Poštnkia plača«* v gotovini uto im. ftv. no 0 LloHljonl u pone^lltt 29. lulOn 19Z9. Ceno Din 1'- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši oedetje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Dio 2.—, do 100 vrst Dio 2L50, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, sa inozemstvo 300.— Din. — Rokopisl m t vraćala — Naše telefoaske itevilke to: 3122. 3123. 3124, 3125 in 3124. Italja zahteva zvišanje reparec Iskega deleža Oaorčenje italijanskega tiska zaradi izjav angleškega finančnega ministra, da Anglija ne bo odobrila Voungovega nacrta v sedanji obliki, ki favorizira Italijo in zapostavlja Jugoslavijo in druge manjše države — Rim, 29. julija. Izjava, ki k> je po-d£ finančni minister Snowden na zad-■nji seji angleške spodnje zborn;ce, je iznenadila italijansko časopisje. Snow, den je v svojem govoru ugotovil, da je bila razdelitev reparacijskih kvot po odstotkih, kakor so bili določeni v Spaau, dokaj neugodna za An-glijo. Se-đaitje razdelitve po nainovejsem Youn-govem nacrtu pa Anglija nikakor ne bo mogla sprejeti in to tem manj, ker komisija fhiančnili strokovnjakov ni imela pooblastila, da zntža odstofke Angli-Jl in nekim drugim državam, kamor spsdajo v prvi vrsti Jugoslavija, Grčl-ja in Rumunija, m da zvtša odstotek Italije in F ran čije. >T r i'bu n a« zavrača gornje trditve in dokazuje, da se je moralo dati Italiji neko od'š'kodnino in ji zvišati odstotek pri razdelitvi reparacij, ker je bila Ita- lija že itak dokaj zanemarjena. ' »Giornale di 11 a 1 i a« se upira Snowdenovi trditvi, da o izpremembi formule v Spaau ne more bit: govora. List se čudi, kako Je mogel to trditi Snowden kot zastopnik države, ki je z vojno dobila 3 miliione kvadratnih milj novih kolonl'j. Nerazumljivo je, kako se more smatrati, da bi bilo zvišanje italijanskega deleža nepravično, ko je v-endar splošno znano, da Italija ni z vojno ničesar pridobila (?). V Spaau je bi"l prisojen Italiji manjši odstotek, ker se je računalo, da bo dobila primerne reparacije od Avstrije, Madžarske in Boigarije. V interesu miru in medna-^ rodne pomiritve pa Italija ni protestira-* ]a, ko te države nišo mogle plaćati svojih reparacij. Nasprotno, sodelovala je ćelo pri akciji, da se bivšim zaveznv cam N em čije dovole med na rodna po-sojila. »Teveret pa smatra ,da bo ta na-stop Anglije nemara težko korrrpromi-tiral uspeh mednarodne konference v Haagu za končno resitev reparaciiske- ga vpra-šanja. — London, 29. julija. U radništvo mi-ni-strstev, ki so neposredno zainteresirana na mednarodni konferenci za reparacije v Haagu, vrše mrzlične priprave za udeležbo angleške delegacije na tej mednarodm konferencL Po dogovoru med veksilami bo konferenca otvorjena 6. avgusta v Haagu. Angte-ško vlado bosta zastopala kot voditelja angleške delegacije minister zuna-njih del Henderson in fin?nčni minister Snowden. Predsednik angleške vlade Macdonald bo po dosedanjih dispoz:-cijah samo otvoril konferenco ter pri-sostvoval prvim sejam, nakar se bo vr-nil v London. Manifest mmunske liberalne stranke Stranka ne odobrava recentrali zacijskih refonn vlade in zaradi tega je zapustila parlament — Bukarešta, 29. julija. Orijentradio poroča: Liberalna stranka je objavila manifest, v katerem opra viču je svoj eksodus iz parlamenar. Manifest je pod-pi-sal Vratila Bratianu. Glavni argumenti manifesta sa povzeti iz govora, ki ga je /mel v parlamentu prejšnje dni liberalni voditelj Duca. Liberalna stranka naglaša v svojem apelu na javnost, da so vse