Leto LXXL it. So. L)s»Oas», ter* t. uLOAja vw*M amo popoum*, laiaanali nadalje to prazni** — inaersO do M potil .-rst o Dtc a» do lOb vrst 0 LHs a-flO. od 100 Jo BOO rrot o UIO t, raca inaerati peui ^rarte Dir 4.—» lEpI pO dogovora, tneeratm dava* posebej — »Slovana*) Narod« vetla —Oje v Jn^ndmTte Dir 12.—. a Ujuaeiiiatru Dto 20.— ftnfcoptal «• oe rr«/»)o UKKONliTVO Oi UVBAVNlftTVO LJUBLJANA, amfljm alta l>tfsfoo- SI-K 81-28 «1-14. 81-80 tu Podrasnles: MARIBOR, 8troaemaverjeva 3b — NOVO MESTO, 141101 j&ajuca o, telefon it. 20 — CELJE* oatjako uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1, telefon St, 65; nodrutnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.391 Po spremembah v Nemčiji: Bojazen Dunaja pred posledicami ■ V dunajskih krogih so prepričani, da spremembe v Nemčiji nc avstrijsko-nemških odnoSajev, ki se utegnejo zaradi radikalnejše poBtik Kdo bo naslednik Papena — Alarm na Dunaja brez posledic za razvoj e Nemčije poslabšati — Rtm, 8 febr. br. V zvezi s spremembami, ki so bile te dni izvršene v nem ški vojski in nemški diplomaciji, ob javlja znani italijanski publicist ltalo Zingarelli. ki se že več mesecev mudi na Dunaju, da more od blizu zasledo vati razvoj odnosajev med Avstrijo in Nemčijo in sploh razvoj vsega podu-navskega problema, objavlja v turin ski "Štampi« zanimivo poročilo o na stale m položaju Med drugim piše: Kljub temu. da je svetovni tisk že napovedoval važne spremembe v Nemčiji, v dunajskih krogih nihče ni niti slutil, da se bo to zgodilo tako kmalu, in da bo Hitler tako radikalno prese kal nejasni položaj. Zato je izzvala energija, s katero je tudi v tej zadevi nastopil Hitler, splošno začudenje in skoro bi se la!iko reklo, občudovanje. Hitler je z eno potezo presekal vsa namigavanja in ugibanja ter ustvaril jasno situacijo Ker gledajo na Dunaju na dogodke v Nemčiji vedno z nekega posebnega stališča, se tudi tokrat avstrijska javnost sprašuje, kakšne posledice utegnejo roditi radikalne spremembe, ki so bile izvršene v Nemciii. glede na ©dnošaje z Avstrijo Glavno zanima- nje pa je seveda posvečeno vprašanju, kdo bo postal naslednik berlinskega poslanika na Dunaju Papena. ki je bil odpoklican in se je včeraj že uradno poslovil v avstrijskem zunanjem ministrstvu Kakor znano, je Papen pred tednom dni odpotoval z Dunaja v Berlin, da bi nemški vladi poročal o av-strijsko-nemških odnošajih v zvezi z ikcijo avstrijske vlade proti avstrijskim narodnim socialistom, ki so jih zaceli zadnje čase zelo energično preganjati Toda Papen se je kmalu vrnil na Dunaj, ne da bi mogel podati svoje poročilo, ker je prispel v Berlin baš v času. ko so se že pripravljale radi kalne spremembe v vrhovnem vodstvu Vem čije. Kljub temu. da jc Papen odpoklican, n: verjetno, da bi prišlo do poslabšanja odnosa jev z Nemciio in to tudi tedaj ne. če bo za naslednika Papena imenovan kak izrazit predstavnik nemškega narodnega socializma, čeravno se na Dunaju tega najbolj boje. in so skoraj že trdno prepričani, da pomenijo spremembe v Nemčiji obenem tudi prelom v odnošajih med Dunajem in Berlinom Krvave borbe na teruelski fronti Francovcem se je severno od Teruela posrečil prodor republikanskih Salsmanca. 8 feb tVadno poročilo nacionali stičnega vrhovnega poveljstva poroča da nacionalisti prodirajo naprej v odseku Alfarabra Nacionalistične čete so zavzele celo vrsto novih postojank in so sedaj gospodarji nad mostovi pri Villi Alba. Nacionalisti so obkolili in un.čJi dva rdeča ba*a!jona. Pri Torre Carsel jt je nacionalistom predalo 2000 miličnikov. V nekem drugem od<»eku se je nacionalistom predalo 3000 miličnikov z brigadnim generalom in 2b častniki na čelu. Nacionalisti so zaple- nili ogromen vojni material Med drugim so zaplenili tudi 13 velikih skladišč orožja in živeža. V letalski bitki so nacionalisti sestrelili 8 sovražnih letal Letala so močno sodelovala pri preganjanju sovražnikov. Uničila so več sovražnih tovornih avtomobilov. Po do«iedanjih podatkih nacionalističnega vrhovnega poveljstva *o samo letala ubila nad tisoč sovražnikov. V zadnjih treh dneh so nacionalisti zavzeli 168 večjih in manjiih sovražnih postojank Italija še ni umaknila svojih prostovoljcev iz Španije a tudi novih čet ne misli več pošiljati generalu Francu London, g februarja. Reuterjev dopls-nik izve, da »o vesti o tajnem umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije pretirane. Iz Španije se je vrnilo v Italijo samo već je število invalidov: doslej pa ni se nič opaziti, da bi odšlo večje Število prostovoljcev iz Španije. Italijansko uradno poročilo izrecno ugotavlja, da je sedaj v Španiji 40.000 italijanskih prostovoljcev. V spodnji zbornici je včeraj Eden odgovoril nekemu poslancu, da do sedaj še uma nobenih dokazov, da Mussolini pri- pravlja v bližnji bodočnosti pošiljanje novih italijanskih čet v Španijo. B^rn, 8. feb. V zadnjih dneh je skozi Švico odpotovalo več sto prostovoljcev za republikansko Španijo. Vsi prostovoljci so biil vojaško popolnoma izobraženi in so potovali v avtomobilih od avstrijske do francoske meje. Ta nočin prevoza prostovoljcev dokazuje, da ima organizacija, ki zbira prostovoljce na razpolago velika denarna sredstva. Za napade je odgovoren Franco Kategorične izjave Edena v angleški spodnji Lundnn. 8. febr. Bivši prvi lord admirali-tete v delavski vladi Alexander ie na včerajšnji gefi parlamenta vprašal Ed?na, ali -r -*?ke voine ladje ne bi mogle popolnoma preprečiti piratskih napadov raznih podmornic, zlasti ie, ker angleška admiral teta točno ve. čigave in k?^ so veda j te podmornice. Eden ie odgovoril, da je angleška vlada že izdala navodili- ki bodo popolnoma preprečila tak*» napade v bodoče Na drugo vpra žanje ie Eden odgovoril, da prav ni? ne dvomi o identiteti letal, ki ?o bombardirala in potopila pa m i k > Alcire*. Kar pa se tiče napada na paro* >Tborpes-. so angleške oblasti obvestile zastopnike v Salamanci. da T? ta zadeva zelo resna in da zahteva popolno razjasnitev Angleška vlada bo zahtevala oooolno odškodnino za materialno »kodo. razen tega pa 5e poseboo odškodnino za mornarje, ki so bili ranjeni. Nazadnje je Ed*n se iziavfL da gloHna morja na mestu, kjer j? ntonil *Endymioo< ne dopušča domneve da bi narnik naMel na mino. Nobenega ivo-ma n:. da *o bili vsi napadi izvršeni namenoma in bo Anglia temu primerno tudi postooala. ker ne more več dopuščati takega rzzivania. V Salamami zanikajo krivdo in odgovornost SaJamanca. 8. feb. V zvezi z voerajfcjo i*Hvc ^enc v eno&iji afcornfei se poudar- ja tukaj, da nikakor rv dokazano, da so "HcionaJisti napadli angleške trgovske par-nike. Poudarjajo, da je samo v interesu ^pansk'h boljševikov izzivati mednarodne lercdc. Nacionalistična Španija in njena viada hočeta posebno upoštevati koristi Velike Britanije kot pomorske države. Zaradi tega nacionalistična Španija ne razume, zakaj Anglija se ni priznala nacionalistične Španije in njeno vlado kot vojskujočo se stranko. 130.0OO Zidov se je izselilo iz Nemčije Ženeva, 8. feb. Mednarodni odbor za statistiko je objavil, da je iz Nemčije moralo oditi 130 000 Zidov. Od teh jih je odšlo 100000 v prekomorske dežele Pariz. 8. feb »Echo de Pariš« objavlja daljši članek o katastrofalnem stanju ruskih železnic in zavrača vse domneve, češ da bi boljseviki lahko pomagali Franciji v slučaju vojne. List opozarja, da je lansko leto decembra na transkavkaških železnicah bilo v prometu samo 51*/t vlakov, na drugih progah pa odstotek tudi ni bil višji. Na drugi strani se iz narodno so-cialističrvli krogov opozarja na to. da bi utegnilo biti celo koristno, da pride za poslanika na Dunaju kak izrazit hi-tlerjevec. Papen zaradi svojega političnega ude jstvovanja v preteklosti, še posebej pa zaradi tega, ker sploh ni član narodno socialistične stranke, v mnogih primerih ni bil v stanju doseči to. kar bi koristilo zbližanju Avstrije in Nemčije. Med Papenom in avstrijskimi narodnimi socialisti nikdar ni bi lo kakih tesnejših stikov. V dunajskih vladnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo za 20. februar na seji državnega zbora napovedani govor kancelarja Hitleria, ker domnevajo, da bo pri tej priliki pojasnil namen in pomen izvršenih sprememb in tudi točneje označil stališče Nemčije do Avstrije, čeravno so prepričani, da botlo imele spremembe v Nemčiji dalekosežne posledice tudi za odnošajc med Dunajem in Berlinom. Po najnovejših vesteh je za naslednika Papena določen podpolkovnik von fvricbel. ki je bil v dobi od leta 1929 do 1935 upravitelj posestev grofa Hellsdorfa na Koroškem. Takrat se je aktivno udejstvoval v Heimvvehru in je bil pristaš one radikalne struje, ki je poskušala izvesti znani heimweh-rovski puč ter se je nagibala k narodnemu socializmu Ta vest je na Dunaju zbudila veliko pozornost, ker potrjuje domneve, da se bo nemška politika napram Avstriji radikalno spremenila. Včeraj so bile na Dunaju razširjene alarmantne vesti Govorilo se je, da se tako zvana avstrijska legija na Bavarskem, ki je sestavljena iz avstrijskih narodnih socialistov, ki so pobegnili v Nemčijo, že pripravlja na vpad v Avstrijo ter da je avstrijska vlada odredila koncentracijo vojaštva na avstrijsko nemški meji Vesti so izzvale naravno veliko vznemirjenje, ki se je poledlo še le zvečer, ko je bil izdan uradni komunike, v katerem je vlada te vesti najodločneje demantirala. Avstrijski vladni krogi so v ostalem skrajno rezervirani in samo čakajo, kako se bodo dogodki razvijali dalje. Vsekakor računajo na podporo Italije, ki bo slej ko prej gledala na to. da ravnotežje v Podunavju ne bo nasilno porušeno. Nesreča ruskega zrakoplova »USSR 6« Blizu Mnrmanska ga je vihar treščil v hrib in se je popolnoma razbil Moskva. 8 Feb. br. Včeraj popoldne se je ponesrečil veliki ruski zrakoplov »USSR 6«. S posadko 18 mož je včeraj zjutraj krenil iz Moskve proti Murman<*kemu in je bil namenjen proti severnemu tečaju, da bi poiskal in rešil rusko polarno ekspedicijo, ki sc nahaja v obupnem položaju na odtrgani ledeni plošči. Ko je bil oddaljen še 227 km od Murmanskega. ga je zajel silen vihar in ga / vso silo treščil v neki hrib, tako da se je zrakoplov zrušil na zemljo in popolnoma razbil. Trinajst mož posadke je bilo ubitih, trije so hudo rajeni. eden je dobil lažje poškodbe, d očim je samo eden odnesel zdravo kožo. Uničeni zrakoplov je spadal med največje na svetu. Zgrajen je bil leta 1934 V dolžino je meril 105 metrov in je obsegal 19.000 kubičnih metrov plina. Gonilo ga jc osem motorjev, ki so brezhibno funkcionirali. Trupla ponesrečencev bodo prepeljali v Moskvo, kjer bodo pokopani na državne stroške. ide poplave v Ameriki Deževje in jnino vreme ogroža mnogo držav Xewynrk, 8. febr. Silno deževje in južno vreme, ki je povzročilo naglo tajanje snega, sta izzvala izredno velike poplave v številnih zveznih državah, posebno pa v državah Michigan. Visconsin, Ontario In v srednji Kanadi, številne družine so mo* rale zapustiti svoje domove. Voda je porazila dva mosta in poplavila ulice v me- stu in državi Michigan. Rdeči križ in prostovoljci rešujejo družine iz poplavljenih krajev. V mestu New Amsterdam v severnem delu države Newyork so popokale plinske cevi. Mnogo tovarn je pod vodo in je 18.000 delavcev brez dela. Zelo se lomi tudi led na Niagari in grozi odnesti Se ostanke mostu, ki se je nedavno porušil. Odpor Kitajcev zopet narašča Pri Jahangu so izvojevali važno zmago šangha;. 