Savinjski vestnik Celje, petek 26. marca 1954 | LETO VII. — ŠTEV. 12 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-0:. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Cclj.i. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 270, celo- letna 500 din. Izdaja vsak petek Poštnina plačana v (fotoviDÌ. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTACELJA, OKRAJEVCELJA-OKOLICEINSOSTANJA TABOR ŠTAJERSKIH PARTIZA- S PRIPRAVAMI ZA VELIK NOV BO TREBA TAKOJ ZACETI „Štajerska v horbi" Pod gornjim geslom bo letos 5. sep- tembra na Ostrožnem pri Celju velik tabor štajersMh partizanov. Ta pro- slava ho po pomenu in obsegu po- dobna onima v Dolenjskih Toplicah in v Okroglici, saj bo predstavljala doslej največjo manifestacijo vsega partizan- skega gibanja na Štajerskem. Z ozirom na borbene tradicije je bilo več predlogov, kje bi naj ta proslava bila. Eni so predlagali Dobrovlje, dru- gi zopet Zg. Savinjsko dolino, tretji Po- horje itd. Veliko je krajev na Štajer- skem, znanih po narodnoosvobodilnem gibanju ali pa po osvobojenem ozemlju zlasti v Savinjski dolini, na Kozjan- skim in Pohorju. Ce bi pa hoteli dati tej proslavi poudarek na prehojeno pot XÍV. dtt'i2ije, bi morali zopet upošte- vati skoraj vso Štajersko. Vseh teh željo pa se pri izbiri mesta ni moglo \ upoštevati. Da bi se izognili vsem tem lokalistič- nim. tendencam in da bi imela proslava čimvečji in širši pomen, je komisija Glavnega odbora Zi^eze borcev Slove- nije izbrala ra7mo Ostrožno pri Celju za mesto proslave. Z geslom »Štajerska v borbi'í, hočejo organizatorji dati pro- slavi čim večjo širino in s tem prizna- nje vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali ali pa pomagali štajerskim partizanovi. Ti razlogi, prav posebno pa še prak- tični, so narekovali potrebo, da bo pro- slava na OstroSnem. Izbrano mesto ima obliko prirodnega amfiteatra, ki lahko sprejme na tisoče ljudi. Prostor js dobre povezan s komunikacijami iz , vseh smeri, je ! bližini Celja in odda- ljen od železniške postaje 2,5 km. Vse to bo zmanj.šalo stroške prireditve, možnost kidturnih prireditev v Celju bo lečja, udeleženci proslave pa bodo imeli večje možnosti ugodja in zadovoljstva kot kjerkoli drugje. Prostor je zares idealen, saj ga obdajajo lepi gozdovi, ima široke dohodne ceste, je elektrifi- ciran in preskrbljen s pitno twdo. Pred- nosti izbranega prostora, so zares velike i za prireditelje i za goste. Priprave za. proslavo bo vodil po- seben odbor Glavnega odbora Zveze borcev Slm^Ciiije na čelu z ljudskim po- slancem Viktorjem Ar>hljem. Ta odbor hq imel 7 do 8 komisij (propagandno, prometno, tehnično, ekonomsko, organi- zacijsko, finančno, kultu-raoprosvetno in komando edinice) in nekaj strokov- njakov, ki imajo že izkušnje z orga- nizacijo takih proslav. Neoziraje se na г\че to, takšna prire- ditev zaiiteim ogromno dela in pri tem bodo morali levji delež nositi Celjani in okoličani. Ogromne tehnične pripra- i;e in sorazmerno kratek čas do pro- slave narekujejo, da bo treba kmalu za- grabiti za delo. V ta namen bodo verjetno kratkem 1' Celju usfanot'ilí okrajni pripraiújalni odbor, kasneje pa tudi po vseh občinah. Tem, bodo morale pomagati že od sa- mega začetka vse množične organiza- cije zlasti pa Zveza borcev, Zveza ko- munistov, SZDL in .'sindikati. Skrbeti bodo morale poleg nuđenja tehnične pomoči predvsem za organizacijo manj-- ših proslav, partizanskih patrulj, kot n. pr. partizanske patrulje po poti XIV divizije, odkritje spominskih plošč, n. pr. v Joštovem mlinu r Medlogu, kjer je pred vojno zasedal CK KP J pod vodstvom tov. Tita. Njihova skrb bo Uidi, da bodo organizirale pomoč biv- í'h borcev pri gradnji Partizanske ceste v Dobroiujah, da ho obisk na proslavo polnošternlen itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na eno važno stvar. Ves čas do proslave bodo časopisi, zlasti naš list, objavljali partizanske spomine in zgodovinske do- godke iz slaimih dni Štajerske. Naš list bo odslej posvečal del svojega prostora rubriki »Štajerska v borbi«. To pa ne bo lahka naloga, če ne bodo uredniUvu priskočili na pomoč vsi, ki bi iohko pri tem pomagali. Propagandna komi- sija, organizacije Zveze borcev in vsi, ki bi lahko obogatili to rubriko s pri- spevki iz NOB na Štajerskem in po možnosti tudi s slikami, nam bodo v veliko pomoč. Društvo kulturnih de- lavcev v Celju je na svojem zadnjem sestanku že obljubilo tiredništvu po- moč v tem pogledu. Posnemajte ga! Naj ne bo nikogar, ki bi na kakršen kol\ način ne sodeloval in pomagal pri organizaciji te velike manifestacije par- tizanstva na Štajerskem. -ma- Celjska prosveta jedro razprav ua XVI. zasedanju Mestnega ljudskega odbora v Celju Komaj po presledku enega ane, je že bila druga, tokrat 16. seja MLO Celje dne 18. marca. Kljub ob.sežnemu gra- divu, obravnavanemu na tej seji, je veljala tokrat prvenstvena pozornost prosvetnim zadevam mesta Ceíja in priključenih občin. Predsednik Sveta za prosveto in kul- turo prof. A. Aškerc je podal obsežen, natančen in nadvse zanimiv pregled, kakšno je celjsko šolstvo, kako deluje, kakšno je njegovo stanje in kakšen raz- voj se.mu obeta v bližnji bodočnosti. Svoje ugotovitve je utemeljil s stati- stičnimi podatki, ki kažejo, da je se- danje stanje in bodoči razvoj celjskega šolstva poleg gospodarskih, korgunal- nih, zdravstvenih in stanovanjskih eno najvažnejših vprašanj mesta Celja. Izhajajoč iz vzgojnega smotra, da šo- la vzgaja mladino v zavedne di-žav- Ijane in člane socialistične družbe in da bo nekoč sposobna prevzeti jjaloge in jih izpvolnjevati v korist naše skup- nosti. Pregled učnih uspehov po naših šolah ne kaže zadovoljive slike. Pri iskanju vzxokov je treba ugotoviti, da je prehod učencev iz osnovne šole v gimnazijo še vedno težak. Mnogo pre- glavic dela učenje tujega jezika. Pre- cejšen razpon v procentih v raznih od- delkih istega razreda kaže tudi neeno- ten kriterij pri ocenjevanju. Učni na- črti so še vedno prenatrpani s snovjo, ki hkrati ne nudi dovolj praktičnega znanja. Zlasti se to pokaže v vajen- skih šolah. Vse preveč je še kampanj- skega učenja in spraševanja. Premalo reagiramo na napake, da bi jih sproti odpravljali, kar bi najlaže opravila do- bro organizirana inšpekcijska mreža. Tudi materialna baza za vzdrževanje šol je prešibka. Pomanjkanje učilnic povzroča prenatrpanost učencev, slaba šolska oprema in pomanjkanje učil spremljajo neugoden potek pouka sa- mega. Ob presoji učnega kadra najde- mo več negativnih značilnosti. Zaradi pomanjkanja učnih moči je njihova učna obveznost previsoka; poleg starih že dosluženih je vrsta mladih, ki jim univerza ni dala zadostne metodične opore za težko šolsko delo. Inšpektorska služba, ki bi mnogo koristila, je redek, pojav na šolah. Prezaposlenost učnega kadra povzroča njegovo površnost, pre- napolnjeni razredi pa ovirajo individu- alno vzgojo mladine. Oba dijaška do- mova kažeta veliko prizadevanje in skrb za poverjeno jima mladino, kar se vidi tudi pri učnih uspehih. Posebno poglavje zavzema Pomožna šola s 127 učenci in 10 oddelki. Med njimi je 108 delavskih in 12 kmečkih otrok. Vse kaže da je tu vzgoja zelo pomanjkljiva. To stanje poostruje še velika oddaljenost otroških domov o4 šole, saj jih je iz mestnega središča le okoli 40. Velik vpliv na duševni razvoj de- lavskih otrok v mestu imajo tudi sta- novanja, v kakršnih di užine z otroci živijo. Nevzdržne stanovanjski razme- ro gotovo ne morejo otrokom drugo kot škoditi tudi v umskem pogledu. Iz vsega tega nastajajo problemi, ki jih bo morala naša socialistična družba čimprej rešiti. Z gradnjo novih šol bo treba odpraviti škodljiv popoldanski po- uk, treba bo razbremeniti učni kader in ojačati inšpektorsko službo. Na šolah (razen strokovnih vajenskih) deluje 197 učnih moči. Od teh je 113 popolno kvalificiranih, 40 pa jih je do- polnilo službeno dobo. Na strokovnih šolah poučuje 61 učiteljev, med njimi 41 honorarnih. Na vseh šolah manjka 15 učnih moči. Njihovo nadomestitev otežkoča pomanjkanje stanovanj. Ker vzgoja mladine ni samo v rokah prosvetnih delavcev, ampak je zanjo odgovorna vsa socialistična družba, predvsem pa starši, je terjala potrebo po ustanovitvi posebne organizacije, to je Društva prijateljev mladine, ki se vsak dan bolj uveljavlja. Od začetnega števila članstva 220 je naraslo že na 1200. Društvo si močno prizadeva, da bi po- magalo pri vzgoji naše mladine. Od prevzema otroškega igrišča, prireditve Novoletne jelke in zimskega športnega dne, organizacije Vzgojnega tedna, se oprijema vedno novih nalog, med ka- terimi bo morda najučinkovitejša Vzgoj- na posvetovalnica v Razlagovi ulici. Organizacija tabornikov pripravlja vrsto taboren j, ki bodo krepka postavka pri vzgoji naše mladine. Refenet se je dotaknil še socialnih ustanov, to je di- jaških domov, zavetišč in dijaške ku- hinje, ki ji omenjeno društvo želi pri- skrbeti kultumejše prostore. Po izčrp- nem poročilu se je razvnela živahna i-azprava, v katero je posegla vrsta od- bornikov. Iz nje je izzvenei poseben poudarek, da je treba jz učnih načrtov izločiti ves balast snovi, ki je za prak- tično življenje nepotreben. V Celju se naj osnuje poleg obeh gimnazij še osemletka s praktičnim pKjukom, kakor so to storili v Kranju. Cas je že, da se tudi celjski prosvetni delavci zavza- mejo za to vprašanje in ga tudi ugodno rešijo. Ob zaključku je predsednik MLO predlagal troje sklepov: Veliki zavodi naj se razdele na dve ustanovi. Svet za pi-osveto in kulturo naj poskrbi vse potrebno za gradnjo novih šol na Polulah in na Hudinji, za gradnjo le-teh pa naj bi razpisali no- tranje posojilo v višini 100 milijonov din. -nilL Nekaj važnih ugotovitev i s sestanlia Zveze komunistovi Ze v prejšnji številki našega lista bi morali poročati o sestanku, ki gal je sklical Mestni komite ZKS v Celju. Na sestanku so bili navzoči člani Mest-] nega komiteja ZKS, sekretarji osnovnih organizacij ZKS in predstavniki te-¡ renskih organizacij SZDL. i Predr,^dnik Mestnega Ijiid^ki^ga odbora tov. Riko Jerman je uvodoma oh-] ra~ložil piarne inačilnosii gospoda.rskih instrumentov in razčlenil osnutek le-i tošnjega družbenega plana za mesto Celje. Nato se je razvila živahna razprava* o gospodarskih problemih in o delavskem samoupravljanju, iz katere nava-] jamo nekaj važnejših ugotovitev. -i — Z inšt'rnmeirtl ciiužbene^a plana, bi mnrail bit' seznanjen sleherni naš dr- žavljan v pi>d.]e:.:u in izven ni^ìx^. Za- to je dolžiiosit množičniih organizacij, zlasti pa ZK, SZöL in siînàikatov, da politično ohi3LSì:':o p&rncn in bistvo naša poti na gospodarskem polju. — Članom sindikalnih podružnic: in komunisiom v podjcijih ne &mc biti vseeno kcîo bo izvoljen v delaväki svet. Zalo bodo шпгаЛ budno paTiiti, da se ne viins vanj kakšen antl-ocialiíličen ele- ment. V njih je mesto le zavednim gra- diteljem socializma, marljivim, delav- ïi'.m in gospodariko razfçledanini delav- cem. Komunisti v podjetju se morajo zavzemati, da bodo v delavskem svetu procentualno enako zastopan! kvalifi- cirani in nekvalificiram delavci kakor tudi žene, zlasti tam, kjer je v pretež- nii večini ženska delovna sila. (V To- varni emajliiane posode v Celju je od 776 zoposlenih žena predlagano v delav- ski svet le 26 žena, kar je procentualno premalo) Tudi mladini se mora omo- gočiti sodelovanje v delavskem samo- upravljanju. Bojazen, da je mladina še premlada in nerazgledana, je nepravil- na, saj je mladina že v neštetih akci- jah dokazala svojo poštenost in ustvar- jalno sposobnost. Načelno naj bi v de- lavske svete ne volili sindikalnih od- l)ornikov, kar bi lahko imelo tendenca sporazumaštva v škodo skupnih intere- sov. — Delavska svetli пшгаЈо prepreče- vati tendenco za dviganje plač za vsako ccuo, kar skušajo ponekod doseči tudi z imenovanjem kvalificiranih delavcev, pa čeprav potrebe za le-temi v podiet- jih ni. — Podjetja nr: smejo obračunske pla- če približevati plačam po tarifnem pra- vilniku z dviganjem cen, pač pa na pod- lagi pra\ilne tarifne politike, večje sto- rilnosti in rentabilnosti. — V podjetjih na podeželju se zla.sti opaža piomanjkanje strokovnega teh- ničnega in knjigovodskega kadra, kar se negativno odraža pri vodstvu teh podjetij. S pravilno tarifno politiko si bodo morala taka podjetja zagotoviti sposoben strokovni kader. — Da bi se podjetja izognila obdav- čevanja pri dajanju subvencij in pomo- či raznim društvom in organizacijam se poslužujejo raznih računov, ki jih knjižijo v materialne izdatke. To je nedopusitno, kajtii vse subvencije so po novih finančnih predpvsih obdavčene in gredo v breme sklada za plače. Ob- davčevanju ne podležejo le komercial- ni oglasi in inserati v časopisih. — Vsa nerazčiščena in nejasna vpra- šanja s političnega, gospodarskega in družbenega področja naj bi člani SZDL pismeno pošiljali na Mestni komite ZKS v Celju, na katera bo odgovarjal sekretar MK ZKS to\. Olga Vrabičeva. Te odgm'ore, vsaj važnejše, bo objav- ljal tudi naš list, saj bodo obravnavani problema prav gotovo zaoiimali širši krog ljudi. Ob grobu dr. Josipa Tominška Umrl je izreden mož. Njegovo ime se je v slovenski kulturni javnosti s spoštovanjem izgovarjalo 55 let. Smrt ga je odtrgala od dela, ki se ga je rse življenje strastno oklepal. Pred enim mesecem mi je še pisal o zasnovi treh večjih razprav in večje publikacije, ki bi vsebovala, njegovo korespondenco z dr. Tumo in dr. Кидујет. V sanatoriju je do zadnjega mislil na sadove svojega neugnanega, bistrega in bistvoglednega duha. Zadnji dve leti je delal v senci smrti, ki je prežala nad njim, možem nadčloveške delavnosti in energije, vse- stranske duševne in telesne razvitosti. Boril se je z njo z delom, ne s počit- kom, dokler mu ni zaprla njena usodna senca izmučenih oči. Ustavilo se je vse, po besedah pesnika, kar je soiiražno našemu srcu, prišla je uteha vseh rev in nazadnje, blaženo zdravilo. Zdaj se odpočije njegovo neutrudno srce, po- ložili smo ga v zibelko večno snujoîe narave, njegov živi, iskreči in razgledni duh pa v častiti hram slovenske kul- ture kot večen zgled kot neuničljiv spomenik, aere perennius, trajnejši od brona. Planinstvu je bil velezaslužni pokoj- nik zapisan od otroških pastirskih let, saj je PoTtova domačija na Slatini krog in krog obdana z iñsokim hribovjem, s planinami in snežniki, kakor pravijo v Zadrečk-i dolini Ojstrici in grebenom okoli nje. Kot deček je plezal po drči na Menino, гш Rogatec, kot četrtošolec prišel leta 1888 preko Vodol na Ojstrico in sestopil preko Skarij v Plestje, kot maturant je preko Okrešlja in Zrela potovat peš na Koroško in se i'zpel na Dobrač. Kot profesor v Kranju in Ljub- ljani je obhodil vso rajdo domačih alpskih vrhov. Pozneje zaradi velike zaposlitve ni našel časa za večdnevne ture. Sodeloval je pri planinski organi- zaciji v njenih prvil letih in od 1. 190H do 1941 urejeval danes najstarejšo slov. revijo Planinski Vestnik. VodAl je lite- rarno-znanstveni odsek pri GO PZS in opravil velikansko delo kot sijajen, du- hovit in pobuđen korespondent. kot recenzent in pisatelj najrazličnejših íípisoí;, razprav, člankov in notic. Nje- gove razprave o pomenu planinstim, o njegovi ideologiji so dvigale kidturno vrednost revije in njen organizacijski, iniciativni značaj. 33 let se je trudil, da dvigne revijo po vsebini in obliki na evropsko višino in v tem tudi uspel. Njegova pomirjujoča, spravljiva in lju- bezniva osebnost je v reviji ves čas združvala vse rodove slovenskih pla- nincev. S svojivi širokim, obzorjem, z obzirnostjo, ki mu je ležala v krvi, z avtoriteto, ki je izvirala iz njegovUi nadpovprečnih sposobnosti, je poravnal nasprotja m odpiral vrata najrazlič- nejšim sotrudnikom revije, ki ob pro- blemih gomištva in planinstva že 54. leto združuje duhovno in telesno kultu- ro. Bil je rojen zato, da planinstvo har- monično povezuje s kulturno tvornost- jo, saj je bil vedno zvest večnemu pri- zadevanju človeštva, da slehernemu de- janju vdihne tudi duha in s tem tudi planinskim činitvam daje vsaj relativ- no trajno vrednost. Zavedal se je peda- goškega namena in pomenu planinske literature in ji je zato posvetil dobršen del svojega, plodovitega življenja. Z navdušenjem je pozdravil razmere, v katerih se po osvoboditvi razvija šport, telesna vzgoja in planinstvo, in to svoje navdušenje teoretično razložil v najte- meljitejšem ideološkem članku »Fiz- kultura in planinstvo v vzajemiiosti«. Bil je pozoren in obziren pisec prigod- nih člankov ob raznih obletnicah in cele vrste spominskih spisov zaslužnim pla- nincem. Velik delež prosvetnega raz- voja in napredka našega, naroda je prikazan v dolgi vrsti solidno urejenih letnikov, ki podajajo obračun, planin- skega kulturnega in organizacijskega dela na slovenskem ozemlju. 33 njego- Z LETNE SKUPŠCLNE OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV CELJE-OKOLICA Pod geslom .štajerska v borbi" bo na Ostrožnem pri Celju 5. septembra veliki tabor Štajerskih partizanov ŽIVAHNA IN STVARNA RAZPRAVA je POKAZALA, DA je ORGANIZA- CIJA LANI IJSPESNO delala. — s PISANJEM KRONIK bo TREBA POHITETI. — VECJA skrb za VZGOJO PARTIZANSKIH OTROK ~ PARTIZANSKE VASI naj bi BIVŠI BORCI VEČKRAT OBISKALI — OBUJANJE BORBENIH TrlVOICIJ IN UTIRANJE POTI V SOCIALIZEM STA GLAVNI NALOGI ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV V soboto dopoldne je zasedala v Na- rod-Tiem domu v Celju skupščina Okraj- nega odbora Zveze borcev NOV Calje- okoîica. Na zasedanju so bili navzoči tudii delegati s področja mesta Celja, ker se je mestna organizacija ZK zdru- žila z ckoliško. Zasedanju je prisostvo- val tudi sekretar Glavnega odbora Zve- ze ber cev Slovenije tov. Marjan Ber- voncelj, narodni heroj Drago Maslo, predsedn'k SZDL za okraj Celje-oko- lica tov. Viinko Sumrada, sekretar MK ZKS Celje tov. Olga Vrabičeva, zvezni ljudski poslanec Helena Borovšak in drugi. Predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Borut Ra jer je uvodoma pozval navzoče na enominuten molk v počastitev spomina pokojnega Borisa Kidriča, nato pa je podal izčrpno po- ročilo, ki je obsegalo poleg zunanjih in notranjih političnih dogodkov tudi raz- vojno pot' organizacije in njene uspe- he v preteklem letu. Poudaril je, da se občinski odbori ZB vedno bolj zaveda- jo svojih nalog. Na zadnjih volitvah so povsod izvolili pretežno starejše borce v nove odbore, kar bo še bolj zajam- čilo U5pehe v občinskih organizacijah ZB. Organizacije na terenu so premalo posvečale pozornosti politični vzgoji svojega članstva. V nekaterih organiza- cijah so se premalo sestajali, zadovo- ljili so se le z evidenco nad članstvom in pobiranjem članarine. Kjer so pa bili odbori preveč številni, so delali le ne- kateri, zato je bilo tudi njihovo delo pomanjkljivo. Niso se sestajali, še manj pa. da bi razvijali tradicije in vodili borbo za .socialistične odnose v prak- tičnem vsakdanjem življenju. Eden med najboljšimi odbori je bil odbor v Šmar- ju pri Jelšah, kjer s» iroeli lani 11 član- sJtih sestankov, med najslabšimi pa je . bila organizacija ZT> v Šentjurju pri Celju. V Žalcu so izvolili samo pet- članski odbor, ki se pa v delu ni zna- šel. Zato so kooptirali v odbor še čla- ne starega odbora, kar je bilo nepra- vilno. V ReSici pri Laškem pa je od- bor, da bi se izognil delu, ustanovil pod- odbor z namenom, da bi mu naprtil vse delo na njegove rame. Na občnem zboru v Jurkloštru pa so hoteli izvoliti za delegata sina padlega borca, ki ni sploh član organizacije. Organizacije so premalo storile za sprejem novih članov. Od vseh prebi- valce\'^ v okraju je včlanjenih le 4,1%, čeprav je znano, da je sodelovalo in pomagalo partizanom veliko več ljudi. So vasi, zlasti na Kozjanskem, kjer so skoraj vsi sodelovali v NOB, vendar jih je danes ostalo še mnogo izven or- ganizacije. Najmanj jih, je vključenih v Ponikvi. Zusmu in Frankolovem, največ pa v Grižah in Dobrni. V Dobrni je lani pristopilo 109 novih članov. Tudi nekaj taikih primerov je bilo, da so se vrinili v članstvo okupatorjevi sodelavci. Ti pri- meri so sicer osamljeni, vendar vplivajo slabo na ostale člane, zato jih bodo mo- rale organizacije čim prej izključiti. V nekaterih organizacijah nimajo še toč- ne evidence nad članstvom in članarino slabo pobirajo. Stanje je sicer boljše kot prejšnja leta, čeprav ponekod bla- gajniki ne vršijo svoje dolžnosti kot bi morali. Skupščina se je zavzemala za to, da bi 50% članarine ostalo občin- skim organizacijam, 25% okrajnemu odboru in 25% glavnemu odboru ZB. Organizacije ZB iz šoštanjskega in slo- ven jgraškega področja so lani organi- zirale dobro uspel partizanski ix>hod polne. — Lani so organizacije p>ostavile 4 spo- menike in 4 spominske pk)šče. Ker so spomeniki zgodovinsko važni, bo treba posvečati v bodoče več pozornosti umet- niški vrednosti spomenika, mestu in le- gi, kjer bo stal. Več pozornosti bi naj člani ZB posvečali urejevanju grobišč in posameznih grobov kot doslej. Za spomenik bi se naj odločili le takrat, ko so dani vsi pogoji (zlasti finančni) za gradnjo. Občinski prazniki se vsako leto vedno bolj uveljavljajo, k prosla- vam prihaja vedno več ljudi; zlasti v Dobrni so te proslave dobro organizi- rane, udeležba je zelo velika, čeprav ta praznik pade na delovni dan. V okraju je 885 otrok padlih parti- zanov, 726 jih živi pri svojih materah, 74 jih je v internatih, ostali pa so pri rejnikih. Med njimi jih 13 prejema šti- pendijo okrajnega odbora ZB. Zelo raz- veseljivo je tudi dejstvo, da je na zad- jama, kar naj bi bil skromni sad ber- linske konference. No, zagovornikom miru pa kljub te- mu ni treba od,nehati. Dva koncepta evropske varnosti, zahodni in vzhodni, imata vendarle nekaj skupnega. S po- trpežljivostjo, ki je diplomatom nikoli ne sme zmanjkati, bo lahko najti ve- gasto brv, po kateri bomo prišli do no- ve evropske konference. Velikanska večina ljudi je gotovo za mir, za vojno je le nekaj bolestnih detroniziranih fanatikov. JJpajmo, da bo to dejstvo prišlo do veljave tudi na ženevski kon- ferenci. In končno še nekaj manjših potresov (v prejšnji številki je tiskarski škrat naredil iz njih — proteste!): da je Eden obsodil »Britanski komite za trgovino s Kitajsko« kot kominformovsko orodje, da na mejah Izraela vedno bolj vre, da bo v Ženevi SZ dala formalno ini- ciativo za mednarodne sejme v zname- nju kupčij med Vzhodom in Zapadom, da je v »Pravdi« izšla slika »demilitari- ziranega« Stalina, da je v Indokini ameriški general John W. O' Daniel, da se množe atentati v Cassablanci in nazadnje, čeprav ni najmanj važno, da so izginili tajni dokumenti atomske tvornice v Hanfordu in da ne vedo, ali gre za špionažo ali za malomarnost, kakor je izjavil zastopnik te tvornice Thomas M. Pelley. Človeštvo si mora vedno znova iskati pravo pot. Lepo bi bilo, če bi držalo tisto, kar je rekel na grmadi leta 1555 dr. Ridley somu- čencu: »Danes ptižgeva v Angliji tako svečo, da ne bo nikoli več ugasnila.