ki bi brez dvoma zahtevala veliko pozornost. Tudi De Rosa se je zaustavil ob vprašanju kraških vasi, svoj poseg pa je sklenil z ugotovitvijo, da je občinski odbor upošteval le zahteve gradbenikov, medtem ko ni sploh poslušal mnenja sindikalne zveze.
V razpravo so posegli še svetovalci Pacor (PRI), De Polo (MSI), Costa (KPI), Ercolessi (PR), Scar-pa (KD), Lanza (PSDI) in odbornika'Frausin in Gambassini; vsem je repliciral odbornik Rossi.
• Danes ob 18.30 se bo na sedežu v Ul. Macelli 1 sesala skupščina ACT.
• Občinski odbornik Alfieri Seri je
sprejel delegacijo časnikarjev in trgovinskih operaterjev iz venezuelskega mesta Valencie,
Drevi na Gradu cSanremo v:ercj»
Drevi bo na gradu Sv. Justa prireditev cSanremo včeraj». Nastopili bodo nekdanji protagonisti italijanske lahke glasbe kot Nilla Pizzi in Achille Togliani, ki so v preteklosti teli velike uspehe, ob njih pa se bodo tržaškemu občinstvu predstavili še Wilma de Angelis in duo Fasano.
Predstava, ki je ne bodo ponovili, se bo začela ob 21.15, vstopnice si lahko nabavite pri osrednji blagajni v galeriji Protti.
Prijave za mladinski seminar v Vikrčah
Od 18. < do 23. avgusta bo v Vikrčah pri Ljubljani tradicionalna mladinska poletna politična šola (MPPš), kd jo prireja Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Na MPPŠ so v prejšnjih letih redno sodelovali tudi mladinci iz zamejstva; letos pa namerava mladinski odbor SKGZ omogočiti udeležbo na seminarju še večjemu številu zainteresiranih zamejskih mladincev. To izhaja predvsem iz dejstva, da je v dvomu tradicionalni seminar mladinskega krožka iz Gorice v Bohinju, saj je tamkajšnji Mladinski dom v popravilu. Zatorej naj bi se mladi s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije udeležili MPPš 80, na kateri bodo razpolagali tudi, in to prvič, s posebno »zamejsko skupino*.
Zainteresirani za MPPŠ 80 se lahko prijavijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20 - telefon 744-249) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 24-05), kjer bodo dobili s tem v zvezi vse potrebne informacije.
Rok prijave zaoade konec tega meseca.
DREVI OB 20.30
V nabrcžinski knjižnici sestanek članov KPI
Drevi, ob 20.30 bo v dvorani občinske knjižnice na glavnem trgu v Nabrežini sestanek članov KPI iz devinsko - nabrežinske občine. O-srednja tema razprave bo vprašanje nove občinske uprave.
Tudi za vžigalice bomo morali odslej odšteti nekaj več. Škatlica navadnih vžigalic stane po novem ministrskem odloku 150 lir, medtem ko stanejo »Minerva* za 30 komadov 75 lir, za 40 komadov pa 100 lir.
PO VELIKEM USPEHU V ZADNJEM ŠOLSKEM LETU
Obisk pri udeležencih tečaja «150 ur»
Vsi so označili tečaj za nekaj zelo potrebnega - Nove izkušnje, prijateljstva in širjenje splošne kulture - Tudi nekaj kritik na račun tečaja samega
V zadnjem času je bilo veliko go- na, in tisti, ki so se za tečaj odlo-
vora o tečaju 150 ur. O njem je poročalo časopisje, vesti o njegovem poteku pa so prinašali tudi radijska postaja in druga sredstva obveščanja.
Podobni tečaji v italijanščini so se vrstili že od ’73. leta dalje, ko je sindikat kovinarjev dosegel pravico do vsestranskega izobraževanja delavskih slojev. Pred dvema letoma pa je sindikat slovenske šole zahteval tudi tečaj v slovenščini in je od ministrstva dosegel dovoljenje za dva slovenska tečaja na Tržaškem. Ker se je takrat prijavilo veliko število ljudi, so se namesto dveh odvijali kar štirje tečaji: pri Sv. Jakobu, na Opčinah, v Dolini in v Nabrežini. Letos poteka pogojno vpisovanje tudi na Goriškem in v primeru, da se bo priglasilo zadostno število interesentov, se bodo tečaji odvijali tudi na področju Gorice.
Tajnica sindikata slovenske šole Živka Marc nam je povedala, da je bilo začetno delo precej trdo. Lju. dje so v začetku z nezaupanjem gledali na to pobudo; želeli so si takih tečajev, potrebovali so diplomo, in vendar so se za obiskovanje pouka, iz takih ali drugačnih razlogov, le težko odločili. Pri obveščanju so veliko pomagala razna prosvetna društva, ki so po okoliških vaseh ljudi seznanjala s pripravami na tečaj in jih skušala zanj navdušiti. Težje je bilo v mestu, kjer niso stiki med ljudmi tako pogosti. Počasi so pomisleki odpadli, interesenti so drug drugega prepričevali, da je taka pobuda korist-
čili, so se potem zanj v resnici navdušili. 70 odstotkov vpisanih je vzdržalo do konca in tečaj uspešno zaključilo.
Nekatere od teh smo obiskali, da bi od njih neposredno izvedeli, kako je delo potekalo. Vsi so o tečaju zelo navdušeno govorili. To je bila zanje posebna izkušnja, ki jim je poleg potrebne diplome in kulturne obogatitve, dala tudi možnost, da so med seboj navezali tesne stike in ustvarili dobre prijateljske odnose.
Gospa Marija Brumat nam je_ povedala, da se je za tečaj odločila, ker je potrebovala diplomo nižje srednje šole, da pa ji je bilo veliko tudi do izobrazbe in vraščanja v kulturo. Včasih ni bilo toliko možnosti za študij, zato je povsem u-mestno, da imajo sedaj starejši možnost, da nadoknadijo to, kar so v zgodnji mladosti izgubili. Predvsem je gospe Mariji Brumat veliko do tega, da bi mogla otrokom pomagati pri učenju, jih spremljati pri njihovemu delu, da bi se seznanila z njihovimi problemi, ki so tudi problemi današnjega časa. In organizatorji tečaja so poskrbeli za to, da so obiskovalci poleg običajnega pouka imeli tudi razna predavanja, da so obiskovali gledališke in operne predstave, da so se seznanjali s tistimi vprašanji, ki so v tem času najbolj pomembna. Gospa Marija je omenila tudi izredno dobre medsebojne odnose in odnose s profesorji. Povedala pa je, da pomeni obisk takega tečaja za vsako žensko veliko obremenitev. Slu-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiriiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimiiiuiiMitiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiHi
BLAGOVNI PROMET PO AVTONOMNIH RAČUNIH
V prvi polovici letošnjega leta presegli vrednost 42 milijard lir
V istem času lani je izmenjava znašala 31,6 milijarde • Uvoz s sosednih obmejnih območij znatno večji od prometa v nasprotni smeri
Blagovna menjava med sosednimi območji Italije in Jugoslavije po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško se letos odvija mnogo bolj živahno kakor v prejšnjih letih. V prvi polovici letošnjega leta je vrednost izmenjanega blaga po vpldčilih in izplačilih z omenjenih računov dosegla 42 milijard i93 milijonov lir, medtem ko je znašala'v prvi polovici lanskega leta 31 milijard 573 milijonov.
Vrednost izmenjave po tržaškem avtonomnem računu je do konca preteklega junija dosegla 32 milijard 647 milijonov lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 24 milijard 421 milijonov, izmenjava po goriškem računu pa je znašala 9 milijard 546 milijonov, medtem ko so v prvih šestih mesecih lanskega leta na tem računu zabeležili 7 milijard 152 milijonov lir prometa. K temu naj pripomnimo, da uvoz iz Jugoslavije po obeh računih znatno prekaša promet v nasprotni smeri: uvoz po tržaškem avtonomnem računu je namreč do konca junija dosegel 19 milijard 846 milijonov lir, medtem ko je znašal izvoz na sosedna obmejna območja 12 milijard
881 milijonov lir, povsem podoben pa je položaj na Goriškem, kjer je uvoz iz Jugoslavije v prvi polovici leta dosegel 6 milijard 868 milijonov lir, promet v nasprotni smeri pa je znašal 2 milijardi 677 milijonov lir.
Kaj največ uvažamo na Tržaško in Goriško s sosednih obmejnih območij? Na Tržaško predvsem govejo živino (4.096 milijonov), konje (3.637 mil.), goveje meso (1.628 mil.), žagan in rezan les (3.424 mil.), rude in kovine (1.576 mil.), tekstil in predivo (1.092 mil.), kemikalije (733 mil.), športne rekvizite (737 mil.), avtomobilske dele in pnevmatike (939 mil.), plastične mase (333 mil.) in manjše količine drugega blaga. Na Goriško pa uvažamo predvsem konje (2.700 mil.), les (2.074 mil.), papir in embalažo (404 mil.), gobe (364 mil.) itd.
Na sosedna območja pa izvažamo: s Tržaškega predvsem stroje, aparature in električne naprave (3.934 mil.), proizvode kemične industrije (2.038 mil.), umetne smole in plastične mase (1.644 mil.), vozila in plovila (757 mil,), kovine in izdelke (650 mil.), tekstilne surovine in izdelke (804 mil.), živali
in proizvode živalskega izvora (372 mil.) itd., z Goriškega pa nadomestne dele (1-527 mil.), žage in stroje (434 mil.), polietilen (187 mil.), gospodinjske predmete (188 mil.), tkanine (109 mil.) itd.
NA GRADU SV. JUSTA
Zanimivi razstavi o nakitih
in srebrnih izdelkih
Sinoči je na Gradu sv. Justa s predavanjem o nakitu v beneškem slikarstvu lleana Chiappini di So-rio, profesorica na beneški univerzi, otvorila razstavi srebrnih izdelkov in nakitov v slikarstvu 18. in 19. stoletja. Srebrni izdelki, ki so bili lansko leto razstavljeni v vili Manin v Passarianu, prikazujejo razvoj obdelave srebra v Evropi in Trstu. Druga razstava je zelo zanimiva, v kolikor predstavlja dva nepoznana privatna arhiva družin, ki so že po tradiciji izdelovale nakit.
•>>■!••> vstisttMt	■■•■••••• •••■•ti > ■ttitvtsivititvBtittiBti t*i tiiiitvivit	l■•Htv9ltl■lllllllcll■llVfVlttlvvll■vlll■fMtlvtltlllSll■llVlCllftfvll•l■>■t••l■vl■lltlvll•flll*>l■llll■l■ll■■v Min t n*iit iivtviinviviviiii	tin 11 v■lll■■■l■tl•lll•llll||B||•■l•||§||f igm mn g mif ^	nmngnngm |
VČERAJ ZAČETNA PRIREDITEV V OKVIRU MANIFESTACIJE «PREDSTAVAIN MESTO«
Handikapiranci na Trgu Unita z igro in glasbo
Nad trgom razpeta simbolična mreža človeške solidarnosti - Ugodno vreme in številno občinstvo poplačala trud organizatorjev
*' H	*'	' J
j iiiii
Včeraj se je na Trgu Unitd odigral prvi dan manifestacij, ki bodo trajale tja do septembra, s katerimi skuša tržaška pokrajina odpraviti jarek, ki ločuje tzdrave» meščane od handikapirancev. Treba je torej povezati, z veliko in fantastično pajčevino, ne samo Tržačane, ampak tudi mesto kot tako, ki mora postati dostopno tudi tistim ljudem, ki se premikajo z vozičkom. Tak «povezovalni» namen je imela velika pajčevivasta mreža iz sintetična, rahlo lepljive, gmote crglpe, ka
tero so igrali animatorji skupine iz Ahano Terme raztegnili nad Trgom Uhitd. Sončno vreme in lahen veter, ki je napenjal belkasto prosojno mrežo, (za katero so uporabili 8 km crypla), sta sugestivno okrasili trg, medtem ko se je pod mrežo zbiralo vedno več ljudi, med katerimi je bilo mnogo handikapirancev in nekaj umobolnih, katere ie ostalo občinstvo sprejelo z veliko človeško toplino, kar dokazuje. da je prej omenjeni jarek med zdravimi in bolnimi kdaj le sad
neutemeljenih predsodkov.
Namen manifestacije je prav vključitev handilcapirancev v normalen delovni proces. Treba je torej lesno povezati zdrave in bolne v skupno vsakdanje življenje, naj si bo to na delovnem mestu ali med predstavami, kot je bila včerajšnja. I-gralci skupine rCentro Maschere e Slrutture Gestualh so tako porabili še drugih 5 km sintetične mase, s katero so ovijali gledalce in jih tako pretvorili iz skupine posameznikov v celoto. S to skupino, ki je i-
mela podobno performance v okviru letošnje beneške gledališke bienale, sodeluje % tudi poljski glasbeni trio tOsmego dnija Orkiestra», katerega sestavljajo violinist, kitarist in flau-tist, ki igra tudi fidolo, t.j. antični glasbeni inštrument, podoben harfi ali zitarju. Poljska skupina je včeraj zbudila veliko zanimanja zaradi svoje narodne glasbe z orien-talskimi prizvoki.
Srednji del predstave je zahteval aktivno sodelovanje številnega občinstva.
Skupina *Teatro Tascabile» iz Bergama je ustvarila med mladino in starejšo generacijo fantastično vzdušje, v katerem je zaživela predelana Baudelairova poezija *Alba-tros». Igralci — akrobati na hoduljah, požiralci ognja in žonglerji v rdeče- belih oblačilih so vodili gledalce gor in dol po Trgu Unitd, kakor je pač zahteval razvoj igre. Bavdelairovo pesen, ki je postala simbol svobode, so recitirali v o-riginalu, medlem ko so ji v dramatizaciji deloma spremenili zaključek. Medtem ko je v originalu albatros — človek nujno potlačen, je bil včerajšnji albatros zmagovalec. Tako bi morali zmagati tudi vsi, ki se trenutno borijo za handikapi-rance, zalo. da bi se mi navadili sožitja z njimi.
Včerajšnja predstava se je zaključila ob zvokih godbe Javne varnosti, ki je predstavljala še zadnji poskus združitve tradicionalne glasbe z avantgardnim gledališkim sporedom.
Manifestacija se bo nadaljevala v četrtek, 24. julija, v Ljudskem vrtu, kjer bo na sporedu igra nObuti ma-čeki> v priredbi gledališke skupine «Attori e Tecnich. (eva)
Na sliki: postavljanje mreže na Trgu Unita.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
VEČINA POTRDILA ZAKON O TURISTIČNI PREOSNOVI
Izvirni zakon je vlada vrnila z vrsto pripomb - Turistična taksa na počitniške hiše trenutno odpade - Narodni park v Trbiških Alpah?
Deželni svet je na včerajšnji seji ponovno izglasoval zakon o preos-novi turizma v Furlaniji - Julijski krajini. Zakon je bil prvič izglasovan 24. aprila letos, a ga je vlada v predpisanem roku vrnila z vrsto pripomb, ki jih je deželni svet zdaj deloma upošteval. Izvirni deželni zakon je kakor znano predvideval odpravo pokrajinskih turističnih u-stanov in njihovo nadomestitev z novimi turističnimi »podjetji*. Vlada je v zvezi s to normo pripomnila, da se predvidena zamenjava turističnih organizacij ne ujema z veljavno zakonodajo. Deželni svet pa je bil nasprotnega mnenja in je ponovno odobril norme, ki se nanašajo na odpravo pokrajinskih turističnih ustanov, in sicer toliko bolj — so naglasili svetovalci — ker osrednja vlada ni v ničemer osporavala podobnih ukrepov, ki so jih svoj čas sprejele neodvisni pokrajini Bočen in Trident ter dežela z navadnim statutom Umbria.
Nadaljnja pripomba vladnih organov se je nanašala na predvideno turistično obdavčitev počitniških hiš, ki jih deželani Furlanije - Julijske krajine posedujejo, poleg glavnega bivališča, na deželnem obmo čju. Tudi ta ukrep se namreč ne ujema s splošno veljavno zakonodajo v Italiji. Deželni svet je pripombo osrednjih organov sprejel ter črtal iz izvirnega besedila zakona o preosnovi turizma poglavje, ki se nanaša na uvedbo omenjene turistične takse. Kdor poseduje počitniško hišo v hribih ali na morju, naj se torej veseli, da se je izognil novi obdavčitvi. Njegovo veselje pa bo najbrž kratkotrajno, kajti deželni odbor je že napovedal, da bo jeseni ponovno sprožil vprašanje turistične takse, zlasti kar zadeva počitniške hiše v najbolj znanih leto-
viščarskih krajih
Delno popravljen zakon je bil po razpravi sprejet z večino glasov.
V prvem delu seje so odborniki odgovarjali na razna svetovalska vprašanja. Med temi naj omenimo vprašanje svetovalcev KPI, PSI, PS Dl in DP o ustanovitvi narodnega parka v Trbiških Alpah. Odbornik Coloni je v tej zvezi dejal, da so to pobudo sprejeli državni organi, ne da bi se poprej posvetovali z našo deželo. Deželni odbor ni proti ustanovitvi narodnega parka v goratem predelu Furlanije - Julijske krajine, je pa mnenja, da bi bilo treba zanj izbrati drugo območje, saj naravno okolje v Trbiških Alpah ni, vsaj v tem trenutku, tako o-groženo kakor drugi visokogorski predeli. Odbor poleg tega zahteva, naj bo upravljanje morebitnega bodočega parka zaupano pristojnim deželnim organom.
Člani zbora Vasilij Mirk izrekajo pevcu Silvanu Frasslnelliju globoko sožalje ob izgubi očeta,
Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Doberdob* izreka globoko sožalje članu Igorju Zadniku ob izgubi očeta Ivana.
Ob smrti očeta Ivana Zadnika izrekajo dragemu Igorju globoko sožalje prijatelji Alex, Claudio, Kristina, Giovanna, Milena, Pavel in Sergij.
Odbojkarska moška ekipa Bora izreka soigralci, in prijatelju Igorju iskreno sožalje ob težki izgubi očeta Ivana.
žba in družina ji namreč jemljeta ogromno časa, zato mora veliko žrtvovati, če hoče skrbeti tudi za osebno izobraževanje. Človek pa lahko z dobro voljo premosti vsako oviro, je še dodala gospa Marija!