rumoinske vTlade prošlih 50 let vodile politiko državnega in narodnega edinstva ter skušale ustvariti veliko in močno Rumunijo. Sedanja vlada se je odpovedala tradicijam mmunske politike in uvaja na gospodarskom palju razmere, ki bi bile v redne kolo ni j, ne pa« svobodnega in neodvisnega naroda. Pošteni inozemski kapital se izogiba Rtrmunije, zato pa se ponujajo kapitalisti, ki zahtevašo zaradi labilnih razmer v Rumuniji ogromne obrestL Na kraju zatriuje manifest, da bo liberalna stranka tuđi v bodoče ostala na braniku državne intaktnosti in neodvisnosti Rumu nije. Ogromna mezdna borba na Angleškem Ker so se razbila pogajanja za z nizanje mezd v bombažni industriji, so podjetniki z današnjim dnem postavili pol milijona dc lavcev na cesto« London, 29. julija. Pogajanja med pa- tronatsko zvezo angleskih rkalnic in za-stopniki delavstva so se v soboto definitivno razbila. Na podlagi tega so last-niki 16.000 tkalnic z današnjim dnem iz-prli pol milijona delavcev. Med delav-stvom vlada ogromno razburjenje. V javnosti se splošno pričakuje, da bo se-daj posredovala vlada in našla novo bazo za pogajanja, ki naj to mezdno borbo čimprej likvidirajo. Minister dela Margareta Bonfield je dan in noč na^no-gah, da bi s svojimi sodelavci zbližala obe sprti stranki ter dosegla izravnavo v sporu, ki tuđi politično ni dobrodošel sedanji vladi. Sodi se, da bo prihodnje dni predsednik vlade Macdonald povabil k sebi predstavnike delodajalcev in delavstva ter z direktnimi stiki skušal ustaviti orjaski rnezdrii boi v angleški bombažni industriji. V fmančnih in gospodarskih krogih se naglasa, da bo sedanje izprtje v bombažni industriji lahko imelo hude finati-čne in gospodarske posledice. Delavstvo bo izgubilo na teden nad 1 milijon funto v. Še večja pa bo škoda, ki jo bodo trpeli lastniki tkalnic. V vsej javnosti vdada za ta mezdni spor ogromno zanimanje. Javnost se boji, da bi izprtje delavstva v Lancashi-ru ne bilo prvo znamenje za protiudarce od strani delavstva tuđi na drugih gospodarski področjih, kar bi moglo ogro-žati položaj sedanje vlade ter povzročiti nedogledne socijalne in politične zaplet-ljaje. V 300 tvornicah, ki ne pripada jo k pa-tronatnemu sindikatu tkalnic v Lanca-s'hiru, se obratovanje normalno nadalju-je. Tu je na podlagi dosedanjih pogodb ostalo pri dogovorjenih mezdnih postav-kah za vse kategorije delavstva. — London, 29.' julija. »Daily Mail« objavlja uvodnik o mezdnem boju v bombaževi industriji. List naglaša, da pomeni ta delavski boj prav tragičen dogodek v bombaievi industriji v trenutku, ko se ta industrija nahaja v tež-ki krizi in ko bi se morala ponoYno afirmirati proti rastoči konkurenci inozemstva. V takem položaju bi bilo v interesu delodajalcev kakor zaposlenega delavstva, da se ždružita in s skupnimi močmi skuša ta pridobiti nekdanjo sve-tavno veljavo angleške bombažne industrije. Edini izhod iz sedanjega položaja vidi uvodničar v vprašanju reorganizacije. Upor kita jskih voiakov v Harbinu V Harbinu so se uprli kitajski oddelki ter so zaceli ropati trgo vine. — Prebiva! stvo je zbežak). Moskva, 29. iulija. Sovjetska telegrafska agentura poroča iz Crte, da se je v neki predmestni četrti v Harbinu uprl krtajski polk in vdrl v mesto. Kitajski upnrnikj so pričeli pleniti po trgovinah in bj bili po-vzročili ogromno Škodo, da nišo cfola-st poslale proti upornikom mečne voja'ške oddeJke, ki so jih Učmalu ukrotili. Tuđi iz drugih krajev prihajajo poro-Čila -o vojaških uporih v kita>ski voiski. Iz Harbma se je