« Morda res nikoli ne ugasne, kar je človek velikega in dobrega naredil, a vedno znova se rode taki, ki bi to sve- čo radi upihnili. T. O. njem zasedanju OLO sprejel sklep, da bo vnesel v letošnji proračun 7,740.000 dinarjev za podpore partizanskih otrok. Nekateri so bili lani tudi na počitnicah na Koroškem, v Bočni, v Bakru in Ma- karski. V strokovne šole jih je lani stopilo 10, 8 pa se bo izučilo obrti. Ti otroci bi se morali bolj vključevati v razne kmetijsko gospodarske šole, saj jim bo okrajna zadružna zveza nudüa pri študiju tudi finančno pomoč, ker je zbor zadružnikov sklenil, da bo od- vajal 5% dobička v te namene. Člani zveze borcev bodo morali posvečati več pozornosti tudi vzgoji teh otiX)k in mo- ralnemu življenju njihovih mater. V razpravi, ki je bila zelo živa in pe- stra, se je oglasil prvi k besedi tov. Vinko Šumrada, ki je seznanil delegate, da bo letos pod ge&lom »Štajerska v borbi« velik tabor štajerskih partizanov 5. septembra na Ostrožnem pni Celju. Pojasnil je, zakaj se je komisija, ki je bila določena za izbiro mesta, odločila ravno za Ostrožno ter pozval navzoče, naj se zavzamejo v vseh množičnih or- ganizacijah v svojem kraju, da bodo aktivno sodelovale v predpripravah za organizacijo tako obsežne proslave. Ostali so razpira vi j ali o nepravilno- stih v zvezi s pričevanjem glede inva- lidnin in glede priznanja let za pokoj- nino zaradi sodelovanja s partizani. Pri- šli so do zaključka, da mnogi pri tem niso ločili sodelovanja od simpatizira- nja ali pa celo slučajnega srečanja s partizani. Tov. Milan Loštrk je pouda- ril, da je malo takih, ki bi se jim lahko priznala leta za pokojnino zaradi sode- lovanja, razen tistih, ki so aktivno so- delovali v borbenih formacijah. Pri da- janju takih izjav so pi-evladovali pre- več familijarni odnosi, zato bo treba izivršiti revizijo vseh takih primerov in invalidnin. Ugotovili so tudi slučaje, da so posamezniki sprejemali invalid- nino, ponesrečili so se pa doma ali celo v sovražni vojski. Tudi na Kozjanskem je bilo več nepravilnosti pri dodelje- vanju x>omoči od okupatorja požganim domačijam. Tov. Praprotnikova iz Griž je iznesla žalosten in pretresljiv primer, da je OLO po krivdi občinskega tajnika v Grižah ukinil pomoč partizanski vdovi — Račekovl materi iz Griž — zato, ker /Ivi v skupnem gospodinjstvu s svojo poročeno hčerko, ki ima baje nekaj zemlje, od katere plača 200 din davka. Račekova ima odprto tuberkulozo, vsa družina je bila v taborišču zaradi sode- lovanja s partizani, sedaj bi pa naj za- radi birokratskega odnosa občanskega tajnika zgubila podporo in jo vrnila celo za dve leti nazaj. Bolnik z odprto tuberkulozo ne sme živeti v skupnem gospodinjstvu z ostalimi in na inter- vencijo ljudskega poslanca Helene Bo- rovšakove so to stvar pri OLO že med zasedanjem pravilno rešili. Brezdušne- ga tajnika bi pa naj klicali na odgovor- nost, zlasti ker po pripovedovanju lju- di ni to prvi primer, da meče polena pod noge našim zavednim in poštenim ljudem. Nekateri delegati so zahtevali tudi revizijo postoječih uredb in spre- membo zakonitih predpisov glede po- kojnin vojnih vdov, ki največkrat moč- no zadenejo najbolj zaslužne in s tem povzročajo na terenu politično škodo. Za partizanske otroke se bo morala brigati vsa družba in tudi SZDL, da j'ih ne bodo vzgajali naši nasprotniki v sovražnem duhu, saj so ugotovili celo primere na Pohorju, da so nekateri med njimi celo ministranti. Nekateri govorniki so se med osta- lim dotaknili tudi oskrunitve grobov na Frankolovem po inozemcih, obiska slovenskih grobov v Gradcu, izrazili so tudi željo za postavitev &px)menika v Dobrni, Grižah. na Vranskem in Sv. Je- derti, nimajo pa dovolj denarnih sred- stev za to. Zastopnik Glavnega odbora Zveze borcev SIcA'enije tov. Marjan Berton- celj je poudarii, da je organizacija do- segla lani lepe uspehe, vendar pa so marsikje pozabili na politično vlogo, ki se ne izraža samo v obujanju borbenih tradicij, temveč tudi v prizadevanju za čini hitrejše utiranje socialističnih od- nosov v naši družbeni stvarnosti. Člani ZB se morajo bolj uspešno boriti proti gospodarskemu kriminalu in raznim re- akcionarnim elementom, ki na vsakem koraku skušajo zavirati naš razvoj, — Bivši borci morajo delati čim več med ljudmi, zlasti bi morali bolj pogosto obiskovati ljudi na vasi, ki so nudili partizanom vso pomoč. To so naši pri- jatelji, saj so svoj čas dajali svoja živ- ljenja na kocko, čeprav danes zaradi zaostalosti ne razumejo večkrat našega hitrega razvoja. Več topjline bi morali izkazati tudi partizanskim vdovam in materam in se z njimi toplo ter prija- teljsko pogovoriti. Skupščina je izvolila 11-članski od- bor in 3-članski nadzorni odbor. Usp>ehi bodo letos prav gotovo še večji, saj so v novem odboru sami stari borci, ki bodo znali pravilno zagrabiti za delo. Na kraju so poslali pozdravno resolu- cijo maršalu Titu z zagotovilom, da bo- do vedno v prvih vrstah za obrambo pridobitev ljudske revolucije, neodvis- nosti in mir v svetu ter za čimprej- šnjo izgradnjo socializma. Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV MESTA СЖЛА Delo v pododborih bo uspešnejše kot je bilo doslej v licuciju aupuiune so se zoran v bivši dvorani Ljudskega gledališča v Celju rezervni oficirji iz Celja na svoji II. redni letni skupščini. Skupščina je začela s polurno zamudo, ker ob pol devetih, ko bi morala skupščina pri- četi z delom, je prišlo le nekaj rezervnih oficirjev. Končno se je zbralo le okoli 150 rezervnih oficirjev. Tako slab za- četek je vsiljeval dvom o dobrem po- teku zborovanja, vendar je živahna raz- prava pokazala, da je organizacija uspešno delala in dosegla lani vidne uspehe. Navajeni smo na zamude sko- ro na vseh sestankih, toda rezervni oficirji bi pa le morali biti bolj točni, saj bi jim morala biti disciplina in točnost bolj pri srcu kot so se izkazali ob tej priliki. Rad bi jih spomnil na besede maršala Tita, ko je ob neki pri- liki dejal prav rezervnim oficirjem: »Točen človek potrebuje točno uro.« Predsednik združenja je uvodoma po- dal politično poročilo, v katerem je po- udaril zlasti krivični sklep glede Trsta in vlogo, ki jo je ob tej priliki odigrala naša armada, v kateri je bilo taki-at tudi lepo števUo rezervnega kadra in oficirjev. Med drugim je tudi omenil uspehe, ki so jih rezervni oficirji po- kazali na lanskoletnih manevrih. Naj- večji uspeh je lani združenje doseglo z vojaškim strokovnim izpopolnjevanjem rezervnih oficirjev, kar je pravzaprav tudi glavna naloga združenja. Največ dela je imela komisija za organizacijo predavanj. Teme predavanj so morali največkrat prekrojiti in jih prilagoditi tukajšnjim prUikam. Vseh predavanj je bilo 13, predavali so pa večinoma aktivni oficirji tukajšnje gamizije. Z obiskom predavanj se p>a niso mogli pohvaliti, saj jih je obiskovalo le okoli 10% članstva. Predavanj bi bilo še več, če zaradi dogodkov okrog Trsta ne bi odšlo precejšnje število rezervnih ofi- cirjev v edinice na mejo. Tudi z vklju- čevanjem rezervnih oficirjev v zdru- ženje ne moremo biti povsem zado- voljni. Lani se je povečalo članstvo le za 5%, čeprav je do sedaj vključenih v organizacijo samo 85% rezervnih ofi- cirjev. Zares se nehote vsiljuje vpra- šanje, zakaj ostali še čakajo izven član- stva? Prav gotovo je, da se mnogi še premalo zanimajo za svoje društvo. La- ni je združenje predlagalo 2 rezervna oficii-ja za odvzem čina, enega zaradi nameravanega pobega preko meje, dru- gega pa zaradi kriminalnega dejanja, za katero ga je vojaško sodišče obsodil« na zaporno kazen. Na list Naša armija je naročeno 88 rezervnih oficirjev. So- delovanje z množičnimi organizacijami ni bilo preveč tesno, medtem ko so bui stiki z aktivnimi oficirji v garnizonu zelo dobri in komanda garnizije je nu- dila združenju veliko pomoč, zlasti pri organizaciji predavanj. V poročilu, kakor tudi v razpravi je bilo dosti govora o predstoječi reor- ganizaciji združenja. Združenje naj bi se čim prej reorganiziralo v 3 do 5 pod- odborov na teritorialnem principu. Praksa je namreč pokazala, da je delo v eni tako številčno močni organizaciji otežkočeno, slaba je evidenca nad čla- ni in pobiranje članarine povzroča od- boru tudi precejšnje težave. V podod- borih, kjer bo manjše število članstva, bodo stiki z ostalimi množičnimi orga- nizacijami večji, organizacija predavanj boljša, medsebojno spoznavanje in ob- veščanje bo tudi lažje kot doslej, kar je važen pogoj za uspešno delo. Pri tem bo treba paziti, da ne bodo odbort šte- vilčno prešibki, ker bi to utegnilo za- virati uspešno delo. Razpravljali so tu- di o združitvi z okrajnim odborom združenja rezervnih oficirjev, vendar so prišli do zaključka, da se zaenkrat za združitev še ne mudi. Ugotovili so, da je revolucionarnost pri nekaterih precej popustila, da po- samezniki premalo pazijo na lik re- zervnega oficirja, da se dogajajo slu- čaji prekomernega pijančevanja in ne- morale, ki škoduje oficirskemu ugledu. Rezei-vni oficirji morajo bolj aktivno politično delati tudi v množičnih orga- nizacijah in društvih, biti v njih za vzgled in jih tudi voditi. Čeprav zdru- ženje rezervnih oficirjev ni politična organizacija, ne smejo le-ti zaostajati na političnem polju, boriti se morajo povsod za pridobitve NOB in za naš nadaljnji razvoj, kar twmeni, da mo- rajo biti povsod aktivni borci za sociali- zem. Organizacija bi morala tudi bolj skrbeti, kakšni so rezervni oficirji v družbenem in privatnem življenju in dajati predloge Vojnemu odseku za unapredovanje, ali celo odvzem čina, če nekdo ni vreden, da ga nosi. Da bi se rezervni oficirji med sebo§ spoznali in učvrstili tovariške odnose, bodo v soboto, 3, apiHa skupno з re- rezervnimi oficirji iz okolice prlredUi v Narodnem domu družabni večer, na katerem bo sodeloval komorni pevsld zbor in Ronnyjev orkester. Pričakujejo, da bo udeležba na tej prireditvi velika, zato si naj vsak pravočasno rezervira prostor. Za usp>ešnejše delo organizacije so sklenili prenesti težišče dela na podod- bore, katere bo treba čim prej ustano- viti. Bolj aktivno bodo delali tudi v množičnih organizacijah, za strokovi»» delo si bodo pa uredili primerne pro- store In opremili vojni kabinet. Poma- gali bodo tudi organizaciji proslave šta- jerskih partizanov, ki bo 5. septembra na Ostrožnem. Na kraju zborovanja so poslali pe- zdravno resolucijo maršalu Titu ia ie- razili v njej željo, da bi obiskal чеШа tabor štajerskih partizanov. RESOLUCIJA belgijskemu poslaništvu v Beogrado 1300 članov Društva prijateljev nUa- dine v Celju z ogorčenjem protesUrm, proti krivici, ki jo dela belgijska sodita oblast našemu otroku-Francu Zagožnu iz Bočne. Nerazumljivo nam je, da belgijske oblasti ne izvedejo potrebnih ukrepov in še zdaj dopuščajo nedopustne inter- vencije klerikalnih krogov v Liegu in Vervierju, samovoljno ravnanje ted- nika Chantraina pa ostaja пекашо- vano. Pr-'v posebej pa nam je nerazumlji»» to, da prihaja ta napad in nezaslišanm diskriminacija s strani Belgije, ki je podobno kot Jugoslavija, preživljalo ob nemški okupaciji najtežje vojne gro- zote. Odločno zahtevamo, da takoj ukre- nejo vse potrebno za izleditev otrok* Franca Zagožna, ki ga je belgijski red- nik namerno skril, namesto da bi §m na osnoui razsodbe belgijskega sodnem vrnil očetu Jakobu Zagožnu. Zahte-vmmB njegovo takojšnjo vrnitev » ЈпдозЛт- vijo! Društvo prijateljev mladine v Celju Stev. 12 »Savinjski vestnik«, dne 26. marca 1954 Stran 3 Ali smo že pomislili na to? Te dni se bo novo izvoljeni Okrajni komite LMS sestal na svoj prvi plenar- ni sestanek. Izvolili bomo predsednika, sekretarja in devetčlansko predsedstvo, plenum bo proučil poročilo komisije za resolucije in sklepe Okrajne mla- dinske konference ter se pogovoril o problematiki bodočega dela naše orga- nizacije. Vsekakor se boino morali nad bodo- čimi nalogami zelo zamisliti in najti način, da jih bomo čim uspešneje izvr- ševali. To bo mogoče le ob skupnem prizadevanju vseh članov Okrajnega mladinskega vodstva, v mnogočem pa bo to odvisno od same organizacije êela v Okrajnem komiteju LMS. Vsi vemo, kakšne naloge se v seda- njem obdobju postavljajo pred mladin- ska vodstva. Mladini je potrebno nuditi idejno-politično, strokovno-izobraževal- no in družbeno-moralno vzgojo. Potreb- no se je poglobiti v najrazličnejša pe- reča vprašanja, kot je to brezposelnost mladine, vloga mladine v delavskem samoupravljanju, vprašanje mladinske- ga hrvminala in še vrsto drugih vpra- šanj. Teh nalog mladinsko vodstvo sa- mo ne more več uspešno reševati. Ve- liko boljše uspehe lahko dosežemo v tesnem sodelovanju z raznimi organi- zacijami, društvi in javnimi delavci. Prav gotovo bo bodeči Okrajni komite LMS organiziral vrsto posvetovanj, na katerih bomo proučili vsa pereča vpra- šanja in nam bo tako mnogo lažje de- lati. Posvetovanja s predsedniki delav- skih svetoi> in upravnih odborov, s pe- dagogi, političnimi delavci in drugimi, hi znatno dvignila našo sposobnost pra- vilno ocenjevali sedanje mesto in гЛодо mladine v naši socialistični skupnosti, v sedanjih družbenih odnosih. Mislim, da bo praksa nujno terjala ustanovitev posebnih komisij za pro- učevanje in razglabljanje prej omenje- nih ter ostalih problemov in vprašanj. Te komisije ne bi bile stalne. Obstojale Vi toliko časa, kolikor bi bile potrebne. Svoje delo pa bi navadno zaključevale s podrobnim poročilom o celotni pro- blematiki, katero bi obravnavale. Na podlagi zbranih stvarnih in konkretnih primerov iz življenja mladine, ki bi bili obenem tudi obrazloženi, bi mladinsko vodstvo veliko lažje in uspešneje delalo in pri tem imelo boljšo sliko o resnič- nem stanju v osnovnih organizacijah, podjetjih in drugod, kjer mladina živi in dela. Te komisije bi morale biti iz- redno gibčne in njihovo delo zasnovano na čim širšem področju. Posluževati bi se morale anket in drugih sredstev, ki bi jim odprle čim večje možnosti za ugotcvljanje interesov in teženj mladine. Pred vsem bi bilo potrebno formirati icomisijo za strokovno in izobraževalno delo mladine na vasi, komisijo za pro- učevanje vloge mladine v delavskem samoupravljanju, komisijo za vprašanja družbeno moralne vzgoje in komisijo za tisk. Dejstvo je, da se o problemih mla- dine, predvsem pa o delu organizacije v časopisih premalo piše. Mislim, da bi to veliko pomanjkljivost lahko premo- stile le komisija, ki bi vključevala vr- sto tovarišev iz različnih področij na- šega okraja. Tako skupno delo bi bilo veliko uspešnejše in bolj konkretno, kot če to delo opravljajo posamezniki, ki večinoma niti ne poznajo stanja v organizacijah, o katerih pišejo. V bo- doče bomo morali stremeti za tem, da javnost dobi realno sliko o naših pro- blemih in ciljih. Prepričan sem, da bi to odgovorno nalogo izvršila lahko le komisija za tisk in agitacijo, fcü bi bila Ђокегапа z ostalimi, prej omenjenimi honúsijami in ki bi imeli najboljši kon- takt г mladinskimi organizacijami in S. VL. KMETIJSKA ZADRUGA NA mNSKEM USPEŠNO DELUJE Nedavno je bü občni zbor Kmetijske aadruge na Vranskem. Poročuo o de- lovanju 2jadrug je zabeležilo, da ima 578 eadružnikov mnogo koristi od za- «hrnge. Lani je izvršilo škropljenje sad- nega drevja in krompirišč. Nameravali so razširiti hmeljarno, toda uspeli so jo eamo popraviti. Nad 80% hmeljar- jem je zavarovanih pri DOZ. DOZ je faplačal 7 milijonov dinarjev zavaro- valnine. Hmeljarji pravijo, da so škro- piva Ea hmelj zelo slaba in da prej škodujejo kot koristijo. Strojni odsek je nabavu nov tovorni avto, ima pa že precej drugih poljedeljskih strojev. Kreditni odsek je zabeležil nad 9,000.000 •lin rlog, izplačal pa 2,000.000 din. Tr- govina in obrt sta zadrugi prinesla naj- več dobička. Zadružne delavnice so bile ▼se aktivne, razen čevljarske. Kmetij- ski odsek se je omejil predvsem na se- lekcijo rodovniške živine, na zatiranje »aznih škodljivcev in nabavo orodja. Pomanjkanje umetnih gnojil in previ- soka cena le-teh ovira napredek. Kme- Mjski odsek se zavzema za izboljšanje sadjarstva. Nadzorni odbor je delovanje •dsekov pohvalu, kritiziral pa okrajno inápekcijo, ki je priznala bivšemu IX)- slovodji obračun prevelikega kala. Raz- Ргата o poročnih je bila živahna, iz- volili so nov upravni odbor. Delitev dobička je bila ob koncu. Polpg dota- cije posameznim odsekom ' --'-iga prispevala še za ljudsko '-'^"'lico, za «eme dijake, za spomenik r^dlim bor- •em in drugim namen m. Zadružniki so » razdelili pol milijona dinarjev. Riba smrdi pri glavi, ali... v občini Ši(ofia vas ni nelcai v redu Pojasnilo občjnsliega odbora Škoi\a vas v članku 7. zgoraj navedenim naslovom se jc nepodpisani pisec lotil z dognanimi ugoto- vitvami ocenjevati v vonjavem tonu poslovanje občinskega ljudskega odbora Škofja vas v za- devah odmere davkov in reševanja pritožb. Zaradi izčrpnejše obdelave te zadeve mu da- jemo še naslednja pojasnila in dopolnitve: Razpored odmere davkov za leto 1955 je bil razgrnjen pri obč. odboru sredi decembra 1953 do konca decembra, pritožbe zoper odmero dav- ka so se pa lahko vlagale v zakonitem roku 15 dni še do 15. januarja 1954. Glede na to so se pritožbe sprejemale do srede januarja 1954, nekatere pritožbe so pa pritožitelji vložili že zadnje dni decembra, čim so si ogledali odme- ro davka. Po 15. januarju so se sprejemale samo prošnje nanašajoče se na odmero davka, za prošnje pa ni nikakega roku po obstoječih l>redpisih in jih je obč. odbor pač sprejemal, ker imajo vsi državljani pravico vlagati prošnje na oblastv-a. Postopek pri odboru je pa tak, da o teh prošnjah in pritožbah sklepa Gospo- darski svet, ki je imel za to sejo dne 26. ja- nuarja 1954 ter je razpravljal o teh pritožbah in prošnjah naenkrat o vseh skupaj. Pred- sednik Gospodarskega sveta je po pričetku vla- ganja pritožb naročil uslužbenki občine, ker je bila tajnica ves mesec odsotna na tečaju, da naj sprejem« te pritožbe in jirošnje ter naj napravi hkrati osnutke predlogov v posameznih zadevah, tako da se bo na seji hitreje reše- valo. Po tem nalogu je odrejena uslužbenka pri vsaki pritožbi ali prošnji sproti napravila tak osnutek in vnesla vanj navedbe iz pritožbe, pustila pa je prazen prostor za mišljenje Sveta oziroma za znesek, za koliko naj se na primer zniža davek, če bi sklenili predlagati znižanje. Na seji dne 26. I. 1954 so o teh predlogih raz-, previjali in šele po sklepu gospodarskega sveta, ki je obravnaval prav vse pritožbe in prošnje, so bile vse te predložene MLO s spremnim do- pisom dne 27. I. 1954, ki ga je pač sestavila taj- nica. Ni pa nobene pritožbe ali prošnje reševala tajnica ali blagajničarka sama ter podpisovala davčno komisijo. Navidezna nepravilnost bi se zdela morda v tem, ker so razni datumi na teh osnutkih, ki so bili po seji gospodarskega sveta kot predlogi tega sveta predloženi MLO. Datumi v desnem kotu vsakega osnutka so namreč tisti, ko je bila prošnja ali pritožba vložena in so ti datumi ostali. Ker se v tekstu teh osnutkov na- vaja tu in tam. da je davčna komisija rešila — po starem izražanju — ne pa gospodarski svet, kombinira pisec, da naj bi bila ta komisija tajnica ali kak drug uslužbenec. Odpošiljatev teh pritožb je zavedena in se nobena ni iz- gubila. Edina pomanjkljivost je v tem, ker so priiožbe \ odsotnosti tajnice zbirali, niso pa bile vnesene v delovodnik. z izjemo nekaterih, ki jih