ZA IZBOLJŠANJE USTA fl Vaafc, U "OUiNarvda" al m V« bo knte-P« h List slovenskih delavcev v Ameriki ★ ClTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3-1J42 Vtfteretf m Seroiid Ow Matter September Slat, IMS mi the Post Office >« New York. N. ¥., under Act of Concreaa of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 176. — Stev. 176 NEW YORK, SATURDAY, JULY 30, 1938- SOBOTA, 30. JULIJA, 1938 t - Volume XLV1. — Letnik XLVI. - g Ti -fa.- 1 1 WAGNERJEVA POSTAVA NE SC1TI DELODAJALCEV TAKO ŽE VSAJ ZATRJUJEJO ZAGOVORNIKI ZAROTNIKOV V HARLANSKEM PROCESU Državno pravdništvo je zaključilo svoj slučaj, nakar so prišli zagovorniki obtožencev na vrsto. Odvetnik Cleon K. Calvert je zatrjeval, da je bila Wagner jeva postava uveljavljena samo za delavce, dočim nimajo delodajalci od nje niti zaščite niti dobička. LONDON, Kentucky, 29. julija. — National La bor Relations Act je bil označen kot škodljiv delo dajalcem, United Mine Workers so bili označeni za "rdečkarje" in Harlan okraj je bil opisan kot raj, v katerem so v»i ljudje prosti in svobodni {er se lahko pridružijo uniji ali pa ne, kakor jih je pač volj*>. Tako v>aj »o zatrjevali zagovorniki petiupetdeset premo govnih družb in njihovih najetežev, kateri so procesirani za radi zarote proti United Mine Workers. Proces traja že enajst tednov. Vrši se v zveznem okrajnem sodišču, vodi ga pa sodnik H. Churoh Ford. Predvčerajšnjem je navedlo državno pravdništvo razloge, 21 kaj naj bi zadela zarotnike pravična kazen, včeraj so pa na stopili zagovorniki obtoženeev. Pogajanja med Cehi in Nemci ne bodo uspela JAPONCI so SAMO 100 MILJ OD HANKOVA Japonci Čudovito naglo prodirajo. — Kitajci so zopet pričeli bombardirati japonske bojne ladje. H ANKO V, Kitajska, 29. ju ŠPIJONAŽA PRI FORDU Kompanija naj sprejme nazaj 50 CIO članov.— Deset dni ima časa za premislek, nakar bo zadeva poverjena Delavskemu uradu. WASHINGTON, D. C., 29. julija.—Francis M. Shea, član lija. — Japonska armada na- delavskega urada> je izjavil, da pada H v angine j v tfupej pro- ^ Ford Motor Company krši-vinci na meji .province Alivej. Wnm)pr{AVn postavo s tem. meji .province ^uvej. la Wagnerjevo postavo s temt Kako &o dospeli Japonci d ) ja je uvedla vzdrževala špi-Hvangrneja, ki je samo 100 jonažni sistem v svoji tovarni milj od Hankova, je velika v Buffalo> N. y. Sliea je pripo-sknvnost. Mogoče so se cez je-«ročil) naj sprejme družba na-zera prepeljali v majhnih čol- f^- na delo petdest delavcev, ki nifa, ali pa so šli od Kjukjang* ■ 0 bm odpuščeni, ker so delo-ob severnem -bregu Jangcea. |vaii ^ qjo Japonska armada pri Vang i ghea dognal> da ^ Fordo-'<£jau, zapadno od Ankinga, je U špij0nirali, kaj se do- - dobila 3000 ojačenj. |gaja ^ UI1ijskih sejah in da so Okoli Kjukljanga so v teku bili šipijoni pomešani t med de-Prvi se je oglasil Cleon K. Cahert iz Pineville,ki je točko1 najljutejši boji ob vznožju Ku-'lavce ^ tovarni. S sa točko pobijal drfcrrnega prevdnika WaHy Hopkinsa, kateri |1Ln^f°prOVja in okoii I Nadalje so Fordovi ljudje pci je zatrjeval, da premogovni baroni delavce nesramno izko- |Jr*h s0 Kitej^zasedli Line Vsaki ?riUki na^varjaliTf ffV 4 tce, naj se ne pridružijo Unitea premogovni 'iščajo, da so jim lastninske pravice nad vse in da jim nieo mar pravice človečanstva. Calvert je dejal da je v Harlan okraju 15,000 majnerjev, ki so z svojo usodo povsem zadovoljni, ki so dobro plačani, in se nikjer v deželi majnerjem tako dobro ne godi kot se jim godi v Harlan oki$ju. — Delavci v tem okraju so svobodni, — je vzkliknil. — lahko se pridružijo delavski organizaciji ali pa metodističi i cerkvi. — * — Vlada trdi, da ščiti Wa.guerjeva postava delavce in delodajalce. Ta trditev je zmotna. V vsej Wagnerjevi postavi ni niti ene besede, enega zloga, niti ene črke, ki bi dajala delodajalcu kakšno pravico. — Delavski urad lahko razpiše volitve, da določi v k»i teri uniji je večino uslužbencev, in tista unija, ki ima večinn. i.na tudi pravico zastopati delavce pri kolektivnih pogajanjih Ivdo pa vodi volitve? Unije jib vodijo in nihče drogi. — Ce delavci brea vsakega najmanjšega vzroka zaštraj- w uviuivii uioi i cnac^a uajiuaujocga \ Liuba £>aoliuj* i * ——.... ■■ - — ~V-» ^uug- kajo, če pretepajo svoje tovariše, ki so voljni delati, če povaro- |huJ ministrski predsednik čajo vsakovrstne izgrede in nemire, ne sme in ne more delo ter tmancni minister dr. H. H. dajalec niti s prstom ganiti. Labor Board lahko uvede zaslišanja, toda kdo se sme pritožiti? Nihče drugi kot unija. Postava delodajalca sploh ne ščiti. Pokriva le unijjo in s tem cel'j množico grehov. (postojanke. Pri Kjukjangu vn Automobile Workers of Ame. Kutangu imajo Jaiponci poi drugo divizijo. Kitajski letalci so zopet pričeli bombardirati japonske bojne ladje