8. febr. AA. Kitajci trde, da je nadel -Ta han g. ki je 15 mtjlj zapadno od Hangsava. Jahanj? je padal po hudi bilki na »nežnem polju. Kitajska vojaka je tudi izvedla napad v smeri proti Vufniju in zavzela, kakor trde. vas Lukijani?. ki je pet milj zapadno od Vuhuja. V tej borbi so kita jake čete zaplenile tudi zalo mnogo japonskega vojnega materiala Ln živeža. *anehaj. 8. febr. A A. Porodila iz kitajskih virov na (odločnejše demantira jo vesti., da h-i se kitajske čete na sektorju želeaniifce proce Tiecin-Pukao umikale proti jugu. lata poročila pravijo, da ee kita jaka vojska še nadalje odločno upira slehernim poskusom japonske vojske- da bri prekoračila reko Ihiaihn v bližini železniškega mostu. Sam most je bil pognan v zrak Kitajska poročjla pravijo le. da japonsko topništvo in letalstvo strašno bonir.ardira kitajske postofanke. Japonci zahtevo|o ie Tokio, 8. februar j. Zunanji minister Hirota je v poslanski zbornici glede japonskih zahtev o vojni oEve-ndng News< Čaja, ki je bil znan japanofil. Ta novi način atentatov je zbudil veliko pozornost. Doslej so se teroristi posluževali le revolverjev in ročnih granat. Nediscipliniranost Japonskega vojaštva danghaj, 8. februarja. AA. Zaradi vedno novih vesti o nasitoitvlh japonskih čet na Kitajskem in neumestnih komentarjih tujega tiska o raznih izgredih je vrhovni poveljnik japonske vojake Mac u i izjavil na aboru japonskih poveljnikov o priliki zadnje parade v Nankmgu, da je treba v bodoče najstrožje postopati v vsakem primeru takih izgredov. Izdaj je naredbo, da se mora za vsako ceno ohraniti disciplina Japonske vojske in očuvati prestiž Japonske na Kitajskem. To naredbo beležijo Japonski Usti kakor dogodek, ki mu v zgodovini japonske vojske nima primera Zveza Kitajske z Indokino London, 8. feb. Neki jutranjik objavlja vest iz H on gk on ga, da je namestnik kitajskega prometnega ministra izjavil, da je zgrajen« cesta, ki veže južno Kitajsko s francosko Indokino. Po tej cesti že dova-žajo vojni material na Kitajsko. Minister je še dodal, da grade sedaj železniško progo v Indokino. Proga bo gotova v treh mesecih. Brezposelnost v Angliji London. 8. feb. Po statističnih podatkih je bilo 17. januarja brezposelnih 1,827.607 oseb. to je 162.200 več kot pa 13. decembra lanskega leta. V istem času je v preteklem letu bilo 125.000 manj " Politični o6$o%*lfk Kreature Bivši senator v češkoslovaškem narodnem predstavništvu Hilarijon Curkanovič je objavil v »Ruski zemlji*, ki izhaja v Užgoro-du, v glavnem mestu Podkarpatske Rusije, članek »Volk v ovčji koži«, v katerem fe napadel karpatoruskega poslanca v praškem parlamentu dr. Štefana Fencika* očitajoč mu* da je bit pred vojno zagrizen madla-ron. V članku je dokazoval, da je napisal dr. Fencik tik pred koncem vojne v madžarskem listu »Gorok Katholikus Szemle« prispevek, v katerem je popolnoma odkrito pozivat merodajne kroge, naj napno vse sile. da čimpreje pomadžarijo podkarpadske Ruse. — Jaz bi ne rekel Rusu — tako ie pisal dr. Fencik — postani Madžar, tudi bi ga ne tepel radi nemadžarskega pozdrava, marveč bi mu dal delo in madžarsko kulturo, ki bi ga pomadžarila dobrovoljno in neopazno, da bi ne hotel biti nič drugega, kakor Madžar Sicer pa dr. Fencik tudi sedaj samo igra nacionalnega Rusa, v resnici pa je še danes prav takšen madžaron, kakršen je bil pred prevratom. Dr. Fencik namreč še danes govori, kjer le more, madžarski, a kar kaže njegov ruski nacionalizem v najsvetlejši luči. pa je to, da v svoji rodbini dosledno govori samo madžarski. Glede na ta članek je vložil dr. Fencik proti Curkanoviču tožbo radi klevete in razžaljenja časti. Preteklo soboto je bila sodna razpran'a v Užgorodu. Obtoženec je nastopil dokaz resnice in predložil sodišču dotični Članek, ki ga je napfsaJ v madžarskem listu »Gorok Katholikus Szemte« dr. Fencik. S pričami je obtoženec dokazal, da govori dr. Fencik še danes v svoji rodbini izključna madžarski in da on sam govori zelo slabo ruski, dasi je rojen Rus. Sodišče je obtoženega Curkanoviča oprostilo, češ da mu je v celem obsegu uspel dokaz resnice, tožitelja pa obsodilo na plačan je sodnih stroškov v znesku 1888 Kč. — 100 odstotni kristjani »Slovenec« ne more zatajiti svoje jeze, ako mi kak odstavek posnamemo po »Delavski pravici«. Svojo jezo pa spušča ne na nas. marveč na ubogo »Delavsko pravico*, kakor da bi bila ona z nami v neki tajni tesni zvezi. Katoliški organ naj se ne razburja: mi z glasilom krščanskih socialistov nimamo prav nobenih — ne javnih, ne tajnih stikov, ne damo pa si jemati pravice, da bi ne posneli po tem listu, ako napiše kaj pametnega ali za javnost zanimivega, pa naj je to slovenČe\*cem pra\> ali ne. Tako bo na primer javnost goto\*o zanimala zgodba o 100°I» kristjanih, ki jo čitamo v omenjenem listu. Glasi se takole: »...so šli in razdelili katoličane v dve vrsti: v reke, ki imajo pri njih milost, tn v take, ki je nimajo. Sebe smatrajo za najčistejše borce, ki so v sebi premagali ie vsa slaba nagnjenja k hudemu, ki so dosegli tako popolno zmago nad samim seboj, da morejo ... izbirati za se izvoljeni kader,, ki se je odpovedal bistveni osobini vsakega človeka, svojemu lastnemu razmišljanju, da se z lahkoto izpolnjujejo vse direktive, tudi »nenadni zbori«. Svoje miljence smatrajo za 100*1* kristjane, med štirimi očmi si pa hinavsko mežikajo: o, naši so falotjef... Kdor ne trobi v njihov rog, kdor ima pomisleke v razvijanje in posledice takih tn takih direktiv, kdor hoče braniti najbolj temeljno svobodo človeškega odločevanja in izbiranja oseb, je zgubil popolnoma zaupanje zastopnikov mehanične discipline, ki je postala mesto vse prežemajoče moči ideje naravnost program vsakdanjega deta...« To ni vozno l Beograjski vseučiliški profesor Jovan Krdel j anovit se je v svojem članku »Katero kulturo hočemo: samo srbsko aH jugosloven-sko?«. dotaknil političnih pokret crv in politikov pred vojno in jih po resnici in pravici ocenil. »Obzor« se radi tega huduje in pravi: »To je spet stara metoda Mntegraicev«, s katero se izogibajo današnje resnosti življenja. Kakor da bi bilo danes važno ono, kar je rekel ta ali oni javni delavec pred vojno ali kar je hotela ta ali ona politična skupina. Vsi vemo. da je bilo pred vojno raznih političnih stru j, ki so se med seboj prepirale glede raznih načelnih vprašanj. Ako se bomo začeli sklicevati na politično življenje pred vojno, se ne bomo nikdar osvobodili objema fraz in protislovij. Politična modrost nam veleva, da uravnavamo danes politično delovanje po življenjski stvarnosti, ker se edino na ta način dado pravimo rešiti obstoječi problemi, v prvi vrsti pa razmerje med Srbi. Hrvati in Slovenci ...« — »Obzoru« je kajpak neprijetno, ako kdo poseže po preteklosti in ugotovi, da so gotove stranke in gotovi politični ljudje pred vojno docela drugače govorili in delali, kakor delajo m govore danes. Nima čiste vesti m nerad sliši, ako mu kdo kliče v spomin čase, ko je tudi on vihtel kopje za jugoslovensko idejo in za narodno in državno edinstvof Sorzna poročila. Cnrib. & fetruarja. Beograd 10, Pariz 14.155, London 21.505, Newyork 480.875, Bruselj 78.04, Milan 22.70, Amsterdam 940.80 Berlin 17*80, Dunaj 8090, Praga 15.15, Varita« 82. Bo*e*aOA fc*. r ^ran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 8. februarja 1938. Stcu. >U Delavnica počiva zaradi 1000 din LJubljana* a. Je v nav na v*aoaa stoaaijl, kar tma ie» po tradiorjo tn kar ae mu poavee-jjejo rea i**tim*m]\\\ ljudje z vnemo ni ofcrt alovi aa dolapo po svoji aottdrvx: po dobrih tajrWhih, ld prekašajo po k a-todustrt^ke Prav zarad! tega. Je obrt pree>va!a goapodarateo knao. Id Je pretreeaOa temelje veeaa groapodaratva in otanrila mnogo tovarn Prt na* ao ae voditelji goapoda-atva vacteo zavedal; ve-lxke*ra pomena obrtnih nada^evalnih soi sa Tuvo] ter napredek obrti. Brez ^Tokovnih nadaljevano, h šol n: dobrega obrtnega anaćaja. kar ae zelo ma4£uje v obrti. Vsega tega ne bf bilo treba posebej naslajati, saj imamo mnogo rea oobr-Ja obrtnih nadaljevalnih sol Tod« raram nekega pr-Trn-ftg! primera Je potrebno oponorit. da pomena obrtne strokovne sol« na more in sme odtehtata nekaj sto-t&kov. Izmed vseh obrti je bOo zadnja ieta najbolj prizadeto čevljarstvo steviTm.b čevljarskih obi U i Bani ae je po Last 1c ma-loduaje. ki je bik) pogosto blizu obupa. Zato si mlad', ljudje niso več izbirali cev-rjarskega poklica t taktni meri kakor prejšnje čase. Tikfc vneme za delo ni bilo več *»^**t med vajenci, ko so opažali dan za dnem maJoduAje pr- mojstrih. V čevljarskih delavnicah je bik) čedalje man" dela m se zdaj mnogi čevljarji samo popravljajo čevlje. Vajenci skoraj ne pridejo do tega .da bi ae naučil:, kako je treba delati čevlja Kljub temu se je pa pokazalo sadnje čase slasti jeseni da čevljarska obrt se »sečno ne bo propadla dtevilm obrtniki so iskaM pomočnike. Pn tem je najznačilnejše, da je dobrh čevljarskih pomočnikov na mah premalo Pomočnikov je avcer precej brez dela a med njbnl so redki bi bili ua^oecblje- V Ljubi jasa Je obrt 1 Me at Pni- ^!Jarak: vajena*, kl Ma^Sgs ta Ma. zelo dobri učenci ter prekaša Jo vsa droga v banovini Pred sadnimi Isti Js osvtjar-aka aoLs dobila trdi delavnico, kl Ja a nekem pogledu Se potrebnejta od assas uetl-nice. Značaj pouka v čavljaraki soli zahteva mnogo praktičnih vaj. Delavnice pred-pauje tudi zakon Uspehi tole so bfU veliki predvaem zaradi delavnice, zal pa delavnica več ne obratuje ie tretje šolsko leto Šola nma usnja in zaradi tega so morah opustiti praktične vaje v delavnici Prejšnje leta, ko je delavnica ie obratovala, je meatnj socialni urad dajal *ob po okrog 1000 din za nakup usnja. Sola je vračaia ta denar občini a čevlji ki so jih učenci izdelali za reveže Zadnja teta so-f~»>TT urad ne naroča ve* čevljev v Sob in ne daje denarja To menda upraviči je s tem. da Je bolje dajati dek> obrtnikom kakor soli ker imajo malo dela. dola pa nama nobenih drugih virov za