je vpisala v delovodnik tajnica po zopetnem nastopu službe. Vse to je razvidno iz podatkov in zapisnikov na občini. Pritožbe s predlogom ugodne rešitve so se pač predlagale .MLO zaradi tega, ker so smatrali to odborniki ztt primerno z ozirom no razne vzroke, kot na primer: udeležba na orožnih vajah, za- radi primerov nesreč in bolezni in podobno. () tem občinski odborniki pač lahko razprav- ljajo in predlagajo svoje mišljenje. Glede vprašanja, da so se prošnje in pritožbe pisale na občini in celo na občinskem stroju, bi povedali piscu samo to, da ima vsak državljan pravico prošnje in pritožbe na vsako oblastvo po naši ustavi ter da je dolžnost oblastva, da takšno prošnjo sprejme, bodisi da je pismeno vložena ali pa da jo oblastvo po predlogu držav- ljana napiše v obliki zapisnika. Saj se mora glasiti pravilno pri vsaki odločbi ali sodbi pra- vilen pravni pouk, da se pritožba lahko vloži v določenem roku pismeno ali pa da na zapisnik pri podpisanem oblastvu. To velja tudi za ob- činski ljudski odbor kot osnovne upravne edi- nice. S tem uslužbenci občinskega ljudskega od- bora ne greše, če izpolnjujejo te svoje dolžno- sti, v kolikor pa take prošnje niso vedno na- pravljene v pravno zapisniško dognuni obliki, se pa to ne more zahtevati od uslužbencev, ki niso tako strokovno usposobljeni. Pisec tudi poziva sedanje odbornike, da naj dajo odgovor glede tega stanja, pa tudi, koliko so se okoristili z izvrševanjem svojih funkcij pri obveznih oddajah in odmerah davkov. Glede na to pozivamo pisca, da takoj z imeni, točnimi navedbami in dokazi razodene javnosti, da bodo lahko zbori volivcev razpravljali o tem in imeli za krivce dokazni material na razpolago. Pa naj ne pozabi obdelati prejšnjih odbornikov, ker mu časovno nekaj v njegovem članku ne gre sku- paj, ker je sedanji odbor že bil izvoljen potem, ko je bila ukinjena obvezna oddaja. Prepričani smo, če bomo stvar složno poprijeli, da se bo štrena le odvila ter se bo ujela še lisica, ko je lisjak že ujet. (Sledi 14 podpisov.) Odgovor Mestnega ljudskega odbora na pojasnila občine Škofja vas Uredništvo jc z'aprosilo Mestni ljudski odbor, da podrobneje pojasni podatke, ki jih je dal za .sestavo članka, ki je bil objavljen v našem listu. Da bi bili naši bralci pravilno seznanjeni o tej zadevi, jc urednik zastavil naslednja vprašanja: Kdo je izvršil pregled poslovanja Občinskega odbora v zvezi z reše- vanjem pritožb? Mestni ljudski odbor je pooblastil posebno komisijo, ki jc pregledala dopise občinskega ljudskega odbora Škofja vos in postopek pri reševanju pritožb. Spremni dopisi k pritožbam so imeli po svoji vsebini nasprotujoče si po- datke, kot pa jih je dal pritožitelj v pritožbi, vrhu tega se niso ujemali datumi spremnih do- pisov z zapisnikom o seji gospodarskega sveta občine Škofja vas. Da se zadeva uredi, je ko- misija, v kateri so bili tajnik Mestnega ljud- skega odbora, šef uprave za dohodke in referent za odmero uprave za dohodke, pregledala osnov- ne podatke v občini sami. O izvršenem pregledu obstoja zapisnik, ki sta ga podpisala tajnica in predsednik občine Škofja vas. Katere ugotovitve so navedene v zapisniku? Ugotovili smo, da razen treh prošenj ni niti ена pritožba niti prošnja zavedena v delovodni protokol in ni mogoče sploh ugotoviti datuma vložitve. Datumov na pritožbah ni mogoče upo- števati, ker so razne priloge k pritožbam pri- ložene s poznejšimi datumi, kot pa je pritožbe vložena. Spremni dopisi in predlogi za znižanje, ki so utemeljeni s klavzulo »davčna komisija« jc proučila pritožbo ali »gospodarski svet« je rešil pritožbo, so bili neresnični, ker v dotičnem času, ko so se pisali predlogi, ni bilo nobenih sej, ne davčne komisije ne seje gospodarskega sveta. Predlogi za znižanje niso bili utemeljeni, saj k tem predlogom ni priložena nobena do- kumentacija, razen štirih primerov, vendar so tudi ti dokumenti imeli kasnejši datum, kot pa je bila pritožba vložena. Iz obstoječih pritožb je ugotovljeno, da so pritožbe pisane na občin- skem ljudskem odboru s strani administrativne- ga osebja. Poudarjamo, da je ta zapisnik pod- pisal predsednik občinskega ljudskega odbora in tajnica občinskega ljudskega odbora. Nista Ca dala nobenih pripomb k zapisniku, ko sta ila pozvana, da podata svoje pripombe. Ali so resnične trditve, da je raz- pored o odmeri davka bil razgrnjen v sredini meseca decembra? Trditve, da je bil razpored razgrnjen v sre- dini meseca decembra, so neresnične in ne drži- jo, saj to trditev v celoti ovržejo pritožbe ne- koterih pritožiteljev, ki so se pritožili zoper odmero dohodnine že v mesecu novembru in v začetku meseca decembra. -V dokaz navajamo naslednje primere: Kožuh Jakob iz Pristave se je pritožil že dne 2". 11. 1955, nadalje se je Craer Anton, Škofja vas 5, pritožil in v pritožbi navedel, da je dobil odmero 12. 11. 1953. Kotnik Franc iz Šm^rjete je vložil pritožbo že 8. 12. 1953, itd. Kdo je V glavnem kriv takega po- slovanja? Komisija, ki jc pregledala administrativno po- slovanje v občini, nc vali krivde na ljudski odbor oziroma na gospodarski svet, temveč na samovoljno in nezakonito delo tajnika, ki ni seznanjal gospodarskega sveta s pritožbami in prošnjami, temveč jih je samovoljno reševal. Kot dokaz navajamo naslednje: seja gospodar- skega sveta je bila dne 26. 1. 1954, na kateri so rešili večino primerov, medtem ko je naknadno dospele pritožbe in prošnje reševal in predlagal znižanje v imenu gospodarskega sveta tajnik na lastno pest. Na primer: Resnik Marija iz Trnovelj št. 25 je vložila prošnjo dne 29. 1. 1954. ki je utemeljena z naslednjim: »Tukajšnji go- spodarski svet priporoča, da se ji davek zni/.t za 30.000 din ali pa da se ji prizna davina olajšava.« Prav tako gospodarski svet ni ob- ravnaval prošnje Pajnian Jakoba iz Škofje \as! št. 36, ki se mu tudi z občine predlagali znižanje za 15.000 din. Isti primer je pri prošnji Kerš Jurija, Šmiklavž št. 12. ('udno luč meče na administrativno poslovanje tudi to, da tajnik ob priliki pregleda ni vedel, kdaj so bili razgrnjeni razporedi, medtem ko je v odgovoru trditev, da so bili razgrnjeni od sredine do konca meseca decembra 1953. Tu pri- demo do nesoglasja, ker so bile nekatere pri- tožbe zoper četrto akontacijo, ki je bila obenem tudi definitivna odmera za leto 1953, kar je po- trdil šef uprave za dohodke OLO Celje-okolica. Mislimo, da iti bo i-z navedenih dokazov vsak bralec ustvaril jasno sliko, kdo nosi krivdo in odgovornost za takšno poslovanje. Pripomba uredništva Savinjskega vestnika Uredništvo je nn podlagi tegu obvestilo bralce o vsej zadevi v občini Škofja vas. V kolikor je kdo prizadet, naj se v bodoče obrne na tajnika disciplinske komisije MLO, ker je vsa stvar predana disciplinskemu sodišču. Naknadnih po- jasnil ne bomo več objavljali, dokler ni zadeva urejena na pristojnih mestih, ki bodo o tem razpravljala. (Nadaljevanje s 1 strani) Celie se je poslovilo od laslužnega soobSana V torek zvečer so iz Ljubljane pri- peljali v Celje posmrtne ostanke pre- minulega dr. Josipa Tominška. Krsto so položui na katafalk v avli Mestnega gledališča, ki je bila za ta primer ob- dana s črnino. Ves dopoldan v sredo so potem celjski kolektivi, prosvetne ustanove in društva pošiljala v avlo vence, da je ves prostor dehtel v vonju svežih pomladanskih cvetlic. Pri krsti je stala častna straža, ki so jo sestav- ljali profesor Jalielj, tov. Perline, pro- fesorji: Kari Jug, Tine Orel in Fran Roš ter tovariši Vlado Bogataj in Ura- njek. Okoli 11. ure je iz notranjosti avle, kjer je bilo ob krsti zbrano po- kojnikovo sorodstvo komorni zbor za- pel koral. Potem je častna straža spremljala rakev, ki so jo prinesli na stopnišče. Medtem je igrala godba na pihala. Zadnje slovo od pokojnika je vzel v imenu Mestnega ljudskega od- bora profesor Anton Aškerc, ki je opi- sal velike pokojnikove zasluge, pred- vsem pa njegov vzorni lik, ki nam lahko služi za primer požrtvovalnosti, vztrajnosti, patriotizma in ljubezni do rodne gruge. Komorni zbor je potem zapel še pesem »Poljana toži«, nakar je tudi direlctor Orel še enkrat obnovil lik velikega pokojnika, navedel vse nje- gove vlike zasluge za slovenstvo, za šolstvo in za slovensko znanost ter se poslovil od njega v imenu tisočev slo- venskih planincev, katerim je bU. po- kojnik učitelj in voditelj. Krsto so med igranjem žalne koračnice prenesli v avtofurgon, ki je nato počasi zapeljal proti ljubljanski cesti, pred in za njim pa se je razvrstil dolg, tisočglav spre- vod. Sprevod se je pomikal po Trgu V. kongresa, po Stanetovi ulici in dalje po Cankarjevi ulici proti Cretu. Na pločni- kih so stali v nemem slovesu številni Celjani, šolska mladina, kateri je po- kojnik toliko lepega in koristnega za- pustil. Godba je neprestano igrala žal- ne koračnice, ko je pokojnikova krsta zapuščala Celje. Sprevod se je pomikal po Teharski cesti т gradnji ter na- posled ob pol enih prispel na Mestno pokopališče. Tudi tu so dijaki celjskih srednjih šol naredili špalir. Ob grobu so se poslovili od pokojnika še trije govorniki. Profesor Fran Roš je vzel slovo od pokojnika v imenu Kluba celjskih kul- turnih delavcev in prosvetnih delav- cev. Tovariš Rado Jenko je opisal za- sluge preminulega člana olepševalnega društva za obnovo in olepšanje mesta Celja. V imenu mariborskih prosvetnih in kulturnih delavcev je govoril pro- fesor Trepli, ki je z dr. Tominškom dolgo časa skupaj služboval. Na poko- pališču je zapel pevski zbor II. gimna- zije. Celje je z vsemi častmi spremilo po- kojnega dr. Josipa Tominška k zadnje- mu počitku, v zemljo so položui to. kar je bilo pri njem minljivega, nje- gov duh, njegovo delo pa v naši domo- vini ne bosta nikoli šla v pozabo. Zadruga v Bočni je razdelila nad osem milijonov v korisine namene Na nedavnem občnem zboru v Bočni so spričo obračuna pokazali dobro go- spodarstvo. Bilanca je pokazala nad osem muijonov dobička. Vsoto so raz- delili takole. Pol milijona v sklad za dvig kmetijstva, 200.000 din za kulturni sklad, 1,500.000 din za socialni sklad. Iz tega sklada bodo zavarovali vse za- družnike. Gasilska četa dobi 300.000 din, 1,500.000 din pa bodo porabUi za ko- munalne potrebe, to je za popravüo cest, razširitev električnega omrežja in za obnovo vodovoda. Za nakup posest- va, ki ga je zadruga kupila lani, pa bodo naložili 4,000.000 din. V nov od- bor, ki so ga izvolüi, so prišli skoraj vsi prejšnji odborniki. Ob grobu dr. Josipa Tominšlca u ih letnikov je pod njegovim razume- vajočim in razumnim vodstvom ohra- nilo več kot tri desetletja slovenske zgodovine s prav posebnega vidika. To je zgodovina slovenstva v njegovi lju- bezni do narave in do domačije sploh. Te naloge je vršil poleg neštetih dru- gih. O vsem, kar je delal kot profesor, ravnatelj, član prosvetnega sveta v Gradcu in Beogradu, kot prosvetni in telesno vzgojni organizator, kot slavist, klasični filolog in strokovni učitelj telovadbe, o vsem je tudi sproti pisal. Literarno je začel delovati leta 1899 v Ljubljanskem Zvonu s člankom o Pilš- kinu in Popotniku s člankom o telo- vadbi. Kot šolnik in vzgojitelj je napisal latinsko vadnico, prvo slovensko grško slovnico s pripadajočo vadnico in Kse- nofontov slovar. Vrsta razprav o latin- ščini in grščini je izšla v Pedagoškem Letopisu, ki mu je bil v dobi osmih let- nikov tudi sourednik. Nepregledna je serija člankov in razprav o najrazlič- nejših šolskih, učnih in vzgojnih pro- blemih. Kot slavist se je bavil s pre- šernoslovjem in priobčeval članke in ocene najrazličnejših del v Ljubljan- skem Zvonu, Slovanu, Popotniku in drugod. Bil je prvi slavist, ki se je uprl Zigonovi in Puntarjevi teot^iji o mate- matični arhitektoniki v Prešernu. Iz- dal je v petih zvezkih Zbrane spise dr. J. Mencingerja z literaturno zgo- dovinskim uvodom in opombami, Blei- weisov zbornik. Nemško slovenski slo- var itd. Napisal je več jezikoslovnih razprav, med njimi o rodnem »Nareč- ju v Bočni in njegovi sklanjatvi«. Leta 1905 je po bistrogledni oceni Aškerčeve pesnitve o Primožu Trubarju polemi- ziral z Aškercem v spisu »Anton Aškerc v boju za herojstvo«. V tedanjem kul- turnem boju se je držal nad njim z objektivno presojo, stoječ na stališču, da žolčni strankarski prepiri narodu več škodujejo, kakor koristijo. V tej in dru- gih ocenah je uveljavil svojo duhovitost, ironijo, razgledanost in izredno prož- nost. Bil je odbornik Slovenske Matice in je v tem svojstvu odločilno sodelo- val pri kulturnem življenju pred prvo svetovno vojno (Stritarjeva proslava. Gajeva proslava, Vilharjeva spomenica, bil je cenzor rokopisov, med njimi mno- gih Cankarjevih). Bil je tajnik odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi in napevov in jih je sam nabral nad deset tisoč. Sadove njegovega dela naj- deš v najrazličnejših revijah in listih in zbornikih. Kot strokovnjak za telovadbo je de- lal od zgodnje mladosti do pozne sta- rosti kot organizator in pisatelj. Aktiv- no je gojil vrsto športov, v Ljubljani je bil vodja mladinskih iger in je uve- del v klubu Hermes nogomet. Delal je kot javni delavec pri Glas- beni Matici (bil ji je 12 let predsednik), v Aeroklubu (prvi je pri nas začel z jadralnim letalstvom), v Sabljaškem klubu, Protituberkulozni ligi. Profesor- skem društvu. Zgodovinskem društvu. Putniku, Protialkoholnem društim. Pro- fesorski samopomoči, Ceškosl. Bolgar- ski ligi itd. Poslovili smo se od moža, kakršnih slovenska intelektualna sredina ni mno- go premogla, naj tehtamo katerokoli področje njegovega javnega dela. Do zadnjega časa je ohranil neverjetno vi- talnost in strast do dela, kakor da bi se ne mogel otresti odgovornosti za stanje naše kulture. Do zadnjega je vo- dil obširno korespodenco, pisal, govoril, razmišljal in spremljal naše javno življenje kljub težkim skrbem, ki jih je imel s svojo telesnostjo. Ni mu ušla nobena količkaj važna novost s šolskega in pedagoškega področja, ves čas je za- sledoval dogajanja v naši povojni li- teraturi, se zanimal za folkloro, slavi- stika, za vsa pomembna vprašanja, ki so zadnja leta pretresala našo družbo in je do vseh zavzemal jasno, odločno stališče, ki je rastlo iz njegovega izred- nega osebnega bistva. V svojih spisih in govorih je uveljavljal nek poseben esprit, ki ga je sam. imenoval oblikovi- tost: originalen v besedju, dikciji in frazeologiji je znal ogrniti tudi najbolj preprosti zadevi, o kateri je pisal, plašč pomembne splošnosti. Z jasnim smislom za potrebe časa in naroda je v delu iskal in našel soglasje svojega duhov- nega življenja, polnost razuma, čustva in volje. Tudi Savinjski vestnik ga je štel med svoje redne in zanesljive sotrudnike. V njem je z »Jezičnim dohtarjem« obudu svojega Antibarbarusa, ki ga je vodil v Planinskem Vestriiku več let. V na- šem listu je pisal o tem in onem, kar ga je bolelo, jezilo in veselilo pri nje- govih vsakodnevnih sprehodih po mestu, na katerih na videz sploh ni gledal okoli sebe, pa je videl in presodu vse od grmičja v parku do ponesrečenega napisa nad trgovino. Zdaj ga ne bomo več videli, modrega, izkušenega, vsevednega celjskega poli- historja, ki je aktivno doživljal kultur- no snovanje našega naroda več kot pol stoletja. Ne bomo več brali njegovih zgovornih, temperamentnih člankov v našem tedniku, ne bomo več poslušali njegove retorično vznesene in zanesene besede na množičnih sestankih in ob- čnih zborih. Tam na robu mesta bo zdržema kalil novo brstje ljubezni do slovenstva, tam poslušal veter, ki pri- haja z murav na Menini in Lepermtki, v šumenju Savinje razbiral glas Rinke, klokotanje in hrumenje gorskih bistrio in hudournikov, tam г> vonjavah spo- mladi, v opoju poletja in plodne jeseni pričal s svojim življenjskim delom, da je človekova dolžnost ne samo spozna- vati, marveč svoje spozrmnje in znanje z vso močjo uveljavljati. Dr. Josip Tominšek se je rodil 4. III. 1872 na Slatini med Bočno in Goinjim Gradom trdnemu kmetu Portu. Iz sa- motnega, a prelepega planinskega okolja Zadrečke doline je dvanajstletni Portov Joža odšel na gimnazijo v Celju in jo leta 1892 z bleščečim uspehom končal, tako da ga je nemški inspektor v celj- skem lokalnem listu slavil kot izreden primer. Odliko je imel v vseh predme- tih, najmočnejši pa je bil v matematiki. Bil je izredno izurjen v telovadbi in se je leta 1895 na univerzi usposobil za telovadnega učitelja na srednjih šolah. Na univerzi v Gradcu je od leta 1892 — 1896 študiral slavistike in klasično filologijo ter se usposobu za profesorja slovenščine, latinščine in grščine v tes- nem sodelovanju s slavistom dr. V. Oblakom. Leta 1898 je promoviral za doktorja filozofije. Na celjski gimna- ziji je učil že leta 1895, leta 1896 pa je kot suplent nastopil službo v Kranju. Tu je ostal do leta 1904, ko je odšel na študijski dopust v Berlin. Od jeseni leta 1904 — 1910 je učil v Ljubljani na I. drž. gimnaziji, nekaj ur pa tudi na nemški in na višji dekliški (poznejšem liceju). Leta 1910 je odšel v Gorico za ravnatelja na največji zavod v Avstriji z nalogo, da pripravi slovenske in laške paralelke. Nalogo je spretno in natan- čno izvršil, leta 1911 pa je odšel v Ma- ribor in prevzel ravnateljske posle na tamošnji gimnaziji. Ze leta 1912 je bil imenovan za člana deželnega šolskega sveta kot zastopnik srednješolskih pro- fesorjev in za nadzornika telovadbe za slovenski in italijanski jug (Kranjska, Primorska, Istra, Dalmacija in Južna Tirolska). Ob zlomu Avstrije je od »so- bote na ponedeljek« vzpostavil iz po- polne nemške gimnazije popolno slo- vensko in pomagal otvoriti slovensko realko. V Mariboru je delal kot peda- gog, šolnik, urednik in organizator jav- nega življenja. Ostal je tu do leta 1943, ko je bilo njegovo stanovanje zbombar- dirano. Uničena mu je bila vsa knjiž- nica in korespondenca. Nato se je pre- selil v Celje, kjer je bival vse do nedav- nega odhoda v ljubljanski sanatorij Emona, kjer je 22. marca t. 1. ob tri- četrt na štiri umrl. T. Orel Nove izložbe — star način Prav je, da celjske trgovine spremi- njajo tudi svoj zunanji videz. Nove izložbe in modernejša notranja oprema mesto zelo polepšata, dajeta mu lice večjega industrijskega in kulturnega centra. Toda projektanti ali pa investitorji sami, delajo pri teh adaptacijah napake. Poglejmo nove izložbe »Triglav« v Pre- šernovi ulici. Zdaj so večje, toda dru- gače se niso izpremenile. Zadnja stena izložb je zasteklena z motnimi šipami. Pogled v trgovino je zakrit. Tudi nova zelenjavna trgovina na Trgu V. kongre- sa ima zelo lepo urejeno notranjost, zdaj pa so jo skrüi z motnimi šipami v i¿ozbah. Cisto drugače je v novoure- jeni »Solčavi«. Tam je vsa trgovina izložba in učinkuje veliko bolje. Tudi trgovina »Jugoplastika« ima zelo lepo pohištvo, toda kaj, ko je skrito očem od zunaj. Tudi nekatere druge trgovine, kjer bi lahko vsa notranjost služila za reklamo in izložbo, se »sramežljivo« skrivajo za motnimi šipami, zavesami, pregrinjali ali pa z »gosto aranžirani- mi« izložbami, kjer se med razsvetljeni- mi predmeti ne ukrade noben pogled v trgovino. stran 4 »Savinjski veitnik«. dne 26. marca 1954 Štev. 12- Delavski VRTIČKI in zvezni predpisi o obdavčitvi Zvezni predpis, ki predvideva tudi obdavčitev majhnih površin, kot so to vrtički ali gredice, kjer si mali ljudje pridelajo v svojem prostem času nekaj zelenjave, sočivja in morda še košaro krompirja, povzroča, da delavci opu- ščajo delo na teh malih površinah in da so te »krpe« zemlje neobdelane. Ob- davčitev povlači za sabo še zmanjšanje otroških doklad in vsak delavec, ki zna le malo logično misliti, lahko pride do ugotovitve, češ da se »vrtičkarstvo« ne izplača, ker vrt nikoli ne prinese svo- jemu ročnemu obdelovalcu toliko, ko- likor znašajo stroški za davek in raz- lika med znižanimi in normalnimi otroškimi dokladami. Ni sumnje, da je bil ta predpis izdan brez predhodne temeljite proučitve tega problema. Normalno je, da dotični de- lavci in uslužbenci, ki posedujejo večje površine zemlje ne morejo biti tretirani kot oni brez vsakega premoženja, tu mislimo zemljiškega premoženja. Toda seženj zemlje okoli lastne hišice ali kos zemlje v najemu še ne menja dejanske- ga socialnega sestava. Morda je bil vzrok pa eni strani v tem, da bi de- lovne ljudi odtegnili od naporov izven delovnega mesta, ker bi s tem padla proizvodnja. Na drugi strani so bUi iz- datki za otroške doklade mnogokje res neupravičeni, toda v teh malih pri- merih gotovo ne. Mislim, da mi ni treba posebej go- voriti o tem, da je za industrijskega de- lavca, za pisarniškega nameščenca, zla- sti pa za tiste, ki se malo gibljejo in med delovnim časom preživijo v ne- zdravem ozračju, brskanje po vrtu na- ravnost potrebno. Tudi v tem preme- tavanju zemlje, gladenju gredic in za- livanju solatice je del naše parole — nazaj k naravi. — Človek, ki ljubi delo na vrtu, si vrt želi, ga goji in obdeluje, tisti pa, ki do tega nima veselja, se ga itak ne dotakne, pa če ga tudi ima. Zato je jasno, da je v »vrtičkariji« prej nekoliko športa, vsekakor veliko osebnega zadovoljstva, veliko manj pa koristi, ali pa celo nevarnosti za padec delovnega elana. Iz navedenih razlogov bi bilo