na Jangceu. Sporočili so, da so poškodovali 7 ladij, med njimi dve veliki. V sredo pa ^o zadeli pri Kjukjangu štiri japonske bojne ladje. Okoli 1. avgusta se bo ameriški poslanik Nelson T. Johnson iz Hankova preselil v Čungking. Obenem ž njim se bodo preselili tudi drugi posla niki. Do onega časa se bo v Oungking preselilo več ministrstev. Arhivi in več uradnikov je že v Cungkingu. Vnanji minister Vang Čuiig SANGHAJ, Kitajska, 29. julija. — Japonci ob gorenjem Calvert je skušal podati razliko med člpvečanskimi iu ofikal^tem" lastninskimi pravicami, kajti državni pravdnik je prejšnji dau ji^^r^tLo^eduje^ inmnirni ko.nn, " liii/l/Juiiimn mafriAnii ' . ____ . Kung bosta v nekaj dneh odpotovala iz Hankova. rekel, da služijo premogovni baroni "hudobnemu mamonu ter da so v krvavem Harlanu človečanske pravice teptane v blato — Pravica delavca do delp — je lastninska pravica, — je dejal Calvert. — Pravica sklepanja kontraktov je istotako lastninska pravica. Nekateri ljudje mislijo, da je lastnina le tisto, kar zamorejo otipati ali na kar lahko sedejo. To nazi-tanje je napačno. Postava ščiti lastninsko pravico, če je napadena. In postava skuša dati zadoščenje, če je človečanska pravica prekršena. Razen Calverta so govorili še trije drugi zagovorniki. OPEKEL SE JE LANCASTER, Pa., 29. julija. — Neki lopov je namerava? vlomiti v hišo nekega tukajšnje VOJVQM WHDS0RSK1 NA P(M$VARHJ GENOVA, Italija, 28. julija. — Vojvoda Windsorski in nje gova žena sta z avtomobilom Japonski mornariški aeropla-ni so bombardirali Kanton-Hankov železnico in so uničili skladišča in tovorne vlake med Jočovom in strategično mesto ob železnici, ki veže Kjukjang z Naneangom. Ob severnem bregu Jangcea je japonska armada, ki se je nedavno izkrcala pri Ankingu in je nekaj Časa počivala, ko si je osvojila Cjenšan, v sredo zopet pričela prodirati in je zavzela Tajhn, 50 milj severoza-padno od Ankinga. rica. Vodstvo tovarne je odpustilo sedemnajst delavcev zaradi u-nijske delavnosti, triintrideset drugih je bilo pa iz istega razloga začasno odpuščenih in niso bili sprejeti nazaj na delo. Fordovi najeteži so tudi uničili velik unij ski plakat, ki je bil pripet nasproti Fordove to varne. Med delom je Fordova družba delila delavcem Fordov koledar, ki vsebuje napade na u-nijo avtnih delavcev in na organiziranje v splošnem. Kompanija ima deset dni časa, da ugodi priporočilom F. M. iShea-a. Če tega v desetih dneh ne bo storila, bo predložena zadeva Delavskemu uradu. _ EKSPLOZIJA NA SUBMA-R1NU TOULON, Francija, 28. julija.—Na submarinu L'E&poir, ki je bil v popravilu, je nastala eksplozija, pri kateri sta bila ubita dva mornarja. FAŠISTI SO RAZSTRELILI VEČ JEZOV General Franco je odprl jezove reke Ebro, da vstavi republikansko o-enzivo. — Proti Ebru je poslal 20,000 ojačenj. HENDAYE, Francija, 29. julija. — General Franco je odprl jezove Ebra in spustil vo do na republikansko armado, jo bombardiral iz zraka ter poslal proti Ebru 20,000 vojakov ter skuša s protinapadi vstaviti prodiranje republikanske armade. Navzlic močnim fašističnim protinapadom okoli Gandese pa republikanci trdno drže 386 kvadratnih milj osvojenega o-fcemlja. Kot pravi neko poročilo z Barcelone, so včeraj republikanci napredovali ie štiri milje. V Gandesi so fašisti in republikanci. General Franco je naglo z južne fronte poslal 20,000 vojakov pred Gandeso ter je postavil novo obrambno črto blizu Caseras. V Gaudesi, ki jo je zavzel general Frauco 2. aprila v svojem prodiranju iz province Sarago-se proti Sredozemskem morju, se nahaja le majhna garnizija, ki se je zabarikadirala po hišah. SUDETSKI NEMCI SO IZGUBILI VSE UPANJE V PORAVNAVO v PRAGA, Cehoslo vaška, 29. julija. — Časopisje Hefnleinove stranke sudetskih Nemcev pravi, da Cehe in Nqmce loči širok prepad; katerega skoro ni v • j* ' mogoče premostiti. MARTIN JE ŠE VEDNO ZVEST J. L. LEWISU Predsednik unije avtnih delavcev očita suspendiranim odbornikom, da so se p3služevali poste v nepoštene namene. — Brzojavka Lewisu. DETROIT, Mich., 29. julija. — Somer Martin, predsednik United Automobile Workers of America, je rekel danes, da je naprosil poštne inšpektorje, naj ugotove, če se nismo posluževali njegovi nasprotniki pošte v nepoštene namene. Lokalne unije so narnreČ dobivale po pošti pozive, naj pošiljajo svoje prispevke George F. Addesu, bivšemu tajniku in blagajniku organizacije, ki jo bil suspendiran obenem s podpredsedniki Ricliardom Fran-kensteenom, Walterjem Wel- som, Edom Hallom in AVyndha-Postojanke mednarodne brU tmom Mortimerjem. Podpred- gade so bile v veliki nevarno sti, ko so fašisti odprli jezove hidro-električnih naprav osemdeset milj po Ebru navzgoi blizu francoske meje. Na tisoče ton vode je dr vilo po dolini, ki je narastla za šesi čevljev in