nabavo ue-aja in mora počivati zgolj zarad: tisočaka, ki ao to ga odtrgan. Ne moremo verjeti, da vlada pri nas kjer -e obrtno nadaljevalno Šolstvo tako lepo razvito, taksno nerazumevanje za čevljarsko sok> in rniarmo da gre le a nesporazum Vendar je nesporazum iah-ko upravičiti same enkrat, med tem ko delavnica počiva ze tretje šolsko leto. Mislimo, da se morajo za to zadevo pozanimati vsi, ki jim je nase obrtno nadaljevalno šolstvo kol čkaj pri srcu in ki se-jo:zn: prispevati ^anj Več kakor žalostno bi bilo. če bi morala ostati so.aka delavnica zaprta ker uri nikogar, ki bi ji daj nekaj k Unce v in zavoj usnja. Gostovanje židovskega gledališča Ustanovljeno je bilo L 1918 v Moskvi — V Ljubljani vpri zori v četrtek dramatično legendo r4^yboku Ljubi ana. 8. februarja Habima ie ime zidovi emu gledališču. Ki ao ga ustanovili leta 191 h v &io*kvi Ob n ie sovi zibelki sta stali dve znameniti gledali šk; Osebnosti, režiser ia*. K Stanislavski n I. Vabtanaov Pod vplivom njun? umetn ske tradiri»e se je razvijala Ha h ima od .stopnje do stoou^e. Lela 1924 ie odš'a Habima iz Rusije ter se naselila kot palestinsko narod no fledaliSce v Tel Avivj in jm postala glavno oporišč* palest-n^kega kulturnega i v-Ijenja Izredne stvaritve t*ga gledališča so 3budile svftovi.o zanimanj, tako da **e jo napotila Uahinia na evropsko tn amerv^o turnejo • •! Iskali je 22 držav in vprizorila 1500 iger- Med - ka^n^im defova bJssb je prel ilo gledalce ie! ataaajc v Pa kaisaL os i.i ^ae pa na gostovanjih Lansko jesen ie ro^Unalo na parčki raastasl in it dobilo ob lej priliki zlaU odlikovan*? U Par-zfa ' " odila not v London kftf -o odigrali ne i M riaajat. tri lasal predsUrv. s tad ia -.o k ratovanja * bru**|i» Stockholii i ir državah t'o .ed triumfalnih zom i jih >* je ustavila Ha-bian v Pras: kjer ie odigrala pel predstav Med njimi tudi dramatično legendo >Uy-buk<. ki jo - opiral Anski. To pretetavo bodo odigrali tud. v Liubiian in s.cer « n scenactii \ aa;Lan jov i Hahinia igra »voie predstave v br -keni. sv^topiscax>kem |eaaam Na repertoarju srna Kutajevega »l'"; eaa aTAasslac. Benianiiaij ssasp >Golenxa<. tudi o-a ra7l:čnejše sveto^Tie klasične in modeme pisatelje. >Dybuk< ie legenda o uhožnem porujo-c-*ao učencu in kaba!i«tu ki umre. ko iuje-da se ie njegova bogata zaročenka porodila z nekim t rug i m Med poroko ps ob^e<1e njegova iu^a kot hu 1obn dnb n»eno telo. in ga zapasti JHp po velikem obr^iu zzan°a nia Ta I*2enda je dala reŽTeerju Val ta.r govu pnhko da ie izpoootnil iero p ču«lovi to pestrimi prizori % plesom petjem, ki spveenUaio Rajam janje, in tu>ji globoko pri srčnosl čistega Lrubezenskega prizora v ka terem izmenjata zaljubljenca v templm »*a-mo n^kai po«?l»*dov in besed V Ijud^kh pri-£onb. na primer v ple*u beračev in pohah I en cev pn poroki prihaiajo vse vrlin«? neaa i uha) ki je izveden z naj enostavnejšimi sredstvi, dri- m stopnjuit-napetofcit in v/vijfni nastroi deiania ter ;e enačiljn ia visoko stopnjo umetnosti, ki K) nudr HaHma Glavna igraM&a Rovina. do-esa tako mo can n izraz da pozabiia>o eledalci vp.e principe doktrinarne umetnosti Nekateri kritiki Tieniio. da po znamen ti franro^k' • - : ">ar Berr.hardtov: niso videl umetnice tako prepričljive in močne Osebno «ti. imenujejo jo tragično muzo Najglobljo re-nobo zraia tako naravno ko ia li ie uri-roena prvina Nikiei ne ncet rava 'e rahla stlizariia v besed' n kremi' naz.na^uie v >I vhuku* obsed »nokr>4jo '»Pravičnika* m sodn-ka ter ie nasprotje pozeni.sko r<>l^a-tfna :i'oslanra^ (rtertonov). ki oznanja rnal-hen. čokat kakor iz lesa izrezan, sodbe mi etične prav:Čno*ti Prvobiten realizem vele iz lika bogatega trgovca iCinezin). ponižno in skromno se pokor za evo o krivdo Gla eK>vi nadzen>=-ko močne ljubezni v-jrno^ti 'n hrepenenja po pravičnosti prepletajo to gro in niorato najti v vsakem srru odmev Hal 'ma pre.istavlis izrazito svojevstno ?le dali^Če v katerem dnižta delom < 'g»*al •^ka trad'C'a Stan »slav-kega in Vahtan^ova dokort^n« izraz pa ji da e Plemenska prvina iWk>v-tva in hebreeki iezk ki «ta nam J«o ••ela nepoznana n nam bo«ta torei nrine»ila nov razgled v mi *vet M *s--»va Star znanec policije pod ključem Jesemce I februarja Lani jeseni je bilo v kratkih prtsedkih vlomiTeno pn Baizeljnu. Mara oviču, v Kre kovern domu in drugod po Jesenicah in oko lici Polici ia je takrat vtaknila pod ključ 27 letnega Antona Kučarja iz Hoč pn Ma rfboru Sodtiče v Kraniski gon pa ga jc radi pomanikanja dokazov ?zpus*ilo V noči od 14 na 15 januarja je bilo vlomljeno nr Rekarju Alojru na Javnmiku naalednjo noč pa v po;tni urad na Javo miku, kjer je vlomilec dobi' borib 24 din. v no6i od 25 na 26 januar« pa je bilo vlomljeno v občinski urad na Zabreznici, kjer je vlomilec >dnesel 20n4 dm in več kolkov po 20 m 10 din Policija je postala zopet pozorna na Kučarja, ki je pr^cl iz Avstrije in »a nekaj dni klatil po Jesenicah m okolici Dne 28 januarja ea je aretirala v podstrešju majhne hi ce pod K očno, katere Lastnik je Sodia Lovro, ki je zaposlen pn KI D na Jesenicah V podstrešju sta spali tudi dve ženski, m sicer 34 letna K H. iz Moravč in 17 letna V C is Loža Ženskj Sc* trdili, da nista opazr- Kučarja. ta pa trdi. da m vedel sa Seoski astnik pa trdi. da n: vedel, da hna sploh kakšnega človeka pod streho Pri preiskavi ao pn Kučarju našli več kolek o v fi 20 m 10 dm Trdil je da mu j* je proda'a trafikantima na Mrk>o*.cevi ces^ 20 v Ljnb jam s katero se ie tud del j časa raz govana1 Ker ie Kučar dosledno talil vsak vlom ga te policijski uradnik 2ivko odoeJjal v Lmb'jano v omenjeno tratiko. kjer se te ' z k« zalo da *o njegove navedbe neresnične Kučar je ie potem do*ledn . ta jil ko so bih dokaz o njegovi krivd: ved no močnejši končno pa je vendarle prizna da jc bi! »udeležen pri vtomu % občinsk« urad Tabrezmci Knvdr pa vait na neke ga neznanca, ki ^a je srečal axd Naklom ijean. Neznanac ga ie pregovoril k vlomu Kučar trdi, da |e vkonni neznanec, on pa da je le straiil Po vioitij sta baje plen razdelila, nakar se je odpravil v Kranj neznanec pa na Jesenice Seveda bo /god ha o neznancu iz trte izvira ker si jo je Kučer izmislil najbrže samo zato. da bi policijo spravni na »lepo pot in da D: seb' zmanjšal kazen O vseh ostaiih vlomih do •>!edno taji. Po zaslišanju je bil izro:en sodišču v l' anjski n. kjer bo to pot prejet : io kazen. Obe ženski sta bili odgon-*ki i pitoL poslani v ljubljansko bolnico na zl;j\ lenjc kasneje bosta pa romali a-li v zapor ni pa v domovineki občini Na krivili potih Ljubljena. 8 februarna Po deželi se klati te meaece lTletni Bo-ian M. is Ljubljane pristojen v Kovor na Goreniekem k; Je nevere n tat pob?rar-rAl od svoje matere zaeledulejo varnostne oblasti bres uspeha, ker st sna spretno skrivat: te ae umika pred aretacijo ls *raja v kraj Pred dnevi se je pojavil Bojan na Vrbnik:, kjer je najprej prosjačil v kaplanJji. Tam a: je vse ogledal, na večer pa vlomil v stanovanje kaplana Štefana Kraljica. Odnesel mu je rjav. usnjat kovoea;. stv zimski plaAfc par hlač. dva para rokavic vec moškega perila, fotoaparat znamke »Compur« in ie par rmiakib čevljev iko-da zr asa bltau 3000 din. Bojan je snan orotn kom pneehnn kot spec-aJist za vlome v cerkve Zadnje dni jajTuarja se je klatil mlad« postopač pa oko ici Dol Logatca kjer je spal pri kmetih Ponoči aa je splazil v Supno cerkev in laprazru cerkven: nabiralnik v katerem jo našel za okrog 100 <*n drobiža Ker se mu je zazdelo, da na Notranjskem tla niso ve* vama se je -»dpeHaJ na Dolenjsko, kjer je iz«topQ r Vovem mestu in se klat U najprej po okolici. Opre-zoval je okroe; vsakih cerkva, vmilar prt d«j svojo ve, rjavo m u b —■■ n jo « proti Ld^bijMt, kjer ta nekje 9 okottei. Bo jact je precej visoke, aloke poeta-nbrassj in nosi pramfteno Navfaaoac ima salo prikup- nemJko, aa sOo pa tudd francosko in er> bofarvaaTm. Pozor! Pozor! na včerajšnjo aaao aaoamo rea naribali In poizvedovali ter mnogi tod* ugotovili, da je Paglavček lenim! Da pa Je to najbolJAa francoska filmska komedija, ki je Žela triom fe vsepovsod (na Dunaju kar 15 tednov na programu v enem kinu), o tem se pa boste lahko prepričali sele od danes naprej, ko je film na programu KINA UNION A Jamčimo Vam, d» se tn»Kte nasmejali do solz in odlično zabavali. Pred tave ob 16.. 19.15 in 31.15 uri. KINO UNION Lep dar: Zgodbe brei groze j Iz Maribora — Ctmuki sestanek JNS trn mesto MmrU bor. V četrtek 10. t a bo f mali dvorani Narodnega doma ob 20. uri članski sestanek JNS m mesto Maribor. Govoril bo minister in senator g. Ivan Pucelj o politi5-nem ta gospodarskem položaju. Odbor mestne organizacije OJNS Maribor potiva svojo omnstvo, da ae ■mmmm zanesljivo udeloil. — Drsvf premiera »Noči vKairu«. Dre vi bo v tukajSnjem gledališču premiera Gil-bertove operete »Noć v Kairu«. Za premie-ro viada veliko zanimanje. — Roparski napad. Ko se js vračal 46-letni posestnik in trgovec Josip Herman ponoči domov v Očeslavce pn Ljutomeru, sta ga iz zasede napadla dva oborožena neznanca, ho teč iz ropa ti ga Herman je za-dobil z ročico več udarce* po glavi, tako da mu je počila lobanja K sreči je prišel takrat mimo trgovčev sosed, ki je roparja prepodil. Nezavestnega ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico. — Ustanovitev krajevne OJNS v Koša-kih. V nedeljo popoldne je bik ustanovljena krajevna organizacija OJNS za občino Koaaki pri Mariboru. Zbora se je udeležilo tudi več nacionalnih delavcev iz Maribora, med njimi bivši poslanec Vekoslav Spindler kot zastopnik s reškega odbora JNS. Ustanovitev in sestanek je vodil predsednik OJNS v Mariboru novinar Ivan Gre-šak. V imenu ban o vinskega odbora OJNS je spregovori! podpredsednik Milan Gori-šek Prvemu odboru predseduje tovariš Viktor 2iger Ob zaključku lepo uspelega občnega zbora so spregovorili bivši župan občine Košaki g. Cerinšek. Vekos-lav Spindler, Ivan Grešak in drugi. — Pes razgrizel otroku glavo. V Brester-nici pri Mariboru se ie v nedeljo popoldne 'gral 3-letni posestnikov sin Anton Moškon na dvorišču z domačim psom. Nenadoma je pes pobesnel in se zagrizel otroku v glavo ter mu jo strašno razmetani. V zadnjem trenutku je na krike priskočil dečkov oče in psa pobil ter tako sina rešil grozne smrti. Hudo poškodovanega dečka so prepeljali v tukajšnjo bolnico. Predavanje poljskega alpinista v Ljubljani Suoči je predava! Jan Stolarski o poljski znanstveni ekspediciji v Ande Argentine in čila Ljubljana, 8. februarja Sncč: je v precej dobro zasedeni dvorani Delavske zbornice preaaval Poljak g. Jan Sto.arak; lz Krakova o poijski znansiveru alpinski ekspediciji v Ande Argentine in Čila. Simpatični predavatelj je v dovolj dobri slovenščini najprej podal kratek pregled poljske tur stike, katere početki segajo nazaj v leto 1818, ko je veiiki romantični pesnik Anton Majčevski zaključil svojo šesto turo na Mont Bianc in bil osmi turist, ki se je pope! na najvišjo goro Evrope Pa tudi pozneje co Poljaki sodelovali pri raziskavanju tujih gora. General Chod-zko se je 1852 povzpel na Ararat (5196). general Jožef Bron slaw Grabczevvski je raziskoval Pamir, Hindukuš. Kaškar in ilruge pokrajine centralne Azije, a tik pred vojno je prof. Jakubski napravil turo na Kilimandžaro < 6010 m) Večina teh razi-skovalcrv je pa bila v tuji službi in nji-iov: uspehi niso imeli vpliva na razvoj poljske turistike. ki se je pričela uveljavljati se'e na področju Tater v obliki »ta-ternictvva«. V Tatre so začeli turisti zahajati, ko v Alpah še ni bilo sledu o turi-stiki. Poljski tur s ti so rešili vse najtežavnejše športne probleme, ne le v letni, temveč tudi v zimski dobi. Ko so Tatre popolnoma obvladali, so začeli prirejati izlete in znanstvene ekspedicije v tuji gorovja. Najprej ao se uveliavili v Alpah a pomembno je bilo leto 1934 Takrat je namreč odšlo 7 poljskih ekspedicij v inozemstvo od teh dve v Ande, tri v polarne kraje. 