potreb- no, da se predpis v tem pogledu ma- lenkostno »nategne«, ker tako kruto zastavljene meje pač niso 'potrebne. Mestni ljudski odbori in okrajni odbori naj bi po svoji uvidevnosti in speci- fičnosti terena in prebivalstva to vskla- jevali kakor bi büo pač najbolj prav. Mestni ljudski odbor v Celju sicer ugo- tavlja, da je v tem pogledu predpis pomanjkljiv in ozek, toda spričo svoje nepristojnosti, da bi kakorkoli v tej zvezi spreminjal, mu veže roke. Komunalni problemi v Šentjurjul Ko se človek sprehaja po Šentjurju ima vtis, da so Sentjurčani popolnoma pozabili na svoj trg, ki se res ne mo- re ponašati z vzorno ureditvijo. Majhno postajno poslopje, ki je sicer vzorno urejeno, žal ne more zadostiti potnikom, ki redno potujejo v Celje in Štore. Čakalnica je na vsak način premajhna, in tako velika večina pot- nikov v zgodnjih jutranjih urah nima- nobenega zatočišča pred vremenskimi neprilikami. Neprijeten vtis napravijo mlakuže na pošpoti od postaje. Nekdaj sp te poti posipavali s peskom, danes so pa vse črne od industrijskih ugaskov, ki vsekakor niso najbolj primerni za po- sipavanje. Stopnišče pri Kinclu skoraj neupravi- čeno nosi to ime in že lep čas ni ob njem nobene luči. Sicer pa bi v Šent- jurju težko našel cestne svetilke. Od štia^idesetih potrebnih žarnic gorijo samo tri. Nekaj najbolj žalostnega je pogled na »park«, ki je edinstvena zbirka plevela in druge rastlinske navlake. Zares, na- ravni park! Šentjurska šola je že odvrgla polo- vico lisaste prevleke, ki smo ji nekoč pravili omet! - V zgornji konec trga vodi razrito ces- tišče. V trgLi primanjkuje tudi pitne vode. Na pokopališču pa stoji nekakšna koča, ki bi naj bila mrliška veža, a ji žal bolje pristo j a ime shranjevalnice krampov, lopat in drugega orodja. V dokaj resnem p>ogovoxni z ljudmi, ki se ukvarjajo s komunalnimi zade- vami v Šentjurju, sem zvedel marsikaj zanimivega in sem si lahko ustvaril precej jasno sliko o položaju tega kraja. Načelnik postaje je omenU, da se železnica zaveda skromnosti čakalnice in jo bo verjetno še to leto povečala ali pa zgradila pokrit peron. Upajmo, je dejal tovariš šef, da bodo Sentjur- čani, kakor ljudje na višjih mestih pod- prli to graditev. Šentjurski komunalci so druge po- manjkljivosti takole razložili: Pešpoti, stopnišče pri Klincu in občinske ceste so r-es potrebne popravila, a občina nima sredstev, da bi se lotila obnove teh objektov. Nizek proračun v lanskem letu je bil kmalu izrabljen, zato ni büo mogoče teh stvari urediti v preteklem letu. Isto je z vodovodom. Cevovod je v slabem stanju in ga brez posebnih denarnih dotacij ni mogoče temeljito popraviti. Za popravilo šolskega poslop- ja je OLO obljubil 5 milijonov dinar- jev. Za ureditev pokop>ališča je občina dobila 100 tisoč din dotacij v preteklem letu. Zal je bil Projektivni biro iz Celja tako milosten, da je za sam načrt mr- liške veže olajšal občino za celih 31 ti- soč din. S preostalim denarjem se dosti res ne da zgraditi. Kar zadeva park, je stvar drugačna. Kmetijska šola je že pred leti obljubila, da bo uredua nasade. -ica Gostinska zBORNICA okraja Šoštanj je položila obračun Pretekli teden je bil v Smatnem ob Paki občni zbor Gostinske zbornice za okraj Šoštanj. V zbornici je registriranih skupno 71 obratov. Vsa ta gostišča imajo skup- no 576 postelj, od tega odpade samo na družbeni sektor 450 postelj (y glavnem na PD Celje). V vseh gostiščih je bilo v preteklem letu 154,800.000 din bruto prometa ali za 29,800.000 din več ko v letu 1952. Obisk gostov je znašal nekaj nad 26.000 od tega okrog 5000 penzionskih, vsi ostali pa so bili prehodni gostje. Tuj- cev je bilo okoli 5% od gornjega šte- vila. Cene v gostiščih so bile primerne in na splošno zadovoljive, kar pač pri- ča obisk sam. 2elet:l bi bilo, da bi go-, stinska podjetja ne ostala samo na isti višini in kvaliteti, pač pa, da bi bili uspehi v bodoče še boljši. Gostišča so v tem letu nabavila razne steklenine, jedilnega pribora in porcelana ter osta- lih potrebščin za okroglo pol muijona dinarjev. Zbornica je nakazala posameznim tu- rističnim društvom 310.000 din podpore za olepšavo krajev samih. Nadalje je posameznim članom dala pol milijona brezobrestnega posojila za izboljšanje obratov in 200.000 din gostišču Solčava, ki je še v gradnji. Lani so odprli nova moderna gostišča in to restavra- cija »Jezero« Velenje in Dom na Sle- menu. Planinsko društvo Celja pa je odprlo novo turistično postojanko »Her- letov dom« v Logarski dolini. Zbornica je pri merodajnih faktorjih interveni- rala za dosego boljših avtobusnih zvez z Logarsko dolino. To se ji je v toliko posrečilo, da so v sezoni vozili avtobusi direktno v Logarsko dolino. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti tudi obnovi naših cest, kakor tudi izpo- polnitvi voznega parka, predvsem red- nega avtobusnega. Stare avtobuse bo nujno nadomestiti z novimi, kajti se- danji nam ne delajo časti... Medokrajni turistični odbor s sede- žem v Celju pripravlja kratek predfilm, ki bo zajel vse naravne lepote in pri- rodne zanimivosti v okrajih Celje-me- sto, Celje-okolica in Šoštanj. V Šmartnom ob Paki, kjer bo letos dograjeno res lično pwstajno poslopje, bo gostinska zbornica namestila okusno izdelano »legendo«, iz katere bo raz- vidno vse ono, kar vsakega turista za- nima. Tudi prostor pred pwstajo se bo lepo uredil. V ta namen bo prispovala zbornica 100.000 din. Tečaj, ki ga je priredila okrajna go- stinska zbornica v Smartnem ob Paki, bo pripomogel k boljši strokovni uspo- sobljenosti gostinskih uslužbencev, pa tudi k kulturnejši postrežbi gostov. Tekmovanje izložbenih aranžerjev Za velikim na^radnira tekmovanjem celjskih izložbenih arnnžerjev, katerega je priredilo Olepševalno društvo v meseca januarju in v katpiem je dobil prvo nagrado mladi uranžer Tome zn izložbo »chate noir« v prodajalni Par- fumerije, je Svet za socialno politiko in ljud- sko zdravje razpisal pet nagrad za najboljše izložbe ob priliki fluorografske akcije. Tudi tokmt je bilo zaprošeno Olepševalno društvo, du i/vi'de organizacijo in oceni posame/ne iz- ložbe. Kriterij, po katerem je delala ocenjevalna komisija, je bil smoter izložba, originalnost, estetski izgled in izdelava. Za vsakega od teh štirih pogojev je posamezni od 6 članov ko- misije lahko prisodil največ 10 točk, skupaj 40 točk, cela komisija pa največ 240 točk za posamezno izložbo. Nivo izložb bi lahko bil mnogo boljši, če ne bi bili naši aranžerji pred tem tekmovanjem preobremenjeni z delom. Tndi zimski čas Je oviral uspešno delo. Zaradi tega je komisija predlagala, da bi v bodoče takšna tekmovanja ne bila več pozimi, kar bi tndi turizmu boljše služilo. Kljub vsem tem zaprekam je to tekmovanje še kar »spelo. Z uspehoma obeh letošnjh tek- movanj pa ne smemo biti zadovoljni, ker mo- ramo stremeti za vedno višje in boljše rezul- tate. Zato želimo, da bi se naši aranžerji v naprej še bolj izpopolnjevali, v plemenitem tekmovanju napredovali, s tem pa prispevali svoj delež skupnosti in olepšavi našega mesta. Izložbe so bile tokrat ocenjene takole: 1. nagrada 6000 din, tov. Bužičnik, Ljudski magazin. 2. nagrada 4000 din, tov. Detoma. Volna. 3. nagrada 5000 din. tov. Pankovič, .^^pecerija. 4. nagrada 500 din. tov. Tome, Vesna. 5. nagrada 500 din. tov. Olip, Potrošnik. Prosvetno úelo y Kompolah ndd Sturami Čeravno je od Štor do Komix>l pičle pol ure hoda, se v Kompoian razvija precejšnje kuiturnoprosvetno delova- nje. Kompolčani se ne zadovoljujejo z Obiskovanjem kulturnih prireditev v Štorah, ampak jih prirejajo sami v okrilju svojega KDD »Cvetke Jerinove«. Občm zbor lega društva je, dobro obiskan po mladini in odraslih, odražal njihove težnje m potrebe po kulturnem udejstvovanju. Obračun minulega dela kaže napre- dek v prirejanju proslav, iger (Pri Hrastovih, Pii belem konjičku i. dr.), v delovanju knjižnice (4oü knjig, raz- stava knjig), šahovskega krožka, gospo- dinjskega tečaja (20 rednih udeleženk, razstava gospodinjskih izdelkov), go- spodarskega tečaja (15 udeležencev in folklorne skupine. Pri okrajnem pro- svetnem tekmovanju so se dobro uveljavili tudi Kompolčani. Med delo- vanjem so se v društvo vključevali novfî. člani-sodelavci. Sedaj ustanav- ljajo pevski zbor, pripravljajo keglja- ški klub in prii-ejajo s pomočjo Ljud- ske univerze v Celju predavanja. Od okoli 100 mladincev jih deluje v dru- štvu 45. Sklep zbora je, da bodo k so- delovanju vključili tudi ostalo mladino. Med mnogimi vajami, na številnih prireditvah in v pogovorih o bodočem delu ugotavljajo mnogo nedost^tKov, ki zavirajo delo. Predvsem pogrešajo svoj prosvetni dom, v katerem bi se delo najlepše razvijalo. Za gledališke igre, za pevske vaje, za šah, za pre- davanja jim služi le razred v šoli. Ve- do, da s tem ovirajo redno šolsko delo, da je stalni oder v razredu za otroke neprimeren, da mnogo radovednih gle- dalcev zaradi pomanjkanja prostora ne more priti k prireditvam, da je na premajhnem odru zelo težko igrati, vendar pri delu vztrajajo, Načit za gradnjo prosvetnega doma je nastal že v letih pred vojno, a doslej ga še niso mogli uresničiti z zidavo. Na občnem zboru so izrazUi svojo pomoč v delu in lesu pri gradnji prosvetnega doma. Mnogi člani društva delajo v Železarni v Štorah. Zaradi česar upajo tudi na to p>omoč, kot na pomoč okrajnih fo- rumov in organizacij. Prostor za pro- svetni dom je bil kupljen že pred voj- no. Iniciativni odbor za gradnjo pro- svetnega doma pripravlja vse za pri- četek gradnje. Člani odbora KUD, kot tudi ostali Kompolčani, so se na občnem zboru zahvalili učiteljstvu šole za moralno pomoč in za sodelovanje pri mnogih prh-editvah. V nedeljo, dne 14. febmarja so imeli prvo predavanje LU, v nedeljo 28. II. so uprizorili veseloigro: Gosposka kme- tija. Novo ustanovljeni pevski zbor ima redne vaje vsako nedeljo dopoldne. Z vztrajnostjo pri kulturnem delo- vanju bodo Kompolčani lahko še mno- go dosegli tudi kakovostno izboljšali svoje priredivte in si zgTadili dovolj prostoren, sodoben prosvetni dom. Šiv. IZ ŠENTJERNEJA pri LOCAH V vinogradu posestnika Ivana Trdine v Prepužah so obrezovali trto. Pri delu je bil navzoč tudi Ivan Klančnik. Po končanem delu je Trdina v zidanici pogostil delavce s pijačo. Na poti proti domu sta se sporekla Trdina tn Klanč- nik. Klančnik je z nožem zabodel Tr- dino, ki je zaradi izlcrvavitve bil na mestu mrtev. V državnih in privatnih gozdovih v našem okolišu so se v zadnjih mesecih pojavljale tatvine lesa. Organi LM so tatove izsledui in jih oddali v zapore. * Kuharski tečaj, ki ga je vodila tov. Justi Cvahte, je bil pred kratkim za- ključen. Posečalo ga je 30 udeleženk. Hrano in vse pripomočke so si tečaj- nice same oskrbele. Tečaj je lepo uspel in bi si takih tečajev želeli še več. Kulturno prosvetna dejavnost naših izseljencev in pomoč Matice pri tem delu Kultumoprosvetno delo naših izse- ljencev je najbolj aktivno v ZDA, manj v Argentini, potem v Franciji, Belgiji itd. Največ je med našimi izseljenci pcV;!-cLh zborov, in sicer mešanih, mo- ških, mladinskih in otroških ter tambu- raških ansamblov. Kulturnopxrosvetna in pevska društva so tudi osnovna oblika združevanja naših izseljencev. Slabše je razvita ta dejavnost v Belgiji, Holan- diji in zlasti v Nemčiji, kjer siploh ne obstoja niti eno slovensko izseljensko društvo. V Belgiji se naši izseljenci družijo s Hrvati in Dalmatinci ter z njimi prirejajo razne prireditve in za- bave. V belgijskem in holandskem Lim- burgu se razvija lìulturncprosvetno de- lo pod vplivom društva sv. Barbare, či- gar vodstvo dela po navodilih pobeglega vojinega zločinca Babnika. Naši roja,ki v Argentini so- v zadnjem času poživeli svoje kulturnoiprnsvetno dalo. Slovensko podporno društvo v Vila Devoto ima svoj dramatični odsek, me- šani, moški, mladinski in otroški pevski zbor. Po prizadevanju rojaka Cirila Krena iz Buenos Airesa so v Argentini dosegli lep us'peh popularizacije sloven- ske simfonične g"la.sibe. Simfonični or- kester državne rad'ij-ske postaje v Bue- nos Airesu je 8. oktobra izvajal Sker- jančev Koncert za klavir in orkester, v novembru pa Bravničarjevo Simfo- nično uverturo »Kralj Matjaž«. Na pro- gramu pa imajo tudi Kozinovo »Belo krajino« in »Ilovo goro«. Gradivo za te koncerte je posredovala in poslala v Argentino Izseljenska matica. V Cieveiandu v ZDA je pred kratkim Glasibena matica ob 25-letnici svojega obstoja dala na oder operi »Cavalleria rusiticana« in »Pagliaccia«. Obe operi je prevedel ravnatelj Glasbene m.atice tov. Tone Šubelj. Med kulturaoprcsvetno dejavnost naših rojakov v ZDA lahko tudi prištejemo vinske trgatve in »ba- zarje«, ki jih društva rada prirejajo v jeseni. Ob teh prilikah, nastopajo tudi pr^vski zbori. V ZDA so zelo dobro ob- iskane tudi kino predstave slovensikih celovečernih in dokumentaTuih filmov. Prav sedaj dajejo »Kekca« in »Belo kraj'ino«. V društvih predvajajo tudi tiste filme, ki jih to jaki snemajo v Slo- veniji, ko se muís na obisku. Glasbene prireditve so tiste, ki naj- bolj združujejo slovenske izseljence raz- ličnih političnih nazorov, kajti sloven- £!ka pesem privlači vsakogar, . zaradi pesmi gredo preko svojih političnih na- ziranj — in tako najdemo ob glasbenih prireditvah kaj mešano občinstvo: stare nsprednjakarje, ki so bramitelji nova Jugoslavije, dalje take, ki jim je vse- eno, kako se nova Jugoslavija razvija, pa take, ki so bili že pred prilivom po- litične emigracije žrtve vatikanske akcije in končno povojno politično emi- gracijo. S procesom stapljanja politične emigracije v ekonomsko, ki se danes že odvija, dobiva tudi Izseljenska matica nove naloge: vztrajno in odločno raz- bijati sovražne organizacije politične emigracije, ki pa nikjer ne pomenijo večjih utrdb in s svojim kulturnopro- svetnim delom vp>livati tudi na tisti del politične emigraoije, ki jo je sicer za- grabila v svoje klešče vatikanska akci- ja, ki pa hkrati ni gluha za kultumo- prosvetno delo izseljenskih društev in ki jo počasi toda vztrajno izpod j eda vedno silnejše domotožje. Naloga Izseljenske matice je, poma- gati naprednim izseljencem, da se izloči vpliv politične emigracije, da se ji tudi na kulturnoprosvetnem področju pre- preči prevzeti iniciativo v svoje roke. Pri teh matičnih nalogah ima važno vlogo tisk. V preteklem letu je Matica poslala izseljenskim listom v ZDA in Argentino preko 250 člankov. Matica sodeluje tudi pri izseljenski oddaji Radia Ljubljane. Ta oddaja je name- njena rojakom v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Holandiji. Založniška dejavnost Matice je pjrav tako tesno povezana s temi nalogami. SIM je doslej izdala brošuro o Sv. Urhu v naldadi 3C00 izvodov, tiskala Sloven- ski izseljenski koledar za leto 1954, v tisku je Zgodovina slovenskega naroda v slovenščini in angleščini, opremljena z ilustracijami slikarja Pengova; v tisku je tuda prva številka novega glasila Slovenske izseljenske matice »Ptodna gruda«. Za nameravano turnejo Slo- venskega oikteta v ZDA je Matica iz- dala in založila Zbirko slovenskih pesmi in spored za to turnejo. Zelo važni so osebni stiiki z našimi izseljenci, in to ne samo v času, ko se mude psrri nas na obisku. Tudi naše kiil- turne skupine in posamezniki, dalje špcirtniki in šahisiti, ki potujejo v ino- zemstvo, bi Matici lahko veliko po- magali pri njenem delu. Kultumoprosvetna sekcija Izseljenske , matice je zadnje mesece poživila svoje delo: izseljenskim društvom pošilja gradivo za pevske zbore in recitacije; začela je z zbiranjem gradiva za karto- teko kultumoprosvetne dejavnosti naših izseljencev po vsem svetu, brez katere bi Matica težko vršUa swje naloge. Sekcija je dobila od raznih organizacij lepo število leposlovnih knjig, ki jih bo izposojala izseljencem. Prav gotovo ni vasi v celjski okolici, ki ne bi poznala Helene Borovšakove. S svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom za pravice malega človeka, si je pridobila toliko zaslug, da je bila izvoljena na zadnjih volitvah za poslanca v Zvezno ljudsko skupščino. Zaradi neštetih funkcij, ki jih še vedno opravlja v političnem in javnem življenju, ji ostane le malo časa za počitek in razvedrilo v krogu svoje številne družine, ki jo vidite na tej sliki. Ob zakliučhu Kmeitisko-gospodarske šole v Brasiovčah Po triletnem delovanju Kmetijske go- sp>odarske šole v Brasiovčah, je imela ta šola v soboto, dne 20. marca svoj slovesen zaključek. V okrašeni mladin- ski sobi se je zbrala vesela kmečka mladina iz obeh letnikov in nestrpno pričakovala izpitno komisijo, ki je bUa tokrat precej številna. Okrog predsed- nika komisije tov. inž. F. Ločniškarja iz Šentjurja so se zbrali predavatelji, zastopniki OLO Celje-okolica, šolskega odbora in nekateri gostje iz drugih kra- jev. Pred to komisijo so stopili učenci in učenke II. letnika in odgovarjali na vprašanja posameznih predavateljev. Uspeh je bil nepričakovano dober. Iz- med 14 kandidatov — 10 deklet in 4 mladincev — je bilo ocenjenih 5 z od- ličnim, 6 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom. Po končanem izpitu so bili vsi absolventi nagrajeni s strokovnimi knjigami in praktičnim sadjarskim orodjem. Izpite so poslušali tudi učenci iz I. letnika. S tem je bila ustvarjena prisrčna delovna skupnost med učenci in predavatelji, ki so bili z uspehi dela zadovoljni. Uvideli so, da njihov trud ni bil zastonj. Na skupni zakuski po opravljenih izpitih je sledil prijeten družaben večer v znamenju zadoščenja nad lepimi uspehi. Spregovorilo je več govornikov, ki so vsi poudarjali velik pomen in korist kmetijske Gospodarske šole v Brasiovčah. Dekleta so se poleg ostalih predmetov vadila v gospodinj- stvu, ki ga je poučevala vzorna gospo- dinja Teta Minka — tovarišica Mat- kova. V imenu OLO Celje-okolica je učence in predavatelje pozdravil okrajni tajnik tov. Piicl ter izrekel za lep uspeh po- hvalo in priznanje. Absolventka, od- ličnjakinja, tov. Ivanka Završanova iz Le tuša se je v imenu učenk in učencev zahvalUa za ves trud predavateljev in vsem ostalim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Posebno priznanje za odlično organizacijo in brezhiben po- tek učenja je veljalo šolskemu upravi- telju tov. Fr. Kolarju, ki je nesebično in požrtvovalno skrbel za vse, kar je bilo šoli potrebno. Kljub lepemu us{>ehu pa je zanimivo tudi dejstvo, da število učencev v dru- gem letniku ni tako visoko, kakor bi ta šola zaslužila glede na uspehe in alo- ves, ki si ga je s svojim delom prido- bila. Pri starših še vedno ni dovolj za- nimanja in še ne znajo ceniti velikega pomena za napredek kmetijstva^ Ce pomislimo, da je šola brezplačna in da na njej p)oučujejo priznani strokovnjaki, potem lahko rečemo, da je odklonilno stališče staršev in njihov nepravilen odnos do lastne šole malomaren, nazad- njaški in uspešnemu razvoju kmetijstva zelo škodljiv. V vsako slovensko hišo knjige Prešernove družbe I Stev. 12 »Savinjski vestmk«, dne 19. maica 1954 Stran 5 Nova galerija v Severni Sloveniji (Mariborska galerija) Ko so se pred dvemi leti zbrali mu- zealci iz Maribora, Ptuja in Celja na lokalno konferenco zaradi ustanavljanja galerij ali galerijskih zbirk v omenje- nih mestih, pač nihče od navzočih ni raislu, da bo imenovana konferenca, ki je imela za svojo temo razpravljanje o stari in moderni likovni umetnosti v severni Sloveniji in možnosti razstavnih prostorov, da bo zamisel dobila tako kmalu živo obliko. Prvo je celjski mu- zej v eni dvorani pod okrüjem lastnega muzeja organiziral malo galerijo. Za Celjem je lani Ptuj odprl vrata muzej- skim obiskovalcem na ptujskem gradu, kjer je kulturnozgodovinski oddelek ptujskega muzeja za gradivo iz srednje- ga veka do sodobne umetnosti. V dru- gem nadstropju bivšega ptujskega Her- bersteinovega gradu je danes galerija v 8 dvoranah kar je za malo mesto Ptuj izrednega pomena. Mariborski mu- zej si je v tem času pridobil samostojno palačo in je v dveh letih adaptiral notranjščino kakor tudi fasado za ga- lerijske namene. V februarju letošnjega leta so izročili galerijo javnosti. Uredili so v vseh prostorih takoimenovano ob- časno razstavo vodilnih živečih sloven- skih slikarjev, gi-afikov un kip^arjev. Obisk v novi galeriji in sodobne raz- stave je bil izredno živ nad vsako pri- čakovanje. Mariborska publika z zaled- jem je potrdila galerijo in jo kot svojo najnovejšo kulturno ustanovo sprejela v svoja srca. Mariborska galerija seve- da ne more ostati le razstavna palača za prirejanje občasnih razstav. Ima vse globje namene, že koj spočetka je gale- riji priključena restavratorska delav- nica za ohranitev starih umetnin (.slik in kipov) in tudi za restavratorske po- sege novejših. Področje te delavnice bo vsa severna Slovenija, z njo se bomo lahko koristni tudi v Celju. Restavra- torski atelje vodi prof. M. Kavčič, ki se je v tej stroki specializiral v inozem- stvu. Mariborska galerija bo postopoma mo- rala uresničiti zamisel stalne razstave, ki bo eventualno le enkrat na leto nu- dila streho tej ali oni izredno pomembni občasni razstavi. Mariborska likovna umetnost pa mora težiti po lastnem razstavnem paviljonu za domače razsta- ve in prereze sodobne slovenske umet- nosti in morda še te ali one iz bratskih sosednih republik. Kaj pomeni Mariborska galerija za Maribor in severno Slovenijo? Nepou- čeni, ali če hočemo tako laični krogi bi odgovorili: da, to je zopet neka zamisel profesorjev, ki čepijo v knjigah in živ- ljenje ne poznajo, za take ustanove je škoda dinarja, ki gre iz žepov delovne- ga ljudstva. Resnično je, tudi takih ustanov ie dokaj po svetu, pri Sloven- cih pa jih je bilo že od nekdaj bore malo. » Gotovo je, da smemo biti užaljeni kadar slišimo podobno mnenje o tej ali drugi kulturni ustanovi. Laik, ki ne pozna umetnosti, ne bo doumel galerije. Galerija sodobnega kova je hram in žarišče umetnosti in hkrati šola za vz- gojo očesa in estetično dojemanje li- kovne umetnosti. Staro umetnost (pred- vsem religiozno) je ta ali oni spoznal po cerkvah — če mislimo tu na ba- ročne ali srednjeveške freske in kipe. K^e pa je naš delovni človek prišel sploh v stik s sodobno umetnostjo? Na redke razstave ni zahajal — nova gale- rija pa bo zanj vsaj toliko vabljiva kot muzej ali Studijska knjižnica. In omo- gočala mu bo stalen stik preko vsega leta. Tudi če ne bo starejših delovnih ljudi — znala iztrgati iz dnevnega kro- goteka — je možnost za pridobivanje mladih ljudi poslej neizmerno večja. 