Tudi Iztok Vižintin se je odločil za tečaj, ker je potreboval diplomo. Povedal je, da se je moral odpovedati že dvema službama zaradi nezaključenega šolanja in da bo ta tečaj marsikomu pomagal iz težav. Tečaj mu je nudil tudi možnost za poglobitev osebne kulture. Iztoku je ostal v živem spominu o-gled Benetk, srečanje z Markom Kravosom in s slikarjem samoukom v Štanjelu in pa obisk gledališke predstave Neznani Benečan. Prav je, da se v šoli poleg običajnih predmetov, ki so tudi zanimivi, odpira posebno odraslemu človeku pogled na dogajanje v današnjem svetu. Tudi Iztok Vižintin je omenil težave, s katerimi se delavec srečuje pri obiskovanju takih tečajev. Ritem življenja postane včasih kar neznosen in to posebno tedaj, ko se poleg običajnih vsakdanjih o-pravil, pojavijo še nepredvideni problemi.
Gospa Livia Ferluga ni obiskovala tečaja zaradi diplome. Svojo služ. bo v trgovini lahko opravlja tudi brez nje. Nekateri znanci so ji celo prigovarjali, naj opusti misel na tečaj, češ da bo zaradi te dodatne obveznosti prisiljena zanemarjati družino in službo. Gospa Livia pa se ni dala prepričati, saj je bila to, po njenem mnenju, edinstvena priložnost za pridobitev znanja in kulture. In v resnici je tečaj odgovarjal njenim zahtevam in njenemu pričakovanju. Vsak dan je bilo na programu nekaj novega in zanimivega in gospa Livia je imela občutek kot bi se vsi povrnili v dobo otroštva, ko je zanimanje za vse novosti izredno živo in ko je želja po vsesplošnem spoznavanju velika. Vse obiskovalce tečaja pa je vezal močan čut solidarnosti in medsebojne naklonjenosti in gotovo je tudi to dejstvo pripomoglo k njegovemu uspešnemu zaključku.
Ljubo Košuta je zaradi bolezni svoj študij zaključil v drugem razredu nižje srednje šole. Sam je nato razmišljal, da bi obiskoval večerne tečaje, vendar je moral zaradi nemogočih urnikov to misel opustiti. Ko se je odločil za tečaj 150 ur je bil zelo skeptičen, kmalu pa je spoznal, kaj vse si lahko pri takem pouku pridobi. Prijetno ga je presenetilo tudi dejstvo, da so vse programe pregledali skupno s profesorji in da so lahko tudi sami predlagali zanimive argumente. Tako so bile začrtane smernice, po katerih se je delo odvijalo. Zasluge tečaja so prav gotovo velike, je povedal Ljubo, saj so nekateri, ki se prej niso zavzemali za nobeno
kulturno dejavnost, začeli prav med tečajem kazati zanimanje in dovzetnost za številne probleme. Ne moremo namreč zahtevati od ljudi, da se bodo zanimali za gledališče, film, glasbo ali karkoli drugega, če jim prej ne damo možnosti, da se z njimi seznanijo. Obiskovalci tečaja so imeli možnost, da so si skupno o-gledali Kulturni dom, da so prisostvovali igri Neznani Benečan in se nato o njej pogovarjali z režiserjem Verčem; načeli so problem tiska in novinarstva in se o tem pomenili z novinarjem Vojmirjem Tavčarjem; govorili so o planinstvu in vzeli so v pretres še mnogo drugih vprašanj. Navdušenje je bilo splošno in gotovo bodo ti, ki so tečaj obiskovali, še dalje gojili zanimanje za kulturno dejavnost.
Gospa Ivanka Petrovčič je opravila osemletko v Sloveniji in je nato tri leta obiskovala obrtno šolo za oblačilno stroko. Ker se v Italiji ne priznava v tujini doseženih diplom, je bila gospa Ivanka prisiljena k študiju za pridobitev nove diplome. Ob vprašanju, če so razlike v pripravi in kulturni podlagi posameznih obiskovalcev tečaja o-virale potek učenja, je gospa I-vanka povedala, da so se vsi * dobro voljo kmalu znašli in da so lahko nato brez težav sledili razlagi. Edino pri slovenščini in italijanščini je bilo nekoliko težav, ker niso vsi tečajniki dobro obvladali obeh jezikov. Mogoče bi bilo dobro, ko bi se tečajniki pri teh urah delili v dve skupini, ki bi se po potrebi bolj posvečali enemu ali drugemu jeziku. Tudi gospa Ivanka je priznala, da terja obiskovanje tečaja marsikatero žrtev, vendar so ji družinski člani mudili vso pomoč, tako da ji je bilo to delo nekoliko olajšano. Tudi njej so veliko pomenili dobri medsebojni odnosi, ki so jih tečajniki vzpostavili med seboj in s profesorji; v takem družinskem vzdušju so bile ure bolj prijetne in delo lažje.
Poleg vseh teh navdušenih izjav, smo zasledili tudi nekaj kritičnih pripomb. Nekateri so trdili, da bi bilo včasih treba bolj upoštevati položaj delavca in težave, ki jih ima pri učenju in obiskovanju takih tečajev; upoštevati bi bilo tudi treba morebitne ovire, ki mu ne dopuščajo, da bi redno obiskoval pouk in pri njem aktivno sodeloval. Vendar so tudi ti priznali temu prvemu tečaju izreden pomen in važnost. Vsi so ob koncu izrazili mnenje, da bi morali tisti, ki srednje šole niso mogli obiskovati ali je iz kateregakoli vzroka niso zaključili, obiskovati tečaj, saj bi si tako omogočili ustreznejšo zaposli tev-in-bi obenem izkoristili priložnost za osebno kulturno poglobitev.
FRANKA FERLETIČ
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in brat
prof. IVAN ZADNIK
(Nino)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 24, julija, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: žena Stana, sin Igor z ženo Lauro, mala Tanja, sestra Marija, teta Delka in drugo sorodstvo
Nabrežina, Rojan, 23. julija 1980
Dne 21. julija nas je zapustil naš dragi
ALESSANDRO FRASSINELLI
(Sandro)
Pogreb bo danes, 23. julija, ob 18. uri iz hiše žalosti na Proseku št. 44.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri, sinova, nevesti, zeta, vnuki In drugo sorodstvo
Prosek, 23. julija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
m t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
ROZINA VOUK vd. ŽERJAL
(Ženelčeva)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice v Nabrežini naravnost v Boršt.
Žalujoči: hči Lidija, sin Cvetko z družinama in drugo sorodstvo
Ricmanje, Milje, Boršt, 23. julija 1980
VPIS ŠE DO 30. t.ra.
Tudi letos «tečaji 150 ur»
Tudi lotos se bodo na naših Šolah odvijali teč. ji «150 ur», ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso imeli < možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi tega odvijajo delno tudi v delovnem času.
V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Pribori1 si jih je Sindikat slovenske šole Po dolgih prizadevanju, in pri-tiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti ludi na Goriškem.
Tečaji «150 ur» so dostopni • vsem delavcem m odraslim, ki so dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 18. leto starosti (za rste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šule). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra 1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur.
Učni program prediskntirajo udeleženci sami in profesorji oh podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole. nujno izrabiti.
Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur» še do 30. tega meseca, in.sicer na tajništvih nižjih srednjih šol, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Kahio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentahor, Zgonik, Devin Nabrežina in Milje
Profesorji, ki hi radi poučevali na teh tečajih, naj vložijo prošnjo na šolsko skrbništvo do 25. julija.
Gledališča
VERDI
Jutri, 24. t.m., ob 20.30 bo prva predstava Costove operete «Scu-gnizza*. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. t.m., druga in tretja ponovitev. Opereto bo dirigiral Guerrino Gruber. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Nazionalc 15.30—22.00 »Giochi pomo a domicilio*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Ariston 21.30 »Un attlmo, una vita». Al Pacino, M. Keller, A. Dupe-rey, R, Valli.
Ritz 18.00-22.15 «L'incredibile Hulk*. Barvni film.
Excelsior Danes zaprto.
Grattacielo 17.00 »Apocaiipse now». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 17.00 «Quella sporca dozzi-na». Charles Bronson.
Mignon 15.30 «11 piccoio grande uo-mo*. D. Hoffman. Barvni film.
Pilodrammafico 15.30— 22.00 »Le por-no sorelle*. Prepovedan mladini
- Pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 secondo tragico Fantozzi*. Komični film.
Aurora 17.00—22.00 »I/assassinio di un allibratore cinese*. Barvni film.
Capitol 16.00 «Super rapina a Milano*. A. Celentano. Barvni film.
Vittorio Vencto 17 00 «Halloween, la not,te delle streghe*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Izleti •; j.
Združenje Union priredi enodnevni izlet na Krk - Baško preko novega mostu dne 3. avgusta. Obenem iavljamo, da imamo še nekaj mest za nedeljo, 27. t.m., v Avstrijo — Povratek preko Jugoslavije. Informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 20, tel. 64-459. Urnik vpisovanja je torek, sreda in petek od 17 do 19. ure.
Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali na našem prazniku.
Posebna zahvala naj gre o-biskovalcem, ki so s svojo številno prisotnostjo omogočili lep uspeh te slovenske manifestacije.
SLOVAN
priredita 25., 26., in 27. julija
VAŠKO ŠAGRO
na zadružnem prostoru na PADRIČAH
Zabavala vas bosta ansambla TAIMS in LOJZE FURLAN Vabljeni!
PROSVETNO
DRUŠTVO
MLADINSKI
KROŽEK
PADRIČE
4
No učiteljišču sta uspešno opravili maturo
LILIANA BANDI
iv
GENNI COSINA Iskreno iima čestita
KD Jože Rapctec
A
Na učiteljišču je uspešno opravila maturo
FLORJANA PANGERC
Iz srca ji čestitala družini Pečar in Vidottn
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. julija BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.06 — Luna vzide ob 16.44 in zatone ob 1.56 Jutri, ČETRTEK, 24. julija KRISTINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,8 stopinje, najnižja 16,3, ob 18. uri 24,2 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tanja Giugovaz, Cristina Checco.
UMRLI SO: 81-letna Gisella To-nvini Vd. CfievotK 93-le^na Cateri-na Maček vd. Dupuis, 25-letni Gior-Saxida, 53-letni Tullio Zucconi, Umbento .Ermacora, 69-let-ni Edoardo Modricky, 69-letni Um-berto Stupar, 77-letni Giordano Bruno Pizzarello, 78-letna Emilia Brana vd. Burolo, 76-lttna Giovanna Pe-trovich vd. Bilucaglia, 63-letni Fer-dinando Bole, 84-lfetni Giuseppe Ka-ris, 55-letna Nerina Finotto por. Drioli, 77-letna Filomena Scomme-gna por. Lupo, 81-letni Giovanni Bo-zich, 67-letna Rosalia Valenti vd. Pagliarini, 78-letni Giacomo Ziani, 75-letna Maria Visintini, 74-letna Te-resa Gianni vd. Livio, 84-letna Ro-salia Stok, 73-letni Paolo Kočevar, 85 letni Francesco Polti, 69-letna Antonia Demarchi vd. Amici.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8 30 d« 20 30)
Piazza Ospedale 8, Ul. dellTstria i35, Viale Miramare 117, Ul. Com-I bi 19.
(od 8 30 do 13 in od 16. do 20 30) Largo Piave 2, Piazza della Bor-sa 12
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Piazza della Bor-| sa 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure (n praznična od ** dr 20. tre tel 68441
I.EKARNF V OKOLIC!
Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165: Opčine: tol. 211-001: Prosek: tel 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 709-I97, Zavije tel 213 137; Milje: tel 271 124.
Kino
gio 7ft-letni
informacije S/P uporabnikom
TERJATEV
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za til. trimesečje v letu 1980 ter opozarja vse, ki računa še niso poravnali, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 — brezplačne usluge.
Tabor OZN Slovenije v Ankaranu
Republiška konferenca klubov OZN Slovenije tudi letos, kot je že tradicija, organizira poletno taborjenje za člane raznih občinskih klubov OZN. Taborjenje (II. izmena) se bo pričelo že v petek, 25. julija in bo trajalo oelih deset dni; taborni prostor pa se nahaja med Ankaranom in Debelim rtičem.
Želja predsedstva RK klubov OZN Slovenije je, da bi se letošnjega poletnega taborjenja udeležili tudi mladi iz zamejstva in sicer pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Na ta način bi se namreč mladi «ozeenovci» neposredno soočali tudi s problematiko Slovencev v zamejstvu, na drugi strani pa razširili spoznavanje dela klubov OZN tudi med zamejsko mladino.
Zainteresirani mladinci s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije za udeležbo na taborjenju klubov OZN Slovenije se lahko javijo na sedežu Mladinskega‘odbora SK GZ v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20) in v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 24-95), kjer bodo s tem v zvezi prejeli tudi vse podrobne informacije.
Rok za sprejemanje prijav se zaključi danes.
Septembra v Medulinu srečanje deportirank
V dneh od 13. do 16. septembra letos se bodo v Medulinu pri Pulju sestale ženske, ki so jih nacifaši-sti deportirali v taborišči Auschvvitz in Ravensbriick. Srečanje organizira Komisija bivših deportirancev pri Zvezi združenj borcev SR Slovenije, ki vabi tudi deportiranke iz dežele Furlanije ■ Julijske krajine, naj se tega srečanja udeležijo.
Prijave za srečanje se sprejemajo do 25 julija 1980 na sedežu bivših političnih deportirancev — AN ED — v Trstu, Ulica Crispi 3 (tel. 730-306) danes, m v petek od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
Celoten penzion v Medulinu znaša 220 dinarjev na dan.
Zbirno .nestc udeleženk bo v Pulju na železniški postaji, od koder bodo odšle v spremstvu v hotele, kjer jim bo določeno prenočišče.
f Čestitke
Naša draga MAJA bo danes ugasnila četrto svečko. Da bi zrasla v pridno deklico, je želja none Marije.
Danes upihne četrto svečko MAJA MEZGEC iz Bazovice. Mnogo sreče v življenju ji želijo boter, botra in vsi, ki jo imajo radi.
Na učiteljišču je uspešno opravila maturo DARIJA BERCE. Čestitajo ji nona, nono, strica Valter In Rudi z družino.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM avtomobil innocenti J5 letnik 1971 s prenovljenim motorjem. Cena ugodna. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-232.
PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica.
IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mont“cchi 6, p"d šifro »Skladišče*.
IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Pri morskega devnika, Ul. Montecrhi 6, pod šifro »Sposoben*.
UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212-641.
OSMICO je odprl Milič Stanko • Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico
LJUBITELJE pristne domače kap lii.'p vabimo k Čečevim v Dober dob, kjer so odprli osmico z he lim in črnim vinom

V	spomin na Rada Štoko daruje družina Pernarčič 20.000 lir za Sklad Albina Bubniča.
Ob prvi obletnici smrti dragega prijatelja Ivana Novaka darujejo Sonja, Tanja in Pavel 15.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža Ivana Novaka dafuje žena 10 tisoč iir za Sklad Albina Bubniča.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Savija darujeta Mario in Dragica Prodan 5.000 lir za PD Rovte -Koionkovec.
V	spomin na mamo Kristino, očeta Ivana Mililja - Branika ter moža in svaka Jožka Saksido darujejo Ivanka, Dragica in Jolanda 5.000 lir za PD Rovte - Koionkovec.
•8BBB
BANGA^DI CREDITO DURI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRar. -	^ Tg ,,i-qqe
22. 7. 1980
Ameriški dolar	825,—
Funt šterling	1965 —
Irski funt šterling	1760,-
Švicarski frank	515,—
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	28,-
Nemška marka	473 —
Avstrijski šiling	66.-
Kanadski dola"	710.—
Holandski florint	428.—
Danska krona	152,—
Švedska krona	197,-
Norveška krona	170-
Drahma	20 -
Mali dinar	30-
Veliki dinar	29-
MENJALNICA
vseh tujih valut
POGAJANJA ŠE VEDNO TRAJAJO
Še vedno ni nie določenega kdaj in kako bodo sestavljene večine v krajevnih svetih
V ponedeljek so sestavljati osnutek programa za pokrajinsko upravo - Sinoči so se v Traču sestali tajniki strank: govorili so o možnostih za porazdelitev mest v odborih
ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ «150 UR» V SLOVENŠČINI
Tečaji «150 ur* za delavce in odrasle so pomembna pridobitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in do«e-žejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu.
V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo.
Vpisovanja sprejemajo: učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Števerjan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob.
Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev.
Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta.
OB PRA1NIKU VSTAJI V SLOVENIJI
Včeraj je bila Gorica spet polna turistov in kupcev iz Jugoslavije
Zanimali so se tokrat predvsem za kavo in pralne praske * Veliko dela na meji
Očitno se tudi politikom mudi na počitnice in so najbrž tudi zaradi tega pospešili svoje sestanke in prizadevanja, da pride čimprej do sestave novih večin v tistih krajevnih prava h, kjer niso tega doslej še napravili. Mislimo na pokrajinsko upravo, na goriško občino in na krminsko občino. Pogovarjali smo se z nekaterimi, ki so se udeležili sestankov v zadnjih dneh in nekateri so optimisti kar se tiče takojšnje sklenitve sporazumov, drugi pa najbrž bolj realistično gledajo, čeprav to bolj pesimistično in menijo, da se bodo pogovori zaključili šele v drugi polovici avgusta.
Morda se je kaj izcimilo iz sinočnjega sestanka pokrajinskih tajnikov strank, ki sodijo v nekako novo večino v treh že omenjenih krajevnih upravah. Sestanek je bil v Tržiču in ko te vrstice pišemo ni še znan njegov rezultat. Na dnevnem redu so bili pogovori o številčni prisotnosti posameznih strank v pokrajinskem in občinskih odborih. Stvari so se namreč zapletle ne toliko pri razpravi o programih, ampak v glavnem pri porazdelitvi mest v odborih, če bi namreč prišlo do petstrankarske koalicije v pokrajinskem svetu in bi po eneaa odbornika imeli socialisti, socialdemokrati, republikanci in slovenska skupnost, bi demokristjanom ostala tri odbomiška mesta. Bodo demokristjani v takem okviru prepustili socialistom, ki ga baje zahtevajo, predsedniško mesto? V nekaterih demokristjanskih krogih so zelo skeptični, s tako rešitvijo. Še huje naj bi bilo za demokristiansko stranko v goriškem občinskem odboru, kjer bi dobila le župana in dva odbornika, če bi bile uslišane zahteve drugih morebitnih štirih partnerjev po odborniških mestih. Sinoči so torej tajniki strank govorili predvsem o teh vprašanjih.