odnesla vseh 12 le: senib motov, ki so jih republi kanci zgradili. sedniki so bili samo suspendirani, dočim je bil George F. Addes dne 13. jynija izključen iz organizacije zaradi komunistične delavnosti. Zagovornik obtožencev, Maurice Sugar, je danes rekel, da je izvršilni odJbor poslal danes Johnu L. Lewisu brzojavko, v kateri obžaluje, da je bilo njegovo ime imenovano v zvezi z ljudmi, ki so obtoženi, da so skušali unijo avtnih de lavcev podrediti komunistični stranki. Brzojavka naj bi dokazala, 28. julija. — Zaradi arabskega, da je Martin Lewisu še vedno VELIKI NEMIRI V PALESTINI JERUZALEM, Palestina, gs bogatina, pa se je menda dospela iz Leghorna v Geno- KANADSKE PET0RČKE zmotil v naslov« in vlomil v ™- Med P°tom sta se vstavila _ ____ dom urednika nekejra ' tukai-tlldi v 8peziji 1x1 12 j se zadnji mesec zredile -vsaka' Parnik Mauretania bo vozit 6 " Aitnnvo afo' so nnrnitrmn Pnn.Ua «« K "Ttlrt T ivarali J TT n nnvvt -v I _ J A ___1 • • _ • T7>_____ _ *__ 1__ NORTH BAY, Ont., 28. juli ja. — Tri izmed petorčk — Annette, Marie in Cecile — sojin Queen Elizabeth. ma met /tVt V AMKBTK; "0ii£0 wxioDr-vitYkm Saturday. July 30, 1938 GLAS NAffcODA" 45th Year » eelo teto Tdte ltet aa Ameriko KanS^O ••*••• . .............. $3.01) ............... |LS0 Za New York n celo teto . . fTOO Za pol teta ................ fs.ro Za lnosemstTo m celo teto .. 97.00' Z« pol leta ................9&S0 -WW NAIODA" UHAJA V&IJLI DAN IZVZBMSJ NEDELJ IN PRABN1K0V HUfl NARODA". Sit >NB: 1*4* NEW TOW, N. I. Zl m rLr^H1",, ^^ - - PHoMoteJo. Denar « naroCrfoo HL - P000000 žensk in mladoletnih. Ce bi dobival vsak mladoletni in vsaka ženska že vsaj $13 ua teden, bi jim morali plačati gospodarji na leto $240,000,000 več. Mnogo mladih deklet dobiva po 5 centov na uro. Znan je slučaj, ko je delodajalec plačal neki mladi deHivki samo IVi centa na uro. THE I/ABGE8T SLOVENE DAILY Iff V. ■. S, PREKQ ATLANTIKA Z MALO JADERNICO Guy Avery si je izposodil od prijatelja majhno jadrnico, s. katero namerava prejadrati Atlantski ocean. Na pot se je pudal iz Tampe v Floridi. ljudsko štetje naj pridrži podatke -----o tujerodcih Zastrupi jeyalka občo jena jqh smrt V ŠTIRIDESETIH LETIH Tekoči teden je minilo štirideset let izza dne, ko se ~e general Nelson A. Miles izkrcal z ameriškimi vojaki v Ponce na Puerto Rico. Generala Mile&a e pozdravil neki Portoričan, ki je nekaj časa živel v Združenih državah in je govoril angleški. Prestavil in prečital je svojim rojakom proklamacijo, s katero se o-nrošča portoriški narod spauske nadvlade. Zdi se, da imajo nekateri Portoričani o Amerikanci isto mnenje kot ga je imela večina Portoričanov o Špancih. V ponedeljek so v Ponce praznovali štirideseto obletnico tistega dogodka. Slavje je motilo petnajst strelov, ki so bili « ddani proti governerju Blantonu Wim&ipu. Dve osebi sta bi-'i usmrčeni, nad trideset jih je bilo ranjenih. Atentat so vprizorili portoriški nacijonalisti, stranka, ki želi osvoboditi otok ameriške nadvlade. Njihov voditelj je zaprt v Atlanti zaradi vstaje. Voditelj nacijonaliotov, Pedro Attrizu Compos, je sin tistega Alejandra Composa, ki je bil pred štiridesetimi leti pozdravil generala Mile&a, ko se je izkrcal v Ponce. Minogo vsenarodnih socijal-nih in prosvetnih organizacij je se&tavik> spomenico na ravnatelja federalnega statističnega urada, v kateri se nujno priporoča. naj se pri prihodnjem ljudskem štetju leta 1940 ohranijo fista vprašanja, postavljena v štetja 1. 1930 »gtede tuje-rodcev, zfeasti glede njihovega rojstnega kraja, naturalizacije, materinščine in rojstnega kra- Enake važonsti glede 'rojstnega kraja očeta in matere." Po ljudskem štetju I. 1930 je bilo v Združenih državah 26,082.129 oseb rojenih v Združenih državah od tujerodnih ali mešanih staršev. Ravno taki jiodatki so razodel i dejstvo, da 73 odst prebivalstva mesta New Yorka, 71 odst. prebivalstva mesta Boston, 64.9 odst. prebivalstva mesta Chi- podatki kih je bila jako pomembna ne le za proučevanje soci-jalnih smernic, za socijolog;p in zgodovinarje, marveč ttadi ne-pos^redne praktične važnosti za »aertanje in izvrševanje tujerodce vsled rastoče potrebe)stock", to je priseljenci in tu po drugih podatkih in vsled kaj rojeni i--*__ velikega nazadovanja priseljevanja. "V jako velikem številu slučajev je materinščina prepotre-ben podatek, kajti se po njej sodi o narodnosti i n-kulturnem ozadju,'' poudarja spomenica. " Brez podatkov o materinščini bi take narodnosti tujerodcev kot Ž id je in Ukrajinci popolnoma izginile iz uradnih statistik, druge pa, kot Čeihi in Slovaki, Srbi, Slovenci m Hrvati, bi izgubile svojo individtoadno identiteto. Nemci i«z Oelhoslovakii-je bi bili znani Jcot Čehoslovaki, primorski Slovenci in Hrvatje iz Istre bi bili našteti kot Italijani