1 na V^oki Atlas in 1 na Kavkaz. Na vseh teh eksned^cilah so Poljaki dose-stU lepe uspehe zlasti pa v Južnoameriških Andah To po obsegu največje gorovje na svetu se razprostira na površini 9000 km2 r#i Kolumbije do OsmiMi«* zemlje ki ima tudi najčudovitejša gorske obl ke od vzvišenih kupolastih vulkanov do globokih polarnih gmn'tnih gnezd z izrazito alpskim mačjem Za aziiskimi fo to tudi najvišje gore na svetu, saj sili ponosno Aconcagua nad 7000 m vi«oko pod nebo a mnogo vrhov presega 6800 m. Poljak alpinisti so se lotili teh velikanov, med katerimi je slove i zjast Cerro del Mercedario, drugI najvišji vrh Andov, ki ga Je naskočilo že več znamenitih alpinistov, a brez uspeha. V januarju 1934 je šestčlanska po'jaka znanstvena ekspedicija naskočila ta vrh. Predavatelj je ob tej priliki podrobno op sal vso tehnično opremo šotore in obutev poljske ekspedicije in je tudi pokaza' spec'alne čevlje, delo inž. Karpinskega, takozvane *rakobuty posebne dolge nogavic* \z tenke kože f?lsni eksppdlc'je so bili opremljeni tudi s posebnimi klobuki ki so imeli tud! v4MSaaaj esejev ?n m primer hudega mraza so imel* »e rarovame maske Posebna ob-T^ka V bila iz volne In svil0 Kako je b'la tura naporna dokazuie dejstvo, da je moral vsak m o* nositi na^man^ 20 ke opreme £e nrvi dan so đosigli Pollaki višino 5300 m druaji dan so prodrli še 400 m višje 17 tarraarla ao že prekoračil' ledenik in postavil' šotore v viihV na<* 6000 m. Temperatura ie ponoći padla na 20 stopinj nod nic^o. a šotor' ao lxvrctn'> varovali. Naalemr*eaa dne sta inž Karpin^ki in fo-toeraf Os*row«lci orva doeeg'a vrh a drugo dvotico. geolofiVegra raziskovalca Da-szvnskega in inž. OsUetskegs ie vihar za-1e1 na arrebenu. a sta se kllu* temu preb:la do vrha Zanimiva so bila opazovan Ia v tej vitini. Iz vseh delov obleke in prtijae-e z ostrimi robovi se je iskrilo a pr vsakem vih«»*1u. ee tud! je M1 kH ome tre v stran. mo ^an* eksrjefficMe uMutlrl ostrn zbada-nle v hrbtu Iz fPm*k;h -^naratov se le pri *nem»nm f»Vr4V» 19 jamiarls zvečer so *e vs^ člani eksmedleije ađružil* v o sred-n lem šotoru. Pt*k1*v?»t»ti le pot*»m povedel noshiialce §e ns efSa vi «tu t-r»br»v m V js^astl nodmb-no op***1 snon n?» »mTi^euo. kier »o nrvl nrekor^^l led en'k ki se zdal imenuje ledenik Poljakov S vrha je na zahodu, približno 200 km daleč, so ob solnčnem zatonu videli kot jasno črto Pacifik, proti severu se je vzpenjala grozeča skupina Ramade, a proti jugu, kakor daleč je segalo oko, so se zdela ogromna pogorja, kakor gigantski valovi morja, ki je okamenelo. Z vzponom na Aconcaguo je bil dosežen tudi nov poljski višinski rekord. Znanstvena vrednost te ekspedicije je bila pa ogromna. Raziskovanje krvi je pokazalo .da so se rdeča krvna telesca pri vseh članih pomnožila za približno 50%. Napravljena je bila topografska skica Ramade in drugo, a uspeh prve ekspedicije je bil tako pomemben, da so Poljaki leta 1936 poslali še drugo ekspedicijo v Ande. Ta je lani napravila topografsko skico, ki obsega teren 3000 km1, napravila okrog 2000 fotografskih posnetkov, ugotovila že nekaj izginjajocih ledenikov itd. Ker imajo sedaj dovolj bogatih izkušenj pripravljajo Poljaki za prihodnje leto tudi ekspedicijo na Himalajo Predavanje je bilo izpopolnjeno s celo vrsto zanimivih in krasnih slik iz Tater s Spitzbergov, z Visokega Atlasa, zlasti pa iz Andov, kjer so vzbujale zanimanje predvsem čudovite in bizarne oblike snega. Id ga solnce in veter nasekata v stožce in druge forme in se zdi človeku, kakor da gleda veliko polje ogromnih zasneženih kaktej. Občinstvo je g S tolarskega nagradilo s hvaležnim aplavzom. Z Jesenic — Lepo obiskana plesna prireditev. O&ob-je policijskega komesarijata in mestne obojne Jasenice. je priredilo v soboto zvečer ole* v vseh prostorih Sokolskega doma. Dvorana je bila izredno lepo in okusno dekorirana. Očitovala je, da «o pri dekoracij odločevali tehniki in umetniki in da je sodeloval pri tem tudi mojstir dekorater Jože Čebuli. Obisk je bil zelo lep. Opazili smo celo vrsto vidnih osebnosti iz gorenjskega gospodarskega in kulturnega življenja. Poleg vrsokih gospodov in elegantno ot-le-čen'b dam. so se ob izvivtni godbi vrteli priprosti delavci ter njih žene in deklela. O polnoči so izvolili kraljico nageljnov, zjutraj pa kraljico srčkov. Zelo prijetno je bilo v baru se boli pa v lipo urejenih separejih. Tu pa se služba poročevalca neha, ker njegov t rbec ni prišel na svoj račun. — Jeseaiškj Sokoli na raiurarskih tekmah na <*"eško««lova5kem. Te dni so odpotovali jugoslovenski Sokoli na tekme za smučarsko prvenstvo slovanskega sokol-^a v Visokih Tat ran na češkoslovaškem. Med udeleženci so tudi člani ^e-senisk^ga Sokola, bratje Urbar Slavko, Zupan Ivan. Zirrichenberger Adolf in Koziek Vinko, ki eo pri raznih smučarskih tekmah na Tabori ni dosejrM prva mesta. Tekmovalce vodita hirata Majnik Nanie .7 ftkofi^ Loke in rnž Kandi? iz Ljubljane. — Sprejem novih delavcev pri KLD. Lansko leto »e podjetje toliko investiralo v dopolnitev obratov, da je pri tem dobilo dela nad 1200 novih ddlavcev «amo pri K ID- nad 500 pa se pri drugih rvrdkah na Jesenicah. Ti enrejemi *o vzbu'i-'li pozom ost po vsej Sloveniji rn «> na Jesenice prihajale cele trume brezposelnih. To romanje na Jeasui-ce pa se vrši 5e kar naprej. Vsak dan pride nekaj tujcev, ki čakajo tu in prenočujek) kar po planinskih šupah. Prošenj in priporočil pa prihaja na kupe. Podjetje sporoča ssdaj. da so bili te dni zadnji spreiemi in da je sedaj stalež delavstva ponoln. Naj nihče več ne hodi na Jesemce z namenom, da bo dobil delo. Opusti naj se tudi vlaganje prošenj in pri nor oči 1 ker podšetje pod nobenim pobojem ne bo na prošnje odgovarjalo Stafefc delavstva ie popoln in sprejemi so zaklhičeni — PndrmTnfre sv. Cirila in Metoda, Jesenice. Sara. Javemfk in Koroška Bela. so priredile v nedelV> v narodni šoli, predavanja K) Kočevskic G Kumer Ivan profesor is LjuMJaa*. ki mu je Kočevska osebno do* I bro mana, je v izbranih besedah pojasnjeval vse gospodarske, socialne in narodne zanimivosti ter pokazal nad 100 krasnih slik s pertakopom in besednim pojasnilom. Številni poslušalci so g. predavatelja nagradili z živahnim odobravanjem. KOLEDAR Daaas: Torek, 8. februarja katoličani: Janša Mat, DANAINJE PRIREDITVE Kaas Matica: Kraljica džungle Kasa Sloga: Racija v ekspresu Kaao Uafton: Paglavček Caatad večer v proslavo 70-letnlce gospe Franje dr. Tavčarjeve ob 20. v veliki dvorani Kazine Udruženje rezervnih oficirjev občni zbor ob 18. v drufttveni sobi Kongresni trg l/II. Prirodoslovno društvo: predavanje g dr. Otona Bajca >0 operaciji z električnim nožem« ob 20. v mali filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Zabela in sol sta potrebni v vsaki kuhinji. Neslana in nezabeljena jed ne more biti dobra. Zdrav želodec tako jed odklanja. Samo bolni ljudje morajo jesti neslane in nezabeljene jedi, pa še to ne vsi. Le nekatere bolezni so take narave, da bi bolniku slana ali zabeljeno jed škodovala. Zato se morajo držati diete. Taki ljudje se nam smilijo, ker morajo jesti in prebav-Ijati nezabeljene in neslane jedi. Samo bolan organizem prenese tako jed, čim je pa zopet zdrav, zahteva takoj sol in zabelo v jedi. Da si bomo torej na jasnami Zdravo telo odklanja nezabeljene in neslane jedi, bolno jih pa uživa samo zato, ker jih mora. Čemu ponavljamo to splošno zntmo resnico? Ker poznamo poleg telesne tudi duhovno hrano in ker lahko govorimo posebno v tem primeru tudi o preiiešenem pomenu. LKB na Jesenicah Jesenjce, 2- januarja V nedeljo dopoldne se je vršnla v Kazini dobro obiskana I. redna glavna skupščina Legije koroških borcev na Jesenicah. Prad-sednik legije, tov. Lovro llunier je pozdravil zastopnike glavnega odbora LKB tovariše šef mana. Kristana, Zupana in Kerina, dalje zastopnika policija g. šlemec Leopolda- vse društvene Člane in prešel na dnevni red. Tajnik g. VVergel Franc je poročal o dru-sitvsnem delu. Uprava je imela 9 sej, vršilo se je med letom 5 zborovanj. BMasjaj-nik tov. Markelj Rudolf ;e poročal, da je društvo imelo din 2109 dohodkov, din 2008 izdatkov, tako da je znašal prebtf-k din 191« V imenu revizorjev je poslal poročilo tov. Kelih Franc, da so našli vse poslovanje v lepem redu in predlagaj blagajniku in upravi razireŠTiico, ki jc t>la soglasno sprejeta. Izvoljena ie bila uprava- ki ;o tvorijo naslednji tovariši: predsednik. llunier Lovro. podpredsednik Visnar Dra^o. tajnik: vVorgel Franc, blagajnik: Markelj ttu lolf- od!>or-niki: Smolej Albin, Vi$ter Valentin in Keliiii Prane, namestniki: Kututiič Primož, Klemenčič Pavel in KunČič Rudolf. Nadzorni odbor: Cegnar Jakob, Ceroe Janko in Vjster Val., namestnika; Susniik Matija in P r isto v Jože. častno rstasodižoe' Amež Petar, čop Jože. dr. Ludvik Jož<\ Čop Miha in Sužn^fc Matija. V imemi ^rIav:iei{a olhor i H\R je poročal tov. Sefman iz Ljubljane o je podal deputaciji koroških borcev šef generalnega štata ganeral Nedič. Govorili so še tovariši Humer, Su-šnrlk, Jeraan in Kerin- na kar je previsednik tov. Humier zaklju8:J lepo uspeli zbor. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 8. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Veronika Deseniška) Sreda. 