V ponedeljek zvečer pa so se na sedežu KD v Gorici sestali zastopniki strank, ki so imeli nalogo razpravljati o programu pokrajinske uprave. Bili so poleg že omenjenih petih prisotni tudi liberalci. Zakaj ko vendarle nimajo svojega zastopnika v pokrajinskem svetu in ko zanje noče slišati socialistična levica, ki ima v PSI večino? Zdi se, da so na ponedeljkovi seji prisotni v glavnem poslušali izvajanja socialističnega podtajnika Robustelli-ja v zve2i s programom. Z večino točk so še strinjali. Robustelli in Agati (KD) pa sta dobila nalog da do petka, torej do 25. julija, sestavita osnutek programa za pokrajinsko upravo, o katerem bi potem razpravljali na ponovnem sestanku in seveda v tajništvih političnih strank.
O vprašanju pogajanj so razpravljali pred nekaj dnevi na seji pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti; potrdili so delo strankine delegacije na pogajanjih, izrazili so mnenie, da je treba s pogovori čimprej zaključiti. Govorili so tudi o volitvah v rajonskih svetih na področju goriške občine.
Precejšnje zanimanje so vzbudile v Gorici vesti, da je tričlanska koalicija v deželnem svetu sklenila imenovanja raznih političnih zastopnikov v upravne svete raznih ustanov in da so iz teh upravnih svetov izločeni socialdemokrati. To velja še posebej za Gorico, kjer so doslej
Rodila se je samostojna letovi ščarska ustanova (azienda di sog-giorno e turismo) za Gorico in njeno ožje področje, vendarle ima sedaj le sedež začasnega značaja, nima upravnega odbora, nima marsikaj kar bi bilo zanjo potrebno. O tem je tekel neformalni pogovor med deželnim komisarjem te ustanove Romanom in začasnim ravna teljem Piemontijem in novinarji v novem sedežu te ustanove v pasaži med Verdijevem korzom in Ulico Diaz, v prostoru, kjer je bila nekoč informativna pisarna turističnega društva Pro Loco. Prostor so na novo opremili, seveda v ta namen porabili precej denarja (dežela je v takih primerih tudi radodarna), ohranili so manjši prostor za morebitne slikarske razstave. V pisarni letoviščarskše ustanove i-maja na voljo tudi razne turistič ne prospekte.
To bo delno nadomestilo za vse to kar je doslej delala Pro Loco.
Pro Loco pa se je umaknila na grajski grjč v stavbo pokrajinske uprave kjer je gostišče Lanterna d'oro in kjer imajo svoj sedež tudi nekatera druga goriška društva.
Ker je tz besed obeh funkcionarjev bilo razvidno, da bo letoviščar ska ustanova razpolagala zasedaj z majhnim, premajhnim proračunom, ki ji gre iz deželne dotacije, odstotka na davku 1LOR na trgovinske in druge gospodarske dejavnosti, in morebitnih prispevkov drugih kra jevnih ustanov, je tudi jasno da ne bodo mogli s tem denarjem, čeprav gre za nekaj desetin milijonov lir, napraviti veliko. Saj bodo morali prvenstveno skrbeti za plačilo najemnine, vzdrževanje prostorov,
imeli, oziroma imajo še, socialdemokrati precej takih pozicij deželnega imenovanja.
Šolski izidi na učiteljišču
Tudi na goriškem učiteljišču »Simon Gregorčič* so objavili rezultate usposobijenostnega izpita, ki so ga dijaki polagali v prejšnjih tednih. Diplomo učitelja je dobilo trinajst dijakinj in dijakov, dva gojenca sta bila zavrnjena.
Izdelali so: Stanislava Bressand (36/60), Anton Frandolič (40), Sonja Klanjšček (50), Damijana Kobal (36), Elizabeta Kovic (44), Dušan Križmančič (39), Valter Peteani (36), Barbara Rustja (40), Tanja Socol (36), Martin Srebrnič (42), Nadja Tomšič (42), Gigiiola Vesco-vi (52). Ana Višin (37).
Obsodba državnega udara v Boliviji
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je v zvezi z državnim udarom v Boliviji izdala včeraj tiskovno poročilo v katerem najostreje obsoja nasilje, ki ga vojska izvaja proti predstavnikom demokratičnih strank in sindikalnim voditeljem v tej državi.
Ponovno so bila z orožjem zatrta
Gospodarski položaj na Goriškem se v zadnjih mesecih ni izboljšal. Prej bi lahko govorili o nadaljnjem postopnem zaostrovanju s tem, da se kriza, ki je sicer že dalj časa prisotna v tako imenovanih proizvodnih .dejaynošfib. širi’ .tudi .Da., trgovinsko področje ter na področje storitev. Gre za dejavnosti, ki so doslej kar dobro kljubovale sicer neugodnim gospodarskim gibanjem.
Na tak razvoj, na pomanjkanje resnejših perspektiv za izhod iz zares težavnega položaja, že dalj časa opozarjajo sindikati. Dovolj jasno so povedali, da ni mogoče več samo mirno čakati, da se bodo stvari uredile same od sebe že s splošno stavko 23. aprila. Zahteve in predloge so ponovili ob splošni stavki v začetku julija. V zadnjih tednih, tik pred nastopom kolektivnih dopustov pa se je položaj zaostril tudi v nekaterih podjetjih, ki so doslej kar dobro vozila. Obstaja torej resna nevarnost nadaljnjega skrčenja števila delovnih mest, kakor tudi nevarnost, da se bodo de-
plače osebja (direktorja in vsaj e-ne uradnice). Kaj jim bo torej o-stalo na turistično propagando in za organizacijo raznih manijestacij, za katere sg člani dosedanjega pro stovoljnega turističnega društva Pro Loco amatersko delali z zavzetostjo in brezplačno? Kdo bo prevzel organizacijo ptičjega sejma, folklorne parade in drugih podobnih manifestacij? Voditelji Pro Loco so dolga leta tožili da jim razne oblasti ne dajejo dovolj denar je za izvedbo teh manifestacij. Kaj bo v bodoče?
Za turistično propagando že precej dobro skrbi pokrajinska turistična ustanova (ente provinciale per il turismo), ki ima sicer ludi celo vrsto drugih obveznosti, ki jt nalaga zakon. Za nekatere manifestacije pa je skrbela Pro Loco. Nekateri politični in birokratski prvaki pa so želeli imeti oficialnost tudi v krajevnem turizmu. In so se zato zavzemali za ustanovitev leto-viščarske ustanove. Že res da so v sosednem Gradišču uspeli, zaradi prizadevanja in idej pri nekaterih posameznikih, pripraviti vrsto pobud, ki so zavzele širši obseg in privabile v ta kraj turiste. Bo kaj takega mogoče tudi v Gorici? Kako bo izbran upravni odbor, ki je predviden po zakonu. Bo sploh nova ustanova, ki bo, hočeš nočeš, temeljila na birokratizmu, turizmu sploh kaj koristila? In še? Kakšno bo njeno območje. Gorica je po novih zakonih premajhna. V območje goriške ustanove bo treba zaradi tega nujno vključiti tudi vsa Brda tja do Krmina in Dolenj.
Baje bodo turistično ustanovo u-radno in formalno ustoličili v letošnjem septembru.
upravičena pričakovanja bolivijskega ljudstva po svobodo, demokraciji in sindikalnih pravicah, ugotavlja tiskovno poročilo, ki poziva italijanski delavski razred k solidarnosti z bolivijskimi delavci, njihovimi sindikalnimi in demokratičnimi voditelji, da bd se proces demokratizacije obnovil.
Pokrajinska sindikalna federacija nadalje poziva italijansko vlado, naj glede tega novega napada na demokracijo v eni najrevnejših dežel Latinske Amerike zavzame jasno stališče.
Konec tedna v Pevmi praznik petja in vina
Konec tedna imajo v Pevmi, na pobudo posebnega vaškega odbora, tradicionalni praznik petja in vina. Prične se v petek, 25. julija zvečer s tekmo v briškoli in številnimi nagradami, v kioskih pa bodo razstavljena domača vina, ki jih bo seveda moč tudi pokusiti. Naslednji dan, v soboto, ob 21. uri bo na vrsti ples, igral bo ansambel Lojzeta Hledeta iz števerjana.
V nedeljo popoldne pa bodo imeli kulturni program ob 18. uri. Nastopil bo otroški zbor domačega prosvetnega društva »Naš prapor*, za njim pa še moški zbor »Mirko Fi-lej* iz Gorice. Zvečer pa bo plesalcem na voljo ansambel Taims iz Trsta.
lavci tega ali onega podjetja po kolektivnem dopustu znašli pred zaprtimi vrati. Takih primerov je kar precej. Poleg kroničnih bolnikov, kakor so tržiškd ladjedelnica, po djetja skupine Maraldi, podgorska tekstilna tovarna,	JCROrda.ka«.
(ero drugo podjetje, bi lahko na vedli nekaj novih in najnovejših primerov. Tako se nevarno zapleta položaj v tovarni SNIA v Zdrav-ščinah, podražitev sladkorja je povzročila težave v slaščičarski industriji na Goriškem, kjer je menda v najbolj nerodnem položaju podjetje La Giulia, kjer si prizadevajo na tak ali drugačen način skrčiti število zaposlenih. Novi davčni ukrepi so spravili v težave tudi izdelovalce žganih pijač in likerjev, kjer se širijo vesti o skorajšnjih odpustitvah. Neugodno se zapleta v sovodenjski tovarni Inteco. kjer bodo pod izgovorom prevelikih zalog najbrž skrčili število zaposlenih.
Položaj je torej sila resen in nikakor ni mogoče več čakati na rešitve, ki naj bi prišle same od sebe. Na to so že zdavnaj opozorili sindikati, vendar so v glavnem naleteli na gluha ušesa. Vnovič so o tem spregovorili na ponedeljkovem srečanju z novinarji, ki je bilo na sedežu delavske zbornice in na katerem so obrazložili načrt sindikalnega boja, ki se bo nadaljeval tudi v poletnih mesecih, v obdobju kolektivnih dopustov. V tem času bodo skupine delavcev redno nadzorovale dogajanje v tovarnah in s tem preprečile morebitna presenečenja ob povratku na delo. Zgodilo se je namreč v prejšnjih letih, da so delavke v nekem podjetju ob koncu dopusta naletele na zaprta vrata. Zaradi hujših gospodarskih težav so taki primeri slej ko prej mogoči tudi letos. Prav zato bodo delavci skrbni nadzorovali, da iz tovarn ne bi odpeljali strojev, polizdelkov ali drugega blaga, ki je nujno potrebno za proizvodnjo. Po drugi strani, pravijo sindikati, pa je treba nujno spremeniti dosedanji način gospodarskega razvoja na Goriškem, ustvariti nova delovna mesta, poskrbeti za ozdravitev bolnega gospodarstva. Vse to terja nujnih in stvarnih rešitev, sicer se bo že v prihodnjih mesecih spet občutpo povečalo število ■ nezaposlenih. Počitnice bodo torej za mar sikoga minile v skrbi če se bo jeseni še lahko vrnil na dosedanje delovno mesto.
V tovarni Ansaldo ratificirali sporazum
Na skupščini delavcev tržiške tovarne Ansaldo so včeraj ratificirali nedavno tega sklenjen sporazum med sindikati in Intersindotn in ki zadeva vsa podjetja skupine Ansaldo. Poleg gmotnih izboljšav vsebuje sporazum vrsto pomembnih točk glede organizacije dela, načrtovanja proizvodnje ter preureditev nekaterih podjetij na jugu države. Tako naj bi s posodobljenjem in preureditvijo tovarn v Neaplju, Gioii del Colle, Pomezii in Tarantu pridobili okrog 350 novih delovnih mest. V Neapelj bodo tudi preselili ravnateljstvo pomembnega oddelka za prevoze, načrtovanje in raziskovalno delo. Posebno pozornost bodo nada-lj« v prihodnjem obdobju namenili
Ob včerajšnjem prazniku partizanske vstaje v Sloveniji je v Gorico prišlo veliko ljudi iz sosedne republike. Izkoristili so dejstvo, da so bile v Gorici trgovine odprte in na nekatere med njimi dobesedno navalili. V tem trenutku jugoslovanske kupce najbolj zanimajo kava in pralni '»raški, ki jih pri njih primanjkuje in o tem vprašanju je veliko pisanja v jugoslovanskem tisku in govorjenja na radiu in televiziji. Zaradi tega so kupci iz Slo-
raziskovalnemu delu na področju boljšega koriščenja in proizvodnje e-nergije. Ravno na tem področju je podjetje Ansaldo že doseglo zavidljive uspehe, tako v državnem, kakor tudi v mednarodnem okviru. Glede gmotnih izboljšav velja zabeležiti, da bodo delavci v tem in prihodnjem letu deležni mesečnega poviška plače v znesku 40.000 lir. Že z julijsko plačo jim bodo nakazali tudi 32.000 lir poviška. Dosegli so sporazum tudi glede višine proizvodne nagrade, ki se bo letos povišala za 60, prihodnje leto pa za 100.000 lir, ter glede enkratnega zneska 100.000 lir, ki ga bodo prejeli delavci. V tržaški tovarni Ansaldo je zaposlenih okrog tisoč delavcev.
Izleti
Na sedežu PD Sovodnje sprejemajo (vsak dan od 19. do 20. ure) prijave za dvodnevni izlet v Beograd in na Djerdap, 12. in 13. septembra. Cena izleta je približno 125 tisoč lir. Polovico zneska morajo u-deleženci plačati ob vpisu. Podrobnejša pojasnila nudijo ob vpisu.
Planinska skupina SPD iz Sovodenj priredi L, 2. in 3. avgusta izlet v Julijce z vzponom na Prisojnik, Razor in Kriške pode.
Na pot bodo odšli v petek, 1. avgusta popoldne iz Nove Gorice. Z avtobusom se bodo peljali do Vršiča. Povratek je predviden z vlakom. Izlet vodi Branko Kuzmin.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
Za ta letni čas nenavadne vremenske razmere zaskrbljajo vinogradnike, živinorejce in kmetoval ce nasploh". Zaradi obilice, padavin in razmeroma nizkih temperatur se namreč obeta slaba letina.
Vegetacijski razvoj rastlin je v dvo do tritedenski zamudi. Vprašanje zase je, če bodo rastline med daljšim obdobjem suhega in toplega vremena, ki ga metereologi obeta jo ob koncu julija in v začetku avgusta. lahko nadoknadile zamujeno.
Posebno hude utegnejo biti posledice neugodnega vremena v vinogradništvu, ki je na Goriškem ena od glavnih panog v kmetijstvu. Sprva je sicer kazalo, da bo letoš nji pridelek zopet rekorden. Pred videvanja pa so se precej izjalovila, kajti že med cvetenjem vinske trte je neugodno vplivalo deževje, obilica padavin pa omogoča razvoj glivičnih bolezni in so zato vinogradniki prisiljeni pogosteje škropiti. kar ima seveda za posledico višje pridelovalne stroške, če se bodo neugodne vremenske razmere
veruje navalili predvsem na trgovine jestvin in tudi na drogerije »er v njih kupovali kavo, pralne praške, pa tudi sladkor, in kako drugo, vrsto hrane kot npr. testenine (v Italiji prodajajo namreč testenine is «trdega» žita) ter riž (riž iz Padske nižine je boljše kvalitete kot makedonski).
Seveda je bil spet križ s parkirnimi prostori in videli smo parkirana vozila z najrazličnejšimi jugoslovanskimi tablicami. Malo bolj klavrn je bdi obisk v trgovinah s tekstilom in čevlji, saj so tudi pri nas cene visoke, zaradi devalvacije dinarja je njihova cena za kupce iz Jugoslavije kar neprimerna, poleg tega pa morajo tisti jugoslovanski državljani, ki kupijo kaj novega v inozemstvu plačati še precej dajatev na svoji carini ob vstopu v sosedno državo. Dva kilograma kave in en zaboj pralnega praška na osebo pa sta carine prosta.
Kot običajno so na glavnem obmejnem prehodu pri Rdeči hiši imeli včeraj jugoslovanski in italijanski cariniki in policisti polne roke dela. Goriške ulice pa so ponovno bile polne ljudi in tudi tokrat je bilo to v dokaz, da Gorica živi predvsem od prihoda kupcev iz Jugoslavije.
Tatovi na obisku
Tatovi so v ponedeljek proti večeru obiskali stanovanje 62-letne Marine ^Pftuelli Knez na Svetogor-ski cesti 133. Tokrat niso vdrlj, pač pa so se v stanovanje priplazili skozi odprto okno. Odnesli so zbirko starih kovancev, bančno knjižico, naslovljeno na hčerko, nekaj zlatnine. V teku je preiskava.
Kino
Gorico
VERDI Zaprto
CORSO 18.00—21.00 »Dove osano le aquile». R. Burton in C. Estvood. Barvni film.
VITTORLA 17.00-22.00 »Erotic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La sedu-trice*.
PRINCIPE Zaprto
N o m Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Oči , zvezd*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Taksist*. A-meriški film.
DESKLE 19.30 »Tovarišija*. Jugoslovanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76.
nadaljeyale'.Vinogradniki so zaskrbljeni tudi zato, ker najbrž grozdje ne bo doseglo zadovoljivo stopnjo zrelosti. Ne gre namreč prezreti koledarja, saj se bo »poletje*, ho-češ nočeš kmalu nagnilo v jesen..
živinoreja na Goriškem (in n« samo tu) iz leta v leto hira. Vse kaže, da bo treba spomladi že spet poročati o skokovitem padcu števila glav, že itak močno okrnjene črede. Tokrat ne zaradi gospodarskih ali drugih razlogov, ampak preprosto zaradi pomanjkanja krme. Kljub obilnemu pridelku je bilo namreč spravilo sena in drugih krmnih rastlin sila otežkočeno. Ponekod niso uspeli spraviti niti prve košnje.
Močno zaostaja v razvoju tudi koruza. Zgodnje sorte bi morale biti te dni že v cvetu, pa je njihove rast v zaostanku. Najbrž pa pozne sorte, ki jih običajno sejejo za žitom ne bodo dozorelo. Obeta se torej bolj klavrna letina v kmetijstvu. Sicer bi se dalo še marsikaj popraviti, če bi končno le nastopilo suho in toplo vreme.