itd. Da nismo imeli podatkov o materinščini v ljudskem štetja L 1930, feafeo bi znali, da smo imeli 1.153,624 priseljencev iz Rusije, toda le 315,721 Brgsov, da mnogi izmed nemško govorečih priseljencev je prišlo iz drugih dežel poleg Nemčije in Avstrije; da le 72.4 odst. iamed 1,268,583 priseljencev iz Poljake je ibilo poljske narodno, sti, da smo imeli 1,222,668 tuje. rodnih Židov, da je Čehoslova-fedja odposlala sem znatno več Slovakov kot Čehov?" Zastor slepote Neko angleško dekle, ki jc prišlo slepo na svet, je zagleda lo luč sveta šele pred kratkim, v svojem 22. letu. Njeno izjavo o vtisih, ki jih je imela, ko je prvič lahko videla, objavlja su daj dr. Golley v 4 4 British Medical Journal". Mladenko so precej razočarali prvi človeški obrazi, ki jili je videla. Dokler ni videla, je namreč menila, da so vsi ljudje lepi in da imajo čudovite obraze. Cvetlice ji neprimerno boij ugajajo, isto tako blesteči se predmeti. Prvi predmet, ki ga je lahko videla, je bil beli predpasnik njene bolniške strežnice, potem vzgojnih iprograniov in socijal- je videla rdečo barvo njene ob-ne oskrbe. ' 'loke. Nato je spoznala okno in Read Lewis, ravnatelj za Foreign Language Information Service, je poudaril sledeče: "Mi smo važno rabili v dobro pvrho statistične informacije o tjujarodeih, zlasti podatke o materščini, rojstnem loraju priseljencev irn staršev tukaj rojenih, da se ugotovi, katere narodnostne skupine so več v potrebi prosvetnega dela, in da more odgovoriti na razna vprašanja o narodnostni sestavi posebnih krajev in d»a se odbijejo raizne krive informlacije o tujerodnih skupina-h našega pirlbivalstva. To zadnje je zlasti važno v času rastočih predsodkov in diskriminacij. Na-sprotnost je v glavnem posel- vrata. Okno se ji je videlo brez oblieno kakor blesteča se plo-hkov, nebo se ji je zelo belo. Šele pozneje je prvič zagedala svoje roke in prste, toda noh Kakor je bilo že poročano, j*i porotno sodišče v Liegeu v Bel giji vdov o—Beckerjevo, rojeno Petitjeanovo, eno najbolj nečloveških zastrupljevalk, kar jih pozna kriminalna zgodovina, Obsodilo na smrt. Stvar se zanjo sicer ne bo končala tako hudo, kajti v Belgiji izvršitve smrtne kazni ne poznajo. Presedela bo pa ostanek svojega življenja v ječi. O razpravi poročajo, da je bila prava visoka šola za bodoče advokate. Lahko so se pri tem učili, kako je mogoče, da more obtoževalni govor državnega pravdnika obtoženca razbremenjevati in kako se lahko zgodi, da je zagovornikov govor obtožencu v škodo. Zadnji preobrat v škodo zastrupljeval-ke se je zgodil namreč potem, ko je zagovornik začel svoj o-brambni govor. Obema, državnemu pravniku in zagovorniku, je nedostajalo mere. Državni pravnik jo je polomil, ko je očital obtoženki po krivici neke prestopke zoper javno moralo, namesto da bi svojo obtožbo naslonil rajši n<» dokazana dejstva enajstih umorov s strupom, branitelj pa j? z zlagano patetiko vzkliknil, d* je Beckerjeva popolnoma ne dolžna in da ji ne more odreči svojega spoštovanja in občudo vanja, ko ima tako lepo dušo. Ljudje niso vedeli, ali se naj temu komedijanstvu smejejo ali jočejo. Še marsikaj druge ga se je vršilo na tej razpravi, kar ni bilo povsem na mestu ii. pr. to, da se je sodna dvorana tedaj, ko so porotniki odšli na posvet, spremenila v pravi sejem, na katerem se publika ni brigala za odred'be oborožene sile. Sklenila je stave o izidu procesa in jedla ter pila, ka kor da je v kakšnem avtomatičnem bifeju. Tri ure pozneje_.je zabrnei zvonec. Vstopila je obtoženku in za njo porotniki. Beckerjeva je bila videti mirna. Toda potem, ko je načelnik porote z i čel čitati vprašanje in odgovor porote nanja, je postajala čedalje bolj bleda, na zadnje si je pokrila oči z rokami in prvič v vseli tridesetih dneh obravnave zajokala. Za eno samo vpra sanje, devet in dvajseto, je porota zanikala njeno krivdo, vsa druga so dobila pritrdilni odgovor. Ko se je predsednik sodnega dvora na obtoženko obr- • » tov ni mogla spoznati. Počasi "nT • ODr0fenK0 °,Dr" je spoznavala mize. stole, ohJ^ JP^sanjem, ali ima kaj SIpAJ HITRO KHFJAJO BO NAWpDnl FODTBtaHl BWiimM GORI AU DOE1 Itfilnfila v ameriikih dolar jiK je spoznavala mize, stole, ob raze. Šele tedaj se ji je tudi prvič zgodilo, da se je zadela ob vrata, kar se ji prej nikoli ni primerilo, dokler je bila slepa. Isti doživljaj je imela potem z mizami in stoli. Ko so jo prvič povedli v ne ki živalski vrt, je bia začude na nad živalmi, ki si jih je predstavljala popolnoma dru gače. Tako je bila vedno mislila, da so medvedi prav tako veliki kakor sloni in sloni so se ji videli sedaj mahoma dosti premajhni. Ko so jo pa povedli k psu in mački, ki sta bila enako velika, ju sprva ni mogla razlikovati. Vedela je pa takoj, katera izmed živali je pes in katera * je mačka, ko se ju je smela dotakniti. Dotlej je pač spoznavala vse s tipanjem. Končno pa jo je tudi lajanje opozorilo na razliko med psom in mačko. prijpomniti, je odgovorila: — "Odgovarjam, da sem nedolžna.