2e samo ta naloga je tako ogromna, da ne more biti škoda materialnih izdat- kov za novo kulturno ustanovo. Našo mladino morejo le galerije estetsko prevzgoj iti in jim vcepiti smisel in lju- bezen za likovno umetnost. To pa je del splošnih kulturnih nalog pred katerimi ne smemo zapirati oči. Galerija pa mora biti pravcati dom likovnih umetnikov samih. Ob njenih delih se jim širijo pogledi. Le predstavljajte si pisatelja, ki nikoli ne čita del svetovne in domače produkcije! Menim, da bi bil le-tak bela vrana v svojem poklicu. Nič manj ne velja to za slikarja, kiparja ali arhi- tekta. Galerija pa mora hkrati zbhati dobre umetnine kakor biblioteka, za sedanji in bodoči rod. Funkcije galerijske ustanove niso niti lahke niti enostavne. Brez opore v jav- nosti bi bü sleherni predstavnik take ustanove riba na pesku. Javnost jo mo- ra netiti s svojimi obiski in krediti. Da bo Mariborska galerija kulturna px'idobitev tudi za Celjane in prebivalce celjskega območja, ne dyomimo. Ko bo- do prirejale šole ali množične organi- zacije izlete in ekskurzije, si bodo rade ogledale poleg mariborskega muzeja prav tako novo galerijo, če o obiskih posameznikov v tej zvezi niti ne govo- rimo. 2e zaradi tega se Celjani iskreno veselimo, da je uspelo Mariboru vzpo- staviti to lepo novo ustanovo. Za Mari- bor vrh vsega še izrednega turističnega pomena za domače in tuje turiste. Mesto Maribor se je neizmerno oboga- tilo z Mariborsko galerijo. Ob koncu se moramo tudi v Celju zamisliti ob rojstvu galerije v Maribo- ru. Ptuj in Maribor (če govorimo le za severno Slovenijo) prednjačita, tudi Celje ne more in ne sme ostati še de- setletja brez hrama umetnosti. Bü bi v dno srca vesel, ko bi Celju uspelo v nekaj letih realizirati celjsko galerijo vsaj ptujskega obsega. Eno drži, pisec teh vrst ne more lomiti kopje za celj- sko galerijo, ko še muzej daleč ni ono, kar naj postane v nekaj letih. Drugo pa enako drži, nami-eč pod mu- zejsko streho je nemogoča razširitev v galerijske namene. Za Ptuj je bUo slu- čajno naključje ugodno, da ima tamkaj- šnji muzej že troje samostojnih muzej- skih objektov, podobno kot je to primer v Varaždinu. Le v primeru, da bi dobila Studijska knjižnica samostojno lokaci- jo, bi bilo že danes možno misliti na celjsko galerijo. Tako pa ne kaže raz- burjati duhove, ko že sedaj s težavo vozimo muzejski voz in voz Studijske knjižnice z ozirom na adaptacijo in dela po novih načrtih arh. M. Musica. A. S, Koncert Celjskega godalnega orkestra Zvest tradiciji se je orkester vso zi- mo neutrudno pripravljal na svoj prvi koncert v letošnjem letu. Da bo spo- red bolj pester, je orkester za ta na- stop povabil kot sodelavca našega pro- minentnoga violinista profesorja Karla Rupla iz Ljubljane. Prof. Rupel je že znan celjskim obiskovalcem koncertov, saj je že večkrat nastopil pri nas. Ve- lik ugled si je pridobil s svojim visoko umetniškim delovanjem tudi izven me- ja naše ožje in širše domovine. Ravno v poslednjem času je žel veliko pri- znanje v Zahodni Nemčiji. Spremljan od celjskega orkestra, bo umetnik igral Tartinijev koncert v d-molu, pi-vi sta- vek Rodéjevega koncerta in učinkoviti Nachezev »Ciganski ples št. 1«. Osred- nja točka Ruplovega nastopa bo Tarti- nijev koncert. G. Tartini (1692—1770) se je rodil in je preživel svoja otroška leta v Piranu, kjer stoji temu velikemu mojstru v čast lep bronast spomenik v naravni velikosti.S svojo blesteče in silno izrazno igro je violinist Tartini nadkriljeval vse svoje prednike in so- dobnike. Tartini je bU tudi glasbeni znanstvenik, odličen pedagog in skla- datelj izklesanega izraza. Napisal je veliko koncertov in sonat. Posebno zna- na je njegova sonata zvana »Vražji trilec«. V prvem delu koncerta bo orkster izvajal Gluckovo simfonijo v G-duru, Santlovo »Belokranjsko serenado«, ki je grajena po narodnih motivih, ljubki skladbi E, Griega »Na paši« in »V na- rodnem slogu« ter »Finale« iz Čajkov- skega znamenite »Serenade«. Dirigiral bo prof. Dušan Sancin. Koncert bo v ponedeljek, 5. aprua 1954 ob 8. uri zvečer v Narodnem do- mu. Vstopnice od 70 din navzdol dobite v Glasbeni šoli. Dve uri prijetnega razvedrila Med najdelavnejše sekcije DPD Svo- bode v Storah spada godba na pihala, ki je delovala že pod SKUD »Jože Po- trč«. Ni se pa mogla povsem uveljaviti, dokler ni bilo rešeno eno glavnih vpra- šanj, stalne vaje. Ko se je preselil v Store nov kapelnik tov. Vodišek, so za- čeli godbeniki resneje vaditi. Treba je büo napraviti red med nedisciplinira- nimi in enega člana izključiti, sprejeti pa nove, ki imajo resno voljo do dela in uspehi so se takoj pokazali. 2e na prireditvah so prijatelji glasbe opazili, da se je stanje pri godbi na pihala iz- boljšalo, nastopi godbe so vse bolj za- dovoljili poslušalce. Na letošnjem obč- nem zboru DPD Svobode je tov. Gerde j poročal o delu te sekcije, o težavah, s kateremi se še borijo, končno pa je povabil prisotne, naj pridejo poslušat samostojen koncert te sekcije. Čeprav je büo dosti ljudi zadržanih po drugih opravkih, na raznih sejah in zborovanju!, je bü koncert godbe na pihala v torek, 16. marca t. 1. kar dobro obiskan. Premalo je bilo mladine, ki bi lahko kazala za take nastop>e več zanimanja. Spored koncerta je obsegal deset skladb težjega značaja, zahtevnih ko- madov, ki so bili dobro naštudirani in dobro podani. Zastopani so bili domači komponisti pa tudi inozemski, da^ celo japonsko romanco so predvajali na splošno zadovoljstvo poslušalcev, ki so nastopajoče nagradili za vsak komad z živahnim ploskanjem. Želimo, da bi se kvaliteta naše de- lavske godbe še dvignüa, za kar so nam poroštvo marljivi godbeniki z di- rigentom. Prepričani smo, da bo uprava p>odjetja še dalje kazala razumevanje za razvoj godb in da bo upravni od- bor Svobode posvečal tej sekciji vso pozornost. Ul-ur Klub celjskih kulturnih delavcev je izgubil najzaslužnejšega člana v ponedeljek zvečer se je v klubskem prostoru Kluba celjskih kulturnih de- lavcev zbralo precej klubovih članov k posvetu. Ker pa se je med sklicanjem posveta razširila žalostna vest o smrti dr. Josipa Tominška, ki je prizadela celotno članstvo, je predsednik Fran Roš v uvodu spregovoril o velikih za- slugah preminulega dr. Josipa Tomin- ška. Dr. Tominšek je v svojem življenju, ko je poznal samo delo in samozataje- vanje, štoru slovenskemu ljudstvu to- liko dobrega, nedvomno pa več, kot je od ljudstva sprejel. V 82. letu življenja ni maral misliti na počitek, vedno ga je gnala njegova izredno močna volja po ustvarjanju, je dejal tov. Roš, zato je lik preminulega člana lahko za vzor vsem, zlasti pa mladini, ki naj se ob tem uči, kako je treba biti vztrajen in marljiv. Klub je na p)osvetu razpravljal o ustanovitvi domoznanstvene revije za celjsko kotlino, o svojem delovnem pri- spevku k letošnji proslavi »Štajerska v borbi« in še o nekaterih stvareh. O tem bomo še poročali Tudi v Trnovljah radi igrajo? Kislo nebo, blatne poti in kakor sneg obetajoči mraz pretekle nedelje niso vrlih Trnoveljčanov in njihovih sose- dov zadržali doma pri radijskem spre- jemniku ali za mizo pri kaki samo- rodnici. 2e drugič jih je gnalo v nji- hovo prosvetno dvorano med njivami in vrtovi, v okrüju samozavestnejših enodružinskih hišic na delo v mestu navezanih Trnoveljčanov. Vabila so vabüä k igri. S števunim odzivom so se najlepše oddolžili delavnosti in ustvarjalnosti svojih mladih Ijudsko- prosvetnih samorastnikov. Torej, k igri. — »Guzaj«! Druga pred- stava ... Okrog pet mesecev je že od tega, odkar je bil napovedan. Nič hu- dega, da je šele sedaj prišel na oder. Postaviti na oder, ki bi bü prej pri- meren za lutkovni oder, kot pa za va- ško gledališče, cel gozd, pa zidanico z bra j do in mizo ter klopmi, vmes pa po deset ljudi, ki jim mora ostati še pro- stor za poUco, pa kolikor toliko urediti elektriko in še vse drugo, kar je za igro potrebno na odru in izven njega, bogme, ni enostavno.' Treba je upor- nosti, iznajdljivosti, pridnosti, podjet- nosti in še mnogo kaj. Skoda, da so bile vse te dragocene lastnosti v služ- bi — »Guzaja«. No, seveda, ni to nikak »prosvetni« greh, in če spregledamo ka- ko kavboj ko v kinu, spreglejmo še to primitivno ljubavno zgodbo med »rav- barjem« na naivno Barbko ter vzemimo igro kot »tehnični« uvod v kaj boljšega. Ne bo to težko najti in uresničiti mla- dini, ki ume skladišče, delavnico ali kaj z lastnimi rokami spremeniti v pro- svetno .dvorano tudi po izgledu in zato žrtvovati celo svoj dopust, mladini, ki ima zaradi svoje zavzetosti za napre- dek in presveto na strani vso srenjo. Sigurni pripomoček ji bo naš Ijudsko- prosvetni tisk, ljudska knjižnica in če- šči obisk gledališča, a za odkrivanje napak in pomankljivosti, vrlin in spo- sobnosti celo obisk drugih vaških odrov. Toda mladi Trnoveljčani bi radi po- ročuo, ne pridigo. Kaj je büo v igri graje vredno, kaj pohvale? Graja: netočen začetek, predolgi odmori (vzrok: po vsej verjetnosti slaba delitev dela in po- manjkanje osnovnih odrskotehničnih pomagal), preveč streljanja, razkuštra- ne lasulje, pisani šali okrog vratu, ki spominjajo na kavboje, ne pa na roko- mavhe iz prejšnjega stoletja, pa kolo pred štajersko zidanico tudi ni sodüo. Pohvala: že v uvodu naštete lastnosti, v inscenaciji in razsvetljavi opredme- teno prizadevanje, pri Pilüi Angelci (mati) p>a posebej lepa izgovarjava in občutena igra — ostalim tovarišem in tovarišicam lahko za zgled. Toliko za prvič in v vabüo, da bi vsi Pilihi, Majerji, Fermeti in Zvižaji, skratka vse mlade Trnovi j e zbrane v »Zarji«, že zopet kmalu nastopüe. G. G. MED NOVIMI KNJIGAMI Drago Vresnik: DAN V OKTOBRV Nedavno je v založbi »Kmečka knji- ga« izšla Draga Vresnika prva knjiga »Dan v oktobru«. Knjiga nam je bua poslana v recenzijo, toda nemogoče nam je pisati o njej v podrobnosti, zato se omejujemo le na kratko beležko. Knjiga »Dan v oktobru« obsega 180 strani. Zgodba se odvija v enem samem dnevu, kar izpričuje že naslov sam. Vresnik se je medvojne tematike lotil na svojstven način. Pravzaprav je ro- man niz zelo kratkih in živahno pisanih črtic, ki so z osebami, ki v njih izsto- pajo, povezane v zaključno celoto. Za razliko od klasičnih romanov, ta zgodba nima »vrhunskega« junaka. Vse osebe, ki v romanu živijo svoje življenje, so opisane z enako natančnostjo z enakim peresom, ki ga je vodu pisec z zelo razvitim smislom za opazovanje in do- kaj bogatim besednim zakladom. Vres- nik se je v svojem delu izogibal »ten- denčnega« idealiziranja progresivnih likov, pa tudi njih nasprotnikom in mu- čucem razdelil različne karakterne vlo- ge, čeravno so vsi v bistvu sovražniki našega naroda, toda vsak je po svoje amoralen in po svoje zverinski. Zgodba je pisana tako, da jo človek z velikim zanimanjem bere in, da je težko odlo- žiti knjigo dokler ni prebrana. Vendar je v celotni zgodbi nekaj bi- stvenih napak. V njej je preveč golih slučajev, ki ljudi bodisi rešujejo nevar- nosti, bodisi jih ugonabljajo, največ pa je nelogično.sti v naključnih srečanjih posameznih oseb, ki so naravnost na minuto preračunana. Bržčas je tej ne- logičnosti botrovala pisateljeva časovna zamisel, da se zgodba mora zgoditi v enem dnevu. V tem je morda nekoliko potencirana težnja po izvirni tipičnosti. Modernejši način pisanja je prinesel piscem večjo možnost plastičnoj šega opisovanja, toda čim se je treba mu- čiti, da zgodbo stlači v ozek okvir, je ravno tako škodljivo kot napor, da se fabula razteguje preko mere. Bralci na te, sicer majhne hibe ne bodo tako pozorni. Prepričani smo, da vam bo knjiga všeč in jo lahko kljub pripombam uvrščamo med najboljša dela z medvojno tematiko, zlasti pa je to razveseljivo, ker je delo prvenec zelo mladega pisca. C. K. F. Svetina: (Nadaljevanje in konec.) Problemi gimnazijskega šolanja DVOJE POJMOVANJ AVTORITETE V prejšnjem poglavju sem se skušal dotakniti. nekaterih problemov v zvezi s strokovno vzgojo na gimnazijah hi v zvezi z učnim načrtom. Sedaj bi prejš- nje ugotovitve skušal prenesti na mo- ralno stran, na odnose, ki vladajo med dijaki in pix>fesorji. Večkrat sliáimo opombe, češ današnja mladina ne spo- štuje svojih vzgojiteljev, je svojeglava in neresna in se zanima za stvari, ki s šolskim delom nimajo nič skupnega. Ne bom neposredno odgovarjal na te pripombe, ker bi ne mogel drugega re- či, kot da so samo opombe, ki z bistvom stvari nimajo dosti skupnega. Problema bi se lotil z druge strani. Glavna ovira pri uspošnem delu v šoli je nepravilen odnos med dijaki in profesorji. Profesorji so često govorilni apparati, dijaki pa nehvaležen objekt za sprejemanje učenosti. Krivda ni na pro- fesorjih, ampak v učni snovi. Temelj uspešne vzgoje je kontakt profesorja z učenčevo individualnostjo. Ta kontakt je že ob pravünih px>gojih težko ustva- riti in nimajo profesorji nič kaj za- vidljivega dela ob takšnih pogojih kot ta čas je to še teže. Ali lahko učenec vidi v profesorju človeka, ki bi mu rad pomagal na poti v življenje, če ta pro- fesor dan na dan nesramno odkriva vr- zeli v njegovi učenosti, če ta profesor neusmiljeno pretresa njegovo znanje in deli slabe ocene. Nekateri radi govo- rijo o nesramnosti, brezčastnosti in po- manjkanju osnovnega ponosa pri mla- dini. To ne drži! Mladina je do sebe stroga, zelo stroga. Poznam profesorja, ki je napravil naslednji poskus: Dija- kom, ki so napisali šolsko nalogo, je dejal, naj te naloge sami popravijo in ocenijo. Rezultat? Bilo je več slabih ocen kot navadno. Poudarjam, da so se te ocene vpisale v redovalnico!! Mla- dina je do sebe stroga, ne dovoli p>a, da bi jo kdo nepravilno sodil. Temu se upira in ne izbira sredstev. Pregovor pravi: Ce ti je na poti kamen, ga brcni, če skala, jo obidi. In tako se dijaštvo izogiba vseh nevšečnosti, ki jim ni kos. Zakaj toliko nezaupanje do profesor- jev, zakaj prepisovanje šolskih nalog in podobno? Ker je mladina ničvredna in lena? Ne, upam si trditi, da ne zara- di tega, ampak zato, ker na vsak napor, ki mu ni kos, resignira. Morda mi bo kdo zabrusü nazaj; Zakaj je pa prej šlo, kaj bi se le naenkrat zbrale vse nadloge tega sveta nad dijaki. Ce bi bü odstotek nezadostnih pod 20, bi bilo to naravno, ker pa se ta suče okoli 40 in 50 odstotkov, je to nenaravno stanje in je nepravüno valiti krivdo na mla- dino. Nepravilno je mladini očitati, da je premalo pri knjigah, da se preveč bavi s športom in drugimi sličnimi stvarmi. Nihče ne more zahtevati, da bi mladina poleg štiriurnega sedenja v šoli ves popoldan sedela pri jçnjigah doma. Solo bi morali že tako urediti, da bi povprečen učenec porabil največ tri ure učenja doma za dober uspoh v šoli. To je skupno sedem ur duševnega dela, kar za mladega človeka ni malo. Poudarjam seveda: za dober uspeh brez »sreče«, brez prepisovanja in ovinkar- stva. Danes je za to potrebno pet ali še več ur, če hoče dijak snov obvladati, ne da se samo na hitro nauči zadnjo lekcijo za naslednji dan. Ali je ob tem stanju, ob tem divjem tempu, ki ga diktira šola, možno kakšno drugo vzdušje, kot sovražno razpolo- ženje dijakov do vsega kar je šolskega, najsi bodo to profesorji ali karkoli. Ob tem se začne tisto tragično na naših gimnazijah. Srdit boj profesorjev za avtoriteto. Lepo je, če dijaki spoštujejo profesorje, lepo je, če jim zaupajo, če verujejo vanje. Zal pa je ta lepota često samo ideal, nedosegljiva sanja. Glavno vprašanje je vselej avtoriteta. Res je. v življenju je mnogo avtoritet, mnogo vzrokov in posledic. Brez avto- ritete ni urejenega življenja (Engels). Vedeti pa moramo, da je avtoriteta v vzgoji nekaj drugega, kot samo gola odvisnost px>sledice od vzroka, gola od- visnost dijakovega bitja in nehanja od profesorjeve zapovedi. Danes vzgajamo ljudi, ki bodo nekoč nasledili starejše in vzeli življenje in delo družbe v svoje roke. Te ljudi je treba vzgajati v pra- vem socialističnem duhu, v duhu kle- nega, samostojnega in predanega člo- veka. Profesor mora biti avtoriteta za dijaka, a to avtoriteta, ki ni vsüjena, ki je pristna in jo dijaštvo čuti v sebi, ne samo v knjižici v obliki ukora. V vzgojni praksi poznamo namreč dve avtoriteti, prisiljeno in pristno. Neka- terim je še danes .svetel cu j vzgojiti mladino v slepi pokorščini in občudo- vanju lastne osebnosti, ki vse bolj po- staja strah in trepet vseh podrejenih. Takšni ljudje so, ali popolnoma zaslep- ljeni in nevedni, ali pa nimajo prav nobenega čuta za vzgojo. Strah ni bil še nikoli spoštovanje in tudi ne bo. Strah je kot veriga, ki tako dolgo drži dokler je zvezana, ko se odpne, je ko- nec strahu in avtoritete. Popolnoma zgrešena je tudi že sama misel, da bi se kdo drznil cenzurirati dijaško pošto, četudi bi bil prepričan, da so v pismu stvari, ki niso za vsakega. Porazno vpliva na mladino nezaupanje, kajti ničesar ne smemo in ne moremo za- htevati od mladine, ki ji še svobodne korespondence ne dovolimo. Danes vzgajamo ljudi z lastnim pogledom na življenje, svet in družbo, ljudi, ki jim nikdar ne bo treba gledati pod prste, besedo, Cüj naše socialistične vzgoje ni p>oslušnost in slepo uboganje, ampak zavestna predanost delu za našo druž- beno skupnost. Ce mladini že v zgod- njih letih jemljemo to zavest in jo vzgajamo v poslušnosti, je to napačno in kasneje zelo škodljivo. Avtoriteta ne sme biti nasilje, ki se na različne na- čine izraža, avtoriteta naj bo zaupanje. Danes, ko govorimo o spremembi učnega načrta in iščemo novih poti za delo s srednješolsko mladino, se mo- ramo vse bolj zavedati, da socialistič- na vzgoja ni fraza in ne sme biti fraza. Ko sem prej omenü vzroke za slab od- nos med dijaki in profesorji, sem hotel povedati, da je naloga naših vzgojite- ljev sprejeti nove metode in se otresti starih okorelih obluc, ki so dediščina preživele družbe. Temu poglavju sem dal naslov »Dvoje pojmovanj avtori- tete« zato, ker je avtoriteta tisto te- meljno bistvo, ki gradi granitni pod- stav pravünemu življenju na šolah. Ce bomo dosegli stopnjo, ko bo opomin ali ukor kaj več kot edino nizkotno sred- stvo za čuvanje reda in avtoritete pro- fesorjev, ko bo dijaški kolektiv videl v kazni objektivno pravičnost in pra- vilnost, p>otem bomo lahko govoTüi, da je kazen učinkovita, da je odnos nriçd profesorji in dijaki pravüen. Potem bo tudi avtoriteta spoštovanje in spošto- vanje zaupanje dijakov v profesorje, v àts&n e i »Savinjski vestnik«, dne 26. marca 1954 Stev. .2 Iz Celja Društvo prijateljev mladine čakajo vedno težje naloge Eno izmed najagUnejših je brez dvo- ma prav to društvo. Dobro uspeli vzgoj- mi teden je načel marsikatero vprašanje pri vzgoji mladine, ki se ga bo treba resno lotiti. Ureditev primernejše di- jaške kuhinje in udobnejšega zaveti- šča za učence, ki se vozijo z vlaki in avtobusi, bo že sama pripomogla k iz- boljšanju dijaškega življenja. Našte- vanje novih nalog bi društvu sicer dalo nekaj pobude, toda vprašanje je, če ne sloni delo na samem odboru ali celo samo na ramenih dveh ali treh oseb, kakor je to običajna navada pri mno- gih množičnih organizacijah. Odbor si sicer trudi ustreči raznim željam in potrebam, vendar jih ne bo mogel izpolniti, ako ne bo imel v član- stvu izdatne pomoči. Zdi se nii, da je fc» števuno članstvo (nad 1000) o svojih malogah premalo seznanjeno. Morda bi kazalo, da se sestanejo vsi člani tudi izven občnega zbora, da se pomenijo o tekočih in bodočih nalogah, ki jim jih nalaga današnja socialistična druž- ba. Se vedno je odprto vprašanje, kako preprečiti škodljivo vožnjo dijakom iz »aj oddaljnejših krajev. Voznega reda vlakov v prid mladine ne bo mogoče spremeniti. Slabi učni uspehi na srednjih šolah »aravnost kričijo po šolski reformi tudi v Celju. Način, kako so to vprašanje rešili v Kranju, bi bil primeren tudi za Celje. Toda kdo ga naj reši? Dru- štva prosvetnih delavcev se ga ne loti- jo, starši sami pa zopet ne. Minilo bo šolsko leto, nastopilo bo novo, ponav- Ijalcev bo pa vedno več. Ali se ne bi Itega vprašanja lotilo Društvo prijate- ljev mladine? Združenje profesorjev in učiteljev strokovnih šol je sprožilo velikopotezno akcijo za usmerjanje mladine v poklice, le dni je izšla brošura, pravzaprav se- znam šol in poklicev, po katerem bi naj mladina izbirala poklice. Združenje stremi tudi za tem, da išče mladini za- poslitvena mesta. V članku »Pripravimo se za vključevanje mladine v razne poklice« (Slov. poročevalec z dne 10. fe- bruarja) beremo, da je OLO Kranj ana- liziral potrebe, dobil nova delovna me- sta za partizanske sirote, jim omogočil zadostno šolsko predizobrazbo ter jih vključil v delo. Podobno se je za pro- blem zavzel Maribor. Kako je v tem oziru v Celju? Ali že imamo statistiko o neziaposleni mladini, ki je dovršila osemeltno obveznost, kje se sedaj na- haja in kakšno je njeno življenje, ko čaka na zaposlitev? Se eno vprašanje. Za srednje šole je predpisana izdaja letnega poročila (izvestja), ki povzroča mnogo stroškov. Ali ne bi kazalo za vse celjske šole z osnovnimi šolami vred izdati skupno letno poročilo, ki bi bilo zanimivejše in cenejše. Tako poročilo bi zanimalo tudi marsikoga, ki nima svojih otrok v šoli. Preudarim^! -nik »R. KORUN SE NI UDELEŽIL SEJE MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA Ker je Mestni ljudski odbor nedavno nasprotoval imenovanju dr. Koruna za sodnika na Okrožnem sodišču, pa tudi v Zboru proizvajalcev ni bilo nikogar, ki bi zagovarjal to kandidaturo, je dr. Korun širil vesti, češ da mu Ljud- ski odbor nasprotuje vsled tega, ker je večkrat dal pobudo za pobijanje neza- konitosti v poslovanju MLO Celje in da je zaradi tega šel z MLO v spor ter postal tm v peti pri tukajšnjih uprav- nih in političnih funkcionarjih. Mestni ljudski odbor je odločil to zadevo na najdemokratičnejši način razčistiti, zato je na nedavno sejo po- vabil dr. Koruna, kjer bi imel priliko demonstrirati svoje trditve o nezako- nitih postopkih MLO. Toda dr. Korun se te seje ni udeležil in v svojem opra- vičilu navedel, da ne more žrtvovati sredstev za vožnjo iz Slovenj Gradca, kjer je sedaj odprl advokatsko pisarno. Naše mišljenje je, da ta neudeležba vse- buje tudi svojo nemo, toda zgovorno govorico. ALI JE TO MESTU V OKRAS Deset let je minulo odkar smo osvo- bojeni in vendar imamo še v Uranje- kovi ulici ruševine, ki mestu niso v okras. Tu, blizu mestnega muzeja, je ostal nekakšen »muzejski primer« iz druge svetovne vojne. Merodajni či- nitelji naj bi te ruševine dali čimprej odstraniti. ODNOSI MILIČNIKOV DO LJUDI MORAJO BITI POUCNI, A VENDAR PRIJAZNI IN DOBROHOTNI Na križiščih, kjer miličniki usmerjajo fjromet, pride večkrat do zelo mučnih scen. Službujoči miličniki na več ali шапј grob način орогагјајо pasante na pravilno hojo ob prehodu na križiščih. Prav je, da se ljudje učijo reda, toda jKivračanje pasantov na nekak šolski mačin starega kova, žvižganje s piščal- ko, vse to naredi mučno sliko, za pri- aadete pa skrajno neugoden položaj. S prijaznim op>ominjanjem in dobrohot- nimi nauki bi navedeni organi mnogo lažje uspeli. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Dbc 18. marca je imela sindikalna podružnica SGP >Graditelj« Celje svoj redni letni občni rf)or, ki se ga je udeležil celotni delovni ko- lektir. Zbora sla se udeležila tudi ljudski po- slanec tov. ífíedvcd Albin in član republiškega •dbora gradbincev tov. Sotošek. Od 15 predlaganih kandidatov je bil izvoljen ШОТ devetčlanski odbor podružnice, tričlanski ■adzorni odbor, štirje delegati za KOS in en delegat za republiški odbor Zveze sindikatov SIoTcnije. Ciani kolektiva se zahvaljujejo za izčrpno |>oročilo tov. tajnika in ostalih funkcionarjev ter staremu odboru za požrtvovalno delo. Novemu odbore pa želijo še večje nspche na tem pod- ročje. F. C. KZ v TEHARJIH SE BO PRIKLJUČILA STORSKI ZADRUGI Nedavni občni zbor na Teharjih je bil zelo živahen. Po poročuih so raz- pravljali o števunih napakah, zaradi katerih je Kmetijska zadruga na Te- harjih izgubila svoj ugled. Zadružniki áo prvotno želeli združitev s Kmetij sko zadrugo v Celju, potem pa so preíli na i>ametnejšo idejo in se odločili za fuzijo s KZ Store. DRUŽABNA PRIREDITEV MATURANTOV 10. aprila t. 1. ho letošnja maturant- ska generacija imela svojo prvo dru- žabno prireditev, ki jo je v celoti or- ganiziral prireditveni odbor, sestavljen iz staršev in zastopnikoif gimnazije. Delovni kolektivi so prireditev izdatno podprli, zavedajoč se, kakšnega pomena so rodovi bodočih intelektualcev, ki vsako leto nastopajo svojo študijsko pot, kakršno terja razvoj družbe, ka- kršno terja izgradnja socializma v naši državi. Kakor se oživljajo stari študen- tovski običaji na univerzi, tako je prav, če se oživi tudi tradicionalni maturant- ski ples, ki pomeni za maturante vstop v normalno družabno življenje, ki jim je dotlej po pravilih o vedenju sred- nješolcev prepovedano. Na prireditvi naj se pokaže bodoči intelektualec, da si je poleg splošne izobrazbe, ki jo pri- čakujemo na splošno izobraževalni šoli, kakršna je gimnazija, pridobil tudi na- vade in si osvojil oblike lepega družab- nega tona, omikanega vedenja, tistega »brusa«, ki je potreben sleherni krd- turni družbi. To ni malomeščanski okus marveč spoštovanje do olike in omike, ki sta obe plod dolgotrajnega človeške- ga razvoja iz nekdanjega barbarstva do sedanje demokratične družbe, v ka- teri ima slehernik pravico do lepe in olikane družabnosti, ne samo član ka- kega v preteklosti priviligiranega raz- reda. Taka mladostna in mladinska pri- reditev pa ima še svoj posebni mik in čar, kakor vse, kar si na svetu pred- stavljamo pod pojmom pomladi, rasti, upanja in prihodnosti. Z udeležbo na tej prireditvi bomo po svoje tudi izpri- čali ljubezen do mladine, na kateri, kakor pravi bratski pregovor, »svijet ostaje«. Iz sodne dvorane OBSOJENI DELOMRZNE2 Priložnostni delavec Horvat Alojz je poznan alkoholik in delomrznež. Pre- življal se je po večini le s priložnostnimi deli. Dne 14. marca 1953 se je spozabil in ukradel na dvorišču hiše št. 7 v Pre- šernovi ulici v Celju trokolo, last pod- jetjetja »Zvezda«, vredno okrog 25.000 dinarjev. Na ekonomiji MLO v Celju je že avgusta 1950 ukradel izpod kozol- ca 12.000 dinarjev vreden ročni voziček. Za obe tatvini bo sedel šest mesecev. * PRETEPAČ IN NASILNEŽ 26-letm Valenčak Vinko iz Vrenske gorce je v mesecu marcu 1953 v Vren- ski gorci lahko telesno poškodoval Štukl Albina s tem, da ga je zvezal z žico in zvezanega pretepal. Dne 31. marca 1953 je z motiko razbijal po ograji verande pri glavnih vratih hiše Stukl Ivana v Veračah. Razbil je vrata in iKJŠkodoval verando. Skoda je zna- šala okrog 5000 dinarjev. 1 mesec in 15 dni si bo hladil prevročo kri za re- šetkami. * NEVESTEN SKLADIŠČNIK 40-letni Kocjan Slavko je bil leta 1953 skladiščnik pri trgovskem podjetju »Preskrba« v Šentjurju. Kontrola v skladišču je ugotovila nemarno Ln ne- vestno poslovanje pri vodstvu kartoteke tako, da so se skoraj pri vsakem blagu pokazale velike-razlike bodisi v viških, bodisi v primanjkljajih. Kontrola je končno ugotovila, da znaša primanj- kljaj v skladišču 45.343 dinarjev. Ta primanjkljaj je pokril celoten kolektiv podjetja. Kazen 14 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. MESECE ZA HARMONIKO 30-letni nekvalificiran delavec brej zaposlitve Ložar Peter iz Celja, je dn( 26. julija lani odnesel na škodo Hrast- nika Franca iz Vrh pri Teharju 20.000 dinarjev vredno harmoniko. Ložar je bü zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. SLUŽBENI SAMOKRES STA SI HOTELA PRISVOJITI Dne 29. septembra 1950 je bila v Slo- venskih Konjicah gasilska zabava. V iružbi več fantov sta bila na zabavi tudi brata Kroneker Ignac in Kroneker Stefan. Skupaj so izvabUi iz veseličnega prostora Kopernik Ivana, ki je bil te- daj miličnik, bil pa je na zabavi v ci- VÜU, z namenom, da bi mu odvzeli služ- beni samokres, ki ga je Kopernik imel pri sebi. Zunaj veseličnega prostora so Kopernika vrgli na tla, ga lahko telesno poškodovali in si prisvojili samokres. Oba Kronekerja sta bila pogojno ob- sojena vsak na 20 dni zajKJra, za deja- nje sta se zagovarjala po odsluženem vojaškem roku, dočim so ostali fantje že bili obsojeni v Poljčanah. * SOFER MORA BITI TREZEN 3l-letni šofer Bogovič Ivan iz Sv. Lenarta pri Brežicah, je 19. novembra 1953 v vinjenem stanju vozil tovorni avtomobil, last Gozdnega gospodarstva v Brežicah, težko nato vor j en s hlodi. Na ovinku v bližini žage v Kozjem je zavozil na obcestno škarpo tako, da se je avto močno nagnil in pri tem po- škodoval. Po nezgodi je odšel Bogovič v gostilno Podlinšek v Kozjem, kjer je popival, ne da bi vozilo zavaroval in počakal, da pride na lice mesta pro- metna komisija. Zaradi ogrožanja jav- nega prometa je bil Bogovič obsojen na 20 dni zapora. Sodišče je odmerilo blago kazen v prepričanju, da bo tudi taka kazen ^фlivala na obsojenca, da bo v bodoče trezen stopil za volan. * PRETEP PO VESELICI Dne 2. maja sta se vračala z veselice v Zrečah Ravnjak Alojz in Jelenko Ivan. Bua sta precej dobre volje in sta se po cesti ruvala sem ter tja. Nasproti jima je prišel Matevž Rudolf in ju opo- zoril, da naj gresta mirno domov. Ta poziv pa je oba razjezil. Pretepla sta Matevža Rudolfa in ga lahko telesno poškodovala. Ravnjak Alojz je bil ob- sojen na 1 mesec, Jelenko Ivan pa na 5 mesecev zapora. NE JEMLJI TUJEGA 25-letna Gajšek Olga, stanujoča v Mariboru, bolniška strežnica, je meseca aprila 1949 in junija 1951 v Botričnici pri Šentjurju Vošnjak Mariji iz stano- vanja odnesla razne obleke in perua, prvič v vrednosti okrog 10.000 din, dru- gič v neugotovljeni vrednosti. Ukradene predmete je delno razprodala ali pa porabila zase. Zraven tega je v letu 1952 izvršila še eno tatvino v Mariboru, eno pa v Ljubljani. Kazen 8 mesecev zapora pogojno. NEUMESTNA ŠALA Skodič Slavko in Vodovnik Alojz sta se vračala iz neke veselice v Skomarju. Skodič je bil v vojaški obleki s puško oborožen. Na poti v gozdu sta ponoči našla spečega Antona Kotnika. Prebu- dila sta ga. Dovolila sta si šalo, da sta ga peljala pred seboj. Med potjo je Skodič grozil Kotnilcu, da bo ubit. Vo- dovnik je tudi streljal s puško. Kotnik je bü ves prestrašen še posebno zato, ker je videl pred seboj uniformo in slišal streljanje. Končno se mu je po- srečilo pobegniti. Zaradi ogrožanja var- nosti, Skodič še posebej zaradi kazni- vega dejanja protipravnega odvzema prostosti, sta bua oba obsojena, in sicer pogojno vsak na 20 dni zapora. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 15. do 22. 5. 1954 je bilo rojenih 2C dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Megla Matija, kriminalistični referent iz Celja in Knnstek Marija, razv. Kramer, trgovska po močnica iz Celja; Kolnik Dušan-Ludvik, absol vent pravne fakultete iz Maribora, in Puntai Andreja, študentka iz Celja; Brantan Ivan, dipl ekonomist iz Celja, in dr. Spindler Cirila, zdrav nica iz Ljutomera; Pogelšek Alojzij, trgovsk pomočnik iz Celja, in Drobne Stanislava, bol niška strežnica iz Celja; Kos Franc, rudar i; Celja, in Božič Zora. tkalka iz Celja; Ivani Pavel, električar iz Zabukovce, in Kovač Marija otroška negovalka iz Zabukovce; Horvat Miro slav-Zvonimir. strojni ključavničar iz Prager skcga, in Jaklič Nada-Nežn. nameščenka iz Pra gerskega; Jost Jožef, učitelj iz Kozjega, in Zida Ana, nameščenka iz Žalca. Umrli so: Zeleznik Martin, delavec iz Celja, star 76 let Pesjak Morija, gospodinja iz !št. Janža, star 19 let; Gajšek Ivana, delavka iz Celja, star n let; Kavčič Felicijan, delavec iz Celja, stn 56 let; Kramperšek Frančiška, prevžitkarica i Prožinske vasi, stara 66 let; Šlosar Franc, po sestnik iz Celja, star 60 let; Cretnik StanislaA šofer iz Pernovega, star 24 let; Čuvan Ani upokojenka iz Celja, stara 85 let; Nolimal .\ntoii invalid iz Celja, star 62 let. IZ ZELJA PRIDOBLJEN KONČEN TRIRAN SOK — ZDRAVILO ZOPER TVOR V ŽELODCU Dr. Garnett Cheny je začel uporab Ijati koncentrirani sok iz zelja pi zdravljenju bolnikov, ki imajo tvor n prebavnih organih. Namesto da bi bol niki popili slednji dan skoraj lite prejšnjega soka, je dovolj, če vzamej vsak dan tri žličke tega koncentrata. IZ ŠENTJURJA ZADRUŽNIKI SO ZBOROVALI V nedeljo, 14. t. m. so se zadružniki iz Šentjurja in bližnje okolice zbrali na prvem letnem občnem zboru in pre- gledali svoje delo. Široka razprava je pokazala, da šentjurska zadruga, kljub raznim pomanjkljivostim in napakam dobro posluje. Na zboru so obravnavali stvari, ki zadrugo najbolj ovirajo in jih bodo v bodoče skušali odpraviti. V preteklem letu je zadruga preveč povečala število dolžnikov in s tem izgubila precej te- kočih finančnih sredstev, zaradi česar ji je bil ustavljen tudi kredit. K inve- sticijskemu kreditu za izgradnjo za- družnega doma je dodala še 3 müijone obratnih sredstev, kar ji je tudi otež- kočilo boljše poslovanje. Kljub temu pa je imela zadruga 1,200.000 din dobička, ki ga bo po sklepu občnega zbora pra- vilno uporabila za pospeševanje kme- tijstva, sadjarstva, živinoreje. Poudariti je treba, da je šentjurska zadruga ena najboljših glede strojnega parka. Usta- novila je dve novi obrtni podjetji — kovaško delavnico in strojnoključavni- čarski obrat, ki bo skrbel, da bo čim več prepotrebnih strojev stalno v pro- izvajalnem procesu. Na občnem zboru so zadružniki tiidi to pot izrazni popolno zaupanje v upravni odbor in spet izvolUi za pred- sednika tov. Kincla Franca. Veliko bo lahko zadrugi pomagal ing. Cizej, ki je znan kot strokovnjak v kmetijstvu in živinoreji. KINO JE RAZBURIL SENTJURCANE Preteklo soboto so v Šentjurju pred- vajali film »En dan življenja«. Rekla- ma je bua tako živahna, da je na mah ves Šentjur zajel val živčnosti. To je iskoristüa uprava kina in že prejšnji dan razprodala več kot ^/л vseh vstopnic. Stvar nebi biLa tako mučna, če se nebi izkazalo, da je blagajničarka prodajala karte kar doma in so zato mnogi, ki so že dve uri pred pričetkom predstave čakali pred blagajno, ostali brez vstop- nic. Upravičeno so bili ogorčeni neka- teri okoličani, ki žal niso vedeli, da je treba nabaviti vstopnice na domu pri blagajničarki. Da se ta mučna stvar ne bi kdaj ponovila, svetujem upravi kina, naj drugič raje organizira pred- prodajo vstopnic pri blagajni, da ne bo nepotrebne jeze in zabavljanja. ica IZ ŠTOR Pred kratkim je bua v Štorah letna konferenca vaške osnovne organizacije ZKS. Poročilo je pokazalo, da so le-tam najdelavnejše žene, ki žanjejo na vseh pK)dročjih udejstvovanja lepe uspehe. V Štorah čakajo člane ZK, zlasti pa člane občinskega ljudskega odbora še težavne j še naloge. Nedavni zdravstveni dogodki so preizkusni kamen za delo na tem polju. Govorili so tudi o pro- blemih vzgoje in kritizirali tudi ko- muniste, ki v tem pogledu večkrat niso najbolj vzorni Poleg tega so se po- govorili še o množičnih organizacijah, ki delujejo na področju štorske občine. Za novega sekretarja so izvolüi tova- rišico Verčnikovo. IZ ZAGORJA Naša kmetijska zadruga je bila lan zaradi velikih izgub ob samostojnost Priključila se je kot poslovalnica k za- drugi Lesično. Velik del dolgov je pr kmetih, ki so jemali blago na kredit za plačilo pa niso skrbeli niti se dana zanj ne brigajo. Sedaj razumem, zaka vztrajajo nadzorni organi na tem, da s« blago ne sme prodajati na up. Kakor vse kaže, bodo z gradnjo ceste- Ledinšca—Bistrica le nadaljevali. Po- budo okraja so pozdravili na zaiaajem svojem sestanku tudi člani Zveze bor- cev v želji, da bi prišli naši ljudie do> skromnega zaslužka. IZ DOBLEŽIC Gnoj bodo VOZOM... V tem času se rado govori o gradnji novih in popravilu starih cest in ugiba,, kje je potreba večja. Izvedencu okrajne komisije za obnovo je na primer ne]^ tovariš v Kozjem izjavu, da bodo po novi cesti Polana—Virštanj voziU gnoj in hotel na ta način p>odcenjevati važnost gradnje te proge. Tovariš je nehote pravilno povedal. Ko sem šel sredi februarja po opravkih v Kozje,, sem pri Sonovem srečal voznika к gno- jem. Gnoj je nametal v kupčke na njivo kar na snežno odejo. Prav takšen tovor sem opažu v smeri proti PodsredL — Stremljenje naših kmetovalcev, da bi vsaj nekaj poljskega dela opravili že sedaj, da se zaradi dolge zime ne bo nakopičilo vse hkrati, mi je \Jkgajalc^ Tudi pri nas bomo vozili hrano za naše vinograde, njive in sadovnjake po cesti, kadar bo zgrajena, saj smo se moi-ali vsa stoletja posluževati razdrtih kolo- vozov. Polje nas bo nagradilo za našo skrb z obilnim lepim sadjem, da ga bomo vozüi v zadruge, rujno vince pa na najbližjo postajo obsotelske železsTi- ce, če tega dela ne bodo prevzeM ka- mioni. Nova cesta ne bo samo doble- žička, temveč nas vseh. Kadar me bodo- klicali opravki, bom spet rad prtóei v naše Kozje. 6lbanje prebivalcev v celjski okolici v času od 15. do 22. 3. 1954 je bilo roicsili 16 dečkov in Г deklic. Poročili so se: Lašič Franc, kleparski mojster iz Knejic, iiv Orož Terezija, kmečka hči iz Brega; Uošnjak Franc, krojaški mojster iz Dobriške vasi, in Vavpot Ljudmila, šivilja iz Slovenskih Koajie: Bezenšek Albin, delavec iz Konjic, in YendraïuÎB Karolina, šivilja iz Prežigala; Falnoga Jaaez. gozdni delavec iz Bukovelj, in Jelcnke Katari- na, kmečka hči iz Polene; Pučnik Štefaa, otI«- mehank iz Vinarij, in Cernee Marija iz Spodajili Grušovelj; Marguč Ladislav, kmet iz Žič, 1» Leskovar Marija, delavka iz Kamne gore; Ogri- zek Oton, kmet iz Rjavice, in Šket Antonija, poljedelka iz Bele; Tratnik Ferdinand, ekonom iz Vojnika, in Timpran Martina, servirka iz Dobrne; Gcršak Karel, posestnik iz Dekmorec. in Kovačič Marija, poljedelka iz Drenskega rebra; Jazbec Mihael, posestnik iz Drenskega rebra, in Toplak Matilda, poljedelka iz Ka^orja. Umrli so: Razlog Viktorija, oskrbovanka iz Ljutomera, stara 57 let; Meke Marija, prevžitkarica iz Toj- nika-oko!ic e, stara 85 let; Travner Tererija, џ<у sestnica iz Kamcnč, stara 85 let; Pelko Ама, posestnica iz üatanske vasi, stara 66 let; Csček Ana. gospodinja iz Rogatca 155, stara 75 let: Brgiez Anton, prevžitkar iz Spodnjega Grnševja. star 90 let; Operčkal Marija, kmetica iz Tolstegii vrha, stara 67 let; Sojč Justina, gospodinja ñ Zgornjih Zreč, stara 35 let; Grobelnik Peter, kmet iz Sojeka. star 55 let; Duh Antoaija ia Zabukovce, stara 79 let; Jagodic Franc, kmet b Lembcrga, star 81 let; GnjSek Pavel, prevžitkai iz Brezja, star 54 let; 2aberl Marija, prevžitVa rica iz Vcdnovega, stara 64 let; Gorišek Franc upokojenec iz Žalca, star 70 let; Bališ Antenij« gospodinja iz Vrbja, stara 70 let; Babušek Je. lena, oskrbovanka iz Grmovja, stara 82 let Vevcar Helena, gospodinja iz Zgornje Ložnice stara 65 let; Krempnš Frančiška, upokojenka i: Pernovega, stara 82 let; Tanšek Karel, oscbn upokojenec iz Vojnika, star 70 let; SenegačeH Karel, osebni upokojenec iz Polž, star 54 let Kavčič Edvard, otrok iz Creskove (Strmec); Za ložnik Jožef, prevžitkar iz Spodnjega Deliča star 79 let; Založnik Jakob, upokojenec ir Pil stanja, star 91 let; Lngarič Janez, otrok z Go stince. star 2 leti; Marčen Neža, prevžitkarici iz Lesičnega, stara 70 let; Rotovnik Jera, pre vžitkarica iz Ljubnice, stara 85 let. Borci Lesičnega so se zanimali za probleme svojega področja Na Kozjanskem so sp>omini na osvo- bodüno borbo še sveži in najbrž ni Iružine, ki bi ne sodelovala ali vsaj pomagala našim borcem bodisi v hrani ali kakorkoli. Števuo 238 včlanjenih v Dbčinski organizaciji Zveze borcev Le- sično je torej skopo in bo moral novi odbor organizacijo z novimi člani obo- gateli. Nekoliko pozno sklicani občni zbor je popeljal svoje članstvo zopet na par- tizanske postojanke na Bohor, .stopil za nekaj minut v stik z borci, Iii so tarn dali svoje življenje in z onimi, ki so se živi vrnüi na svoje domove in obšli tudi talce, ki so padali za našo svo- bodo. Čeprav udeležba ni bila zadovo- ljiva, so bili razgovori prav živahni. Spomenik padlim borcem in talcem v Lesičnem bo dobu okoli sebe še okrasna drevesca, pa tudi spomenik XIV. divizije je v oskrbi Zveze borcev. Deset let bo minilo 15. julija, о<Јкаг je bil Pilštanj prvič osvobojen. Borci so ta dan proglasüi za občinski praznik, ki ga bodo proslavili v večjem obsegu in kjer bodo sodelovale tudi ostale or- ganizacije. V načrtu je tudi izlet na Oslico sredi Bohorja ki bo takrat naj- bujnejši. Soteska pod nekdanjim pilštanjskipa gradom nas spominja na naše pradede, ki so tu zaman iskali pravice in so v nadčloveški borbi s kruto grajsko sol- datesko v stotinah padli. Tako bo tudi nad zgodovinskim februarjem 1573 bde- la naša Zveza in v prihodnjih letih iskala priliko, da vzida na tem mestu vsaj spominsko ploščo. Ko so se o tem pogovorüi, se 7.bo- rovalci prešli na druga vprašanja. Za- nimalo jih je, kako je z gradnjo nove šole v Lesičnem, saj je vsakemu borci na tem, da bodo šolo naši otroci tudi v bodoče zapuščali z večjim znanjem. Gradnja gospodarske prečnice Le- sično—Golobinjek počasi napreduje. Zelja borcev je, da bi se dela pospe- šila, da bi naši ljudje prišli do potreb- nega zaslužka. Pozdravljajo ukrep OLC za gi-adnjo ceste Ledinšca—Bistrica. Zborovalci so razpravljali tudi o na- ših