V PRORAČUNU PREMALO DENARJA
Letoviščarska ustanova za Gorico nastaja brez začrtanih programov
Trenutno nima niti svojega upravnega odbora Denarja za turistične dejavnosti bo premalo
SPRIČO VSE TEŽJEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
Sindikalni boj se nadaljuje tudi v poletnih mesecih
Delavci bodo budno spremljali dogajanja v tovarnah, da ne bi med dopustom odpeljali strojev, polizdelkov ali drugega blaga nujno potrebnega za proizvodnjo
Hiini»MininiiM»immnmimninnnnmnnmllluillmilnt,|,l,nltmtltllllllglllllltllllimillllllltw<1„lft<lfW|0
OB LETOŠNJEM NEOBIČAJNEM POLETJU
OBETA SE BOU SLABA LETINA V VINOGRADIH IN NA NJIVAH
Tritedenska zamuda v razvoju rastlin . Bo grozdje sploh doseglo zadovoljivo stopnjo zorenja?
Ernest Petrič:
Mednarodnopravni položaj slovenske nanjšine v Italiji po Osimu lij
Na navedenih splošnih mednarodnih akti temelji danes položaj manjšin in nji-ovih pripadnikov v Italiji, kolikor ga se-eda ne regulirajo kot «lex specialis« po-ibni mednarodni akti, npr. osimska po-odba, seveda pa ne smemo prezreti, da je alija tudi stranka pogodbenica Konvenci-i UNESCO zoper diskriminacijo v izobra-evanju (6. 10. 1966) in stranka pogodbe-ica Evropske konvencije o človeških pra-icah (26. 10. 1955). Italija je tudi podpis-ica Sklepne listine helsinške konference varnosti in sodelovanju v Evropi.
Na posreden način bi mogli biti po-lembni, za presojo mednarodnopravnega t.atusa slovenske manjšine in njenih pri-'adnikov v Italiji, tudi nekateri drugi med-iarodni akti, npr. nekatere deklaracija )ZN (npr. Deklaracije OZN o pravicah trok iz leta 1959. Deklaracija OZN o tem, a je treba vzpodbujati med mladino raz-irjanje idealov miru, medsebojnega spo-tovanja in razumevanja med narodi iz le-a 1965, Deklaracija UNESCO o načelih nednarodnega kulturnega sodelovanja iz sta 1966), nekatere konvencije ILO (npr. onvencija št. lil nanašajoča se no prenočevanje diskriminacije pri zaposlovanju z leta 1958).
Seveda Italijo zavezujejo tudi načela in 'oločila Utanovne listine OZN ter Splošne leklaracije OZN o človekovih pravicah, rdi v tej zvez* ve'ja pripomniti, da v •reambuli osimske r; godbe stranki pogod-lorici posebej potrjujeta svojo pviprav-jenost ravnati se po načelih Utanovne litine OZN in Splošne deklaracije OZN o lovekovih pravicah. Glede slednje je že •osebni statut (priloga II Memorandumu o oglasju iz leta 1954) v tč. 1 določal, da. josta stranki pogodbenici ravnali, v odno-u do prebivalstva v bivšem STO, v skla-lu z načeli te deklaracije. Seveda je rajna vrednost te izjave volje v preambuli »Simske pogodbe simbolična, saj ne more »iti danes nobenega dvoma, da sta se tranki pogodbenici osimske pogodbe dol-ni ravnati še po čem, potem gotovo po lačelih Utanovne listine OZN in po nače-ih Splošne deklaracije OZN o človekovih iravicah, pa naj sta to zapisali ali ne zarisali v preambuli osimske pogodbe. In asno je seveda, to velja poudariti, da sta ;e po teh načelih dolžni ravnati povsod ia svojem teritoriju.
H f
Z. Subjekt manjšinskih pravic po splošnih mednarodnih aktih
Vsakršno zagotavljanje pravic z med-larodnim pravom seveda zahteva, da po-inamo upravičenca, nosilca, subjekta teh »ravic. V omenjenih splošnih mednarodnih iktih, ki so relativni za Slovence v Italiji, e govor na splošno o «manjšinah» oz. toč-ieje o »pripadnikih manjšin«. Uporabljajo >e npr. naslednje dikcije: čl. 27 Konvencija 3ZN o državljanskih in političnih pravicah govori o »etničnih, verskih in jezikovnin manjšinah«: v Konvenciji OZN o odpravi iseh oblik rasne diskriminacije je govora vseh oblik rasne diskriminacije je govor listini helsinške konference je govor o »narodnih manjšinah«, itd.
Poizkusi, da bi izoblikovali mednarodnopravno definicijo pojma manjšine so doslej ostali brez dokončnega rezultata. Danes je zanimiva in pomembna opredelitev definicije pojma manjšine, ki ga je na o-snovi poglobljenega in ekstenzivnega študija predvsem dejavnosti OZN in njenih organov glede manjšinske problematike, pa tudi stališč in prakse držav, oblikoval v svojem poročilu posebni poročevalec OZN za manjšinsko problematiko F. Capotorty. Po F. Capotortiju so »manjšine« v smislu čl. 27 Konvencije OZN v državljanskih in političnih pravicah (s tem pa dejansko
»manjšine« tudi v smislu drugih splošnih mednarodnopravnih aktov) tiste skupine prebivalstva, ki so številčno manjše od o-stalega prebivalstva v državi, ki so v ne-dominantnem položaju, ki so državljani te države in imajo svoje etnične ali jezikovne značilnosti, različne od ostalega prebivalstva in izkazujejo, čeprav le implicitno, neki občutek solidarnosti usmerjen k ohranjevanju lastne kulture, tradicij, jezika.
Značilno je, da F. Capotorti ne postavlja kot sestavino pojma «manjšina» pogoj, da posebej izraža voljo po ohranjevanju svojih posebnosti in da ne postavlja nikakršnih numeričnih kriterijev, pa tudi ne pogoja, da je manjšina »lojalna«. Po F. Capotortiju število ali odstotek pripadnikov manjšine torej' ni merodajen za presojo o tem ali gre ali ne gre za «manjšino», ki je opravičena do posebnega varstva in pravic. Kot načelno izhodišče F. Capotorti sprejema, da ima tudi najmanjša skupina pravico do varstvenih ukrepov. Prav tako je po F. Capotortiju vprašanje o obstoju ali neobstoju neke manjšine torej odgovor na vprašanje ali imamo ali nimamo pred seboj upravičenca do manjšinskih pravic po splošnih mednarodnih aktih, dejansko, faktično vprašanje, ki ni odvisno od tega, ali to manjšino priznava država, v kateri manjšina živi. Mednarodnopravna zaščita neke manjšine torej po F. Capotortiju ni odvisna od tega, ali njen obstoj priznava država, v kateri manjšina živi. F. Capotorti sicer omenja, da je ena od sestavin pojma manjšina izkazovanje hotenja po ohranjevanju lastne samobitnosti, a se hotenje lahko izkazuje tudi le implicitno. Torej se je F. Capotorti odmaknil od tistih, ki so zahtevali ali še zahtevajo, da mora manjšina »jasno« izražati svoje hotenje po ohranjevanju lastnih posebnosti, da mora torej jasno in glasno zahtevati varstvene ukrepe, posebne pravice itd., če naj se jo smatra za manjšino in če naj se ji varstveni ukrepi priznajo. Končna je, kot kaže prav poročilo F. Capotortija, posebnega poročevalca OZN, prodrlo spoznanje, ki ga zagovorniki »subjektivnega hotenja« niso dojeli, da namreč neka narodnostna, etnična, jezikovna manjšinska skupnost že s tem, da se je kot taka sploh ohranila, dovolj jasno in dovolj čvrsto izpričuje svoje hotenje po obstoju, po ohranjevanju svoje samobitnosti. Zlasti takrat, ko je bila kaka manjšina desetletja izpostavljena narodnostnemu nasilju, asimilaciji, neenakopravnosti in je vztrajanje pri lastni samobitnosti zahtevalo posebne žrtve in napore njenih pripadnikov. Mar so res potrebni v takem primeru še dodatni »jasni« in glasni dokazi o tem, da ta manjšina hoče ohraniti svojo samobitnost in da je torej upravičena do varstvenih ukrepov, do posebnih manjšinskih pravic?
Glavne skupne značilnosti tistih skupin prebivalstva, ki jih opredeljujejo splošni mednarodnopravni akti z izrazi rasne, etnične, jezikovne ali narodne »manjšine« — torej kot »manjšine« — bi. če izhajamo iz vseh spredaj omenjenih poizkusov definirati pojem «manjšine», bile:
a)	da so skupnosti, ki jih označujejo njim lastne posebnosti, npr. jezik, kultura, tradicije, narodnostne značilnosti, itd.; te posebnosti so temelj njihove samobitnosti;
b)	da te skupnosti niso tuji državljani in da so to avtohtone skupnosti;
c)	ni potrebno, da te skupnosti izražajo kako posebno »hotenje« po ohranitvi svoje samobitnosti in, da »glasno« zahtevajo svoje pravice; zadošča dejstvo, da kot posebne identitete obstajajo;
d)	ni potrebno neko določeno število ali odstotek manjšinskega prebivalstva v celotnem prebivalstvu.
VTISI Z LETOŠNJEGA TABORA V POLJANSKI DOLINI
Stari taborniki pravijo da je sreča biti tabornik
Čeprav tokrat vreme nekoliko nagaja, življenje v taboru normalno teče Program dela in izletov ■ Letos je v Poljanski dolini kar 80 tabornikov

V začetku lepega letnega časa se vsako leto veliko govori o turizmu, o turistični industriji, o novih turističnih formulah, predlogih itd. Mladina se zadnja leta vedno bolj oddaljuje od tradicionalnih počitnic na morju, v hotelu ali organiziranih letovanj in čuti potrebo po drugačnih počitnicah, ki bi lahko nudile mlademu človeku nove izkušnje. V mislih imamo taborjenje, taborjenje kot ga pojmujejo in uresničujejo člani Rodu modrega vala.
Taborjenje pomeni, lepe počitnice, je priložnost za spoznavanje narave, novih prijateljev in konec koncev samega sebe... Tabor je neke vrste življenjska šola. Morda se bo kmalu ta trditev zdela pretirana in tudi meni se je zdela pred časom, ko ne bi bila obiskala tabora RMV in se za nekaj ur skušala vživeti v taboriško ozrač ]0
RMV je nastala leta 1954 in od takrat vsako leto prireja poletna taborjenja. Vendar ne smemo misliti. da je tabor glavna ali celo edina dejavnost tabornikov. V začetku je bilo morda res tako. z leti pa so se nameni organizacije dopolnili tudi v iskanje novih poti, čeprav lahko rečemo, da je taborjenje višek celoletne dejavnosti RMV. Na taborjenju dokažeš, kaj si pridobil med zimsko dejavnostjo in česa si se naučil.
Med letom se namreč taborniki shajajo na rednih sestankih, kjer se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi. Starešine polagajo veliko važnost informiranju mladih tabornikov. Naj bo tabornik star deset ali osemnajst let., se na ta način seznani s svetom, ki ga obdaja, pridobi razne »teoretične* spretnosti in vednosti, ki jih mora nato na taboru tudi praktično dokazovati. Vsekakor so dejavnosti tako med letom kot med poletnim taborom zelo raznolike in se ne omejujejo samo na informativno in kulturno plat. Mladi človek mora preizkusiti tudi svoje kreativne sposobnosti. Zato se taborniki ukvarjajo tudi z ročnimi deli, z risanjem, petjem, recitacijami, športom.
Na taboru morajo mladi poleg vsega tega tudi sami kuhati, nabirati drva, prinašati vodo in seveda [Dostavljati in razstavljati šotore. Naučijo se prižigati ogenj, delati razne vozle, nekaj topografije itd., sicer pa imajo vsak dan predavanja ali gozdno šolo. Večkrat gredo seveda tudi na izlete v bližnje' kraje. Včasih se odpravijo na oneptafjjske pohqjjp ali celodnevni »izlet snd bližnjOMgor«. Vse skupaj se morda zdi zelo naporno ali skoraj preveč natrpano z raznimi dejavnostmi, nalogami, itd. «Toda tabor mora biti tudi fizična preizkušnja,* mi je pove-dal starosta tabora Milan Pahor «treba je postati fizično odporen in samostojen. Prevečkrat smo pogojeni od modernega načina življenja, leni smo, mehkužni, »scrt-ljani*. Na taboru se naučimo premagovati te šibkosti in gradimo trdnejšo voljo.* Nekdo je rekel, da doma živimo v lupini, ki jo nosimo vedno s sabo. seveda tudi na tabor. Taborniki se hočejo otresti te lupine.
Letos so taborniki postavili svoje šotore blizu Visokega, torej blizu Tavčarjeve rojstne vasi, v krasni in mogočni naravi Poljanske doline. Žal imajo taborniki letos manj prostora na razpolago kot sicer. Niti odbojkarskega in nogometnega igrišča si niso mogli urediti. Sicer pa je kraj skoraj veličasten v svoji lepoti. Na žalost vreme doslej ni bilo preveč naklonjeno, tako da so morali postavljati šotore celo v dežju in skoraj že ves čas je zemlja o-krog tabora ena sama blatna preproga, ki dela vsem skupaj precej težav.
Na taborjenju je letos okrog o-semdeset mladih, kar je precej veliko število. Taborniki so stari
Bolj redko se nudi novinarju priložnost, da na istem kraju in v i$tem času sreča toliko zanimivih rojakov — kot je to bil slučaj na letošnjem sicer že tradicionalnem srečanju v Škofji Loki.
Uradni del 25. izseljenskega piknika je bil pri kraju, ko so se približali govorniškemu odru posamezni rojaki iz domala vsega sveta, da bi v imenu številnih rojakov, razkropljenih vsepovsod, pozdravili prisotne.
Mojo pozornost pa je vzbudil starejši koščen možakar, ki je s prožnim korakom stopil na oder, da bi še on pozdravil in voščil.
»Sem Jože Leben. Prihajam iz Mehike. Malo nas je Slovencev, ki živimo pod vročim mehiškim soncem. In v imenu vseh vam prinašam iskrene pozdrave, dragi rojaki. Živimo daleč, vendar so naša srca pri vas. Tudi nas je pred dvema mesecema pretresla vest, da smo zgubili našega Ti-
Kdo je ta človek, kakšna je njegova življenjska pot, kaj ga je gnalo, da je napravil tisoče kilometrov dolgo pot iz Mehike v Škofjo Loko?
Jože Leben je bil rojen pred 75 leti v Trstu. Ko so fašisti prevze li oblast, so se za Slovence v
Trstu pričeli hudi dnevi. Dvajsetletni Jože jje imel kmalu fašističnega terorja dovolj in izselil se je v Južno Ameriko. Vse, kar je imel s seboj, je nosil v malem kovčku; nekaj perila. Kmalu zatem je prišlo na naslov njegovega dekleta v Trstu pismo, naj mu sledi v Ameriko.
Poročila sta se in njuna prva skrb je bila — ustvariti si dom. In ognjišče sta si ustvarila v Mehiki. Oba navajena trdega dela sta kmalu prišla na zeleno vejo. Nemirni Jože je bil podjeten, priden, vztrajen. Pričel je gojiti gobe: champignone. Posel mu je šel dobro. Iz male haciende je z leti nastala velika plantaža, ena največjih v Ameriki.
Kljub temu velikemu gospodarskemu uspehu sta naša tržaška Slovenca ostala to kar sta bila pred odhodom v Novi svet — skromna, pridna in zavedna Slovenca. Kogar je pot zanesla v Mehiko, je pod njuno streho našel pristno gostoljubje.
Z največjim zadovoljstvom se spominjata tistega nepozabnega dne pred leti, ko je Mehiko obiskal Tito, Takega sprejema v Mehiki je le redko doživel.
Zakonca Leben »'a bila ob tej priliki po,.11''-na na sprejem v
jugoslovansko veleposlaništvo, kjer sta doživela nepozabno srečanje s Titom. Tito se je dalj časa pogovarjal z njima.
Zakoncev Leben se prav gotovo spominjajo tudi jugoslovanski o-limpijci, ki so se pred leti udeležili olimpijskih iger v Mehiki. Ivo Danev, Miro Cerar in drugi so bili gostje na Lebenovem domu. Naključje je naneslo, da je imel Miro Cerar prav tiste dni rojstni dan in Lebenova je za to priložnost pripravila presenečenje — domačo potico.
Med tem razgovorom pa se je naši skupini približal neki drug izseljenec. Povedal je, da je tudi njemu ime Leben, živi pa v Chicagu. Jože iz Mehike, Franc iz Chicaga in njuni soprogi so se zapletli v pogovor, da bi ugotovili, če ne obstajajo morda med njimi sorodstvene vezi. Tega sicer niso ugotovili, pač pa so naveza li med seboj prijateljske stike.
Franc se je rodil pred 58 leti v Ameriki, v ZDA. Tokrat je rr vič v domovini njegovih staršev Vsaka ura, vsak dan, ki ga pre življa v domovini staršev, je za njega presenečenje. Nikoli si ni mislil, da so njegovi predniki do ma na tako lepem koščku zemlje
Ivanka Mislej se je rodila *
Podnanosu. V Argentino pa se je izselila pred pol stoletja. Je sestra uglednega pred kratkim u-mrlega rojaka Janeza Fabčiča. To ime pa je med trgovci s sadjem znano po vsem svetu. Janez je v Rio Negro v Argentini ust:1 novil ogromne plantaže, kjer je gojil sadje, s katerim je zalagal Ameriko in Evropo, Ivanka je drugič v domovini. Ob vsakem obisku opaža velikanski napredek. »Živim v Argentini, moje srce pa je pri vas v domovini,* nam je rekel v slovo.
Andrej in Marko Plesničar sta se rodila v Argentini. S starši sta se preselila v Melbourne v Avstraliji. Medtem, ko je Andrej gostilničar, je njegov brat modni kreator. Oba pa se ukvarjata še z glasbo in sta člana znanega an sambla Plesničar. Kljub ogromni razdalji, ki ju loči, sta bila že večkrat v Sloveniji. Na ptujskem festivalu ljudske glasbe je njun ansambel že dvakrat zasedel drugo mesto. Letos nameravajo nastopiti še tretjič v Ptuju. V Avstralijo se vrnejo z veliko potniško ladjo Oriono, ki ima na krovu 2000 potnikov. Te potnike bo ves čas dolge vožnje zabaval ansambel Plesničar.