** Državni tožilec je nato zahteval zanjo smrtno kazen. Sodbe same, ki se je glasila na odsekanje glave na javnem prostoru, ni slišala, ker so j j bili odvedli že v sosedni prostor, kjer je obsedela na pol nezavestna. Ko so jo nesli k vozu za jetnike, so stali tisoči ljudi na dvorišču sodnega poslopja in tisoči na cestah. Vsi so ji grozili z dvignjenimi pestmi in vpili: 44Na smrt!... Na smrt!" EKSPLOZIJA V PARIŠKI BARVARNI V neki barvami pri Pariau, v kateri je bilo zaposlenih 150 delavcev, je nastala eksplozija. Sledil je požar, ki so se morali gasilci truditi več ur, da so ga obvladali. Eksplozija in požar šta poškodovala 15 dHavcev. Škodo cenijo na milijon fran- EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW TORKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mm«. JULUA JAREMA Pogreb $110. in VKd Predno greste kam drugam, pa Ce je Se tako dale«, pridite, aU pa telefonirajte nam ca pojasnilo. 1M K. 7th 8T., m NKWIOtfTeL bMto P nafte postrežbo 11. Ave In Ave Ali M ORchard 4-2568 « B zadarsljrt. , AVE, 1» St Tel. : MElrose 5*6577 MOŠKI OBRAČA, ŽENSKA PA OBRNE Petinštirideset let stara vdova je bila lepa za pogled in ji je živlienje kar sijalo iz oči in od vsepovsod. No, pa saj veste, kakšna jc-petinštirideset let stara vdova« kateri je mož že pred desetimi ali petnajstimi leti umrl. Vdova, ki jo imam v mislih, ni bila sama, ampak je imela tudi dvajsetletno hčer, ki je bila prava podoba svoje matere. Visoka, lepa in vitka, no pa saj veste, kakšna so dvajsetletna dekleta. Od zore do mraka sanjajo o ljubezni, od mraka do zore pa o zakonskem stanu. Sanjala je in sanjala, in slednjič ga je izbrala. No, pa saj ga vsaka izbere. Mlad in čeden fant je bil. O vseh podrobnostih sta se 'razgovorila, edinole mater jo bilo še treba vprašati. »— K materi pojdi in jo prosi za mojo roko, — je svetovalo dekle. — Saj je dobra. Gotovo nama ne bo delala zaprek. In {ant je šel. Vdova je slutila, da se nekaj plete med mladima in je hotela spoznati fanta v dno duše ter ga strokov-njaško oceniti. Nič kaj prijazno ga ni pogledala, ko je boječe vstopil in izjecljal, da se imata z njeno hčerjo rada, da bi jo rad vzel in tako dalje. --To je že vse lepo in prav, •— je pritrdila mati, — toda hčere ne 'bom dala vsakemu kar tjavendan. Čeden je bil, mlad in postaven. Na prvi pogled je bila za dovoljna ž njim. Treba je pa vpoštevati še vse druge reči, kadar gre za usodo in življenjsko srečo ljubega otroka. — Koliko zaslužiš? — ga je rezko vprašala. — Petindvajset dolarjev na teden. — Koliko si star in kako dol i?o že delaš pri enem gospodai »j? — Poleti jih bom trideset. Delati sem začel, ko sem bi« star osemnajst let in od tistega časa nisem spreminjal službe. — Ali imaš kaj prišparane-ga? — Imam. Tri tisoč sedemsio dolarjev. Tukaj so bukvice. — Že verjamem. Ali kaj pi- ješ/ — Vodo pijem in mleko. Toda najraje vodo. Nekoč, ko sem bil še čisto majhen, sem poku-sil pivo, pa mi ni prijalo. — Ali kvartaš? — Ne, ne kvartam, saj kart sploh ne poznam. Samo domino znam igrati. Toda ne višje kot po pennyju partijo. Presunljivo ga je pogledala kot da bi ga hotela prodreti z očmi. Fant je vzdržal njen pogled, kajti govoril je samo golo in čisto resničo. In tudi vdova je vedela, da ne laže, kajti vsak moški, ki misli, da bo žensko nalagal, je prokl^ti tepec. — Ali kadiš? — je poizvedovala dalje. — Nak. Ne cigaret, ne cigar. Vdova se je globoko zamislila. V fantu je vstalo upanje:— Ne bo mi odrekla hčere. In bojazljivo je vprašal: — Torej smem upati, da mi boste dali hčer T — Ne, — je vsekala ostro. Fantu se je zmeglilo pred očmi. Nato se je pa veselo zasmeja-la in ga potegnila v naročje. — Ti boš moj, moj, samo moj, — mu je med poljubi šepetala na uho. — Takega fanta kot si ti, ne izpustim za nobeno ceno, za ves denar na svetu. Prihodnji teden bo poroka, da veš. Prihodnji teden. V tebi sem dobila moškega, pp kakršnem sem vse življenje hrepenela. Hčeri bom še. nocoj povedala, naj si drugega poišče, če be hoče možiti. "0&K0 N'iBOD^-VmrM Saturday, July 30, 1938 TEE LdlJfcGEST SLOVENE DAILY IN U. B. fe M33KXANBKI: Srečal sem tovariša iz prejš-nih let. že dolgo je od tistega časa, ko sva tovariševala. Visoke cilje si je postavljal, v zvezde jih je koval. Prve korake, sprva boječe, je zastavljal ncizkušenec svojemlu cilju nasproti. Krepko je že stopal nato. Dejal je, da se ne bo ozrl ne na desno ne na levo, dokler ne dospe na vrh; tako navdušen je »bil. Zgodilo se pa je, da sem odmaknil pogled od teg»a krepkega romarja, ki je romal na božio pot po strmi in ostri