9. februarja: Bela bolezen. Red Sreda Četrtek, 10. februarja: zaprto. V drami študirajo v režiji Bratka Krefta sodobno italijansko salonsko igro, katere avtor je znani italijanski pisatelj Benedet-ti »Dva tucata rdečih vrtnic«. Vsebinsko slika dejanje mladi zakon inženjerja Vera-nija, njegovega prijatelja Tomaža Savel-lija in velikega neznanca Misterija. V tako nastalem zakonskem Četverokotu se godijo najrazličnejši prizori iz zakonskega življenja, ki kažejo v gladko tekoči konverzaciji in lahkotnem slogu krizo in končno razvozi janje. OPERA Začetek ob 20 ur: Torek. 8. februarja: Helteja. Red A Sreda. 9. februarja: Tosca. Red četrtek Četrtek, 10. februarja: Dybuk. Gostovanje hebrejskega gledališča Habime. Izven. Petek, 11. februarja: Ob 15. uri: Ero z onega sveta. Debut gdčne Hevbalove. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Sobota, 12. februarja: La Boheme. Gostovanje g. Dermote. Izven. ^aJGamkar« — 20.45: Prenos op^re :-Manonc iz Trsta; 6ode-lnir Benjamino Gigli; v odmoru okrog 2*2: Napoved', poročila. Konec ob 24. uri. V PODEŽELSKI GOSTILNI — Prenočil bi rad pri vas. Koliko se plaća za sobico? — To se ravna po taff, gospod. na hrbtu. Štev 3G »SE O VENSKI NAROD«, »ore??, 8 t»miar3a 1938 Stran S DNEVNE VESTI — Tn letni?« >S!ot enakega >'trrrv-mbneija ululeja izide za Veliko not -la\no-1 na Številka >Stov9nsfcega Na roda c. ▼ kateri ho prikazana zgodovina načenja rile* njegova vUvja v frrijeoju naprednih \ v a>1mh 7T» letih. V jubilejni i na radi priobčili tudi spomine itamb naartarej^h naročnikov, nanašajoče ej kakovi i na izhajanj** >Slovenskejr* Naro-•la«. Mnotfo naMh zvestih naročnikov' iz pr-laf naSega lista je že leglo v crrob. neka-al Hat m zotovo bodo znali povedati ■aaaaalaega iz onih davnih Časov. n<> lih. na i nam do 26. marca pošljejo ■•r^pevke al; pa vsaj svoje -like z na-n navedbo, ko! ko let «o že naročeni !?arod V" ->£t;v pri»iejo sa-- - o be nad 40 !et naro&vki na- ja liana. Cariniki d h«»dki » januarju Po podat- ralnih car inskib Matfajn « "ti. tanuana 2fi • Lana i i«*t**m ^a^u eo • 'i anj7if« rin kar pomeni. 1a 90 kiti Vto- v*»*fi 7a 4.87? .«si di-n ali 22 36*V aprila 1fl87. do 5*1. januarja 1998. so zaa-- n<* W W.4snr« In. V oro- ra*nmi 0 * *'o *a to ratdob>e določeno >oikw 404 17" *f>n- kar pnn>*»n:. da «o brli ear4- - - i r« I34JH PM d n — M«>«a krali^iae Jare-sUvij«'. Zveza mert rbira podatka o rasvou in napredku I . M»'.^ kral izvine luso---\•> ,*»ira dela t? prevzel " - ,' '» ^loelavanFtva Zagreba dr. fvmd TU>0'Janovic^ \ -k, ,f :rt v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi S. marca vi neki sejem in razstavo vina v običajnem obsaaru kakor prejšnja 'a Vabimo v?>e v- nogrrarfnike -t. Ijntonaersfcgaja. gor-fn strigovsk**ga okoirsa. da tavijo svoje vino. Tudi letošnji linatU rwn bo dobro zatočen ■ dobrim sortnim m menaiiniii vinom. Vino bo lanmjnao en rmt Id hočejo vino r - - • . - --v:v> do 3. marra. pa postajo do 6. marca t. 1. Od vrste po * ri boleljke. Kupci in vsi interoacn- pa ae vabijo k obilnemu -bislru te prireditve' Otvoritev bo ob 9.. zaključek pa ob 20. — Podružnica vi-• . Ljutomeru. L /eiezničarski plesi '•■n »ZšpctMii/e r» nini, a marljivim .••m Dri. trgovske akademije v Ljub-K!ub ab**>Iv iranih trgovskih • iii-i;'-.-v . L ni. To društvo, Jo je v Ljubljani znano predvsem po svo- h predavani najodlić-nejsih gospodarski h strokovnjakov, deluje • .na socialnem polju. Ka-i nam je znano, posreduje društvo s vojna brezposeinim članom službe ter siromašne od njih tudi gmotno podpira. Z raspisom teh siipenuij je klub absolviranih trgovsk.h akademikov ponovno doknzai, da zasluži za svoje delo moralno in gmotno podporo in priznanje vse javnosti. 'vino Sloga — Tel. 27-301 Samo Se danes in jutri velenap^ti kriminalni film: RACIJA V EXPRESU v" _i . h vlogah: Brian DonJev, Glo- ria Stuart. Douglaa Fow1ey. Najnovejši žurnal! Krasen dodatni spored. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. • -i -Ui izpiU — termini za vlagaaje prija\. V letošnjem šolske ni se bodo vraih praktični učiteljski iz-ol 3. marca do začetka junija. Vmes ae bodo vršili veroučiteljski izpiti, ki ae avaCno 23. mere* ti., za katere je treba vložiti prijave dn 15. t. m., in pTaJctični izpiti za otroške vrtnarice, ki se piičnejo : rrila: prijave je treba vložiti do 1. mar-ca K aa raan na veliko število ućitelj- »ive v«-f rnjav-^ndidate izprašati samo. če se bo sačelo a ispiti v potnem obseg~i takoj v I "v*u marcu Zato odreja izpitna komisija nnaJadnje termine za vlaganje prijav: kandidati, ki to imajo 20 mesecev službe, morajo vložki prijave do 20. februarja t 1. 2) Kandidati, ki bodo dopolniti 20 mesecev atuBie #*»le do 31. marca t. 1.. naj do i dne i pg-javo. Tisti kandidati. I M marca ne bodo dopolnil: 20 •aev službe, oni ne morejo priti . izpitu v tekočem toialu m letu. 3) Kr^idi-dati ki so bili pri novembrskih izpitih lan- ji leta reprobirani na 6 mesecev in tole v lana šolskem letu ponavljati izpit, naj - • "nr-t t I Na vrsio bodo prtili v zadnji skupini, ki bo dati naj do 2" L na spo roče neposredno po dopisnici izpitni komisiji, da so vložili pnjsvo za izpit: obenem naj navedejo, koliko časa službujejo To je komisiji potrebno za takojsn;o sestavo razporeda izpitov. Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani Mojs'trvka i/pitna kom sija. Ker je pretekla funkcijska doba predsednika in namestnikov mojstrske izpitne kom:?jc pri zbornici za TOI. je ban dravske banovine odredil, da se za predsednika te komisije postavi dr. Pretnar iosip. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; za namest-» mika komisije v Ljubljani Sink Franc, poiitično-upravni sekretar pri kraljevski banski upravi v Ljubljani in dr. Koce Jure. pom. tajnik Zbornice za TOI v LjTib!]ani. slednji tudi za namestnika predsednika te komisije v Novem mestu; za namestnika predsednika izpitne komisije v Celju Pogačnik Josip, magistratni svetnik v Celju in dr. Zobec Ivan, sres; i načelnik v Celju, ter za namestnika pred-5 - -^itr.e komisije v Mariboru dr. Sen kovic Milan, magistra tni tajnik v Ma-rJnon: Zal Infli qpnaggj pom. natantant pri sreskem načelstvu v Mariboru levi bgaap — Polovična vozn'na za vsedrfavaio Icrv- sko razstavo. Od 19. do 27. t- m. bo v Beograd, vsedrtavna lovska razstava za katero je dovolilo rrometno ministrstvo polovično voznino veljavno za odhod od 17. do 27 za povrate k pa od 19. do 29. t. m. Obiskovalci razstave naj kupijo na c '.-hodni postaji cele vozne listke ln legitimacijo St. 13.. potem se pa Tahko s potrdilom, da so obiskali razstavo vrnejo z istimi voznimi listki. .VngieAkJ književnik Lokhart na Prl- . rja. Včeraj popoldne je prispel na Su Sak slavni angleški učenjak in književnik sir Bruce Lokhart. bivši diplomaski zastopnik Velike Britanije ter eden najbolj znanih književnikov in novinarjev Anglije. Popoldne se je odpeljal v EKibrovmk- RUFF Me« je povsod priljubljena RLFF, Subotica — Proizvodi tvornice — Sklepi uprave J t t . Plenarna seja uprave JUU se je včeraj nadaljevala in zaključila. Uprava je izdala o seji kratko poročilo, ki v njean pravi, da je bfla ugotovljena so^laar.ost glede vseh obravnavanih vprašanj. Upravni odbor stoji na stališču, da je potrebna temeljita reforma učnega načrta in sicer v smisiu predlogov, ki jin je iadaio JTJU v 6. zvezku PedagoSke biblioteke« in sele potem naj bi se jelo obravnavati vprašanje učnih knjig. — Vreme. Vremenska napov*d pravi, da 1k> stalno, čez dan lepo in tsolnčno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 13 v Beogradu 5. v Mariboru 3.2- v Sarajevu 8. v Ljubljani 2 4. v Zagrebu 2 Davi j; kazal barometer v Ljubljani 775.5. »^mperatura ie znaSala 1.0. — Samomor n-adnika. V S\$u jp končal v soboto tivljenje prometni uradnik Miodrau VurVovi(* IV'relll «:e je v glavo i*n t«il je tako mrtev. Zapustil ni nobenega poslovil-lf^ga pisma in lako ni znano, kaj ga j? poimalo v rp?t la v nedeljo t^-žka i^r^^a. \* Vlatki ulici jp rri>el po«l tramvaj 16 letni kliu^avničarvk i vajenec Oraizotia Pečanski. /adobil je težke lele«n«? po^kodb^ in prepeljali «o 7ekira. Zekrč je bil oženien a žena mu je ' ., 7 ,o]eia. tako da ni bilo nobenega upanja, da bi okrevala. Mož je zaČ<=»l ljubavno razmerie z Maro in obljul.-ljal ji ie.da se bo r»oroc;i t nio r»o ženini «mrti Mara le nato pristala To Ja Zekičeva tena i«' '"žko bole 7Pn srečno rv-v-o; »ls - poinai :- Zeki? Ma ro zapirstil D«Vlo s*» mu ie maščevalo 'm cn vakla1^. Akofia !:ik*»^.i podleža it.ak n?. — Tra-rirna <-mrt perrr;#»nik;j f ranfnp nntrol • V ^ot^oto ponori ie h;l v Airokom • eriem - ' lančne kontrol« I Tabor, 12. II. ijjl I Marijan 1J r \ a L Do fK>inoči le bil v vojašnici, potem i** pa od^^l domov. Blizu L'o^tihie r\a-(\č Oaliča sa ie nekdo napadel iii udaril tako močno po ciavi. da se je nirtc\ zgrudil. — Tri železniške neprere. Včeraj ponoČc se je pripetila na železnišk-; progi mad Vr-poljeic in Pikovioem atraAna ne»-re*a. Me-pan iu Franjo Vukačevič «ta s- viačala zve-■ejiec pa nit«ta kupila vx>7r. 1 ?-!kov mislec, da jai kondukter ne bo zasačil. Tik pred Pr-kovičent ie prijel kondukter in fanta sta v ntnaku t-red njim »kočila iz vlaka. Stepau je udaril z glavo ob kamen in obležal mrlev-Franjo i* r>a zadobil sjnrtoiosne pošk<* Na indu*trijski železniški pro^i pri Zenici ie vč^rai dopoldne vdak povoz;l delavca Aleksa TufegdiiCa iz Travnika, ^ina edin-ca siromašne delavke v tobačni tovarni. Pri /•■lemiški poKtaii BačfniČ blizu Mv*>ti»rr. r- i v'a k rovozil kuharico lnlko I^ngcr. Iz Ljubljane včeraj je r»ii vozov ni pro-t , . . i . > .«- a j pov-it'in ustavljen e-redi mesta, ker ie h'>n:^r. prevK i^elo. zlaeti j dNiaitnih ces*ah. \ozinki t-*- n • upajo več « konji na asfaitne ce?te. Ljudje eo c=e moraai hot-e- noče^ navaditi na jioiedion — kdo se pa ni. f^' zirav! v bolnic — od konj pa vendar ne MN nihc" zalnlaaaaj -ire^ure te-2* ^-ime^egac drsanja na cestah. —lj Blato v predme-jih je v tej zimi tak-š;«o, da c.e n-s iahko ponašamo z nji ni. Posebno se lahko veseie Mo^šani. ki so -videli, da ie blato, odkar so postale tudi Moste me*iU». še mnoco boli mastno in izdatno. V Mostah e4anui**jo po većini re-vni ljudje zato pa*- morajo bitš tu. « z vsem, kar jim nakloni nr:»«». Nad blatom se ne eunejo ro lahko zadovoljni ?e s tem. ■a t»padjin Mo>te pod m^to in f«ore-hladi i i ne umre To utrjevanje proti ; hiadu priroročamo tudi meščanom -re*ii m<*ta. — M Nov grob. Dav; jc nena preminul ' splošni bolnici absx>lv.;rani jurist Marjan Lamiif. -:ri pokojnega poštnega na is.etnika dr. Lanmta in znane kulturne liclavk 1 sof' Mtc Lamutovp. Pogreb mlad* 2a pokojnika \*) v četrtek ob 1T. i7pretl m rtv re splošrM- ^»'nire. Težko prizadeti ;n ii^krertriše sožaljc' --4j V 7>SOčK< bo predaval v ^>boto 12 t. m. ob 20.30 v aaJoiiu pri I>evu priljubljeni predavate!; nanatajjj llirfn lllairi m-etnik g. dr. Mi« Fraiita o temi: ^Zdmva m Srečna družina — temeljna edlpii-a na-rndovega zdravja in moči« G. predavatelj bo skušal utr*melje\'ati nujno potrebo, da so iz pc>pulacijsikih. evzeničnih in darslch vidikov družini in .zdravemu družinskemu življenju posveča v^» pažr Govoril bo poljudno o otrocih, o predpogojih sreče in zdravja v zakor-u Lu družini, potrebi medsebojnega razumevanja in pravočasne odprave motejij, ki tako pogosto že v temelju zavirajo naš proč vit. K temu zrlo važnemu predavanja <*o va>> . . r.. vsi T Sočani'. prijatelji in zakon'-i. po-i*ebno pa oni, ki si Se hočejo ustanoviti o ružanskj krov. Xe zamudite te prihke ter pridite potnoštevilno. Vstop vs^n: prost:. —I j Pravoslavno cerkveno pevsko društvo v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni občni zbor v četrtek ML t m ob 20. v inaii dvorani restavracije ? Zvezda i, Kongresni trg 1 s sledečim dnevnim redom: 1 > Pozdrav predsednika in poročilo pripravljalnega odbora. 