podpirancih in onih, ki ne preje- majo invalidnine ali pomoči čeprav jil:^ je nekaj med njimi, ki so zašli v težek socialni položaj zaradi posledic ran ali naporov v osvobodilni borbi. Nov od- bor naj še v naprej skrbi, da bodo pai- šli prizadeti do svojih pravic. Tovarišici iz Marofa sta se pritoži}i, da sta bili na listi okrajnega odbora SZDL za obdaritev nista pa ničesar do- büi Članstvo je zapustilo občni zbor v dobrem razpoloženju, novi odbor pa bi naj tovarištvo še utrjeval, k čemur bo morala prispevati tudi SZDL v večji meri kakor do sedaj. Nam Zagorjamom radi očitajo, da sme samosvoji, kaj je pa pravzaprav eamo- voljnost, smo videli in slišali na občnem zboru na Puštanju. Presneto so se da- jali, saj bi sploh najrajši vsako kritiko zadušili. Ko so bue volitve v najlepšem redu končane in je bua rešena tudi že naslednja točka dnevnega reda, sta se dva zadružnika spomnila, da tega ali onega ni v odborih, pa sta pritisnila na ponovno volitev nadzornega odbora. V splošni naveličanosti in utrujenosti čla- nov sta s svojo zahtevo tudi prodrla. Podobnih, pravilniku nasprotujočih de- janj res ne pomnim. stev. 12 »Savinjski vestnik«, dne 26. marca 1954 Stran 7 Donkihotska bitka s filmskimi repertoarji Filmi kvarijo moi-alo naše mladine, gospodarski in družbeni kriminal pod л-р^л^от slabih filmov, idejna razkosa- nost mladine zaradi filmov... Te be- sede so izgovorjene na slednjem se- stanku, kjerkoli se dotaknejo mladin- skega vprašanja. Te besede pa najdejo svoje zadnje zatočišče v zapisnikih kot jmrtve črke in tam ostajajo. Ugotovitve, same ugotovitve. Ugotavljanje pa je lahko koristno le takrat, kadar mu sle- di dejanje ... IVIi smo država, ki gradi nov družbeni. red. Obdajajo pa nas od vseh strani države, ki z našimi težnjami nimajo nič skupnega. Kot ustvarjalci nove družbe, kot socialistična država smo osamljeni. Da ne bo kdo narobe razumel. Osam- ljeni nismo v idejnem pogledu. Ves svet z dopadenjem spremlja naš raz- voj. Toda ta »svet« so ljudje, ki sami jeóije pod peto izkoriščevalcev, ki ni- majo sredstev niti oblasti v svojih ro- k;ah. Ce smo torej v ekonomskem po- gledu prisiljeni sodelovati s kapitaliz- mom v teh deželah, je nujna tudi ne- kaka kulturna vez. Torej tudi nakup filmov. FUmska industrija v dmgih deželah je predvsem na" komercialni bazi. Jasno je, da razred, ki je tam na oblasti, vnaša v filmsko proizvodnjo tudi svoje politične cilje. Zato je med tisoči fil- mov, M jih proizvajajo morda le maj- hen odstotek takih, ki bi ne bili kršče- ni z »žvenketajočo vodo« ali pa s ka- pitalistično tendenčnim prizvokom. Ti- sti redki zares umetniški filmi z vzgoj- no vsebino pa so zelo dragi in produ- centi jih izposojajo v razmerju nekaj slabih fümov za enega dobrega. To je ena plat. Druea plat je pri nas. Naša filmska podjetja so postavljena pred alterna- tivo samostojnega upravljanja. Naba\^- Ijatd morajo fume po rentabilnostnem predračunu. Koristnost in ideologija je, po mojem vsaj, na kakem drugem ali celo tretjem mestu. Kako naj po vsem tem pri nas vodimo kako pametno re- pertoaiTio politiko v kinomatografiji? Povsod je v ozadju ekonomsko vpra- šanje, denar pa je denar, kjer malo- kaj lahko na stvari spremeni. Po vsem tem je jasno, da bi büo mo- goče rešiti tako vprašanje na popolni preosnovi sistema izp>osojanja, kupova- nja in izbix'anja filmov. Ce je to mo- goče kar čez noč urediti, je drugo vpra- šanje. Problem sam pa, če prisluhnemo govornikom in pobrskamo po zapisni- kih, je potreben hitre spremembe. Pro- blemi zahtevajo naglo ukrepanje, kajti samo ugotavljanje je donkihotska bitka z mlini na veter. Se da še kaj storiti? Moje mnenje je, da se da. Ce ne pol novel javno, pa vsaj deloma. Tudi v tem je napaka naših vzgojiteljev, govornikov na sestankih, da vidijo rešitev izključno v izpre- membi repertoarne politike. Zahtevati prepoved uvoza slabih fümov je še naj- manj utrudljiva akcija. Ce hočemo biti sto odstotno prepričani, da nekdo ne bo nikoli nič uki-adel, je najbolje, če ga kar po rojstvu zapremo v kaznü- nico. Prispodoba menda ni najboljša, toda tudi film ne bo nikogar pokvarü, če ga enostavno ne bo nihče videl. Na- loga vzgojiteljev pa ni v tem, da ščitijo mladino pred zablodami, v katere ne bo nikoli zabredla, marveč da jo ščitijo pred onimi, ki ji grozijo in v katere zapadaj o. Človeka s čvrsto hrbtenico zlepa ne premoti kvarni vzor ali vpliv. Res je, da neprestani vplivi, nenehno bivanje v enem in istem kvarnem okolju človeka premoti, toda pri nas v naši družbeni ureditvi le nismo tako prepuščeni stihiji. Potrebna je le pa- metna metoda vzgoje. Apriorična pre- poved obiska filma ne pomaga mnogo. Kritiziranje kar počez — zanič ali dobro — to je pomanjkljivo. Podrobni pogovori o vsebinah, razpravljanje o njih, to lahko veliko pomaga. Ljudska prosveta je organizirala že nekaj po- govorov o knjigah. Ti pogovori se dobro obnesejo. Mar se podobni pogovori o filmih ne bi? Ne trdim sicer, da bi na tak način rešui vse kar je v nevarnosti. Toda dobršen del brez dvoma. Je pa po mo- jem to trenutno edina oprijemljiva stvar, ki jo lahko začnemo v času, ko čakamo, da bodo v državnem merüu to vprašanje za vse ustrezno uredili. Gospa Raatenen fe obiskala v Celju socialno skrbstvene ustanove v ponedeljek in torek je imelo Celje v svoji sredini zelo odličnega gosta. Gospa Rautenen si je s svojim delom na socialno skrbstvenem polju na Fin- skem pridobüa zelo velik ugled, ki je presegel meje njene domovine, tako da io je OZN delegirala kot eksperta za ta vprašanja v našo državo. Gospa Rau- tenen je obiskala veliko števuo jugo- slovanskih mest in se pred svojim od- hodom iz naše države za dva dni usta- vila tudi v Celju. V Celju se je zani- mala predvsem za otroške domove, za otroke, ki so v oskrbi pri rednikih, za delo socialno skrbstvenih organov in za prüike v mladinskih domovih. Po dvodnevnem bivanju v našem mestu je v torek imela na Mestnem ljudskem odboru sestanek s predstav- !ikì vseh organizacij in ustanov, ki na роЦи skrbstva in mladinske vzgoje de- lujejo. Gospo Rautenen je pozdravu predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo tov. Stane Polaj- ner in jo naprosü, da posreduje navzo- čim koristne nasvete in izrazi svoja opažanja o stanju skrbstvene službe v našem mestu. Gospa Rautenen je najprej poudar- jala, da je Celje mesto, ki se s svojo indtistrijo zelo hitro in dobro razvija. Ta razvoj nudi na eni strani večjo mož- nost za ustanovitev skrbstvene službe, na drugi strani pa povzroča tudi veliko več problemov, ki jih mora ta služba reševati. Prepričala se je, da so v Celju mnogi ljudje, ki so s temi problemi seznanjeni in jih tudi uspešno rešujejo. Sden izmed glavnih problemov, je de- jala gospa Rautenen, je ravno ta, da porast industrije zaposluje nove in nove ljudi, ki prihajajo s podeželja. Ti ljud- je se v mestnem okolju težje aplici- rajo, naletijo na živahnejši tempo živ- ljenja in zadenejo, tako kot povsod na svetu, na izredno težko stanovanjsko vprašanje. Poudarüa je, da naša skup- nost v Celju dosti gradi, vendar je tudi tu nemogoče sproti ublažiti stanovanj- sko krizo, ki je problem po vsem sve- tu. Toda poleg teh zunanjih težav so dostikrat veliko akutne j še psihične te- žave, zaradi katerih dostikrat postane družinsko življenje nestabilno, ki po- vzroča razveze zakonov, pri neporo- čenih ženah problem nezakonskih otrok. Ta problem je v današnjem času dobil sicer čisto drugo obeležje in ga nikakor ne moremo vzporejati s pro- stitucijo. V naši državi, je dejala, so nezakonske matere v socialnem pogledu mnogo na boljšem kot drugje. Otroci v takih prilikah dostikrat izgubijo lju- bezen do doma, so dokaj lahek plen za amoralne vplive in kriminal. Take soqialno neuravnovešene pri- mere rešuje družba z oddajanjem otrok v domove, jih daje v posvojitev, v oskrbo primernim rednikom in tako dalje. S tem korakom pa družba ni opravüa svoje dolžnosti. Skrbstveni or- gani morajo nad temi otroki stalno bdeti, kjer koli se nahajajo. Zasledo- vati morajo njih razvoj, rednike sve- tovati in tako dalje. Skrbeti je treba, da je skrbniški organ dobro iinformiran o otrokovi preteklosti, o njegovih stikih in konfliktih z odraslinvi, enako pa tudi o novem okolju kamor otroka izročajo. Menjanje otrokovega okolja povzroča le škodo za otrokovo duševno stanje. Gospa Rautenen se ogreva predvsem za redniško oskrbo. Otroci, ki imajo topel dom, so za poznejše življenje in borbe veliko bolj pripravljeni. Ce pa je treba otroke oddati v domove, je treba skrbeti, da jim tudi tam ne manj- ka poleg fiziološke in pedagoške oskrbe tudi tople človeške okolice. Dejala je, da jo veseli, ker v Celju nimamo do- mov, kjer bi bilo vključeno preveliko število otrok. Po njenem mnenju so najprikladnejši taki domovi, ki zdru- žujejo 10 do 15 pa tudi do 20 otrok, višje števuke taki domovi ne bi smeli doseči. Rautenenova je opozarjala, da skrb- , niški organi ne smejo biti preveč za- posleni, ker bi tako ne mogli v redu vršiti nadzora nad življenjem zaupanih otrok. Oni morajo skrbeti za otroka od njegove naj nežnejše mladosti pa do njegovega vstopa v družbeno življenje, ko postanejo samostojni. Zato je odi- nole prav, če je skrbniški organ izven otroškega doma in skrbi za otroka skozi predšolsko, šolsko, pubertetno dobo, tja do osamosvojitve. Na tak način nobe- nega otroka ne moremo pozabiti, in ga prepustiti izključno domovom. Mogli bi napisati še veliko koristnih pripomb in nasvetov, ki jih je gospa Rautenenova posredovala navzočim. Njene besede, ki jih je dostikrat pod- krepila s svojimi opažanji, katere je osvojila pri svojem potovanju po svetu, bodo gotovo ostale v spominu navzočim vzgojiteljem, Le-ti bodo s praktičnim delom te besede utelesüi, da bodo v tej življenjski obliki ostale trajne. Gospa Rautenenova se je o prilikah v celjskih domovih o vzgoji otrok pri rednikih zelo pohvalno izrazüa. Dejala je, da je po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji spoznala, da se za te proble- me zelo živo zanimamo, da jih prese- netljivo dobro rešujemo in poudarüa, da se bo naša država v tem pogledu uvrstila med prve države v svetu, ki slovijo po najboljši organizaciji skrb- stva. Spoznala je našo trdno voljo, ve pa tudi, da dediščina, ki smo jo pre- vzeli od stare države in strahote vojne, niso bile kdo ve kako solidna podlaga za to toliko uspešno delo. Tovariš Polajner se je ob zaključku zahvalil za njene nasvete in priznanja, ji zaželel še dosti uspehov v njenem koristnem delovanju in preko nje po- zdravil finski narod. Ona pa se je gi- njena zahvalila za naše gostoljubje in dejala, da odhaja od nas z najlepšimi vtisL , . LJUDSKA UNIVERZA V CELJU v četrtek, dne 1. aprila t. L bo ob 19.30 uri predaval v predavalnici na učiteljišču tov. prof. Vivod Mirko o temi »Današnji Pariz«. Preda- vanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. — Vljudno vabljeni! Celjski obrazi 73 Kot Cyreno de Bergeracu mu je nos, drugače skromno na vogalu »žavhe« meša! Je smuk le njemu samemu v ponos — pri »šanku« mož nikoli ne opeša. 74 Mož ni odljuden — morda je tudi tajno čemu obraz mu smeh le redkokdaj prešine. Zabava z Argom se — pa ne z ladjico bajno, niti s časopisom drevne zgodovine. 75 Bi čevlje moral vleči na kopita, pa drugim v dobro z nožem kožo reže. Premišljeno, in ne kot kje drhal zapita, omami žrtev in jo potem na stol priveze. 76 Kaj? Spet »rentgen« pride? Ali pa atleti si bodo v Celju merili spet hitre krače? Glej: Fedorjevi senci, ki brada jo ne kiti na nogah v naglici opletajo se hlače. 77 Progresivna lestev mu je za konjiča, ko celjskim »cehom« simfonijo sklada. In ko jih prepnčuje, da iz nič in niča ni v mestni kasi nič - se z glušci vbada. ZANIMIVOSTI BODoCi Cezoceanski promet — RAKETE Pred nekaj leti je neki avstrijski in- ženir izdelal napravo, s katero so po- tom raket pošujali pošto v oddaljene kraje. Poslej se nihče za ta izum ni več zanimal. Sedaj v dobi raketnih letal, raketnega orožja, je postala iznajdba spet aktualna, seveda v veliko večjih razmerah. Strokovnjaki predvidevajo, da bo v bližnji bodočnosti mogoče uvesti ne samo raketni poštni promet, marveč tudi tovorni promet. Ta pro- met bi se vršu s strahovito brzino in bi bil poleg tega tudi po zelo nizkih cenah. GRADBENI MATERIAL IZ PAPIRJA MOCAN kot JEKLO V Ameriki so izdelali nekak gradbeni material, ki se imenuje Aircomb. Na- pravljen je iz nekake papirnate kaše in vrste zelo močne smole. Ta material se uporablja pri gradnji in je prevlečen s tankim slojem aluminija, ali železa, magnezija, lesa ali kakšnim drugim materialom po potrebi. rRtaterial je dol- gotrajen, ne gori, v njem se ne redijo insekti, je odličen izolator toplote in zvoka ravnotako kot kos jekla iste mo- či, samo da je šestnajstkrat lažji. AVTOMOBIL S PLINSKIM MOTORJEM Tvrdka General Motors je sporočila, da je tip avtomobüa XP 21, ki vozi z reaktivnim motorjem, dobro prestal preizkušnjo. Avtomobü na prvi pogled izgleda kot letalo z deltasttmi krüi. Za- radi velike brzine, ki jo dosega, mora imeti na repu smerno krmilo. Sicer je po naše to velika novost, toda prak- tična ne mora biti ker po zemlji poti niso tako ravne kot v zraku. PODGANE SE RAZUMEJO NA KALORIJE Dva znanstvenika v Mississipiju sta ugotovüa naslednje: V dve veliki po- sodi so nalüi vode. V eni posodi je bila voda, v kateri je bil raztopljen sladkor s hranilno vrednostjo, v drugi pa voda, napojena z brezkaloričnim saharinom. Potem so v prostor s posodama zaprli dve podgani. Obe sta, dokler sta bui mirni, pili iz obeh posod enako. Ko pa so ju vrgli v posode in ju naganjali, da sta neprestano plavali do izmuče- nosti, sta v posodi s pi-avim sladkorjem рорШ desetkrat več vode kot v normal- nem stanju, v posodi z vodo, ki je bila osladkana s saharinom, pa veliko manj. To je dokaz, da sta živali razlikovali hranünost ene in druge vode. ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA MESTO IN OKRAJ V CELJU razpisuje naslednja službena mesta: MESTO STROJEPISKE z znanjem splošne administracije, katera je do- končala dvorazredno trgovsko šolo ali ekonomski tehnikum. 4 MESTA FINANCNO-ADMINI- STRATIVNIH USLUŽBENCEV, in sicer za odsek krakoročnih dajatev in pokojninske likvidature. DVA USLUŽBENCA ZA ODSEK OTROŠKIH DOKLAD; predpogoj je odgovarjajoča šolska kvalifikacija. Željeno je, da bi dva od teh usluž- bencev (kratkoročne dajatve in otro- ške doklade) stanovala v okolici Žal- ca ali Polzele, ker bi po nekaj te- denski praksi na našem zavodu bila premeščena v podružnico Žalec. Plača po uredbi. V kartumu so poblisknile sulice... Vsem je najbrž še v spomiim dogo- dek, ki se je nedavno ob priliki obiska Nagiba dogodil v glatmem mestu Su- dana. Časopisi so poročali o nemirih, ki so takrat izbruhnili. To je bilo nekaj dni potem, ko se je general Nagib po- novno vrnil na oblast v Egiptu. »Bilad se sudan« pomeni v arabskem jeziku deželo črncev. Svoj čas se je ta dežela imenovala Nubija ali zlata de- žela. Sudan je po površini skoraj de- vetkrat večji od Jugoslaiñje, ima pa polovico manj (nekaj nad osem mili- jonov) prebivalcev. Naseljenost je red- ka, nekaj nad trije ljudje na kvadratni kilometer. Sudan je že večkrat menjal gospo- darja. Plemenu vladajo plemenski po- glavarji. Jezik Sudancev je pretežno arabski. V devetnajstem stoletju so de- želo zasedli Egipčani, toda Mahdi, ne- kakšen vrhovni poglavar, jih je pre- gnal. Egipčani so se leta 1S99 s po- močjo Angležev ponovno vrnili v Su- dan. Takrat je nastal kondomini Sudan pod anglo-egiptsko upravo. Politično življenje v Sudanu je bilo vedno na- slonjeno bolj na versko podlago. Velik del, ali zelo močrui versko politična stranka so Ansari, ki jih vodi bombaž- ni kralj Ser Abdel Rahman el Mahdi. Ta stranka je Egiptu naklonjena, el Mahdi pa je Nagibov osebni prijatelj. Ko je Nagib nedavno obiskal Kar- tum, to je glavno mesto Sudana, mu je el Mahdi želel pripraviti svečan sprejem. Pripomniti moramo, da je po prevzemu oblasti rvolucionarnega ko- miteja v Egiptu in izgonu kralja Faruka bil izveden nekak plebiscit, po katerem se je Sudan priključil Egiptu. Angleži so na ta način tudi nad Sudanom iz- gubili svoj interesni vpliv. Kot rečeno je el Mahdi, Nagibov pri- jatelj dal poklicati plemena iz širnih sudanskih puščav, da bi predsednika Nagiba pozdravili na letališču v pred- mestju Kartuma. Nagib je prišel z na- menom, da se pogovori o skorajšnji uvedbi parlamentarnega življenja, ki bi zamenjalo dosedanjo oblast revo- lucionarnega komiteja. General Nagib, ki je po poreklu Sudanec, uživa med Sudanci velik ugled. Toda tokrat je bil sprejem malce drugačen, kot bi дл Egipčanom, naklonjeni Sudanci želeli. Plemena so prišla s primitiimim orož- jem v rokah in zastavami. Na letališču se je bliskal gozd sulic, nožev, gorjač in sabelj. Dobrodošlica se je sprevrgla v nekakšno grozečo sliko, ki je na moč sličila oni pred sto leti, ko so Sudanci pregnali Egipčane ob Nilu navzdol. Zahtevali so neodvisnost in svobodo. Ta grožnja pa je bila nekrmiva. Nagib se je odpeljal v mesto v palačo gene- ralnega guvernerja. Takrat pa so med množico in med policijo nastale borbe v senci el Mahdijeve palače. Na bojnem polju je obležalo okoli 30 ljudi, 200 p* je bilo ranjenih. Toda na mah so do- mačini prenehali z bojem in kot na ukaz predali orožje. Kakšno je pravo ozadje tega dogodka je težko ugibati. El Mahdi svojemu pri- jatelju Nagibu tega gotovo ni name- noma insciniral. Grozeča množica pa so bili Ansari, to se pravi, pristaši zdru- žitve z Egiptom. Komentatorji sodijo, da so v začasni sudanski vladi nasprot- ja med člani vlade, ki je v celoti za priključitev k Egiptu. Baje nekaterim ni všeč prevelika aktivnost Egipčanov na sudanskih tleh. Angleži so zadevo po svoje obrnili in hočejo pñkazati ta dogodek kot svarilo češ, tako se godi tam, kjer se narodi odrečejo angleški nadoblasti. Trdijo celo, da bi bui ne- miri še krvavejši, če ne bi primitivne volje plemen ukrotila dolgotrajna šoUl angleške administracije. Mogoče bo bo- dočnost pokazala, kdo je resnično stal za kxdisami nemira v Kartumu. Pavla Rovanova:] Sin sledi očetu... Iz novele »Knapi smo, knapi!« Od tu naprej je vse odrejeno, vsak gib ima svoj pomen, vsak rudar upravlja strogo svoje določeno delo. Zdaj je na vrsti skupina očeta Hrast- nika. Dvignil je zaščitno mrežo, zakli- cal: »Srečno« in vstopil v kletko. Nje- gov resni pogled je bil danes usmerjen v najmlajšega sina. Ta je kljub razbur- jenju, ki je valovalo v njem, zravnano, s krepkim pozdravom vstopil v šaht. Za njim mladi Sprajc in ostali. Pravzaprav je čudovito, kakšno nad- moć izžareva narava podzemlja. Vedno iznova, dan na dan čuti rudar ob vstopu v jamo tisto elementarno silo moči, ki ga tajinstveno priklepa. Tam, ob pre- livu svetlobe v temo spozna moč svojih rok. Tam na mah odpadejo vsa trenja, ki se nam zdijo ob svetlobi dneva tako važna. V jami ni in ne more nikoli biti sovraštva. V podzemlju je prostora le za iskrenost in globoko tovarištvo. Ce ju ni in kadarkoli ju ni, se jama lahko strahotno maščuje. Hitro je kletka zdrsela po dve sto metrov globokem jašku. Izstopili so. Globoko je Vlado vdihnil zrak, dvig- nil je svetilko, kot bi z njo hotel od- straniti tesnobo, ki ga je nenadomu objela. V globini jame se je v presled- kih zasvetilo. Kakor v pravljici si je mislil. Toda ne, to so odsevi svetilk predhodne skupine rudarjev. Zagledal je mnogo huntov in po poti, ki vodi po glavnem rovu dalje v prekope in stran- ske rove se mu je tesnoba razblinila. Vlado je stopal za očetom, za njim Joža. Nekje je s stropa curljala voda; ta del rova je bil zato hladen in nasičen z vlago. Stopali so po ilovnatem blatu, ki se je oprijemalo čevljev. Vodo ne- prestano odvaja črpalka in poleg nje je pripravljena še druga, nadomestna. Gorje, če bi odpovedala, rov bi zalila voda! Odmev korakov je vedno šib- kejši, jama je objela jutranjo tretjino rudarjev in na posam.eznih poljih se je pričelo delo. Na knžišču so zavili na. levo. Pot je postala ožja, na odkopu so. Nočna izmena je konec šihta odstrelila na odkopu nove sklade premoga. Oče Jernej, preizkušeni kopač, zavaruje strop in koplje. Sklad za skladom se ruši in odmev se vrača v rudarsko polje. Oznojene, žuljave roke so plug rudarja, njegovo polje — skalna plast. Vlado in Jože sta marljivo nakladala premog v hunte. Prvi ni zaostajal za drugim, četudi so ?nu roke včasih omahnile od utriijenosti. Dokazal bo, da bo vreden naslednik svojega očeta. »Joža, les potrebujem. Močne stojke mi prinesi. Naj gre s teboj tudi Vlado, pokaži in razloži mu!« je naročal stari kopač Hrastnik. Z vsako besedo, z vsa- kim gibom se preliva iz njegove no- tranjosti ljubezen do dela na sina, na mladi rudarski rod. Ko sta se oba vr- nila, je držal v roki svetlikajočo se grudo premoga in se obrnil k sinu. »Glej Vlado, kako je lepa. Vzemi j9 za spomin, na dan, ko si postal rudar!