poti; in dolgo več ga moje oko ni zazrlo. Tedaj sem pa naletel nanj, hrabrega romarja. Po kakšni poti hodi! Ali je še to pot, ki jo hodi romarska? Ali hodijo romarji po ravnih potih, pa po zložnih, belih in širokih cestah? Ne. Romarji ,» dalo: "Ti romar, ki se poznava? Kako da hodiš po »beli cesti? Ali drži «e tvoja pot visokemu cilju nasproti? Po beli cesti, dragi, g a ne ,boš dosegel. si zgrešil, povrni se: še je čas, saj še nisi predaleč. Pa po golih kolenih se plazi, kakor hodijo romarji /pri Mariji pomagaj W2 Brezjah okrog oltarja. Saj se še menda spominiš, ko sva jih gledala." Jezno bi me nogledal. Ne, Še pogledal bi me ne. Kar predse izbruhnil, kar bi izgol-tati imel. "Berač nesramni, ti! Ali sem te najel, da me lajaš. Me ne poznaš? Saj me moraš že na ■Miirpj presoditi. kdo sem in kam romam. Tjepih oblek ne POŠTENJAK SEM nosijo berači, svetlih, jasnih obrazov ne nosijo zločinci. Poštenjak sem od nog do glave, če ravno hočeš vedeti. Da, po beli cesti hodim svetlemu in visokemu cilju nasproti. Kaj je zato? Mislil sem nekdaj, be-daik, da se more le po strmih, potih priti n«a vrh. Mislil sem, ker se«n bil še otrok poln sanj in neizkušen. Sedaj sem pa velik in izkušen. Izpregledal sem! Norec bi ibil, a'ko bi ho-Jdil po kozjih stezicah, ko je pa toliko širokih cest." i Tako bi mi odvirnil neznanec znan, natanko vem, z obraza sem mu prebral. Pa sem pozneje^povprasal tovariša, »ki ve, 'kam drči njegova pot. Razodel .mi je. Začudil sem ise. . 'Saj sem mu bral, da govori o visokem cilju in da ga bo po sirotki, to svojo kamrico sem potrkal, ki se v njo zaprem le malokdaj, le ob velikih dnevih, svečanih tre-nofkih. Po prstih sem vstopil v sveti hrani, skrbno zaklenil ža so'boj -ter se pogle-lail v ogledalo. Ko <-em odhajal in zaklepal svetišče, sem vedel vse. | »Da, otrok si še bil, kakor si prav povedal, 'ki si visoko sanjal. Bil si romar, goreč za hojo. Pod goro si stal, zrl na vrh, na svoj cilj. Tako 'blizu ti je 7del, z roko bi ga lahko dosegel. Čvrsto, s pogumom v srcu si se napotil. Sprva je bila pot položna, skoro ravna. Pa se je kar na mah dvignilo pred teboj. Zdramil si se za hip, pogum ti ie upadel. Pa vendar se nisi cisto udal. Stopal si malodu-šen navzgor. Pa glej! Zopet je zrasrtlo pred teboj: še bolj j strmo. Tedaj se je pai ugodilo. Zazrl si se navzgor. Pa čudo: vrh se .ip odmika! vedno bolj m bolj, dokler ni izginil v me- glo, v neskončnost. Quh se je natgiiil, kakor se nagne potapljajoča se ladja, srce je postajalo težko, vedno težje. Povrnil si se. Na belo cesto si krenil in sedaj veselo in zadovoljno korakaš po nji. Blagor ti! Mož pa nisi, nisi izkušnje prestal. Prenaglil »si se! Iabiral si cilj v prijetnih urah, v gorfoi izbi, za pečjo. Le kdor si izbira cilj v težkih dneh, na »bojnem polju, v vročem boju, le-ta je mož, le ta je zmagovalec. Z orožjem, s krvjo se poridobivajo cilji. Ga. Curie jeva ni marala "No — in?" je rekla Marija, ki je ta ipogovor ni nič ikaj za-niiriala. "Zdaj se morava odlo&iti. Ali naj natančno popiševa vse najine izsledke z čistilno proceduro pred ,.." ■ Marija je brezbrižno priki-ipala. "Seveda." . ....... "Ali," je.nadaljeval Pierre, "se iizkaževa kot lastnika, 'kot iznadiitelja radij*, V tear primerni bi pa morala d£ti pravice za proizvajanj«, radija patentirati, preden -bi opisala način pridobivanja," M arija j za 'hip pomislila. Nato je rekla: "To je nemogoče. To bi ne bilo znanstveno ravnanje." 'Resni obraz Pierra se je razjasnil. Vendar, da «ba -si kdaj česa ne očital, se ni .strinjati ko j z njo, ampak ji je dejal: "Prav imaš, vendar nočem, da bi se tole kar tako odločilo. Težko živiva in kakor je videti, ■se to življenje ne bo nič izboljšalo. Eno hčer imava, mogoče pa (bo še več otrok. Naima in Otrokom bi ta patent prinesel doati denarja, kar bogastva. S tem bi mogii udobno živeti in nič več hi ise nama ne bilo treba tafckp pehati za 'kruhom.'' . jSSato se je eaemlejal in je omenil ediftio, čemur se je res tezKo odrekel. 4 In mogla bi imeti lep laboratorij. ~ Marija je gledala predse. J Premišljevala je o možnostih dobička, če -bi bila gmotno poplačana. A že je zavrgla to misel. Niti ni skušala svojega moža preipričati; uganila je, da je le iz poštenosti govoril o patentni. Njene, pc%*)inoma iz prepričanja izgovorjene %esede, 90 izrazile občuitefr, ki -ta 'bila oba prešmjeina ž.njim, da sta neo-majeno vdrana znanstvu in živita le zanj. Čez čas je Pierre — kakor njen odmev — ponovil Mariji ne 'besede: "Torej bom drevi odpisal a-nterišflriim inženirjem in jim bom dal pojasnilo, ki prosijo zanj." "Z mojim sporazumom" — je Marija napisala cbvajset let toasneje—." je Pierre Curie zavrgel misei, da bi imel od najine iznajdbe kaj gmotnega dobička. Nisva je dala patentirati in 'sva brez