E. ŠELHAUS
Stari taborniki zatrjujejo, da je zelo lepo biti tabornik, pa čeprav taborjenje od mladega človeka tudi veliko zahteva. Zato pa taborjenje iz mladega človeka ustvari poštenega člana družbe. Nauči ga reda in tovarištva. Na sliki zbor tabornikov v Poljanski dolini
od deset let dalje in so po starosti razdeljeni v vode. Vsaka izmed teh skupin ima svojega vodnika, ki koordinira dejavnosti skupine. Program življenja vsakega posameznega dneva pripravlja ta-borovodja, pregled nad vsem taborom pa ima starosta, ki je o-bičajno najstarejši tabornik. Vodniki so v glavnem stari okrog 17 -18 let. širše funkcije si razdelijo med sabo ostali taborniki, ki so stari 15 - 15 let. To so: ekonom, gosjDodar, športni in kulturni referent, blagajnik, tajnik, referent za prvo pomoč, PTT, jpcenievalna komisija. To sestavljajo trije čla ni in vsako jutro ocenjuje - red in snago v šotorih, športni referent organizira pohode, peteroboj in sploh šporine dejavnosti, med tem ko skrbi kulturni referent za petje, recitacije, itd.
Odnosi med taborniki so zelo dobri in slonijo na enakopravnosti. Tudi denarja ne sme noben tabornik imeti preveč, ker ravno zaradi denarja postajajo večkrat velike diferenciacije. Kot sem že rekla, to velja za vse tabornike, brez izjeme.
Vsako leto gredo taborniki na več poldnevnih, celodnevnih ali celo večdnevnih izletov. Letos večdnevnega izleta ne nameravajo prirediti zaradi nenaklonjenega vremena in tudi zaradi prevelikega števila tabornikov. Zares težko je namreč voditi skupino o-semdesetih oseb. Kljub temu so letos že obiskali Tavčarjevo domačijo in njegove kraje, bili so v Ljubljani, kjer so obiskali nekatere muzeje in spomenike. Povzpeli so se tudi na Pasjo ravan, najdaljši pa bo letos celodnevni izlet na Blegoš.
Ob koncu bi rada jDOudarila, kaj je glavni cilj celoletnega taborniškega delovanja: vzgojiti mladinca v dobrega člana družbe, v človeka, ki se zaveda svojih nalog in dolžnosti, vzgojiti ga •• zavednega Slovenca v duhu idea lov NOB.
Stari taborniki pravijo, da je posebna sreča biti v življenju tabornik, ker ti naoolni svet z družbo iskrenih prijateljev,, brez katerih je tvoj obstoj prazen. In vsi si želimo polnega sveta..,. '
BARBARA GRUDEN
Godba na pihala iz Idrije je najstarejša v Sloveniji
Letos slavi kar 315-Ietnico delovanja

...............................................
ZANIMIVA SREČANJA NA IZSELJENSKEM PIKNIKU V ŠKOFJI LOKI
Lebenova sta si v svetu ustvarila bogastvo nista pa pozabila, da sta tržaška Slovenca
IDRIJA — Idrijska rudarska godba praznuje letos 315 -,letnico svojega delovanja. Ob visokem jubileju najstarejše godbe na pihala v Sloveniji (o nastopu idrijskih muzikantov 15. septembra 1686 je pisal že Valvazor v «Slavi vojvodine Kranjske*), ki ga bodo združili z vrsto kulturnih jjrire-ditev V okviru praznovanja občinskega praznika 1. oktobra, bedo idrijski godbeniki na primeren način obeležili tudi 35. letnico osvoboditve, 30. letnico delavskega samoupravljanja in 70. letnico rojstva Edvarda Kardelja.
Na sestanku pripravljalnega odbora so se dogovorili o glasbenem programu, ki bi ga naj v kulturnem tednu pred občinskim praznikom izvedel veliki zabavni orkester z nastopi v večjih delovnih organizacijah občine Idrija. Tako predlagajo nastope v proizvodnih dvoranah ali jedilnicah tovarne »ETA* Cerkno, za »Slovenijales* in «ISKRO* v Sp. Idriji, za KOLEKTOR, ZIDGRAD, IMP - TIO, Avtoprevoz, RŽS, Gostol in Čipko v Idriji ter v krajevni skupnosti Črni vrh.
Jubilejni koncert idrijske jahalne godbe bo v soboto, 27. septembra 1980 v Idriji, naslednji dan, v ne-nedel.io, 28. sej>t. 1980 dopoldne r>a bi v 10 krajevnih skupnostih idrijske občine nastopili s koncertom-pihalni orkestri iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Nastope v delovnih organizaoijah bi organizirali s pomočjo organizatorjev kulture, v krajevnih skupnostih j>a s pomočjo kulturno - umetniških društev. Tako bi praznično kulturno vzdušje približali vsakerpu delovnemu človeku in občanu.’.
V nedeljo, 28. sej>t. 1980 popoldne pa se bodo vsi pihalni orkestri zbrali v Idriji in v povorki odšli na Trg 'svobode v Idriji, kjer se bo vsak orkester predstavil s kratkim jDrogramom. Na dan občinskega praznika-, 1. oktobra pa bi solisti idrijske godbe nastopili v kulturnem programu slavnostne seje . skupščine občine Idrija.
Ob 315-letnici idrijskega pihalnega orkestra bodo "izdali ti|di spominsko značko in brošuro, ki bo opisala ustanovitev in več kot tristoletno plodno delovanje idrijskih godbenikov, ki so vsak v svojem času prispevali h kulturnemu utripu-našega najstarejšega rudarskega mesta.
. SILVO KOVAČ
Duo Mosesti v štivanski cerkvici
V okviru glasbenih srečanj, Id so na sporedu v poletnih mesecih v gotski cerkvi v Štivanu, je bil le-
tošnji zadnji kontert na sporedu v ponedeljek, ko ..sta nastopila priznana glasbenika Alfpnso in Cecilia Mosesti. Prvi je diplomiral it violine na tržaškem konservatoriju in je potem nadaljeval študije na a kademiji v Sieni. Cecilia Mosesti pa je diplomirala iz klavirja in flavte na konservatoriju v Turinu ter se ukvarja pretežno s komorno glasbo, medtem ko je bil violinist, več let član simfoničnega orkestra Radia-televizije v Turinu in milanske Scale, zdaj pa je član komorne skupine Quartetto di Torino. Program. ki sta ga glasbenika predstavila, je obsegal Prokofijevo sonato v D-duru op. 94, Dvorakova sonatino v G-duru op. 100 in dva odlomka iz Maje zemlje Fridricha Smetane.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Benetke: Koncert za jutrišnji dan
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
13.55	- 19.45 Olimpijske igre
19.45	Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Policaji v cilindru, tekmeci Sherlocka Holmesa - TV film
21.35	O Londonu - 1. del 22.25 Koncert Loua Reeda - 1. del
23.00	DNEVNIK
Vmes: Olimpijske igre Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Jazz v poletju
17.00	Lov na zlate - TV film Program za mladino
17.50	Risanka
18.10	Znanstveni in tehnični program za mlade
18.40	Iz parlament.-
18.50	Srečanje z. . .
La lega deli:; Giustizia in Supermen
19.15	George in Mildred - TV film
Ne varaj me z Dorothy! Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Marco Visconti - 4. del TV nadalj.
21.55	Zgodbe iz življenja
22.55	Jeans koncert,- Roberto Vec-chioni
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
19.15	Olimpijski rekordi
19.20 Rosso di sera
19.50	Olimpijski rekordi
20.05	Šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
20.40	Preteklost in sedanjost -film
22.35	DNEVNIK 3
22.50	Olimpijski rekordi
22.55	DNEVNIK 3 - Športne vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.50	Propagandna oddaja
15.55	OI - Gimnastika (ženske)
18.05	Poročila
18.10	Mednarodno tekmovanje di rigentov Hans Swarowsky na Dunaju - 2. del
18.40	Ne prezrite
18.55	Obzornik
19.10	OI: Košarka (moški) Jugoslavija - Španija
20.45	Risanka
20.55	Zrno do zrna
21.00	TV dnevnik
21.30	Film tedna:
Panika na ulicah, ameriški film
23.05	V znamenju
23.20 Karel Gott v Luzernu, glasbena oddaja
Koper
16.00	Olimpiada: nogomet, rokomet, plavanje
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV dnevnik
21.00	Črvi - film
Režija: Jeff Lieberman; igrajo: John Scardino, Pa tricia Pearcy, Jean Sullivan in drugi
22.30	Olimciada: košarka, nasitila
ŠVICA
20.10	Vroča kri, mrzle vode
20.40	Srečanja - dogodki in nosti današnjčga časa
21.45	Svet plemena Maya
gim-
film
oseb-
dok.
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah;
9.00	Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba: 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Pod Mata-jurjan*; 12.30 Melodije od vse-oovsod 13.20 Zabavna glasba;
13.40	Instrumentalni solisti: 14.10 Radi smo jih poslušali: 14.30 Roman v nadaljevanjih: 15.00 Glasbeni popoldan: 16,00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: Glasba na temo; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz;
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15 30.
10.30	17.30, 18.30, 19.30 Poročila:
8.00	Glasba., za dobro .jutro: 8.20. Horoskop: 9.15 15. minut s sku-oino Pussycat; 10.00 Z nami je. . .;
10.40	Mozaik:	1L0O Horoskop;
11.03 Flash; 11.10 Otroški kotiček;
11.32	Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Glasbeno-govorni program; 15.15 Mala diskoteka;
15.33	Z nami je. . .; 16.00 Na prostem; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 17. Orkester Nelson Rid-dle; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 VrtiUak jugoslovanskih motivov; 19.15 Orkester in zbor Orlando Riva Sound; 19.32 Grožnjan 80.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutanji blok; 7.15 Reklame; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov. najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi -elasbena oddaja za mlade; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni
poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Objave in zabavna glasba:
RADIO 1
7.00,	8.00, 9,00; 12.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7:T5 Ulica Asiago Tenda. glasbeno-govpt-ni program; 9.00 Radio anch-io - poletje 80; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz, glasbeno-goVo-rni program; 13.15 Tedenska glasbena oddaja; 14.30 Knjiga - diskoteka; 15.03 Rally, glasbeno-goVomi program; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Olimpijske igre; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 Jazz in glasba današnjega časa; 20.00 ■»Mandoline*, enodejanka; 21.03 It’s only Rooling Stones; 21.30 Reci mi. da me ljubiš, 30 let lirike po Radiu.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, žO.OO Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popo tovanje; 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom; 10.05 Z radiom na poti- 11.05 Rezervirano za...;
12.35	Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo; ugotavljamo. . .; 16.00 Dogodki in od mevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.15 Naš gost; 19.30 Potovanje za mladi svet; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko neč, otroci!; 20.45 Minut' z. .21.00 Kon cert za besedo; 21.25 Manj znani Beethoven. . .; 21.05 Marii Kogoj: Iz opere «črne maske*: 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini: 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev: 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz.
nillllllllllllllllllllflllllHIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllllllllIlUIIIIIIHIIIIIIIHIHIIIHimilllllllllllllllllinillllllinilltlllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllia
Novost na knjižni polici
Milan Dolenc: LIPICA
Zajetna knjiga s spremno besedo Mitje Ribičiča in prispevkom Cirila Zlobca
Založba Mladinska knjiga je ob sodelovanju s Kobilarno v Lipici — šlo je torej za uspešno sodelovanje založbe in gospodarske organizacije — izdala knjigo posvečeno Lipici in njenim konjem. Ker obhajamo letos 400 let kobilarne gre nedvomno za pomembno izdajo. Čeprav je literatura o Lipici in lipicancih bogata in je avtor nove knjige profesor veterine dr. Milan Dolenc ugotovil najmanj 800 del, ki govore o teh znamenitih konjih in njihovem izvoru, Pa bo nova knjiga vseeno zapolnila veliko vrzel v tovrstni literaturi. Pred izdajo in ob pripravah na novo knjigo je bilo sicer veliko govora o tem ali naj bi bila izdaja znanstvena izdaja in strokovna publikacija, ali pa poljudno napisana knjiga. Odločitev je padla za slednjo, čeprav nas to najbrž ne odvezuje, da dobimo izpod peresa domačih strokovnjakov tudi strokovno napisano knjigo o lipicanskih konjih. Sedanja knjiga pa naj pomaga odkriti nekaj manj znanih resnic o Lipici, .kar je zlasti pomembno, ko obišče^ Lipico vsak dan več tujih turistov iz vsega sveta. Zato je, nova knjiga izšla ne samo v slovenščini temveč prav v kratkem izide še nemška in angleška izdaja. (Sprašujemo se, zakaj ni izdajateljica pripravila tudi italijanske izdaje, saj Lipico obiskujejo številni gostje iz sosednje države). Tako s knjigo pomagamo odkrivati naš biser svetu in skušamo popraviti naš turistični primitivi-
zem, ko ne znamo svojih dragocenosti primerno predstaviti niti domačim še manj pa tujim gostom. (Saj smo Lipico pred nekaj leti skoraj celo ukinili)!
Knjiga ima najprej spremno besedo Mitje Ribičiča, posvečeno častitljivemu jubileju slovenskega kraškega konja. Pesniško besedo o Krasu je prispeval Ciril Zlobec, nakar sledi uvod sedanjega direktorja kobilarne v Lipici Andreja Franetiča. Sledi glavni del knjige izpod peresa Milana Dolenca. Ta obravnava najprej zgodovinski razvoj kobilarne, s posebnim poudarkom na prikazu razvoja Lipice v novi Jugoslaviji. V posebnem poglavju obravnava razširjenost lipicanskih konj zunaj kobilarne Lipica. Oblikovanje in reja lipicanske pasme je nekak strokovni del knjige, nakar je še poglavje o kobilarni in njeni o-kolici. Sledi barvna priloga, na koncu pa najdemo še tloris Lipice in navedbo nekatere literature in virov.
Kaj smo hoteli doseči s to knjigo pojasnjuje avtor sam. Predvsem je to prispevek avtorja k jubileju, k 400-letnici kobilarne. Z njo naj bi domačemu in tujemu svetu odkrili vso resnico o Lipici in popravili tudi zmote zgodovine. Pokazati hočemo, kje je pravi vir lipicanskih konj, ki predstavljajo slovenskega kraškega kotija, ne pa morda potomca španskih konj, kot skušajo to nekateri prikazati. Res je, da so tudi drugod po svetu vzgojili in vzgajajo podobtiega li-
picanskega konja. Toda to vendar nico pravi lipicanci, kajti samo trda kraška tla, kraška skopa paša in vodnebje dajejo pogoje za vzrejo pravih lipicancev, ki predstavljajo edine slovenske konje, medtem ko so vse druge pasme naših konj tuje. Zato naj bi s to knjigo o Lipici in lipicancih prikazali naše kulturno - zgodovinsko bogastvo in znamenitosti našega Krasa. Knjiga pa skuša dati tudi odgovor o bodočnosti reje konj v Lipici, ki naj bi bila namenjena predirnem za vzgojo konj za šport in rekreacijo.
Posebno bogastvo knjige predstavljajo barvne podobe, ki so bistven sestavni del knjige. Dejstvo, da je bilo izmeA 2300 diapozitivov izbranih za objavo v knjigi 108 barvnih podob, kaže vso skrb pri izbiri slikovnega gradiva.
Pri izdaji knjige so poleg avtorja sodelovali urednik Marjan Krušič, strokovna sodelavca prof. Jože Jurkovič, prof. Stjepan Ro-mič ter Marica Hočevar. Barvne fotografije so večinoma delo E-milia Rossija, oblikovanje knjige pa je delo Boruta Kovšeta.
V času mehanizacije, ko se skušamo čimbolj približati naravi, bo knjiga o Lipici in njenih konjih primerno napotilo za vrnitev k naravi; Pomeni pa opozorilo na velik kulturno - zgodovinski dogodek. ki ga predstavlja častitljivi jubilej Lipice. Obenem pa dragocen turistični pripomoček. Gre torej za vsestransko koristno in lepo izdajo.	Sl. Ru.
22. OLIMPIJSKE IGRE
MOSKVA, 19. JULIJ - 3. AVGUST
5. DAN
ZGODOVINSKI PODVIG SALNIKOVA NA 1500 M
100 m 15-krat pod minuto! - Odličen nastop Petriča (5.) - Ženski evropski rekord na 400 m
Plavalno tekmovanje iger ima že svoj pečat. Dal mu ga je 20-letni Vladimir Satnikov, ki je kot prvi človek preplaval 1500 m s poprečkom pod eno minuto za vsakih 100 metrov!
Sovjetski plavalec je bil že pred igrami nesporen favorit za prvo , mesto. Od njega so pričakovali samo svetovni rekord in celo rekord Pod 15 minutami, čas pod 15 minutami bi odpravil vsak dvom ali je res boljši od Američanov, ki so bili doslej na tej progi bolj skromni.
Salnikov je svoj rekordni podvig začel že po 100 metrih in ga je «gradil» do konca. Tekma ni bila agonističnega značaja, temveč zgolj tehničnega, saj Salnikov nikoli ni imel resne konkurence. Popreček nad minuto za 100 metrov je prvič presegel po 500 metrih in nato do 1200 metrov plaval s časi nekaj nad minuto za 100 metrov. Enakomeren finiš je začel 300 metrov pred koncem in je do rekorda prišel brez kakih posebnih sunkov.
Za njim se je vseskozi razvnemal silovit boj za ostalimi kolajni. Španec Escalas si je nalašč za finale ostrigel lasi. Vztrajal je za vodečim vse do 600 metrov, nato pa ie začel omagovati. V zaključnem finišu je bil za srebro najbolj zbran drugi Sovjet Čajev.
Borut Petrič je za Jugoslavijo plaval srčno. Vse do 1300 metrov je bil proti pričakovanjem celo pod svojim državnim rekordom, na koncu pa je le zabeležil zamudo le sekunde. Bil je vsekakor odličen peti. VRSTNI RED
1- Salnikov (SZ)	14’58”27
(nov svetovni rekord)
2.	čajav (SZ)	15’14”30
3.	Metzker (Avstralija) 15'14’’49
5. Petrič (Jugosl.)	15'21”78
Na svetovni rekord je na 400 metrov prosto startala tudi Nemka Schneider. Po 200 metrih je imela naskok, ki je bil realno gledano pre-yisok, da bi lahko vzdržala. Res je v zadnjih 100 metrih omagala in
DANES
VESLANJE
(9.00 - 12.00) repesaži, ženske KOŠARKA
(10.00 - 21.00) moški, izločilne skupine BOKS
(14.00 - 17.00 in 20.00 - 23.00) izločilno tekmovanje
kolesarstvo
(17.00 - 20.00) zasledovanje posameznikov (osmine in četrtine finala), hitrostna vožnja (izločilni del in repesaži)
sabljanje
(8.00 - 16.00) floret posamezniki, izločilni del za moške in ženske; (18.00 - 21.00) floret posamezniki, finale moški.
nogomet
(18.00 - 20.45) izločilni del. OIMNASTICA
(9.00 - 18.40) prosti program, e-kipno ženske DVIGANJE UTEŽI (13.00 - 15.00 in 18.00 - 20.00) kategorija do 67,5 kg.