2) Odobritev društvenih pra- , vil, 3) Sklepanje o višini članarine, 4) Spre- J jem društvenih članov. 5) Volitev upravnega odbora, 6) Volitev nadzornega odbora, 7) Volitev društvenega razsodiftca, 8) Predlogi in eventualnosti. — Pravila društva so že oblastveno odobrena in obimi zbor se vrši na podlagi teh pravil. a— Ljubljanske podružnice Draibe sv. Cirila i o Metoda so v letošnji zimski seaoni Priredile že tri predavanja in sicer: >Ko*evje v preteklosti in danes<, >Nasa severovzhodna meja iz zemlj ^pisnega in zgodovinskega vidika« \n >p0 Koroški<. Želeč. da spoznajo nasi prijatelH, ki se za ta vprašanja zanimajo, rudi narodno obrambne probleme v bratskih državah, so ljubljanske podružnice prosile g. dr. Kvovskv Radija iz Novega mesta, da ho predaval o' >Po+oiaju n?mwe manjšine v Češkoslovaški republiki«. Predavanje in v zvezi 6 tem film: >Po če&oek> vaski državic bo v soboto 12. t m. ob 20. v oiali dvorani FUhannoniČne družbe. Vstopnine ni. Na predavanje vabijo podružnica CMD vse svoje člane in prijatelje, zlasti pa tudi člane > C ašk os lovaško- j u gos lovameke b-ge< in >Cežke obec« v Ljubljana. Narodno obrambn; problemi v bratski državi so v marsičenem trgu. Predaval bo g. dr. Jože I-iK o glavnjh rentah v Ljubljani nekdaj in dane«. Predavanje bodo ponazorjale sli^e-V-topnine ni. —lj Za železiiiriirskj ples na Taboru v soboto dne 12. februarja t. 1. so se vabila že rajrpoalaia. Kdor pc^.otoma ne bi I vabila, naj se obrne takoj na osrednji odbor Sloge, telefon št. 27-30. —lj V -klad dr. A,, šerka je daroval neimenovan; 100 dinarjev. Iskrena hvala! —lj Iz jrluhonenanlee sta pobegnila. Iz tukajšnje gluhonemnice sta neznano kam pobegnila 161 etru Franc Rozman, doma iz Amovega *jela v brežiškem okraju ter 15 letni Nikolaj Predovic, doma iz okolice Suhorja v Beli Krajini. — lj Zveza gospodinj priredi v februarju sledeče tečaji za: krofe in krhke flancaie 17. ob 9., 19. ob pol 19., in 21. ob 15. uri; iiiajoneze in majorif»ziie šolale -3. ob 15. Uij; -lane in >ladke pudinge 10- ob 15. uri; razne sendviče 17. ot- 15 uri; bonbone 14. ob T.»čaj /.a n,>£» bolnika se bo pričel 8. marca ob 19. uri Vse podrobnosti in pri-: • t. i i strup je zavžil. Čuvaj v tivolstkeaii parku je davi okrog 8 našel v parku pod gradom nezavestnega moškega, ki je le-ležal ra snegu. <*uvaj je nemudoma obvestil reševalno postajo, nakar so reševalci prepeljan obupanca. ki je zavžil večjo Iroličino hudega strupa, v bolnico. Bil je to 261eta; privatni uradnik Jože B., stanu joč v Ljubljani. V bolnici so obupancu takoj nudili nomoč, vendar je njegovo stanje še vedno kritično. skih prostorov Železniške nabavljaJne zadruge na Masarvkovi cesti je bil oni dan ukraden Justini Avbijovi 500 din vreden ženski plašč. Kot tatu zasledujejo nekega okrog 50 letnega moškega, ki ja takoj po tatvini izginil in plašč prodal nekje v mestu. —lj Policija cisti. PoHcijBika uprava je priredila te dni vec zaporeekdh racij po mestu in bližnji okolici. Aretiranih je bilo več sumljivih tipov, ki se zadržujejo v mestu, kjer se preživljajo dedoma z beračenjem in pa s priložnostnim delom. Za dek> pa smatrajo tudi priložnostne tatvine. Med drugimi je poBcija zaprla tudi vec znanih vlačug, ki so se pečale s tajno prostitucijo. Zlatko Baloković v Ljubljani? Ljubljana, 8. februarja Ob priliki 26 letnice svojega umetniškega ude^jFtvovaiija bo naš slavni violinski virtuoz Zlatko Baloković priredil več koncertov v Zagrebu, r>ubrovxiilcu in seveda tudi v svojem rodnem kraju Varaždinu. Ali ne ba tudi Ljubljana povabila tega umetnika na gostovanje? S tem bi bilo nedvomno zelo ustreženo koncertni publiki, ki ji je zadnjii Balokovičev koncert v marcu leta 1934 gotovo še v dobrem spominu. Takrat je nas koncertni kritik Laicijan Marija škerjanc v uvodu svoje kritike napisal sledeče: >Po mnogih letih je posetil Ljubljano naš slavni violinski virtuoz Zlatko Baloković in priredil v petek zvečer koncert v veliki dvorani TJniona. Nekako pred 17 leti je koncerti ral tam kot mladenič vzbujajoč najlepše nade, danes pa kot zrel umetnik najvišje stopnje, ki je izpolnil vse vanj stavljene nade.« Zaključil pa je kritiko; koncert je bil prav dobro obiskan in mislim, da govorim iz srca vseh navzočih, ako pozivam oba um etnika (kot drugi umetnik je mišljen Ba!okovićev partner na kla-virju Helmut Baenvnld) k ponovnemu obisku našega mesta. Do sedaj se našemu kritiku, kot tudi koncertni publiki, še ni izpolnila želja, upamo in želimo pa, da se nam izpolni sedaj. A. K. Iz Celja —c Celjsko sresko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 12. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v mestni narodni šoli v Celju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje učitelja n> Fra-nja Rejca o temi »Moje uciteljevanje med južnimi bratić, poročilo sreskega šuma nekega referenta g. inž. Rihtarja o gozdarstvu v celjskem srezu in pogozdovanju ter poročilo učiteljice gdč. Ane Županove o pomenu in delu odsekov učiteljic. —c Župančičeva proslava v celjskem sle-dalisču se bo pričela drevi točno ob pol osmih. Po slavnostnem govoru pjsatelja msgr. Fr. Ksaverja Meska bo ljubljanska drama vprizorila 2upančiiičevo tragedijo >Ve-ronika Deseni.ska«. Predstava je za abonma. —c V celjski bolnici ie umrl v soboto 1 Spletni Karel Cretnik* sin podpreglMnika fj-nančne kontrole iz Voinika. —c Žrtev napadalca V Založah pri Polzeli sta se v nedeljo sprla 34-letni posestnikov sin Anton Jelen in posestnikov sin Martin Domšo. oba jz Zaloš. Med preprirom je Dom-še pograbi i lopato in lopnil z njo Jelena po glavi. Jelen je dobil hude poškodbe. Oddali so ga v celjsko bolnišnico Iz Trbovelj — Smuka v planinah. Čeravno imamo v dolini pravo pomladansko vreme, je v naših planinah še vedne dosti sne-lačno. 50 cm snega, deJoma oarenjen, delom a zrnat, Sv. Janez v Bohinju, 530 m t —1. deloma oblačno, mirno, 70 cm snega, v sooc-zrib legah osrenjen, v seotolh sre*, Dom na Komni, 1530 na: —7, soncno, marno, 15 prsiča na 200 podlegle, Skalaški dom na Voglu, 1540 m: —S, deloma Oblačno, mirno, 200 cm snega, deloma srem, po vrhovih, apfinan, Velika Planina, 1558 m: —t, jasno, mirno, 150 cm snega, v senćnm legah pršič, po robovih sren, Klopni vrh, 1269 ro: —4, jasno, vetrovno, 27 pršića na 70 podlage, Senjorjev dom, 1522 ro: —8, jasno, mirno, 10 pršića na 100 podlage, v senci pršič, na soncu solnat sneg, Peca, 1654 m: —S, oblačno, mirno, sre* 100 om. MOŠKI SE RADI ZMOTIJO Mnogi moški, ki se zaljubijo v jamice na dekliških obrazih, se zmotijo v tem, da sa oženijo s celimi dekleti. DUH C ASA MED MEDVEDI Medved medvedici: Kaj že sopet nisi zadovoljna? — Seveda. Zima je tu, ja« pa še vedno nosim star kožuh. NEDELJSKI LOVEC žena, ki je nasla žensko las na moževem lovskem suknjiču: — Kdaj so si pa začeli zajci ondulmati lase? MALI OGLASI beseda 50 par. davek pose Dej Preklici, izjave beseda Din L.—. davek posebej. Ca pismene oagovore glede malin oglasov je treOa priložit-: znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. BAZno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 3 Oic BAKVA.NJE LAS specialno izvršuje v vseb ni-iansah frizerski salon RAK AR, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Košak. 46.L AVTO j za potovanje jščem proti od-i Skodnmi. eventuelno kupim. J Ponudbe na \ ^štni predal 2t. 32 I Kranj. 448 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din NAJBOLJŠI TRBOVE7 JSKJ Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8- do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od no) 7. do 8. ure. Na razpolago 25 najrazličnejših oisalnih stvo-jev- Christofov učni zavod. Do-rnotranska c. 15. službe Beseda 50 par. Najmanj« 8 Dna ČEVLJARSKEGA MOJSTRA zanesljivega in zmotnega iioa veliko mdustrijako podjetja na Gorenjskem. Ponudbe pod >Takojšen nastop« ja poslati aa upravo >Slov. Naroda«. ^premog * jJT brez praha ^\ KOKS SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24 L narodna Tiskarna I UUMJANA r ovmSdje vas vrste LOVKlfBKI HABODc, Sfev\ 30 Obtožen razbojništva Mesarski pomočnik Janez Vider |e je bil oproščen — Boltežar dokazal attbi in LJubljana, 8. februarja Brezposelni mesarski pomočnik Janez Vider, star 23 let. se je moral v petek zagovarjati pred sodniki velikega senata, kateremu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj. Prisedniki so bili sodniki okrožnega so-dišča gg. Kovač. Brelih. Kokalj in Leder-haa. Obtožnica je obtožencu očitala zločinstvo razbojniStva ponoči. — Nisem kriv! je zatrjeval obtoženec. Ponoči dne 6. junija sem bil v kavarni Vo spemik. Igral sem s tovariši karte. 2bon-tar je kibiciral m tudi nekajkrat stavil na karte- Kdaj je odSel. niaem opazil Posestnik m gostilničar Ivan 2 bon t ar iz Zalega loga je bil ponoči 6. junija žrtev roparskega napadalca. Ko se je okrog 13. ure napotil iz kavarne za Ljubljanico, ga je blizu Mačkove gostilne dohitel neki neznanec, ki se je žbontarju takoj zdel sumljiv. Izmenjala sta nekaj besedi, ko pa je Žbontar neznanca vprašal, kaj prav za prav hoče in ali ga zasleduje, ie neznanec Stantarja udaril z roko po glavi. 