slehernega pridržka objavila vse ravnanje z radijem glede na proizvajanje jn pridobivanje. Mimo tega sva dajala vsakomur vsa pojasnila, ki so si jih želeli. To je jaiko velikega pomena za ra-dijevo industrijo, ki se je mogla tako svobodno razvijati in sicer najprej v Franciji, nato pa v inozemt^vu. Tako so se mogli okoristiti z njo učenjaki in zdravniki in pomagati človeštvu. Ta industrija še dandanašnji uporablja najina navodila skoraj nespremenjeno." In ko je bil Curie (star komaj 47 let) povožen, je njegova vdova — odklonila vsakršno pokojnino. HUDE POPLAVE NA POLJSKEM. spravili v zelo nevaren položaj. Skora j vse reke so se razlile če» svoje struge in posebno Dona-jec je v ozemlju okoli Novega Sandeca preplavil ogromno površine. Predmestja tega kraja so morali iopremeniti in mnogi kmetje so morali v vsej naglici zapustiti tsvoje domove ter se rediti v višje ležeče kraje. Po-dofbno je z drugimi pritoki Vi-sle v juv.ni Poljski. Zavoljo poplav je postal avtobusni premic t v tem predelu, ki ga obiskuje imnogo turistov, popolnoma nemogoč. (**e to deževje •še trajalo, za kar pa govore vsa znamenja, tedaj lahko nastane katastrofa z nedogled-ni-mi posledicami. Že sedaj je smatrati večji del žetve za uničen. Istočasno se je ozračje izredno ohladilo in Tatra je vsa zasnežena. A tudi srednje-gorje je pod snežno odejo. Materialna škoda je velikanska.. Poljska ima že kakšen teden dni«s»ilne nalive,'ki jim ni konca in ki so deželo pred Karpati OGLAŠUJTE V GLAS NARODA" VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevllka pomeni mesec, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljitc naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSenm aastopnlku v VaSem kraju aH pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelisat Črkami, ker so upravičeni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: Ban Francisco, Htmb COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. Walseotmrg, M. J. INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. BffOt Clcero, J. FaMaa ( I* Illinois; Joliet, Jennie La SallA. J. SpsiVh Maacootnh, Frank Ai North Chicago ta Wa m CTesro If ART LAND f ntanUltr. Vt. MICHIGAN: . Deti uit, L. flMkV MINKWOTA:. -i ChtrtMm, Frank Oovfls, J. Luka^^h Ely. J«. J . .OUbert, VlrrfMa, Wank MONTIRA: OHIO: Barberton, Frank Trate Cleveland, Anton Bobek- Qm Kar* liagar, Jacob Resnfk. Job*« biapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balaot, John KvaM Xouugstown, Anton KikaLj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Je?nikar Broughton, Anton Ipavec Coverdale in okolica, Mrs. Ivans Export, Farrell, Jarrj Okora Fr. Blodntter Grssastmrg, Frank Nonk JohnstownfMiNil '9 Krayn, Ant. TudUJ Uhim. Frank Ballot* Midway. jJumi tmt Pitttabargh in Stoetton. A. Hran Turtle Greek, Fr. We* Newfbn, Joseph Jovnn WISCONSIN. lfilwankes, Wast AHia, Fr. *■ 8bPboygnn( WFOMING: . Rock Springs. DiamondrUle, Joe RoSkA V živiljenju velike iznajdite-ljioe Curiejeve naletiš mimo j drugih s vojsko značilnih potflfc te čludovite žene, sj>et in spe^' na njen odtpor zojper gmotno iizibolj^a-nje svojeg'a življenja.! Se ko je bila prav mlado dekle, ko je bila ta, kasnejša slavna učenjak i nja, še raa.thna, revna poljska dijakinja, je sicer "sprejeta Aleksandrovičevo ustanovo, ki se je opomogla z njo toliko, da ni od lakote umrla. A prvi honorar, ki ga je .prejela za svojo kasnejšo znanstveno razpravo, je nesla tajniku Aleksandrov i»če ve ustanove, kateri je seveda od začudenja kar o-trpnil, saj se kaj takega brez dvoma še ni pripetilo ne prej ne slej. Sprejela je bila štipendijo kot znak zaupanja, kot častni dolg. Bila je tako skrajno natančoa v svoji vesti, da bi se bila sama sebi zastudila, če bi ibila obdržala ta denar le za trtnutek dalj, kot je bilo potrebno, saj je ibila prepričana, da bo zdaj ta denar spet pomagal ka!kem!u dekletu preko stradrža. Takšna je o-tal a gospa Cu-riejeva vse življenje. Radij, ki je bil njena last m je ibil vreden več ko milijon zlatih frankov, .je podarila znanstvu in še celo vse patente zraven, ki bi bila mogla -po njih postati milijonarka. kakor sta postala s svojimi iznajdbami Edison in Marconi. Pa je živela v ubo-štvn in je trpela zaradi neizmernih delavskih prilik. Takole poroča njena hči Eva o tem: *4Nekaj časa 'pred mojo pro-] močijo in preden sem v Franciji in v inozemtisvu rava prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smnkova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — PiPa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — PraT^.* med bratoma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Ortica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradtl. Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbran (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev.je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dosrodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 STEFAN GOUA IN NJEGOVI. novele. 253 strani. Tolminska V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce;" Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pnlver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu, so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE* — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu-trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Laneprezu, kjer mu sivo glavo ozarja • mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša- slovenska ljudska povest. ' Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo- venska zemlja sama. Cena $1.5* rm •nit o D — mm Tfeflf Saturday, July 30, 1938 lAMQim sLoymn DAILY IN U. b. '''^'''liii-ftičjiiiiiiM^ VELIK POŽAR V RAFINERIJI OLJA ftONAl \l ŽIVLJENJA ZA "filAS NARODA" PRIREDIL; I.H. gll ''Moj «inf Kmalu bo dopolnil osematejisito k,to." ; Straa*er priikama. "Osemnajst let — tako približno sem tudi jaz izračunal. Vi ste bili tudi (nekako toliko stari, ko stk vstopili v našo tvrdko, kaj ne?" "Tako je, gosped Strasser" *4Hm? Kak oteklic pa si hoče va# sin izbrati? fc>e njegovem poklicu smo zadnje čase mnogo govorili. Jaz želim, da bi od mene tudi trmoglavost, ki je moji ženi včasih neprijetna." Šef si z roko potegne preko čela. "Z vašo trmoglavostjo sem foil vedno zadovoljen. Kako vas zavidam, Falkner." In pri tem pomisli, koliko sreče je za očlata, ako mu je otrok tako zek> v vsaki potezi (podoben, kolt je Weatner svojemu očetu. Z grenkim obourtkom nadaljuje: "(Sedaj pa pridem do jedra najinega razgovora. Kaj rečete k temu, dko bi vaim svetoval, da pustite svojega sina uičiti se trgovine? Ne — nikar ne govorite, najprej vam hočem pojasniti, kaj mislim. Ko bom ertkrat zatisnil oči, bo — moja hči po meni vse podedovala .in bo tod i lastnica tvrdke Stmsser in Sm. Ako me boste vi dolgo -preživeli, ne vem, drugače "bi mogel biti popolnoma miren. -Če pa net Koga naj potem postavim za ravnateilja tvrdke za mojo hčer? Tudi drugi uradniki so zelo sposobni in do najvišje mere izvršujejo *roje dolžnosti — toda — toda me morejo voditi podjetja, kot je nase. Ravnatelj mora biti delaven in gibčen in mora do gotove meje tudi imefti lastnost vladati in organizirati. Ako je vaš sin po vals vse podedoval, potem je tudi to last^ nost. Skratka — mislil sem na Wernerja, kadar sem ae vprašal, koga bi rad imel za svojega naslednika. A!ko ga bova oba m to vzgojila, dragi Falkner, ali ne mislite, da se moreva nekega dne mimo peljati v grdb? Vaš sin Je značaj vašega značaja, rad ga imam, da, zelo rad. Njemu (bi mogel za-uparti. Na .svoje stroške bi ga poslal v trgovsko vLsotko šolo. Kadar jo (bo dovršil, ga bova za eno ali dve leti poklala v inozemstvo. Obiskati more na&e inozemteke odjemalce, si more pri njih vse razgled at i in se pri tem učiti, kar bo pozneje zanj dobro. Temeljito naj bo vagojen za mesto, ki je polno odgovornosti in jaz (bi imel, kakor vi, pri tem veliko veselje. Potem bi »saj na eni stvari imel kako veselje! Ko se bo vrnil iz inozemstva, ga bova vzela v tvrdko, ga bova po-nčila k vseh njenih vejah in ga vodila, da se bo tako na vse raamčiil, da naju bo vesedilo. Kaj mislite k temu?" Herman Falkner z roko potegne preko čela, kot bi mm bilo vroče. Svoj nemir skuša premagati in pravi, kolikor m-o gode mirno: 4 se raerame. draigi Falkner, tiikaj ni trefba ničesar o-prostiti. , Toda (morete m misliti, da ne bi hotel n>ai vašega sina izvajati tako določenega rvjp&iva. ako ne bi mislii na vse moirwfcti m gotovo službo. Da vas (pomirim — onega dne, ^č* Z? va® Prij^ita mojemu predlogu, bomo med seboj akiemti ♦bvesno pogodbo. Ib poleg tega — oporoko name. ravam odpraviti v nekaj dneh — bom v njej postavil točko, V?. •mer- M°ia bo Obvezana obdržati vašega dofcdemem mestta « (popolno oblastjo. Do svoje smrti wed* Vi na vodilnem mest* vf|S sin, ko bo za U> St mmm I Pogled na gorečo rafinerijo v Wellsville, N. Y. Tri oeebe so bile usmrčene, nad 100 jili je bilo ranjenih, povzročena škoda pa znaša nad pet milijonov dolarjev. se br vrniil iz inozemstva, ga bova vzela v tvrdko, ga bova po-zrel, dobi seveda ravnateljstvo. A'ko pta« midva ne bova več živela, potem bo Werner zavzel vaše mesto — za celo življenje. Ali vam zadostuje taka gotovost?" Herman Falkner skloni glavo. "O tem ni nobenega vprašanja. ToiI^a, spoštovani tovili goro Kautlatunturi, do ikati re so z-gTadili 27 ikm dolino avtomobilsko cctsto. Raziskave so pc£-:azale, da mora biti tam najmanj 3 do + milijone ton rule. Ker je ležišče bolj l> vrhu, so na 'tem vrhu iz-kopa-| li z :betonom obložen rov na vpično navzdol in dnigega poševno navzic?« n*. Rudo botrupdl se je bi