Rokomet
(10.00 dalje):	finalna skupina,
ženske
hokej na travi
(10.00 dalje):	finalna	skupina
(tretje kolo) moški.
Rokoborba (grškorimski slog)
(9.00 - 12.00) izločilno tekmovanje kategorij do 57, 68, 82 in nad 100 kg;
(17.00 - 20.00) polfinale in finale kategorij do 52, 74 in 100 kg.
plavanje
(9.00 - 11.30) izločilni del na 100 m metuljček, ženske, 200 m prsno ženske in štafeta 4x200 m Prosto moški;
(17.30 - 20.30) polfinale 100 m •netuljček, ženske ter finale 100 m metuljček, moški, 100 m hrbtno, ženske; 200 m prsno, ženske In štafeta 4x200 prosto moški. SKOKI
(18.30 - 20.00) finale deska, moški
moderni peteroboj
(13.30 - 15.00) plavanje (4. panoga) STRELJANJE
(8.00 - 13.45) malokalibrska puška
Iz treh položajev
(8.00 - 15.00) premična tarča (3
serije)
DDBOJKA
(16.30 in 18.30) ženske, izločilne _ skupine JADRANJE
(12.00) tretja regata v vseh disciplinah
pam železnina
IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI 20 Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tol. 324 97?
v novem evropskem rekordu je kot prva priplavala na cilj mlada Ines Diers.
VRSTNI RED
1.	Diers (NDR)	4’08"76
(nov evropski rekord)
2.	Schneider (NDR)	4'09'T6
3.	Schmidt (NDR)	4'10"86
Zadnje zlato je Duncan Goodhevv
priboril Veliki Britaniji na 100 m prsno. Med plavalnimi tekmami se večkrat vidi plavalce, ki se do golega ostrižejo, da bi zmanjšali odpor vode. Goodhevv je tudi gologlav, vendar to že od mladih nog, ko je zaradi bolezni izgubil lase. Z velikim ponosom pa nosi značih no škotsko kapo, znak pripadnosti svojemu klanu. Tehnični izkupiček finala je bil samo dober.
VRSTNI RED
1.	Goodhevv (Vel. Brit.) r03”34
2.	Miskarov (SZ)	1’03’'82
3.	Evans (Avstral.)	1'03”96
V predtekmovanjih je bil nov svetovni rekord dosežen na 100 m hrbtno za dekleta. Nemka Reinisch je dosegla čas l'Or’50 in staro znamko popravila za stotinko sekunde.
Padel je tudi en Italijanski rekord in sicer na 100 m delfin. Fabrizio Rampazzo je v polfinalu dosegel čas 56”76, ni pa se uvrstil v finale.
Upi Italijana Cagnot-Jk ta, da bi prišel do kolajne (upal je ce-*	lo na zlato) v sko-
kih s 3-metrske deske so verjetno splahneli po prvih 11 kvalifikacijskih preizkušnjah. Cagnotto se je namreč v osmerico najboljših uvrstil s šestim rezultatom. Danes bodo sicer finalisti startali s polovičnimi točkami, odločili pa bo verjetno vtis, ki so ga sodniške komisije že »registrirale* včeraj.
Po prvem delu tekmovanja vodi Mehikanec Giron s samo 9 stotinkami prednosti pred domačinom Port-novim, za katerega naj bi sodniki malo preveč »navijali*. Po negotovem začetku se je v zaključnih sko-k:h prvega dne občutno popravil Nemec Hoffmann, ki bi utegnil imeti pri delitvi kolajn še največjo vlogo.
Cagnotto bi moral danes skakati brezhibno, če bo hotel priti k nagrajevanju.
Tri jugoslovanske posadke v finalu

Jugoslovanski veslači so v finale »zaveslali* kar s tremi čolni od skupno štirih. Poleg dvojnega četverca (Arežina, Zlbar, Obradovič in Stefanovič) so v včerajšnjih repe-sažih zmagali v svojih skupinah še dvojni dvojec v postavi Pancič in Stanulov ter dvojec s krmarjem Mrduljaš - Celent. Izpadel je edinole četverec s krmarjem (Čubi-birk, Krstič, Djordjevič, Kovačevič, krmar Mimič), ki je v svoji skupini zasedel četrto mesto.
Italijanski posadki v dvojcu s krmarjem (DalTAquila - Abbagnale, krmar Di Capua) tudi včeraj ni šlo in se bo morala zadovoljiti z nastopom v malem finalu. Tako bodo «azzurri» v finalu nastopili samo v dvojcu brez krmarja (Valtorta -Baldacci).
V nedeljskem finalu se bodo torej pomerili:
Četverec s krmarjem: NDR. Špa-
nija, Poljska, Švica, SZ in Bolgarija.
Dvojni dvojec: NDR, VB, Jugoslavija, ČSSR, SZ in Poljska.
Dvojec s krmarjem: Romunija, NDR, Jugoslavija, Bolgarija, SZ in ČSSR.
Četverce brez krmarja: SZ, NDR, Švica, ČSSR, VB in Romunija.
Dvojec brez krmarja: v jutrišnji polfinale so se uvrstili NDR, Avstrija, Romunija, SZ, VB, ČSSR, Italija, Francija, Irska, Danska, Švedska in Avstralija.
Skiff: v jutrišnji polfinale so se uvrstili Matheson (VB), Kontomano-lis (Gr.), Dvorakovski (Braz.), Karppinen (Fin.), Kersten (NDR), Laciha (ČSSR), Destraz (ŠVi.), 6-dor (Madž.) in Radev (Bolg.).
Repesaži v četvercu s krmarjem in v osmercu bodo jutri, skupno s polfinalom v skiffu in dvojcu brez krmarja.	,
Dragoceni točki za «plave»
V 2. kolu moškega odbojkarskega turnirja je za pravi po-||	dvig poskrbela Bol-
J*	garija, ki .je pre-
---------- magala Kubo. V isti
skupini je Italija odpravila ČSSR. Najboljši pri «az-zurrih* je bil to pot visoki Di Coste.
Dve zlata vredni točki je v drugem nastopu pospravila tudi Jugoslavija proti Braziliji in ima enkratno priložnost za osvojitev drugega mesta v skupini, če seveda premaga Romune, ki so morali tokrat priznati premoč Poljakov, o-
limpijskih prvakov iz Montreala, ki v Moskvi igrajo izredno dobro. IZIDI 2. KOLA Skupina A
Italija - ČSSR 3:2 (-8, 4, -10, 8, 7) Bolgarija - Kuba 3:1 (7. 8, -6, 8)
Skupina B
Poljska - Romunija	3:1
(-9, 12, 13, 13)
Jugoslavija - Brazilija	3:2
(—8, 12, -10, 4, 12)
Vrstni red po 2. kolih:
Skupina A: SZ, Bolgarija, Kuba in Bolgarija 2 točki, ČSSR 0.
Skupina B: Poljska 4, Romunija in Jugoslavija 2, Brazilija in Libija 0.
Danes odločitev za Italijo
U1	Jugoslavija je v fi-
JP	nalnem delu olimpij-
jt ^	skega košarkarskega
'	turnirja po zmagi
VI	nad Poljsko s 129:91.
*...Dalipagič in tovari-
ši niso imeli težav: o tem govori tudi lepa in učinkovita igra, ki so jo predvajali. Danes se bodo srečali s Španijo, ki bo vsekakor trži oreh.
Za Italijo se vse odloča danes v tekmi s Kubo, ki jo morajo «azzur-ri» nujno premagati. Pri Italijanih je poškodovan Della Fiori, kljub temu pa je trener Alessandro Gam-ba optimist: »Avstralijo smo podcenjevali, toda Kube ne bomo!* Medtem pa so v ženski konkurenci Italijanke zopet izgubile. Premagala jih je Madžarska s 83:70 (45:37). Jugoslovanke, so se bolje odrezale, saj so strle Kubo s 85:81, SZ pa je gladko premagala Bolgarijo s 122:83 (69:42).
Sovjetska moška gimnastična vrsta na odru zmagovalcev
Giovanetti: prvo zlato za Italijo
V streljanju na glinaste golobe je zgrešil en sam cilj - Radost v italijanskem taboru
njegovi nasprotniki napravili nekaj več napak.
Giovanetti je doma iz Bottegona (Pistoia). Streljati je začel pri 16. letu. ko je še skrivaj hodil na lov. Na golobe je začel streljati pri 21. letu (v mrtvi lovski sezoni) in od tedaj je vedno imel puško v svojih rokah. Giovanetti trenira razmeroma malo: trikrat na teden »zmelje* po kakih 50 golobov.
Na finalni del tekmovanja je včeraj prišel ves italijanski olimpijski štab, s predsednikom CONI CaTra rom na čelu. Po uradnem nagrajevanju z olimpijsko zastavo in himno so italijanski navijači sami zapeli himno, nekdo pa je za nekaj
Tako se je Giovanetti razveselil svoje zlate kolajne
Po treh tekmovalnih dneh ima Italija prvo zlato. V streljanju na glinaste golobe ga je osvojil Lu-ciano Giovanetti. ki je tudi v zaključni seriji streljal izredno dobro in je zgrešil samo en cilj, medtem ko so
«SETTEBELL0»IZPADEL
Jugoslovanski vaterpolisti v finalu
Italijanski «settebel-lo» je razočaral tudi v zadnji, odločilni tekmi izločilne B skupine in izpadel iz borbe za kolajne v vaterpolu. Proti Španiji bi morali Italijani zmagati, doživeli so pa pekoč poraz, ki so ga omilili šele v zadnji minuti igre. Španci so že v drugem polčasu povedli z dvema goloma prednosti, minuto in pol pred koncem tekme pa celo s tremi, zaradi številnih napak Italijanov, ki še daleč niso u-pravičili vloge favorita. Zmaga v tej skupini je sicer pripadla odlični domači reprezentanci.
Lep vtis je zapustila tudi Jugoslavija, ki je zlahka premagala Avstralijo, V finalu so še Kubanci, v A skupini pa Madžari in Nizozemci, katerim je uspelo prav v zadnji tekmi prehiteti Romunijo.
REZULTATI ZADNJEGA KOLA
Madžarska - Grčija Nizozemska - Romunija SZ - švedska Španija - Italija Jugoslavija - Avstralija Kuba - Bolgarija
LESTVICE SKUPINA A
1.	Madžarska
2.	Nizozemska
3.	Romunija
4.	Grčija
SKUPINA B
1.	SZ
2.	Španija
3.	Italija
4.	švedska
SKUPINA C
1.	Jugoslavija
2.	Kuba
3.	Avstralija
4.	Bolgarija
8:5
5:3
12:1
5:4
9:2
7:1
5	(17: 8) 4 (16:15)
3	(15:15) 0 (16:22)
6	(24:10)
4	(15:11) 1 (14:17)
1	( 8:23)
5	(24:10) 5 (19:11)
2	(15:20) 0 ( 8:25)
Palestina v CIO
Moskovski urad P LO je sporočit, da bo Palestina do leta 1984 čla-
nica CIO in bo nastopila na igrah v Los Angelesu. Palestinci so ie člani petih mednarodnih šporfhih federacij.
» * *
Po zmagi Angleža Goodhema na 100 m prosto so prvič namesto nacionalne zaigrali olimpijsko himno in dvignili belo zastavo. «Kljub vsemu sem Anglež» je po nagrajevanju dejal fant.
Še eno odličje za SZ
Poleg zlate kolajne v kategoriji do 52 kg in srebrne v kategoriji do 56 kg, so si sovjetski predstavniki zagotovili zlato odličje tudi v kategoriji do 60 kg. v kateri je zmagal Viktor Mazine pred Bol garom Stefanom Dimitrovom in Po ljakom Marekom Sevverinom.
DANES
RAI 1
13.45—15.00: ženska košarka, vaterpolo (Italija - Španija), plavanje, moška gimnastika. Finale dviganje uteži.
16.30—20.00: ženska gimnastika, skoki v vodo moški, plavanje finale 100 m metuljček ženske, finale 100 m metuljček moški, finale 100 m hrbtno ženske, finale 200 m prsno ženske, finale 4x200 m prosto moški.
23.00: obračun zmagovalcev.
TV LJUBLJANA
18.10—19.45: košarka (Jugoslavija-španija).
Zvečer boks (kvalifikacije). 14.55—15.45: gimnastika ženske. Zvečer rokomet ženske (Jugoslavija - NDR).
TV KOPER
16.00: nogomet, rokomet, plavanje. 22.30: košarka, telovadba, obračun zmagovalcev.
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
časa tudi zasilno izobesil na uradni drog italijansko zastavo.
Vrstni red:
1. Giovanetti (Ital.)	198
2. Jambulatov (SZ)	196
3. Damme (NDR)	196
7. Basagnj (Ital.)	194
■ al-v,yr	«<,r	■ ’
KOLAJNE
1.	SOVJETSKA ZVEZA 10	8
2.	NDR	5	8
3.	MADŽARSKA	2	1
4.	V. BRITANIJA	1	2
5.	ŠVEDSKA	1	0
ITALIJA	1	0
GRČIJA	1	0
KUBA	1	0
9. BOLGARIJA	0	1
10. ROMUNIJA	0	1
SEV. KOREJA	0	1
12.	AVSTRALIJA	0	0
13.	POLJSKA	0	0
14.	JAMAJKA	0	0
ČEŠKOSLOVAŠKA	0	0
m ■ - v . v.r-.<iv.
Dober start Bogujcvcija
V boksu so se včeraj nadaljevala izločilna tekmovanja v petih kategorijah. Medtem ko od Italijanov ni vstopil v ring noben boksar, je tokrat branil barve Jugoslavije samo Bogujevci. V kategoriji super velter je po pričakovanju premagal oo točkah Libijca Moukdada. To je že tretji Jugoslovan, ki je uspešno startal na OI v Moskvi.
Jugoslovani,,. |ki sodijo skupaj s Soyje-ti in vzhodnimi Nemci v ožji krog favoritov za osvojitev e-ne od nogometnih kolajn, so včeraj počivali. Danes naj bi se v Minsku »sprehajali* po igrišču v srečanju s Kostariko. Ob dokaj muhasti in negotovi igri Toplakovih fantov pa je previdnost vsekakor dobrodošla.
Včeraj so v nogometnem olimpijskem turnirju odigrali sledeče tekme:
A skupina Kuba - Venezuela SZ - Zambija
B skupina Španija - Sirija NDR - Algerija
Premoč Sovjetov
Z veliko prednostjo so zmagali na ekipni lestvici
Prvi del gimnastičnega tekmovanja v moški konkurenci je končan. Zlato je o-svojila Sovjetska zveza, ki je svojo prednost še povečala. Vzhodni Nemci so obdržali isto prednost pred Madžarsko, ki je tako o-svojila bron. Romuni, ki so v Moskvi pokazali velik napredek v moški telovadbi pa tokrat niso bili nikoli v boju za tretje mesto, kot tudi ne Bolgarija in ČSSR.
V prostih vajah so nekateri posamezniki pokazali izredno težke prvane, toda pri samem vrhu ni prišlo do sprememb. Vodstvo je še naprej obdržal Ditjatin, pred rojakom Andrijanom. Po hudi napaki na drogu je vzhodni Nemec Roland Bruckner zdrknil s tretjega mesta na sedmo. Prehiteli so ga odlični Bolgar Delčev ter kar trije Sovjeti (Azarjan, Tkatčev ter Makute). Med prvo deseterico imajo Sovjeti kar šest telovadcev in je bil njihov najslabši zastopnik (Marketov) deveti.
Jutri bo 36 najboljših telovadcev nastopilo še enkrat v finalu na posameznih orodjih (toda največ samo trije od vsake države), za končni vrstni red med posamezniki in za kolajne na posameznih orodjih. To je obenem tudi novost letošnjih OI v Moskvi.
KONČNI VRSTNI RED EKIP
1.	SZ
2.	NDR
3.	Madžarska
4.	Romunija
5.	Bolgarija
6.	ČSSR
7.	Kuba
8.	Francija
9.	Severna Koreja
589,60
581,15
577,00
572,30
571,55
569,80
563.20
559.20 551,35
(0:0) 2:1 (1:1) 3:1
0:0
(0:0) 1:0
mttm.
Trenutno je lestvica posameznikov naslednja:
1. Ditjatin (SZ) 118,40 točk, 2. Andrijanov (SZ) 118,15, 3. Delčev (Bol.) 117.50, 4. Azarjan in Tkatčev (oba SZ) 117,40, 6. Makutz (SZ)
116.95,	7. Bruckner (NDR) 116,90, 8. Nikolay (NDR) 116,50, 9. Markelov (SZ) 116,40, 10. Tabak (ČSSR)
115.95.
V rokoborbi grško-rimskega sloga so včeraj podelili prve kolajne, in sicer v kategorijah do 48, 62 in 90 kg. Sovjetska zveza ni ponovila u-speha iz Montreala. Včeraj so domačini osvojili prvo mesto le v kategoriji do 48 kg z Žaksilikom Uškemplirovom, drugi je bil Romun Constantin Alexandru, tretji pa Madžar Ferenc Seres.
V kategoriji do 62 kg, v kateri je nastopal tudi Jugoslovan Frgič, je bil uspešen Grk Stialos Nijakis, srebrno odličje je dobil Madžar Ist-van Toth, bronasto pa Sovjet Boris Kramorenko.
Uspešen nastop madžarskih predstavnikov je v kategoriji do 90 kg potrdil Norbert Nottny. ki si je priboril zlato kolajno pred Igorjem Kanyginom (SZ) in Romunom Petrom Dieuom. Jugoslovan Niševič pa se ni uvrstil med najboljše.
Včeraj so nadaljevali s kvalifikacijami v ostalih kategorijah. Od Jugoslovanov sta uspešno prestala iz-
.."v.r
mm
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI • UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI
Bontcmpiju ušel bron

k HI-FI, RAČK A fraJTV COLORJ® ^SERVIS^j
ALDO COLJA
KONTOVEL134 TEL.225471
Včeraj so vnovič startali kolesarji. Na razdalji 1000 m so podelili naslov olimpijskega prvaka vzhodnem Nemcu Lotharju Thomsu, ki je z odličnim časom 1’02”95 postavil tudi nov svetovni rekord v tej disciplini. Odlično se je odrezal tudi Italijan Guido Bontempi, ki mu je le za las ušla bronasta kolajna.