2bontar se je branil spoprijel se je z napadalcem in ga vrgel na tla. neznanec pa je bi] močnejši. Dobil je Zbontarja pod ae in mu iz notranjega žepa v suknjiču vzel denarnico, v kateri je bilo pet bankovcev* po 500 din in 4 bankovci po 100 din ter neke listine, katere je ž bon ta r pozn*»je Se bolj pogrešal kakor denar. Žbontar je napadalcu izpulil šop las in ga je butal z glavo ob tla. sam si je pa prizadejal pri padcu veliko rano na čelu, ki je močno krvavela. Napadalec je pobegnil po ozki ulici s Cankarjevega nabrežja na Mestni trg, od tu pa v neznano ■mer. Napadanec je stekel k stražniku na Mestnem treri. Stražnik ga je peljal na rešilno postajo, od koder so Zbontarja napotili v bolnišnico. Dežurni zdravnik mu je obvezal rano. drugo jutro pa je Žbontar te zapusti! bolnišnico. Oglasil se je najprvo v kavarni Vospernik in kavarnarju povedal, kaj se mu je pripetilo ponoči. Menil je. da je bil napadalec eden izmed gostov, ki so igrali karte. Po Zbontarjevem opisu je kavarnar sklepal, da je bil napadale^ morebiti mesarski pomočnik Janez Vider. Vidra je policija izsledila sele 13. novembra, torej pol leta po dogodku. Vider je takoj zanikal krivdo m tudi zdravnik, ki ga je preiskal ni mogel ueotoviti sledove poškodb, ki j*h je napadalec gotovo odnesel, ko ara je Ž bon ta r obdeloval. žbontar je ogledoval obtoženca, toda priseči ne bi ^tp! ic lafa vil da je bil napadalec ravno Vider čeprav mu je zelo podoben. Obtoženec je pa dokazoval alibL Tovariši s katerimi ie bil tisto noč v ka- varni, so potrdili, da je Vider z njimi za* pustil kavarno okrog pol 3. zjutraj. Napotili so se skupaj po Mestnem trgu do Vodnikovega trga, kjer ae je družba razšla. Eni ao sli v kavarno Central in s temi je bil tudi Vider, druga skupina pa je šla v kavarno Leon. Žbontar je pa izjavil, da je prišel v kavarno Vospernik okrog polnoči, v kavarni se je pomudil eno uro, nato je pa odšeL Okrog 1. ure ponoči je bil torej že na cesti, oziroma za Ljubljanico. Napadalec je takoj pritekel za njim. Napadalec pa ni mogel biti Vider, ker je ob 1. uri še kvartal v kavarni. Pać pa je Vider Opozoril sodnike na neko žensko, ki je prišla z Zbontarjem v kavarno, in pripomnil, da bi morda ta ženska utegnila kaj vedeti o napadalcu, žbontar ni zanikal, da je prišel v kavarno z neko žensko, ki je dobre pol ure pred njim odšla iz kavarne. Mogoče je, da je ta ženska videla, da ima Žbontar večjo vsoto denarja pri sebi. Žbontar je namreč trdil, da je Vider najbrže videl, kako je plačeval zapi tek z bankovcem za 500 din in se je tedaj odločil za napad. Vidra je branil dr. Luce Treo. Predsednik senata petorice je po kratkem posvetovanju razglasil oprostilno sodbo. Zaradi pomankanja dokazov je bil Vider oproščen krivde in kazni. rSODNO STRIČEVO PISMO Senat petorice je v petek sodil tudi 1. 1919 rojenega krojaškega pomočnika Boltežar ja Rogino z Jesenic, ki je bil obtožen po členu 3 zakona o zaščiti ja\me varnosti in reda v državi Rogina je pred meseci pozdravil nekega svojega prijatelja, katerega je stražnik aretiral, z dvignjeno pestjo in z vzklikom - Združnost!« Zaradi tega je detektiv tudi Rogino aretiral. Ko so preiskali Roginine žepe. so našli v enem izmed žepov pismo z vsebino, ki je bila komunistična propaganda. Treba je bilo samo še dokazati, da je Rogina to pismo kazal in dajal prebirati drugim. In res je neki krojaški vaienec izjavil, da je videl to pismo pri obtožencu, in sicer nekoč, ko mu je obtožence kazal neke svoje slike. Pred sodniki velikega senata je ta vaienec včeraj dosledno trdil, da tega pisma ni prečital in mu ga obtož-nec tudi ni zato pokazal, da bi ga prečital Obtoženec je pa iziavil da mu je pismo dal stric Štefan R^rnR ki ea pa roPciia doslej ni mogla izslediti. Pisma pa ni prečita^ ker ie bila pisava drobna in papir zmečkan. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil tudi Rogina. ki ga je zagovarjal dr. Ivo štempi-har. oproščen krivde in kazni §okol«tvo Letna skupščina trboveljskega Sokola V soboto zvečer je podal tukajšnji Sobni obračun svojrsa plodnega nacionalno, kulturno in telesno vzgojnega delovanja v preteklem poslovnem letu Skupščine, ki Je bila v veliki dvorani Sokolskega doma, se je udeležilo članstvo skoro pol-nožtevilno. VodU jo je društveni starosta, narocini poslanec g. Pleskovič. ki se je najprej spornnil blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. nato pa ob navdušenem pozdravljanj i zbranega članstva nazdravil najvišjemu Sokolu. VaL kraju Petru I. Zbor je nato po-čsatil sporam med letom umrlih bratov Sušnika in Varga, nakar je starosta v krajših izvajanjih orisal uapešno delo trboveljskega Sokola v preteklem letu, podal pa je tudi splošno sliko o razvoju so-kojjst-. a v državi Iz administrat:vr.ega poročila, ki ga je nato podal tajnik g. Lav rini. se vidi zi-vahno dekvvanje društva, ki je razdeljeno številne odseke, ki samoGtojoo delujejo ir. tako razore*^, en u je jo delo odbora. Raaaassi aaatsi ■• Ma poročilo načelni- ka z. R upnika -z katerega je posneti, da je imelo društvo 7 večjih prireditev, t. j. javnih nastopni akademij, izletov, tečajev, zla i . je bila novost za društvo zbor vsega članstva na rojstni dan \j Vel. kralja. Članstvo j> nastopilo v 8 tekmah, kjer so posamezniki dosegli izredne VoU'e izkazuje poročilo načelstva uspehe na polju telesne vzgo-fa sokolske mladine. Nič manj ugodno je poročilo načelnice Milke Bizjakove. ki iz-kazuje vsestranski napredek v tehničnem in idejnem pogledu Prav posebno marljivo pa je deloval prosvetni odsek društva, ki mu načekije g. Pahor. Ta odsek Je priredil veliko predavanj, zlasti pa je potrebno podčrtati delavnost gledališkega ods»eka, ki je v preteklem letu svoja priza.devanja za dvig sokolskega gledališča podvojil in pričel izdajati svoj lastni gledališki list, kar je novost na polju sokolskega prosvetnega udejstvovanja. Gledališkemu odsekiu načelu je g. Paternost. Poročiio blagajnika g. Jesiha kaže tudi ietos ugoden napredek, saj se je dolg društva kljub vsem težkočam znižal za lepe tisočake, tako da postaj brrrre k: teži društvo, od leta do leta lažje m bo Jolg. ki je nastal preo! 15 leti z graditvijo sokolskega doma. v n#»kaj letih dooela likvidiran. V imenu revizijskega odbora je poročal g. Kos. da je bilo blagajniško poslovanje vzorno ter je predlagal blagajniku zahvaJo in odvezo, kar ie bilo z odobravanjem sprejeto. Načelnik gospodarskega odseka g. Pavlin je poročal o gospodarskem stanju društva, ki je podčrtal dejstvo, da je uvedena v sokoLskem gospoda rs tvu vse-°transka štednja, kar je omogočilo. da se društveni dolg postopoma znižuje . Zdravniški odsek, ki ga vodi g. dr-Baumgarten. ie nadzoroval zdravstveno stanje telovadečih in higijenske razmere v SokoLskem domu. Težjih nezgod ni bil lo m je bilo zdravstveno stanje tclovade-čih prav dobro. Jezdni odsek, ki fra voda g. Dev. je imel več javnih nastopov ki so odlično uspeli. V poletnih mesecih so bile redne jahalne vaje. pozimi pi sabljaSke vaje za članstvo. Prevoz pošte pa bo odsek s 1 aprilom likvidiral. Končno je poročal matrikar g Rjhar. da šteje trbo\-eljski Sokol 462 moških in 245 ženskih, skupaj torej 716 članov. Živahno pozdravljen je nato zastopnik celjske sokolske župe g. dr. Milko Hra- in napredku sokolstva v državi. Svoj govor je zakijučil s pripombo, da bo najlepša proslava 20 letnic« nastanka nase države sokolski zlet v Pragi, kjer bodo navdušene manifestacije za Sokolstvo in Slovanstvo Kar je dosedanji starosta g. Pleskovič sklenil odložiti mesto staroste, je bil predlagan na njegovo mesto g. Jeadh Adolf z naslednjim odborom: I. podstaresina Pleskovič Rudolf, n. podstaresina šetinc Frane, tajnik Suln Alojz, blagajnik Leveč Janko, načelnik Rupnik Kari, načelnica Piki Milka, prosvetar Pahor Drago, matrikar Rihar Rafael, zdravnik dr. Baumgarten Hugo, načelniki odsekov: strelskega Borušak, dramatičnega Paternost, pri- redftvenega DoSnKsT, jejuli issja Dev, benegra Bolničar, gosipodarskega Feštajn, vojaški referent Groaar; nadzorstveni odbor Požun, Parsoglio in Kos, častno razsodišče Plavšak st., Plodkovic ml. Dev in Ravnikar. Predlagana lista je bila soglasno sprejeta. Pri razw>terostih je halo sklenjeno, da ostane višina članarine nelzpremenjeLia. Glede izvedJbe Petrove teple tke je treba delo vsestransko pospešiti. Bila so stavljena se nekatera vprašanja glede izleta v Prago, v zadevi socialnega referenta in glede petja v telovadnici, nakar je novoizvoljeni starešina zaključil skupščino s pozivam k novemu vztrajnemu delu za uresničenje sokolskih idealov. Svetovno prvenstvo v drsanju Prvak v hitrostnem drsanju zopet Ballagrtrad, v umetnem za dame pa Angležinja Megan Taylor V Davosu so se v soboto pričela in v nedeljo končala tekmovanja za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Naslov svetovnega prvaka za leto 1938 si je zopet priboril Norvežan Ivar Bal lan grud. Tekmovanja so bila letos izredno zanimiva in napeta in padla sta dva nova svetovna rekorda. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: 1500 m: 1. Engnestan-gen i Norveška), 2:15.9; 2. Ballangrud (Norveška) 2 : 16.1. Avstrijec Wazulek je bil 7. v času 2 : 17.S, kar je nov avstrijski rekord. Na 1500 m je star-talo 24 tekmovalcev. Tek 500 m: 1. Engne-stagen 41.8 (nov svetovni rekord: 2. Freisinger (Amerika) 41.9 (ameriški rekord); 3. Krog (Norveška) 42.3. Tudi tu je bil VVazuIek 7. Tek 5000 m: 1. Ballangrud 8 : 20.2; 2. Mathiesen »Norveška) 8:25.4: 3. VVazuIek (Avstrija^ 8:27.9. Tek 10.000 m: 1. Ballangrud 17.14.4 (nov svetovni rekord); 2. Mathiesen 17:14.4; 3. in 4. VVazuIek (Avstrija) in Langedijk (Holandska) oba v 17 : 28.2. Končni rezultat: 1. in svetovni prvak 1938 Ballangrud. ki je dosegel 190.907 točk, 2. VVazuIek (Avstrija) 192.233, 3. Mathiesen 192.660 točk. Tako je postal Ballangrud že petič svetovni prvak. Prestolica švedske, Stockholm je bila te dni središče svetovnega prvenstva v umetnem drsanju za dame, ki se je pričelo v soboto in končalo v nedeljo. Favoritka je bila lepa in simpatična mlada Angležinja Cecila Colledge, ki si je nedavno v St. Mo-ritzu priborila naslov evropske prvakinje, a na splošno presenečenje je zmagala njena rojakinja, še mlajša Megan Tavlorjeva, katere fenomenalno znanje je že pred leti vzbudilo veliko pozornost po svetu in so splošno računali, da bo bodoča kraljica na ledu. V soboto je po obveznih likih sicer vodila Cecilija Colledge, a v prostem drsanju jc mlada Tavlorjeva pridobila toliko točk. da je zmagala. Od treh sodnikov sta dva Colledgejevi prisodila drugo mesto in to je bilo odločilno. Rezultati so bili naslednji: 1. Tavlor (AnglijaV mestna številka 7. točk 399.52. 2. Colledge (Anglija), mestna številka 8. točk 400.16. 3. Stenuf (Amerika) m^ptna številka 21. točk 374.54. Ogromen kit v pristanišča V pristanišču San Frarrisca je zavladalo v nedeljo ponori si'.no razburjenje. Pristan ške oblasti so odredile, da ne sme voziti od ene do druge obale zaliva noben motorni čoln in nobena ladja manjša od 1C0 ton tonaže. Ta prepoved je Mas izdana zaradi ogromnega kita, ki je priplaval ponoči v zaliv, na.zaj pa. ni našel pot;. Kit je dolg na i 20 m. Oblasti so sklenile ubiti ga. da bi se mogel obnoviti premet v pristanišču, ki ie povsem zastal. Mornarji z večjih parnikov in radovednež" iz obale, so imeli redko priliko opazovati orjaškega kita. kako plava po pristanišču in kako valovi morje za njim. Včeraj opoldne so sp pričele priprave za lov na kita. In od vse-h strani so prihiteli fotograf in filmski operaterji, da bi posnemali zan-.mive prizo:e. Na obali se je zbrala ogrrrn.