« in s tresočo roko mu oče podaja »črni diamant«. Doma jo je Vîadp skrbno položil пл polico, kjer je stala prej Rudijeva sve- tilka. Silna moč podzemlja polje iz roda v rod. Krepke, marljive roke rux šte- vilnih tesnih deloviščih, ki jih ožarja bleščeči svit svetilk, dvigajo v znoju i« trudu zemeljske zaklade. Danes jih dvi- gajo sebi v korist. Iz plodov, porojenih iz vekov snujejo mogočno, zmagovito silo. Ne menjajo s soncem vrh zemlje. Ljubijo giobino jaškov, tajinstvenost rovov, ljubijo pesem skladov, ki se lomijo na odkopih. In zato vstopa rod za rodom z vedrim srcem v podzemlje. Tudi Hrastnikovi materi ni uspelo, da bi le enega svojih sedmero sinov iztrgala temnim rovom. (Konec) Zahvala domovini Vsa poletja sem delal pri kmetu kot hlapec je Jernej nekdaj, pozimi pa — pojdi po svetu, sad dela uživa on zdaj. Nekdaj je revež po svetu beračil po hišah okrog, postelje dobil ni pri kmetu, v nadlego le bil je povsod. Ce prosil za delo pri hiši bogati raztrgan, ušivi berač, s psom ga gospo'] rial nagnati — na govno, ali v gozd pojdi spat! To pesmico je uredništvu poslal iz Doma onemoglih v bivši Herbersteinovi vüi človek, ki je vse življenje hlapče- val pri raznih brezvestnih kulakih in drugih izžemalcih, katerim je za boren kos kruha in otep slame v hlevu pu- stil vso svojo mladost, nakar so ga kot odsluženo cunjo zavrgli. Sele nova, svobodna domovina je njemu in deset- tisočem njegovih sotrpinov popravüa krivico in zagotovila sončno življenjsko jesen. Svojo globoko hvaležnost socia- listični domovini je izrazu v preprostü^ Vladavina zdaj ta je propadla, konec prevar je in zmot rešila nas osvobodilna je borba proletarec zdaj vlada — ne gospod! Veliko sem srečo doživel, da v dom sem počitka sprejet, ne bom več po hlevih prebival brezdomec nesrečen, proklet. Potovanje je moje končano, trpljenje doma in v tujini, V tem domu počitka spoznamo, kaj dolžni smo domovini... verzih, v katerih je pa zajetega tolUc* trpljenja, razočaranj in končno veselja, da pesem vsekakor zasluži, da je ob- javljena. DOBER OTROK — Soseda, pomislite, mojega sina se tri mesece pred časom izpustüi iz ва- pora... — Vi imate pa res samo srečo г otr»— ci... stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 26. marca 1954 Stev. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Na tajništvu za notranje zadeve Celje-mesto ia okolica se nahajajo naslednji najdeni pred- meti: 1 moško dvokolo znamke »Puch«, krmilo šport- no,_ zlatorumene barve. 1 moško dvokolo brez znamke in številke, črne barve. 1 moško dvokolo štev. okv. В-12ГЗв. sive barve. 1 moško dvokolo štev. okv. 601726, črne barve. 1 moško dvokolo štev. okv. 122497. črne barve. 1 moško dvokolo brez znamke n številke, črne barve. 1 moško dvokolo štev. okv. 2948. /elene barve, t moško dvokolo štev. okv. 108521, zelene barve. 1 moško dvokolo štev. okv. 6062, .modre barve, športno. 1 moško dvokolo štev. okv. 1252017. črne barve z nosačem. t moško dvokolo štev. okv. 575657, zelene barve. 1 žensko dvokolo štev. okv. D-38197. 1 ogrodje mošk. dvok. tov. štev. 166508. zelene barve. 1 moški suknjič, Mvorjave barve, karirast. 1 ženska jopea -- roza barve. 1 ročna torbica, črne barve, v njej se nahaja 1 denarnica z 18 din gotovine. 1 aktovka rjave barve, v njej se nahajajo ene ženske rjave usnjene rokavice, 2 m volnenega blaga, 0.70 m črnega klota, 1 sukanec, 1 dežni plašč — polivinil, 1 očala z etnijem, 2 denar- nice z 1951 din gotovine. 1 avtomobilska guma od tovor. avt. z zračnico montirano na obroč, znamke »Dlinlop« — 750-20/37 X 7 L. 1 ročna ženska torbica, črne barve, v njej se nahaja 877 din gotovine in 1 očala. 1 zapestna ženska nra, znamke »Arena« podol- govatega formata z rdečim usnjenim pasom. Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da se v teku enega leta zglasijo pri navedenem tajništvu z dokazili lastništva ter predmete prevzamejo. V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bo- do predmeti izročeni državi. Načelnik: Skobir Anton OBVESTILO Obveščamo vse prebivalstvo okraja Celje-oko- lica, ki ima na območju tega okraja svoje stalno prebivališče ali pa se v njem mudi le začasno, kot n. pr. sezonski delavci, dijaki in podobno, da bomo pričeli za njih j^odaljševati veljavnost osebnih izkaznic dne 5. aprila 1954 in bo trajalo podaljševanje do 24. aprila 1954. Za res opravi- čene zamudnike bomo podaljševali v času od 36. do 29. aprila 1954. Podaljševanje bo na matičnih nradih občin po razporedu, ki pa ga na krajevno običajen način objavijo občine. To objava velja tudi zo občine Štore, Škofja vas in Šmartno v Rožni dolini; ki so bile v lanskem letu priključene k MLO Celje. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve Okrajnega ljudskega otlbora Celje-okolica OPOZORILO Opozarjamo vse potrošnike, ki ie posedujejo »Doznake« г 80% popustom pri premogu, da dvignejo kurjavo takoj, ker z 31. marcem zgu- bijo veljavnost. Kurivo Celje ODVZEM \ ODE Plinarna-vodovod Celje obvešča prebivalstvo, da bo dne 28. 3. 1954, v času od 9.30 do 16. ure prekinjen dotok vode na področju Maribor- ske ceste od železniškega prehoda do Zg. Hu- dinje. DRUŠTVO UPOKOJENCEV podružnica Celje 1 vabi vse svoje člaue ua redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 4. aprila 1954 ob 8. .uri v veliki dvorani kiua Union. — Dnevni red običajen. LJUBITELJE FOTOGRAFIJE vabimo na občni zbor »Foto in ' kino amater- skega kluba« Celje, ki se bo vršil dne 51. III. 1954 ob 19. uri v Sindikalnem domu. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE -BETON . Celje, sprejme v službo več izučenih terator- jev in več izučenih zidarjev-cementarjev. Na- stop službe jc možen takoj. Samsko stauovu- nje preskrbljeno. SPREJMEM kleparsko in vodovodno insialacij- skcga vajenca. Stok Avgust, klepar in vodo- vodni instalater, Celje, Mariborsku 44. ZAMENJAM enosobno manjše stanovanje (soba in kuiiiuja) v centru, za dvosobno v centru ali v bližini Ljubljanske ceste. STAREJŠA MIRNA UPOKOJENKA išče sobo po možnosti v bližini kolodvoru. Naslov v «pravi lista. PRODAM bakren, dvocevni, dobro ohranjen kotol za žganjekulio (70 litrov). Breznik Лл- gust. Lopata 44, p. Celje. PRODAM dve zdravniški knjigi (dva dela) in dobro ohranjeno moško kolo. Naslov v чрга- vi lista. PRODAM stavbno paricld \ ( (l.jn. Nuslov v upravi lista. PROD.A.M dobro oliraujen šivalni stroj z okrog- lim čoluičkom in bojler, vsebine 100 litrov. Naslov v upravi lista. PRODAM zemljišče v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo s kovačiiico na Mariborski cesti ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. KUPIM posestvo takoj ali pozneje, najraje v »Savinjski dolini . Ponudb(> nn upravo lista pod Soštanji. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 28. 3. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Сапкагјелп ulica 11. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. чге zjutraj. KINO__ KINO UNION, CELJE Od 27. 3. do 31. 1. 1934: MACLOVIA, meksi.ški film Od 1. 4. do r. 4. 1954: PROTI VSEM ZASTA- VAM, ameriški barvni film KINO DOM, CELJE Od 30. 3. do Z. 4. 1934: RING, ameriški film Od 3. 4. do ?. 4. 1934: MOJ SIN PROFESOR, italijanski film CELJSKI TRGOVINSKI NARAŠČAJ NA OBISKU V MARIBORU V ponedeljek, 22. marcu so napravili učenci Šole za trgovske učence v Celju celodnevni izlet v Maribor. Dopoldne so si ogledali .Mariborsko tekstilno tovarno, popoldne pa so tekmovali z učenci mariborske trgovske šole v nogometu, šaliu in namiznem tenisu. Nogometna tekma, odigrana na Branikovem igrišču v Ljudskem vrtu, se je po napeti igri in navdušenem na- vijanju nčenc('v obeh šol končala neodločeno 1:1 (0:1). Nogometno opremo mariborskim tičeaceni je posodil »Branik«, celjskim učencem pa sKladivarc. V šahu so zmagali Celjani /. rezultatom 4 : 2. Zmagali so: Ceraj, Bračun, Ko- leno iu Pečnik. Tekmovanje v najniznem tenisu se je zaključilo z visoko zmago Celjanov 3 : 0. Za celjsko šolo so igrali: Rebcušek, Bračun in Vrbovšok. Zadovoljno so se vračali mladi trgo- vinci 7. večernim vlakom v Celje. Zahvaljujejo se pa .Šolskemu odboru pri celjski šoli, ki je prevzel del kritja stroškov U-^a poučnega in športnega i/îleiu v Maribor. L. H. KONJSKI ŠPORT LANI IN LETOS V CELJU Kot se spominjamo, je bil lani zelo nepovoljen opis dela konjskega športa v našem listu. Tokrat pa lahko z ve- seljem in samozavestjo trdimo, da se je ne samo delo, ampak tudi ekonom- ska podlaga kluba obrnila na boljše. Dne 12. t. m. je bil redni letni občni zbor, na katerem je bilo navzočih pre- cej članov, posebno mladine in celo pionirji. Mladina je med letom aktivno sodelovala in tudi na občnem zboru podala svoje predloge in kritiko. Raz- veseljivo je dejstvo, da se je mladina z veseljem oprijela tega športa. Iz podanega so bili razvidni uspehi kluba, katerega sedež je na Mariborski csti št. 96, kjer so tudi hlevi. V oglasni tabli, ki je nameščena na stavbi hotela Evrope, je razviden spored vaj in ostala klubska obvestila. Želimo, da bi se posebno tovarniška mladina iz Gaber j a še bolj množično udejstvovala. Novo izvoljeni odbor jam- či, da bodo letos uspešno nadaljevali z delom, kar je pa seveda odvisno tudi od požrtvovalnosti članstva. F. R. Telesna vzgoja Atletika OTVORITEV ATLETSKE SEZONE Atletsko društvo kludivar je 7. organizacijo društvenega prvenstva v krosu otvorilo leto.šnjo atletsko sezono, ki bo spričo društvenega jubi- leja saj praznuje letos 3-lctnico svojega ob- stoja - najbogutejš.-i po kvalitetnih prireditvah v zadnjih petih letih. Za uvodno tekmovanje v atletsko sezono jc bilo ogromno zanimanja (vseh prijav je bilo okrog 3(K)!), dež in razmočen teren pa jc prispeval svoje, da so se na startu pojavili le najpogumnejši. Razveseljiva je ugo- tovitev, da je letos nastopilo na kros\i večje število športnikov in športnic iz uaših delovnih kolektivov, na drugi strani pa nas zopet pre- seneča slaba udeležba naše šolsk(> mladine. - Tekmovalne proge so bile izredno kratke in bodo zmagovalci tega krosa na republiškem prvenstvu morali vložiti več znanja in energije pri premagovanju dolgih prog. T)rustveno tek- movanje v krosu ni prineslo nekih presenečenj. Zmagali so pač že znani atleti in atletinje, ki so se preko zime vestno pripravljali na novo sezono. Slamnikovu, Belajeva, .Muškatevc, (Jujšek in Vipotnik — to so imena zmagovalcev na po- sameznih progah. Začetniki so tekmovali ločeno v svojih skupinah. Pri ženskah je zmagala Mutkova (Ekonomsku srednja šola) pred Brod uikovo (Toper) in Zupančič Pavlo (nameSčenko). pri moških pa Strajher (učiteljišče) pred Gcr- šukom (I. gimnazija) in Smukovičem (( inkarna). _ Sabljanje JUG JURIJ - ČLAN DRŽAVNE REPREZENTANCE ( eljski sabljaški šport več ali manj životari zaradi mizernih materialnih pogojev. Peščica delavoljnih mladincev pa se kljub temu uporno prebija naprej. Da njihovo delo ni kur tako od »muhi:, nam potrjuje nedeljsko izbirno tekmo- vanje v Ljubljani, kjer se je odločalo o četrtem članu državne mladinske reprezentance, ki se bo v aprilu udeležila svetovnega mladinskega kriterija v Cremoni. Clan Kladivarja Jug Jurij je na tem tekmovanju premagal vse svoje na- sprotnike in je pokazul izredno formo. S to zmago so celjski sabljači prvič po svojem ob- stoju dobili veliko priznanje, saj imajo v svojih vrstah državnega reprezentanta. Želimo, da bi nas Celjan jug Jurij, ki trenutno študira v ZuKrebu in trenira pod vodstvom izkušenega večletnega državnega reprezentanta tovariša Mažuruiiiču, uspešno znstopul v Cremoni. _ Nogomet KL.ADIVAR : JEDINSTVO (Čakovec) 3 : 1 (2:0) Prijateljsko srečanje na Glaziii je zadnjo nedeljo vsaj prvih 20 minut zadovoljilo vse zbrane gledalce. Kladivnr je namreč v tem delu igre pokazal toliko znanja, da smo se naravnost čudili . . . Napad zu napadom se je vrstil na vrata gostov, žoga je šla iz noge na nogo in navsezadnje se je tudi mreža dvakrat zatresla! Potem pa jc prenehal začetni elan, igro so pre- vzemali, v svoje roke gostje, Kladivar pa jc bil le še senca svojih zmogljivosti. Zmaga Kladivar- ja je neoporečno zaslužena, vendar moramo ujioštevati, da so gostje imeli veliko število zri'lih situacij, ki jih pa napadalci niso znali izkoristiti. — Cater je v tej igri presenetil kot napadalec ali bolje kot nevarni strelec. Od vseh pa sta dala najboljšo partijo brata Cokliča, ki sta se razvila v odlična obrambna igralca. — Strelci: Cater, Kvartič in Marinček. — .\li bo to moštvo uspevalo v prvenstvenih srečanjih Il rvatsko-slovenske lige? Pet nedelj zapovrstjo gredi) celjski nogometaši v boj na tuja igrišča. Kolikšen bo izkupiček - nam bodo pokazali rc/ulluti snmi . . . \ prcdtekuii je velenjski lîudar zasluženo premiigal R - moštvo Kluilivarju s 5:1 (1:0). br\iga garnitura Kladivarja, ki je v dnigcin ,,^.i^asu nustoiiila celo z renoniiranimi mladinci, je s svojo slabo igro vzbujala precej negodo- vanja pri gledalcih. V vsej igri ni bilo opaziti nekih smis(;lnih potez, nabijanja kar tja v dan |)a si- človek naveliča kaj kmalu. Tudi Rudar, ki trenira pod vodstvom znanega nogometaša Iludariiia iz Trbovelj, bo moral pokazati več znanja, če bo hotel uspešni;je poseči v borbo za točke v .slovenski ligi. ZAČETEK NOGOMETNEGA TEKMOVANJA TUDI NA PODEŽELJU /. nastopom pomladi, ki je pa trenutno Se nič kaj toplo ne občutimo in doživljamo, bodo pri- čeli s prvenstvenim spomladanskim tekmovanjem tudi številni nogometaši na našem podeželju. Sodelujoča društva so razdeljena v dve skupini, tekmovanje samo pa se bo razvijalo V nasled- njih terminih, s katerimi seznanjamo naše bralce. ludi to tekmovanje podeželskih društev bo brez dvoma iz nedelje v nedeljo privabljalo ua naša zelena igrišča na stotine pripadnikov nogo- metne igre, katerim priporočamo, da s pravim športnim obnašanjem utrjujejo ugled našega športu v celjskem bazenu. SREDNJEŠOLSKA NOGOMETNA LIGA Tudi mladina celjskih srednjih in strokovnih šol je že pričela z nogometnim tekmovanjem. Prvi rezultati: II. gimnazija : Učiteljišče — 3:0 (1:0) in I. gimnazija : IKS - 2:0 (1 : 0). Nogo- metaši I. gimnazije si pač ne dajo odvzeti prve- ga mesta ... I. skupina I. kolo 4. 4. ¡94^ kladivar B : Zalee Svoboda T. ; Rudar 1 Dobrna : Konjice II. kolo 11. 4. 1954 Svoboda : Bratstvo lindar T. : Kladivu r Žalec : Konjice lil. kolo 18. 4. 1954 Konjice : Rudar Г. Kladivar : Bratstvo Svoboda : Usnjar IV. kolo 23. 4. 1954 Dobrnu : Svoboda Usnjar : Kladivar Bratstvo : Konjice Rudar T. : Žalec V. kolo 9. 5. 1954 Žalec : Bratstvo Konjice : Usnjar kludivar : Dobrna VI. kolo 23. 5. 1954 Dobrna : Konjice Usnjar : Žalec Bratstvo : Rullai- T. VII. kolo 30. 5, 1954 Rudar T. : Usnjar Dobrna : Žalec Kladivar : .Svoboda VIII. kolo 6. 6. 1954 Svoboda : Konjice Dobrna : Rudar T. Usnjar : Bratstvo IX. kolo 13. 6. 1954 Dobrna : Bratst\o Žalec : Svobodo Konjice : Kladivar IL skupina I. kolo 4. 4. I'>54 Sevnica : Laško Bratstvo B. : Svoboda K. Rog. Slatina : Brežice S<'uovo : Krško II. kolo 11. 4. 1934 Krško : Bog. Slatina Brežice : Bratstvo Svoboda K. : Sevnica Laško : Rogatec III. kolo 18. 4. 1954 Bogateč : Svoboda K. Sevnica : Brežice Bratstvo : Krško Bog. Slatina : Senovo IV. kolo 25. 4. 1934 Senovo : Bratstvo Krško : Sevnica Brežice : Rogatec Svoboda K. : Laško V. kolo 9. 3. 1934 Laško : Brežice Kogutec : Krško Sevnica : Senovo Bratstvo : Rog. Slatina VI. kolo 23. 5. 1954 Bog. Slatina : Sevnica Senovo : Rogatec krško : Laško Brežice : Svoboda Kis. VII. kolo 30. 5. 1954 Svoboda Kis. : Krško l.aško : Senovo Bogatc4" : Rog. Slatina Sevnica : Bratstvo V m. kolo 6. 6. 1934 Bratstvo ■ Rogatec Bog. Slatina : Laško Senovo : Svoboda K. Krško : Brežice IX. kolo 13. 6. 1934 Brežice : .Senovo Svoboda K. : Rog. Slatina l.aško : Bratstvo Bogateč : Sevnica OBČNI ZBOR TD PARTIZAN CELJE-GABEKJE V minulih dneh je imelo društvo Partizan- Gaberje občni zbor. Tovariš Trebičnik je podal izčrpno poročilo o delu droStva. nato pa je to- variš Končan nakazal pregled delu telovadcev ter njih uspehe v preteklem letu. V razpravi se je oglasil predstavnik kolek-^ tiva Metke ter dal nekaj predlogov, kako naj bi delalo društvo v bodoče. Tovariš Urban- čič. ki je zastopal AD »Kladivarja«. je re- kel, da je treba pritegniti v društvo več mladi- ne, ki dela po tovarnah. Tovariš z Okrajnega odhora Zveze Partizan je poudaril ogromen po- men, ki ga ima TD Partizan za vzgojo mladi- ne in na kakšen način je treba pritegniti v društvo nove člane. Iz živahnih razprav je bilo razvidno, da sto- pa društvo po poti, ki si jo je začrtalo pred leti, čeprav je prišlo v zadnjem času do majh- nih trenj. Toda vsi ti majhni spori niso ob- čutno vplivali na delo društva, ki je zabeležilo lepe uspehe. Mladinec Veber Tine je odnesel dvakrat naslov mladinskega državnega prvaka v orodni telovadbi, mladinca Zavodnik Alojz in Trav nar Franjo sta se tudi dobro izkazala. -an -es __Sah_^ ŠAHISTI KOPRA V ŽALCU Šahovska sekcija Svobode v Žalcu je junija lanskega leta gostovala v Kopru in v prijatelj- skem srečanju ua dvanajstih deskah premagala moštvo šahovskega kluba Koper z rezultatom 8 : 4. Koprčani so to nedeljo vrnili obisk Žalča- nom in jih v revanžni tekmi premagali z uspe- hom 7:5. — Posamezni rezultati so naslednji: Misura — Strašar remi, Rozman — Žerjal 1 : O, .Aubreht — Hucbel O : 1, Debevc — Hribar remi, Raiicinger — Barjakterovič O : 1, Marott — Se- bolj O : 1. Weiss — Živojinovič 1 : O, Terglav — Oblak O : 1, Glušič — Žnidaršič O : 1, Pšenic — Zekar 1 : 0. Kovač - - IJršič O : 1 in Mlaker — Majcen t : 0. Pred dvobojem je goste pozdravil predsednik sekcije Svobode tov. Debevc, za kar se ran je zahvalit tov. Zerjal v imenu Koprčanov in izročil sekciji Svobode spominsko darilo — lepo pokrajinsko sliko — na prijateljsko tekmo, ki je mnogo pripomogla k zbližanju z našimi brati iz našega Primorja. Po tekmi so se do- govorili, da bo sekcija Svobode gostovala v Novi Gorici šo v letošnjem maju, ko bodo dozorele češnje. DVE SIMULTANKI V CELJU šahovski prvak Jugoslavije velemojster \'^asju Pire bo prihodnjo sredo, dne 31. marca nastopil v simultanki proti 40 celjskim srednješolcem. Siinuliunka !>(> ob 16. uri v šahovskem domu. V četrtek, dne 1. aprila pa bo velemojster na- stopil v simultanki proti 40 šahistom Ćeljskegu šahovskega kluba in Šahovske sekcije Cinkarne. Ta simuhanka se bo pričela ob 18,30 v Šahov- skem domu. Vse ljubitelje šahovske igre vabimo, da se teh sin.'ultunk udeležijo kol gledalci. ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV CELJE-MESTO IN OKOLICA priredi v soboto, dne 5. aprila 1954 v Narodnem domu DRUŽABNIVEÍER REZERVNIH IN AKTIVNIH OFICIRJEV Vstop samo z vabilom! Vsem rezervnim oficirjem, ki so člani združenja, smo že razposlali vabila. Tiste rezervne oficirje, ki morda vabila nc bodo prejeli zaradi nejavljene spremem- be stanovanja, naprošamo, da se zglase v pisarni združenja v Domu OF (poleg pisarne kina Union), da vabila naknadno dvignejo. Rezervacija miz od 26. marca do 1. aprila od 16. do 18. ure v pi- sarui združenja. Na družabnem večeru igra orkester 5Ronny« inž. DančiJH Pestotnika. Sodeluje komorni moški zbor pod vodiitvom prof. Egonu Kuneja Sporočamo, da se je pri izpolnjevanju svojega dela smrtno ponesrečil naš vestni sodelavec KAVCIC FEtlCIJAN delovodja in član UO Apnenika »Pečo\aiik«. K poslednjemu počitku po trudapolnem delu smo ga spre- mili dne 20. III. 1954 na Mestnm pokopilšču. Požrtvovalnega delavca in tovariša bo ohranil celotni kolek- tiv v trajnem spominu. Pečovnik, dne 24. marca 1954. Delovni kolektiv Apnenika »Pečovnik«, Celje Sindikalna |x>družnica Apnenik »Pečovnik«, Celje, sporočc vsemu svojemu članstvu, da se je naš član tov. Kavcic Felicijan član UO, odbornik sind, podružnice ter obratovodja, smrtno pone- srečil. Pogreb je bil dne 20. III. 1954 ob 15.30 uri na Mestnem pokopališču Celje. Neumornega delavca in zvestega člana sindikata bomo ohra- nili v trajnem spominu. Pečovnik, 24. marca 1954. Sind, podružnica Apnenik »Pečovnik«, Celje ZAHVALA Podpisana Tomažič Ana, roj. Cepin iz Ostrož- nega 113 pri Celju, se iskreno zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu podružnici v Celja, za res kulantno izplačano zavarovalnino po mojem zahrbtno umorjenem nesrečno pre- minulem možu Tomažič Ferdinandu, ki je pa- del kot žrtev ubijalca dne 20. 12. 1953. Izplačana zavarovalnina bo mojim številnim otrokom vsaj delno olajšala položaj zaradi tra- gične izgube očeto-rednika. Obvestilo potrošrtilkom Trgovska podjetja .VOLNA., .MANUFAKTURA«, .VESNA, m »LJUDSKI MA- GAZIN« prično s 1 aprilom t. 1. ponovno s prodajo blaga na potrošniške kredite. S tem je zopet dana možnost potrošnikom, da pri navedenih podjetjih nabavljajo blago na kredit brez predhodne prošnje za posojilo pri Narodni banki. TRGOVÍNSKO-GOSTINSKA ZBORNICA za Celje-mesto ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so spremili mojega dragegu moža. ata, brata in strica KAVCIC FELICIJANA na Bjegovi zadnji poti. Posebno se zahvalju- jem pevskemu društvu ^.Svoboda« Celje, tova- rišem za poslovilni govor, vsem darovalcem cvetja in č. duhovščini. Žalujoča žena, otroci, vnuki in ostali sorodniki. Profesorsko društvo za okraj Celje-mesto in Celje-okolica sporoča, da je dne 22. III. pre- minul dr. JOSIP TOMINŠEK gimnazijski direktor v p., sta- rosta našega društva, zaslužni šolnik in pedagog, pisatelj uč- nih knjig 'in vsestranski javni delavec. Cast in slava njego- vemu delu in spominu!