Vrstni red:
1.	Lothar Thoms (NDR)	1’02"95
2.	Aleksander Panfilov (SZ) I’04”84
3.	David Weller (Jam.)	1'05"24
4.	Gu'do Bontempi (It.)	1’05”47
Kolesarji so včeraj tekmovali tudi v zasledovalni vožnji na 4000 m. Prva deseterica se bo danes pomerila v četrtfinalu. Tudi tu so «az-zurri* presenetili, saj se je v četrtfinale uvrstil Pierangelo Bincoletto, ki je s časom 4’43”62 zasedel šesto mesto. Danes se bo v težkem dvoboju srečal s Francozom Alainom Bonduejem, ki je bil včeraj s časom 4’40”08 tretji. Najhitrejši je bil i' tej konkurenci Vzhodni Nemec Harald Wolf, ki ostaja (ob Dancu Orstedu) eden glavnih favoritov za osvojitev olimpijskega zlata
V 5. DNEVU 22. OLIMPIJSKIH IGER
Revija telovadk
Tudi danes bodo oddali deset kolajn. V plavanju bi vsaj tokrat morali priti do večje raznolikosti. Sovjeti jurišajo na zanesljivo zmago v štafeti 4x200 prosto moški, Nemka Reinisch, ki je včeraj postavila svetovni rekord na 100 m hrbtno, nima v tej panogi nasprotnikov, na 100 m metuljček moški pa je kandidatov precej, najboljše čase pa so dosegli Nizozemec Vervooren, Šved Arvidsson in Španec Lopez. NDR, ki je trenutno zmagala v vseh ženskih plavalnih disciplinah, se bo me
KOLAJNE DANES
SABLJANJE
floret, moški posamezniki DVIGANJE UTEŽI kategorija do 67,5 kg ROKOBORBA (grško-rimski slog) kategorije do 52, 74 in 100 kg
PLAVANJE
100 m metuljček moški, 100 m hrbtno ženske, 200 m prsno ženske in štafeta 4x200 m prosto moški
SKOKI deska moški
<► A ■' T- ' Tn
II zz. ...........
i g/gg/tm -.,*a %
Svetovna rekorderka Sara Simeoni z zaročencem in trenerjem Azzarom (na desni) pred odhodom v Moskvo. Jutri se bo na OI začela atletika, ki bo nedvomno dala pravi ton Igram. Manj kot pri plavanju bodo pri atletiki vidne posledice bojkota. Velika večina novih rekorderjev bo v Moskvi prisotna. Odlične rezultate pričakujejo v metu kladiva, v skoku s palico ter v tekih na srednje in dolge proge. Zlato pričakuje tudi Italija. Sara Simeoni (višina) in Pietro Mennea (100 in 200 m) startata kot favorita
rala verjetno prvič odreči odličju in to na 200 m prsno, kjer imajo So-vjetinje tradicionalno premoč.
V moških skokih z deske je v kvalifikacijah dosegel največ točk Mehikanec Giron pred Sovjetom Port-novim in Nemcem Hoffmanom, Cagnotto pa je tudi v finalu. Danes bodo sicer začeli znova.
Tri kolajne bodo oddali rokobor cem, med katerimi je trenutno šu v konkurenci tudi Jugoslovan Me-miševič, v dviganju uteži pa se bo-
do tokrat pomerili v kategoriji do 67,5 kg. Zadnjo kolajno bodo dodelili v floretu (moški posamezno), kjer so Italijani na tihem pričakovali kolajno, vendar je Cervi izpadel že v izločilnem delu (kvotirani Del Zotto pa je sploh ostal doma!)
Na sporedu pa je še veliko zanimivih dogodkov. V prostem ženskem sporedu v gimnastiki, bomo priča spopadu med sovjetskimi predstavnicami, z mlado šapošnikovo na čelu, in Romunkami. Jasno je, da bo zelo težko odnesti naslov Comane-cijevi, ki se je že priljubila korektnim domačim gledalcem.
Dramatično bo v košarki: Italija bo iskala proti Kubi zmago z več kot sedmimi točkami razlike, kar bi ji prineslo uvrstitev v finale. Jugoslavija je pred zadnjo oviro že na varnem, vendar pa bo tekma s Španijo že veljavna tudi za finalni del. SZ in Brazilija pa sta tudi že brez problemov.
V nogometu ni na sporedu zanimivih srečanj, za Jugoslovane pa bi tekma proti Kostariki morala biti le tremng. Težje bo rokometašicam, ki bodo imele v NDR verjetno prehudega nasprotnika. V ženski odbojki bo danes več vročih srečanj: SZ in NDR se bosta v medsebojnem spopadu potegovali za prvo mesto v svoji skupini tekmi, Madžarska -Romunija in Bolgarija - Brazilija pa bosta malo razjasnili položaj v zelo izenačeni B skupini.
Dva jugoslovanska predstavnika bosta nastopila malokalibrsko puško iz treh položajev (Pejovič in M‘lu tinovič), Italijani pa bodo nastopili v premični tarči z Mezzanijem in Marijem. Boks je še vedno v dolgo trajni začetni fazi. V kategoriji su pervelter bosta nastopila tudi Gra-vina in Perunovič. V kolesarstvu se je Biancoletto uvrstil v četrtfinale zasledovalne vožnje, in to s šestim časom, tako da bo že prehod v pol finale zanj težak.
kušnjo Ferenc Caba, ki je premagal Francoza Lionela Lacazeja (kategorija do 68 kg) ter Refik Me-miševič, ki je odpravil Grka Pi-kilidisa (kategorija čez 100 kg), medtem ko je v tej kategoriji Prvo-slav Ilič klonil proti Romunu To-movu. V kategoriji do 57 kg je nastopil tudi Italijan Antonino Cal-tabiano, ki je premagal Avstrijca Herberta Nisscha.
Danes bodo tekmovali
ZA ITALIJO
KOLESARSTVO
Zasledovalna vožnja (posamezniki) Biancoletto (četrtfinale) Hitrostna vožnja Dazzan (izločilni del)
ROKOBORBA (grškorimski slog) Caltabiano (do 57 kg), La Penna (nad 100 kg)
PLAVANJE
Carosi (100 m hrbtno ženske, finale), Savi, Scarponl (100 m metuljček ženske, kvalifikacije), Se-minatore (200 m prsno ženske, kvalif. in finale), štafeta 4x100 m prosto moški.
SKOKI
Cagnotto (deska, finale) MODERNI PETEROBOJ Cristofori (plavanje, 4. disc.) BOKS
Gravina (supervelter, 1. kolo) STRELJANJE
Mezzani in Mari (premična tarča) SABLJANJE
Vaccaroni, Sparaclarl in Batazzi (floret posameznice, kvalif.) JADRANJE
leteči Holandec, 470 in zvezda (tretja regata)
KOŠARKA
zadnje izločilno kolo, moški
'
pil
I / ' ul. Ponziana, 5 tel. 744237
M
ZA JUGOSLAVIJO
KOŠARKA
Jugoslavija - Španija (izlo. skup.) BOKS
- izločilno tekmovanje NOGOMET
Jugoslavija - Kostarika (izl. skup.] ROKOMET
Jugoslavija - NDR (finalna skup.) ROKOBORBA (grškorimski slog) Čaba (do 68 kg), Ilič (nad 100 kg) STRELJANJE
malokalibrska puška iz treh po loža je v: Srečko Pejovič. JADRANJE
Fabris (finn) in Mandič - Kale bič (leteči Holandec)
Če se Romun Cndrean ukvarja športom (rokoborba) zato, da shujšal, ne vemo; vsekakor tehta 170 kg
B! halo...
Bivša plavalka in sedaj učiteljica Mirjam Mikali iz Barkovelj j* igram doslej sledila manj kot si je želela.
*Komaj sem se vrnila s počitnic.» rZakaj je posebno pri dekletih toliko predčasnih startov?»
«Mlade so še in razumem njihovo živčnost. Sicer pa pomeni predčasen skok v vodo včasih večjo ali skoraj popotno sprostitev med tekmo.* *Se je tebi kaj takega zgodilo?* «Ne pomnim predčasnih napačnih startov. Nekoč pa sem bila tako živčna, da rem za ogrevanje skočila v vodo z deske, točno na glavo nekega plavalca.*
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Moetecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 I Naročnino
I Mesečno 5.000 lit — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino 'za inozemstvo 53 000 lir. zo naročnike brezplačno revijo «DAN». •
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00,
I letno 650,00 din. zo organizacije in podjetio mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	23. julija 1980
Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iž vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
IrJ.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Tr«t Hojnikov fieg
EVROPSKA SREDNJA POT PRI SPOPADU DVEH VELESIL
VELIKA BRITANIJA SE ZAVZEMA ZA USPEH MADRIDSKE KONFERENCE
Boj za «človečanske pravice» na drugem mestu
LONDON — V uradnih krogih Velike Britanije niso nikoli postavljali vprašanja o madridskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju. V diplomatskih krogih poudarjajo nujnost zasedanja konference v prestolnici Španije ob že določenem datumu. Pri tem v Londonu ne skrivajo želje, da bi konferenca bila uspešna ob britanskem 1 sodelovanju.
, Spoznanje, da bo bližnja konferenca KEVS potekala v izredno neugodnih mednarodnih razmerah je še bolj, po oceni uradnih londonskih krogov, poudarilo potrebo, da se «zahod in vzhod srečata v Madridu*, kjer naj bi preučili, kako uresničiti sklepe zaključne resolu-; dje v Helsinkih, i Britanska diplomacija meni, da i se ne more govoriti o «detantu in popuščanju napetosti v Evropi*, če
I MILAN — Med ropom v restavraciji »Cascina la Gobba* v severnem 1 delu Milana so bili ranjeni lastnik 1 restavracije, 49-letni Marcello Leonardi, in eden izmed roparjev. O-krog desete ure zvečer so trije moški stopili v restavracijo. V lokalu so bile tedaj še druge štiri osebe. Ko je trojica povečerjala, je eden izmed njih vstal in se napotil k blagajni, kjer je sedel lastnik restavracije, da bi ga vprašal za telefonski žeton. Takoj nato pa je povlekel iz žepa pištolo in izjavil, da ; je to rop. Ropar je velel lastniku in šefu restavracije, naj se napotita v lastnikovo stanovanje, ki je nad restavraciji). Hotel je namreč, da mu Leonardi izroči denar, ki ga je hranil v železni blagajni. Ko so bili še na stopnicah, je Leonardi s svojo pištolo ustrelil roparja v želodec. Leonardi je bil namreč vzel ' svojo pištolo še preden je začel ropar groziti, ker je imel vtis. da je ozračje v restavraciji nekam sumljivo. Ropar je reagiral in je Leonardi ja dvakrat ustrelil v bok : in v želodec. Istočasno sta v restavraciji ostala dva roparja okradla kliente. Nato sta zbežala in s sabo odneliala ranjenega pajdaša.
'■ Trije roparji so se oddaljili z «al-i fetto*, ki so jo zelo verjetno ukra-i dli v bližini restavracije.
i Okrog polnoči je v bolnišnico v i Cemusco sul Naviglio pri Milanu prispel mladenič, ki so ga sprejeli zaradi rane, ki jo je povzročilo strelno orožje. Karabinjerji so mnenja, l da je to ropar, ki ga je ranil la-. stoik restavracije «Cascina la Gobba* in da so njegovi dokumenti po-1 narejeni. Mladenič je težko ranjen i In sprejeli so ga s pridržano pro-< gnozo, medtem ko I^onardijevo stanje ni zaskrbljujoče in bo okreval v 40 dneh.
I	---------
; Čarovnica pred sodniki
CASSINO (Frosinone) — Sodstvo , v Cassinu je obvestilo čarovnico Anno Rago in njenega moža Be-nita Anastasio, o sodnem postopku, ( ki ga vodi proti njima zaradi goljufije. Anna Rago se ukvarja z «belo čarovnijo*, vedeževanjem, grafologijo in zatrjuje, da ima nadnaravne moči. Pred nekaj meseci je obiskala neko pastirsko družino
se istočasno širijo žarišča spopadov v Aziji, Afriki, ali kje drugje. Svetovni mir je »nedeljiv*, do njega pa se ne more priti, če se pogajanja o mednarodnem popuščanju napetosti prepustijo samo dvema velikima silama.
Uradni London meni, da bi v tem trenutku ne bilo zaželeno, da bi v Madridu sprožili preveč novih po-pud. Izjemo delajo samo na področju vojnega popuščanja, kjer bi Velika Britanija bila pripravljena da podpre vsako pobudo, ki bi peljala h krepitvi zaupanja med državami. Sptvrno področje «človečan-skih pravic*, kjer se je bila bitka na prejšnjem beograjskem srečanju KEVS, ne bo povsem pozabljeno, toda objektivne razmere poslabšanja svetovnega položaja so ga pahnile na «drugo mesto*.
Realistično je treba pričakovati,
v gorski vasi, oddaljeni 30 km od Cassina, da bi preverila njihovo zdravstveno stanje. Po pregledu je izjavila, da so vsi člani družine zboleli za neznano boleznijo, ki je uradna medicina ne more‘Ozdraviti. Proti plačilu petih milijonov lir jim je izročila razne papirnate in kovinske amulete, ki bi jih ščitili pred vsemi boleznimi. Junija pa je stara pastirica zbolela za naduho in nastopile so srčne motnje. Ko je poklicala čarovnico, ji je ta svetovala naj gre v bolnišnico. Tedaj je pastirica čarovnico tožila in začela se je preiskava.
da bo Zahodna Evropa skušala izdelati »skupno platformo za nastopanje na madridskem srečanju o evropski varnosti in sodelovanju. Tudi politična posvetovanja v tej smeri so se že znatno premaknila. Na lizbonskem srečanju »sveta Evrope* na katerem so bili navzoči ministri za zunanje zadeve iz 21 evropskih držav, so sklenili, da bodo izdelali zaključno uskladitev taktike Zahoda na madridskem srečanju, na novem sestanku sveta, ki bi se moral sestati tik pred začetkom srečanja KEVS. Zahod se okrepljeno pripravlja na enotni nastop v Madridu tudi s svojimi rednimi političnimi posvetovanji v o-kviru Evropske skupnosti.
Bik na letališču
CATAN1A — Od desetih do poldne je bilo delo na letališču v Catanii ustavljeno, ker se je razjarjen bik potikal po letališču in tako ustrahoval delovno osebje in potnike. Bik je zbežal iz bližnje občinske klavnice in z rogovi podrl mrežasto ograjo. Nekaj čez poldne se je bik oddaljil z letališča na bližnja polja in ko je bil bik že utrujen od neprestanega tekanja, so ga prijeli. Preden so ga odpeljali v klavnico, da bi ga zaklali, je biku vseeno uspelo zabosti z rogovi enega izmed delavcev, ki je sodeloval pri svojevrstnem lovu. Mladeniču so nudili prvo pomoč.
Deset let star pozdrav
RIMINI — Oktobra 1970 je neki prijatelj Luisa Napolitana iz Fog gie poslal razglednico s pozdravi iz republike San Marino. Naslovljenec raz.glednice ni prejel ne po enem tednu ne po dveh, kot se to običajno dogaja, miniti je moralo skoraj deset let, da se je gospod Napolitano svojemu prijatelju lahko zahvalil za prijazen pozdrav. Kdove, kje je kartica obležala ves ta čas?
Pet tisočakov za parkirni prostor
PORTOFINO — Česa vsega si v teh poletnih dneh ne izmislijo Italijani. V Portofinu, letoviščar-skem kraju na ligurijski obali, so pred kratkim izpeljali svojevrstno pobudo, ki ima predvsem namen razbremeniti letoviščarje večurnega čakanja v dolgih vrstah, ki se zbirajo pred Portofinom. Skupina mladih, ki sicer že upravlja parkirni 'prostor v mestecu, si je oskrbela uniformo, belo majico z napisom »Občina Portofino - servizio coda* in se proti plačilu 5.000 lir obveže, da sama parkira avtomobile in s tem prihrani vozniku dolge ure nestrpnega čakanja.
Pobudo je dal sam župan Roberto d’ Alessandro, ki mu je do tega, da se turisti v njegovi občiri najbolje počutijo in da ure čakanja v dolgih vrstah nadomestijo raje z obiskom v restavracijah . ..
Sodišče bo odloča!) o spolu dekleta
BARCELLONA (Mesina) — Zaradi napake na anagrafskem uradu in skrajno birokratsko pojmovanega zakona, je 14-letna Paola Arrico izgubila šolsko leto in bo najbrž imela velike težave, ko jo bodo ob času poklicali na nabor. Pred zakonom je namreč Paola moškega spola, saj jo je raztresen uradnik tako označil pred 14-leti.
Kljub zgrešeni oznaki je lahko nesrečna Paola dokončala osnovno šolo, čeprav zaradi bolezni z 2-letno zamudo. Letos pa se je prvič pojavila težava. Ravnatelj nižje srednje šole, katero je Paola obiskovala, je bil prisiljen dijakinjo izključiti zaradi nepravilnosti v prijavnici. Edini dokument, ki priča, da je Paola ženskega spola, je registracija v občinskem zdravniškem uradu; po zakonu pa to žal ne zadošča.
' Neverjeten primer je končal na sodišču, kjer bodo pristojne oblasti morale končno »odločiti*, ali je Paola Arrico punca ali fant.
RIM — V zadnjih desetih letih se je povprečna rast Italijanov zvišala kar za 10 centimetrov in prešla od 162 centimetrov na 172. V glavnem pripomorejo k višji postavi boljši higiensko-zdravstveni pogoji ter širša poraba beljakovin v prehrani. Še pred sto leti je bilo le 10 odstotkov italijanskih fantov višjih od 155 centimetrov, danes pa je pod to višino le en odstotek Italijanov.
iiiiiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiMiiiiiHimiiiiiiniiiiiiimiiimiMiiiitiiiilifniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimitiiiiiiiiliiiiiniiiifiiiiiiimiiiiiiiitiniiitmmiftiiMi
Policija razpršila demonstrante na manifestaciji proti oboroževanju
V Hartfordu v Connecticutu (ZDA) je policija s silo razpršila demonstrante na manifestaciji za mir in proti oboroževanju	(Telefoto AP)
i MiiHMiuiiumiiiltiliimiiiiiiiiimiiiMMitiiiiiiMiiimiiiMtitiimmiiiiniuitiiiiiiiHitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiilii
PRED SINOČNJIM V MILANU
Rop v restavraciji: dve osebi ranjeni
lastnik restavracije bo kmalu okreval, roparja pa so pridržali v bolnišnici
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
Mednarodni turnir v Trstu
v
se bodo potegovale za 1. mesto
Monting — SGT 84:58 (34:17)
MONTING ZAGREB:	Knez 4,
Rajčevič, Barič 5 (1:2), Slatkovič 9 (1:1), Pepevnik 8 (0:3), Bobano-vič, Mučalo 16 (4:4), Gobec 11 (3:7), Piškor 3	(1:3), Bilič 24
(6:12), Pučar 4.