-a množica, radovednežev, ki so hoteli videti lov na kita v pristanišču. č;e bi se lov ne posreči, so oblasti sklenile upo:ao ti tepove. da ubijejo kita. ki bi utegnil napraviti v pristanišču veliko škc-do. Baterije roljtsk h topov m postavili na raznih krajih v prirtanišču. Papaninova ekspedicija v nevarnosti V Moskvi so vedno bolj v skrbeh, kaj bo s Papaninovo ekspedicijo na ledeni gori. V nedeljo ponoči je bila zopet prekinjena brezžična zveza z ekspedicijo. Vse I polarne stanice in radijske postaje niskih ledolornilcev išejo zvezo s Papaninom. toda zaman. Sovjetska vlada je odredila, da m^ra rešilna ekspedicija takoj kreniti na pot in poslati po možnosti naprej letala, da se točno ugotovi, kje je Papaninova skupina. V Moskvi sa boie. da bo razpadla tudi manjša ledena gora, kamor so se zatekli ruski učenjaki. Položaj bo zelo težak, če se Papanin ne bo več ja- j vil po radiu, ker ne bo znano, kje je njegova ledena gora in kam se pomika. Se- | daj je zaneslo Papaninovo skupino v bli- j žino Gronlandje ▼ območje močnih morskih tokov in močnih vetrov. Znanstveni krogi kritizirajo postopanje prof. šmida, ki je tako pozno pokrenil akcijo za reševanje, ker bi bi moral vedeti, da bo ledena gora hitro razpadla, čim pride v območje Gronlandije in Spitzbergov. Lahko se zgodi, da bo propadel ves znanstveni material, kar ga je zbrala Papaninova m tatoo tt hOo vw» arjsno Seiko "in nevarno delo uničeno. Havas poroda iz Moskve, da je Papaninova ekspexlicija sporočila po radiu, da je v nedeljo ob 16. ledena gora počila na desetih krajih in da udarjajo poedine grude ledu druga ob drugo. Vse je pripravljeno, da prepelje ekspedicija na saneh svoje taborišče na drugo mesto. Lc-dolonailec >Tajmir< je zašel v nedeljo v silno nevihto, vendar je pa obdržal svojo smer. Ledoloj-nitec >Tajmir-skvja in koliko sode. Bil jc pa takten in steklenice z alkoholnimi pijačami je spravljal vedno pod pultom, da jih jc imel pri rokah za svoje odjemalce in da se niso zgražali abstinenti ob pogledu na to, kar je bilo pripravljeno za njihove manj krepostne kolege. Nazadnje se je pa izkazalo, da je Carlo dober italijanski državljan. Ko je Mussoli-ni izjavil, da Italijani v 2cncvi nimajo več kaj delati, je odpotoval nazaj v Italijo tudi Carlo. In njegov odhod je najobčutljivejša resnična izprememba po Mussolinijevi izjavi v primeri s prejšnjim stanjem, ko je Italija še bila v Ženevi. S (Umskemu platna — Kino Matica: Kraljica džungb. Tarzan-ski film brez Tarzana- zato oa je Tarzauka bolj mikavna in — priznati je treba — zelo dobra igralka. V Ameriki ljubijo take tilme in tudi Evropa jih ima rada. Spadajo v vrsto ameriških romantičnih filmov, kjer bo\lj kakor v Evropi občutijo breme iMvulizacijei Videli smo že take filma v številnih variacijah- v bistvu so narejeni po istem kopitu-Deklica belega aLi črnega plemena dorašča v džungli med tigri, levi. opirarni in sloni, živali postanejo njeni najboljši ju ? lini prijatelji ter zaščitniki, ko ji je okrog 17 let, pa jo odkriie član kakšne ekspedicije, ki je navadno postaven fant. I*ivja kraljica džungle se zaljubi vanj in po premagani" raznih zamotanih tsžkoč sta srečna kot mož in žena. Divje zveri igrajo navadno glavno vlogo in pa intrige civiliziranih nevest ter babje-vernih domačinov, kj se upro belim raziskovalcem džungle. Nas zanimajo v takih filmih džungla in njene skrivnosti in eksotične živali. Tako tudi v >Kraljioj dčmigiM lahko občudujemo čniovito zdresirano o;>i-co, kateri se gledalec o>l srca smeje in le pecra tigra. Zelo zanimivi so pa še nekateri drugi prizori, krkor velika črpda slonov, ki pomandra vas domačinov, napad Črede opic na domačine itd. Po obisku takih in podon-nih filmov gledalcu n.v..j Ino ni nnkdar zaL, da je kupil vstopnico — Kino Sloga: Rinia v pk>prc=-u. Tudi gangsterski ameriški filmi so narejeni vHoi-Iyw-oodu skoraj vedno p° ist^m kopiu. >Ra-oija v ek«.pre«=u' je film i7. življenja ameriških gamgfterjev, sovražnikov države it. 1, ki opral:"ajo svoj zločinski posel s pomevjo sovražnikov države At. 2, itd. V Ainerjkj imajo taki filmi velik uspeh pri puhli ki. ki je vzgojena za tekmovanje vseh vrst in uživa ob zmagi na nogometnem igrišču, pri boksu ali pa pri zmagi policije nad zločinci. In taki filrrnn so vedno tako zrežirani, da triumfira policija nad zločinci in oh-p.nem prikažejo junaštvo ameriških G-mož. V filmu, ki teče v Slogi je storija manj krvava kakor običajno v takih filmih. Samo eden j? mrtev in samo ed?n ranjen. Konec je srečen, kaipada. Godi se v ekspresu, v katerem tajni detaskbiv zalezuje sovražnika države št. 1. Film je dobro režiran v mirnem tempu ob taktu koles e-kspresa. Celo vnete obiskovalce kina. ki so videli že mnogo gangsterskih filmov i.n lahko že pri prvih prizorih uganejo, kako se bo storija razpletla, drži film v napetosti do konca. PRIJETNO DELO Mož telefonira ženi: Veš, dragica, toliko dela imam, da ne morem priti k obodu. Danes sc vrnem pozno — Ubožec, kako se mi smiliš, da moraš toliko delati, pri,tem pa poslušati tako veselo godbo v pisarni. . ROLF F REMONT z 65 Saet a razvalinah — Slišal sem nekaj — toda podrobnosti mi niso znane Baje je b:l napaden. — Seveda in še kako drzno. — je pritrdil Be-netL In že je dvignil za tvorni oe svoje zgovornosti. — Pomislite samo, da so ti lopovi prežali nanj in ga napadli skoraj v samem pristanišču Moral se je udati, če ni hotel dobiti krog.e v glavo. Zvezali so ga, potegnili iz motornega čolna in hoteli izsiliti od njega odkunnino — vse njegove prihranke. Zaprli so baje tega nesrečneža v klet. kjer je moral trpeti lakoto in žejo. dokler mu naključje ni pripomoglo k begu. Našel je nekakšen odtočni jarek, iztrgal je mrežo in tako... ___vleče ves Boston za nos! Jaz vem to, — je zaključil Lvtton krčmarjeve besede porogljivo. — Oče Benett. zakaj me dolgočasite s to nesmiselno zgodbo? Za koga me pa imate? Kaj res mislite, da sem tako neumen, da bom verjel tem čenčam? — Jaz pa verjamem, bog mi je Driča. verjamem. — je zatrjeval krčmar, tako prepričevalno iskrenega obraza, da ie zaslužil vse priznanje. — Kar verjemite, če hočete, mene pa ne silite k temu. Imam čisto svoje mnenje o tem izletu Johna Morleva. — Morda — vi gospodje od carinske policije ste sploh čisto drugačni ljudje, vi se bistveno razlikujete od drugih. V vas je vtelešeno nezaupanje, vi vidite, slišite, čutite ... — Česar nimamo, seveda — to ste mi hoteli reči. — se je zasmejal Lvtton. — Včasih morda tudi — toda rekel bi glavno, da vidite vse prečrno, da se vam zdi vse sumljivo. Skratka, v vsem slutite nekaj nepravilnega in že ste na nogah. — Z nami je pač križ. kaj ne? — Na svetu so čudni ljudje, eni goljufajo druge in tekmujejo med seboj v svojih lopovščinah Sreča še, da najdemo tu pa tam med ljudmi tudi poštene in nesebične izjeme, kakor ste recimo vi. Benett je čutil porogljivo ost teh strupenih besed, ni si pa upal odgovoriti na način, s katerim bi si bil mogel škodovati. Zato je samo skomignil z rameni in vzdihnil. Nekaj časa sta oba molčala. Lvtton je po svoji stari navadi bobnal s prsti desne roke po mizi in zrl vprašujoče v krčmarjev zbegani obraz, krčmar je pa čutil, da se prava nevihta šele bliža. In res je Lvtton nenadoma izpregovoril s čisto izpremenjenim glasom, resnim in trdim, ki je že sam po sebi pričal, da je vseh šal konec. — Pomeniva se resno, očka Benett. Rad bi zvedel nekaj, kar vi gotovo veste. Počakajte — nobenega izmikanja vnaprej. Vem da lahko dobim od vas to obvestilo, razumete? Ne poskušajte torej lagati ali izmotavati se. Škoda bi bilo vsake besede. Benett je znova vzdihnil. tokrat resnično. Videl je, da ga bo ta človek mučil po vseh pravilih, dokler ne bo povedal, kaj zahteva od njega. — Povejte si najprej odkrito svoji stališči — to bo mnogo pripomoglo k najinemu prijateljskemu sporazumu, — je nadaljeval carinik in v njegovem glasu je še vedno zvenela struna sarkazma. Po-kličiva si v spomin, da sem jaz v službi carinske policije, vi pa lastnik sicer ne velike, toda zelo dobro obratujoče krčme, kjer teče ta med vsemi vašimi gosti tako priljubljena tekočina vsak večer v debelih curkih v njihova izsušena grla. Benett se je vrtel na stolu kakor da sedi na iglah. — Pri tem pa seveda ne smeva pozabiti niti na dobro hladno klet tu pod nama — morda pa tudi ležečo malo v stran — kjer so naloženi okrogli sodčki in štirioglati zaboji v harmoničnem redu, ki vanj morda nekoliko disharmonično zdaj pa zdaj poseže znani vonj iz razbite steklenice. Ubogemu krčmarju je že pot oblival čelo. Ni dvoma, nekdo je izdal njegovo tajno skrivališče in skladišče. Zdaj zdaj navale tja ti nenasitneži, vse bo zaplenjeno, vse odpeljejo, njega pa spravijo do večera na boben, da, na boben. Niti beliča ne bo več imel v žepu, a povrhu bo moral še v zapor. Lvtton je neusmiljeno nadaljeval: — Vse to je treba vzeti kot uvod. da si bova na jasnem, kdo ste vi in kdo sem jaz. Zdaj pa preidiva h glavni zadevi. Morda vam bo — vem, da nimate niti najmanjšega povoda za razburjanje — morda vam bo v razočaranje pravim, če vam že zdaj povem, da se ta stvar zaenkrat ne tiče vas. Benett se je hvaležno ozrl v nebo'in obraz se mu je pri teh besedah prvič zjasnil. Čeprav je vedel, da se igra Lvtton z njim kakor krvoločna mačka z ubogo miško, predno jo zadavi, toda kaj ko bi se mu vendarle posrečilo odnesti pete? V bodoče bi bil opreznejši. Tu v kleteh ni več varno in takoj jutri poskrbi za potrebno izpremembo. Lvttonu se je zdelo, da bere vse te misli Benettu z obraza. Zadovoljno je pomežiknil z očmi, potem je pa uprl svoj pogled v ubogega krč m ar j a z izrazom pričakovanja. — Poslušam, zelo pazljivo poslušam. — je dejal slednji hitro. — Tudi, če se stvar ne tiče mene, je zelo zanimivo vse, kar mi pripovedujete. Vsaka vaša besedica je zame važna, gospod kapitan. — O tem sem prepričan, očka Benett, in zato pričakujem z vso gotovostjo od vas, da mi tudi odgovorite povsem zaupljivo in odkrito na moja tri vprašanja- Zagotavljam vas pa, da bi mi bilo od srca žal gotovih posledic, če bi se tako ne zgodilo, ali če bi se morali morda pozneje prepričati, da niste prav razumeli mojih vorašanj. — Odgovoril bom, kar je v mojih močeh, gospod, verjemite mi, da razumem položaj čisto prav, — je spravil iz sebe krčmar dokaj težko. Na obrazu se mu je poznalo, da se zelo boji napovedanih vprašanj. Orajuja Josip Zupančič — Za »Narodno tiskamo« Pran Je ran — Za upravo ta base rs tni del Usta Oton Christof — Val v Ljubljani