GINNASTICA TRIESTINA: Klobas 6, Del Fabbro 10 (0:3), Barto-lini 13 (5:7), Penso. Pegan 5 (3:6), Norio, Tognon, Scabini, Pavone 22 (10:19), Bartoli, Scapin 4 (2:2), Por-celli.
PON: Del Fabbro (36).
V prvi tekmi drugega kola ženskega mednarodnega turnirja v Trstu je zagrebški Monting le zaigral, kot zna, in zanesljivo premagal
še v kategorijo dečkov. S tem-časom je zasedel 14. mesto, medtem ko se je klubski tovariš Fabio Ruz-zier uvrstil na 31. mesto s časom 33’33”. Za njim je na 61. mestu pristal Vasilij Pečar v času 37’45”, medtem ko je zadnji Adriin član Daniele Giacomini končal na 107. mestu v času 45'20” med približno 200 tekmovalci.
Zmagal je član tržaškega Mara-thona Novacco, pred klubskima tovarišema Romanom ter Buttinarijem.
ŠD Breg je imelo na Krmenki svoj že tradicionalni »poletni praznik*, ki je privabil ob dobro založene kioske veliko število ljudi. Požrtvovalni odborniki in člani ŠD Breg so tako imeli polne roke dela
niiiniiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiMiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMKioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
GORIŠKI PRVOLIGAŠ PRED A-l LIGO
ZAGREBŠKI MONTING VISOKO PREMAGAL SGT
Zagrebčanke dobro igrate ■ Danes
SGT.
Zagrebčanke so takoj povedle in prednost večale iz minute v minu to, Tržačanke pa jim niso mogle nikoli priti do živega.
Biličeva pri Zagrebčankah in Bar-tolinijeva pri Tržačankah sta bili najboljši posameznici v obeh moštvih.
Monting bo tako danes igral odločilno srečanje za prvo mesto proti Hutniku.
Hutnik - Alabarda	67:53
(25:26)
DANAŠNJI SPORED (Telovadnica SGT)
20.00: Alabarda SGT
21.30: Monting - Hutnik
1.	kolo
Hufnlk Krakov — SGT 65:59 (29:30)
HUTNIK: Morawska 2, Kuchar-ska 20, Donyek 15, Kukuta 2, Ci-chovi 2, Tarnal 11, Serafin 1, Ko-koszka, Krzeminska 10, Kwiatkow-skfl 2
SGT: Klobas 11, Del Fabbro 11, Bartolini 6, Penso, Tognon, Pavone 21, Scabini, Pegan 7, Norio, Scattin 3, Bartoli.
Poleg Montinga in Al a barde sta se v ponedeljek, v prvem kolu mednarodnega turnirja »Mimosa*, pomerili tudi Hutnik iz Krakova in tržaška Ginnastica.
Poljski prvoligaš je bil nesporni favorit, ko pa sta moštvi stopili na igrišče, je bilo jasno, da se bodo morale Poljakinje za zmago pošteno potruditi.
AVTOMOBILIZEM
Po nesreči v Zandumrrtu
Hans Georg Burger podlegel poškodbam
AMSTERDAM — Zahodnonemški pilot Hans Georg Burger je včeraj umrl, potem ko se je med avtomobilsko tekmo formule 2 hudo ponesrečil.
Burger je bil star 28 let.
ATLETIKA
TEK PO TRŽAŠKIH ULICAH
David Gregori (Adria) na dobrem 14. meslu
V ponedeljek je bila po tržaških ulicah druga izvedba netekmovalne-ga pohoda na 9 km. dolgi progi za «Giro dei tre colli*.
Tekmovanje je bilo brez starostnih omejitev, tako da so na njem lahko nastopali tekmovalci vseh kategorij. Dirke, ki je šla od Sv. Jakoba mimo Sv. Justa pa do Skednja, Valmaure s povratkom na trg Sv. Jakoba, so se udeležili tudi nekateri člani Adrie, od katerih je bil tokrat najboljši David Gregori, ki je progo pretekel v 31’38”, kar je zelo dober čas glede na to, da sodi
Tai-ginseng išče velikane
Trener McGregor se mudi v ZDA, da bi dobil dva dobra centra
Čeprav nam vreme tega ne potrju- dodalo drugih 20, če se bo ekipa
je, smo že v polovici poletne dobe, dobe, ki je v košarkarskem svetu posvečena pogajanju in načrtovanju za sestavo ekip v prihodnjem prvenstvu. Nič drugače ni v Gorici, kjer si je krajevna ekipa v lanskem prvenstvu zagotovila vstop v prvo zvezno ligo. Prestop v najvišjo košarkarsko kategorijo je seveda o-krepil vodstvu skrbi, saj mora se staviti tako ekipo, ki si bo mala zagotoviti obstanek v ligi. Mislimo, in to so nekateri športni delavci pri goriški ekipi tudi izrazili, da bo glavna skrb ekipe prav obstanek v ligi.
PTejšnjo soboto, kot smo o tem na kratko že poročali, so pri gorniškem telovadnem združenju, UGG, premostili prvi in eno najtežjih o-vir: pokroviteljstvo. Ekipa bo namreč za naslednji dve leti igrala pod imenom UGG - Tai ginseng. Nemško podjetje bo ekipni prispevalo letno 200 milijonov lir, katerim bo
vključila v finalni del tekmovanja. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da nova družba, z razliko od Pagnossina, ne bo upravljala ekipe. To bo storil posebni odbor, ki ga bodo posebej imenovali. Imena članov novega Odbora (v njem bo gotovo predsednik UGG Giovanni Bigot) pa bodo verjetno znana konec tedna.
Če so pri goriškem društvu rešili vprašanje pokroviteljstva in finančne podpore, niso to storili, kar zadeva nakupa novih igralcev in še posebej ne glede dveh tujcev. Trenutno se trener ekipe Jim McGregor mudi v Združenih državah Amerike prav z namenom, da si ogleda vrsto tamkajšnjih velikanov, ki bi prišli v poštev za Tai-ginseng. Znano je namreč, da je goriško društvo odpustilo Lainga, medtem ko ima namen obdržati Pondexterja, ki je bil lanskoletni najboljši strelec v prvenstvu A-2 lige. Drugačnega mnenja pa je McGregor, ki bi hotel zame-
iiiiMiiiiiitiiMMiiiiimiiiiiiiifiHiirufiiMttiiiiiiiiiiiiiitimiimuuuiiiiiituiiiiiiiiiiiiliifinttliiiifitfftutHiiiumi
NAMIZNI TENIS
OD 29. 7. DO 5. 8.
Tudi Sonja Doljak (Kras) z mladinsko reprezentanco
njati oba Američana. To svoje mnenje potrjuje z motivacijo, da je treba v prvi zvezni ligi razpolagati z dvema velikanoma, ki se bosta znala uveljaviti predvsem pod košema. Brez talcih igralcev, nadaljuje gorniški trener, bo ekipa lahek plen za vsakega nasprotnika. Seveda pa bo moral McGregor poiskati take centre, ki bodo znali tudi uspešno metati na koš, kot je to znal delati Pondexter.
Težav torej, glede igralcev je še precej. Če izvzamemo problem dveh tujcev, ki bi ga morali itak kaj kmalu rešiti, ostaja vprašanje ostalih igralcev, ki bodo sestavljali e-kipo. Mislimo, da je goriško vodstvo dobro storilo, ko se je odločilo, da pokliče iz Benetk Pierica. Igralec, ki ni izredni realizator, ima pa veliko izkušenj pod košema in to bo goriški ekipi zelo dobro prišlo. K temu pa naj dodamo, da bo Pie-ric, kot Goričan, imel še posebno motivacijo, da se bo izkazal pred lastnim občinstvam.
V giavnem pa bo ogrodje ekipe ostalo isto kot lani, z razliko, da bo društvo usmerilo nekaj mlajših igralcev v nižje kategorije, da si bodo dobili potrebne izkušnje.
Igralci Tai-ginsenga bedo prosti do 11. avgusta, ko se bodo začele skupne priprave za prihodnje, zahtevno prvenstvo.	Rudi Pavšič
Rekreacija pri ŠZ Dom trikrat tedensko
Udeležila se bo priprav italijanske reprezentance v Bocnu
Mlada, komaj 15-letna namiznoteniška igralka ŠK Kras Sonja Doljak, ki je letos žela vidne tekmovalne uspehe z osvojitvijo ekipnega mladinskega državnega naslova in naslova prvakinje tretjekategor-nic, se bo od 29. julija do 5. avgusta udeležila v Bocnu priprav italijanske državne mladinske reprezentance, ki se pripravlja na nastop na evropskem prvenstvu v Ponzanju na Poljskem.
To je že drugič, da namiznoteniška zveza vključi Krasovo igralko v krog državne reprezentance, za katero bodo igrale tudi Bevilacqua, Cergol in Mauriello. Lepo priznanje torej za slovensko igralko, njenega trener ja in društvo. B. S.
AVTOMOBILIZEM
Fiat v vodstvu
SAO MIGUEL DE TUCUMAN -Po drugi etapi avtomobilskega ral-lyja Argentine sta v vodstvu Rohrl in Geistdorfer na fiatu 131 abarth.
Skupna lestvica po 2. etapi
1.	Rohrl-Geistdorfer (fiat) 5.21’32”
2.	Bettega-Bernaccirni (fiat) 8'44”
3.	Mikkola-Hertz (mercedes) 14’22”
4.	Alen-Kivimaki (fiat)	23’46”
5.	Cowan-Kaiser (mercedes) 25’24"
Polugajevski in Korčnoj remizirala
BUENOS AIRES — Prva partija polfinala kandidatov za naslov svetovnega prvaka med Korčnojem in Polugajevskim se je končala z remijem.
Pin bo ostal v Vidmu?
PERUGIO — Kaže, da vezni i-gralec Udineseja Livio Pin ne bo v prihodnjem prvenstvu igral za Perugio.
Član Perugie Butti se namreč noče preseliti v Videm, tako da tudi Pin verjetno se ne bo preselil v Perugio.
Rekreacijsko igranje košarke, katerega v poletnih mesecih prireja v Gorici ŠZ Dom, je v tem obdobju trikrat tedensko. Najprej je bilo ie enkrat, in sicer ob sredah zvečer, sedaj pa, ker je zanimanje naraslo, je organizator poskrbel, da je igrišče »rekreativcem* na razpolago kar trikrat tedensko.
Treningi rekreacijskega igranja košarke so ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od 20.30 do 22. ur«) na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (SVetogorska ulica, 84).
V primeru slabega vremena trening odpade Zainteresirani za rekreacijsko igranje košarke se lahko neposredno javijo na igrišču Dijaškega doma ob napovedanih dnevih. Vse ostale informacije pa jih lahko dob;jo na sedežu ŠZ Dom Gorica, Ulica Malta, 2 - Telefon 24-95.
ŠZ Bor izreka svojemu članu Igorju Zadniku globoko sožalje ob prerani izgubi očeta Ivana.
Odbojkarji moške ekipe ŠZ Bor izrekajo soigralcu Igorju Zadniku sožalje ob smrti očeta Ivana.
LUŠAN ŽEUEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
29	PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kiibler
Spomin na žrtve, ki ne morejo več pred sodiščem pričati zoper zločince, ker so njih usta onemela in ki so padle kot žrtve zločinskega fašizma, naj vas vodi k pravični sodbi, ki jo danes terja vse slovensko ljudstvo.
V imenu pravice, v imenu borbe naših narodov, naj zadene zločince neusmiljena kazen.
OBRAMBA IN SODBA
Zagovornik obtoženega Kublerja je bil na procesu po službeni dolžnosti odvetnik dr. Vladimir Šuklje. Po zaključnem govoru vojaškega tožilca dr. Viktorja Damiana so besedo dobili zagovorniki obtožencev. Zagovornik obtoženega Kublerja dr. Vladimir šuklje je dejal:
»Visoko sodišče!
Postavljena nam je naloga, da branimo kot obtožence vojne zločince, za katerih dejanja je priča ves slovenski
narod, preizkušen v štiriletnem trpljenju za polno življenje in boljšo bodočnost.
Ko smo se vprašali, kako naj zadostimo postavljeni nalogi, nismo mogli pozabiti besed, ki jih je govoril sovjetski zunanji minister Molotov na slavnostnem zasedanju Vrhovnega sovjeta dne 2. 11. 1945. Rekel je: “Podivjani hitlerjevci se niso ustrašili ničesar pri zasledovanju svojih nečloveških ciljev na ozemljih, ki so jih zasedli. To pozabiti bi bil zločin pred milijoni nedolžnih žrtev in njihovimi svojci,- Te besede Molotova so gotovo še v duši vsakega od nas in ta zavest dela našo težko nalogo še težjo.
Po svetu je bilo med pravniki mnogo razpravljanja o vprašanju, ali zaslužijo taki zločini, ki so splošno znani in ugotovljeni, sodni postopek, ali pa naj se kaznujejo izven postopka. Napredni, civilizirani svet se je odločil za sodni postopek. V takem postopku pa je treba tudi najhujšim zločincem nuditi pravilno postopanje in jim nuditi vsa zakonska sredstva obrambe.
Naloga branilca v kazenskem postopanju je pomoč sodišču za ugotovitev materialne resnice, izhajajoč iz obto-ženčevih vidikov in varovanja njegovih upravičenih interesov. Kakor je v nas še vsa groza preteklega časa, si vendar prizadevamo, da tej dolžnosti zadostimo, da opustimo vsa osebna čustva, da se domaknemo odporu proti obtožencem, ki vsaj tega ne morejo zanikati, da so hote ali nehote na bolj ali manj pomembnem položaju sodelovali pri sovražnem aparatu, ki je očitno zgrajen na zločinskih osnovah.
Prvo vprašanje, ki potrebuje osvetlitev, je vprašanje, v čem so podani objektivni kriteriji, ki utemeljujejo obtož-
nico in odgovornost obtožencev. Te objektivne kriterije je treba raziskati, zlasti z ozirom na začudena vprašanja skoraj vseh obtožencev, kako morejo odgovarjati pred našim sodiščem za kazniva dejanja, za katera noben nemški zakon ni pisal, da so kazniva, za dejanja, ki so bila po njihovi nemški pravni zavesti dopustna, za dejanja, ki so jih storili po ukazu predpostavljenih, za dejanja, ki so jih storili po njihovem prepričanju v korist nemškega naroda in države.
Predvsem je važen odgovor na to. Odgovor na to se glasi, da je nacistična Nemčija začela imperialistično vojno zaradi ostvaritve imperialističnih ciljev po svetovni vojaški in gospodarski nadvladi, da poveča svoje ozemlje in da strahuje s svojo premočjo sosednje dežele. Taka vojna je sama po sebi zločinska. To je ugotovitev pravne zavesti vsega kulturnega človeštva, ugotovitev, ki je prišla ponovno do izraza v raznih mednarodnih razpravah, sporazumih in pogodbah.
Dejstvo, da se ob taki pravni ugotovitvi niso istočasno ugotovile tudi kazenske sankcije za izvršena dejanja, ne odvzema tem dejanjem niti zločinske kvalifikacije, niti ne oprošča storilcev pred kazenskimi sankcijami. Storilci takih dejanj se morajo pač podvreči taki kazenski sankciji, ki se postavi, kadar je to potrebno. V tej zvezi je odgovoriti na prigovor «nulla poena sine lege«, da torej ni dopustno kaznovanje, če kazen ni vnaprej zagrožena za prav tako dejanje. Tako pravno mišljenje, ki je gospodujoče vladalo v preteklem času, je odmrlo, ni objektivno utemeljeno. Za noben zločin, zlasti za dejanje, ki se po svoji vsebini priznava za zločin kjerkoli ali kadarkoli se zgodi, ne more
veljati tako načelo. Človeštvo ima pravico, da se s kazenskimi ukrepi zavaruje pred storilci takega dejanja in pred nevarnostjo, da se taki zločini ponovijo.
Toda ne samo, da je bil zagrešen že s samim začetkom imperialistične vojne zločin, za katerega nosi kazensko odgovornost napadalna država, konkretno vse osebe, ki so pri izvrševanju tega sodelovale, je nacistična Nemčija vodila to vojno tudi s sredstvi, ki jim ni primera v zgodovini bodisi po načinu bojevanja, bodisi po sredstvih upravljanja začasno okupiranih ozemelj. Zato so že v začetku vojne odgovorni državniki zavezniških držav podali vrsto izjav in dokumentov, ki so izrecno ustanovili kazensko odgovornost za tako zločinsko bojevanje in zagrozili s kazenskimi sankcijami. Omenjam med najvažnejšimi dokumenti izjavo generalisima Stalina 2. 11. 1941., ki je proglasil princip kaznovanja hitlerjevskih zločincev. Prva nota Sovjetske zveze z dne 25. 11. 1941., naslovljena na vse vlade, s katerimi je Sovjetska zveza takrat vzdrževala diplomatska stike, je opozorila na divjaštvo nemške vojske in na odgovornost nemških vojaških civilnih oblasti. V drugi noti z dne 27. 4. 1942. se je že točno napovedalo Hitlerjevi Nemčiji in njenim oblastnikom, da ne bodo ušli strogi odgovornosti in zasluženi kazni za njihova nezaslišena grozodejstva. Tudi ostali svet ni mogel molčati. Bivši predsednik ZDA Roosevelt je avgusta 1942. prvič zahteval, da se o-pozorijo nemški in italijanski državniki, da pride čas, ko se bodo morali zagovarjati pred sodišči tistih držav, katere so tlačili nositi odgovornost za svoja dejanja. Tej izjavi se je pridružil takratni britanski ministrski predsednik in dejal, da bo napočil čas povračila, ko bo Evropa nekoč osvobojena.