zadnje tedne izselilo več sto trgovcev. Mnogi podjetniki za-pirajo svoje obrate in se izseljujejo v no-tranjost ker-se bojcfcvavo vfliPOći vod- nih razdejanj. Kitajske oblasti skušajo pomiriti trgovstvro, a brez uspeha. Zelandska katoliška rf^hovšeina za oboroževanje — London, 29. julija. ZastopnHti kršćanskih cerkva v Novi Zelandi)! so Poslali an-cleški vladi brzojav, v katerem Dovdar]a-Jo potrebo pomorske oborožitve ter opo-zarjajo na važnost obrambe. V Drvi vrsti prihaja v poStev velika trdniava v Singa- POT1L Novice z Bleda — Bled, 29. julija. Danes je prispel na Bled franeoski poslanik na Dunaiu Claizell. Z njim je prišel na Bled tuđi naš dunajski poslanik dr. Miloje Milojevič s svojo so-progo. V njihovo počastitev priredi nocoj franeoski poslanik v Beogradu Dard banket, na katerega bodo povabljeni tuđi ostali diplomati, ki se mude na Bledu. Tekom popoldneva se odpelieta fran-coska poslanika Dard in Claizell v Bohinj, kjer bo poslanik Dard predstavil svojega dunajskega kolego princu Pavlu. — Bled, 29. julija. 2., 3. in 4. avgu«ta se bo vršil na Bledu 5. m^tearodiii t^niJki turnir za prvenstvo Bleda. Na turnirju t>v do sodelovali tuđi primani teniski prvaki iz inozemstva. Med drugim se pričakuje, da se ga udeleži tuđi italijanski teniski pr\ak Morpurgo. Turnir se bo vršil \>od predsed«tvom češkoslo\ra?kega poslanika v Beogradu Sebe. Podpredsednika sta blej-ski zdravnik dr. De Glerija in dr. Janežič. Vrhovno sodništvo bo v rokah ooovna tefcma za naslov državro^ira nogome^n-e^a prvaka Nemčijc j< koniala z rmajo SV Furth oad berlm-skjm pr\aiko(ni Hertho s 3:2. V drugean po&Času je Hertha ijrala z 10 moltra. Odk>čilni gol t,*. F&rtha je ptd«l Sele prod konca. S tem k posta! TOrtfc U v trttfr oetnSki drf»wt ptw*. Razplet franeoske vladne krize Briand sestavHa svojo enajsto vlado. — Klfub vscin težkočam bo bržkone že danes rešena vladna kriza tako, da bodo ostali večinoma sedanji ministri. Pariz, 29. julija. Tekom vćerajšnjega dne je Brand pjser:1; predsednika republike Doumerguea, s katerim je imel daljši razgovor o razpletu franeoske vladne krize. Pri tej priliki je dabil mandat za sestavo nove vlade. Tekom popoldneva je Briand stopil v stike s pred-sednikoma senata in poslanske zbornice, da z njima prouči posamezne vladne kombinacije. Zatem se je Briand sestal z voditelji parlamentarnih skupin in frakcij. Po vesteh iz dobro informiranih kro-gov gredo Briandova stremljenja za tem, da sestavi po možnosti vlado široke koalicije. Začetkom avgusta se bo vršila v Haagu politično in finančno nad vse pomembna mednarodna konferenca za reparacije, na kateri mora biti Fran-cija zastopana po svojih najboljših mo-žeh, obenem pa tuđi s takšno delegacijo, ki bo mogla nastopati s primerno avto-riteto. Zato sta na dlani dve možnosti: Briand bo skušal sestaviti najprvo vlado široke koncentracije. Će pa bi v tem pri-zadevanju ne uspel, bo Briand sestavil vlado ožjega formata, čije naloga bi bila omejena m ki bi izvršila le priprave za mednarodno konferenco v Haagu ter za- stopala iraneoske interese đo zaktjuCfc« tega mednarodnega posvetovanja. Nato bi Briand deirnsijoniral in skušal rekoo-struirati svoj kabinet na širši podlagi. Po dosedanjih informacijah ni veliko izsledov, da bi Briand uspel pri sestavi vlade širše koncentracije. Njegova pri-zadevanja in prigovarjanja levičarskim strankam. da sestavi močno levičarsko orijentirano vlado, nišo uspela. Skoro gotovo je, da bo Briand sestavil novo vlado brez svojega prvotnega zamisleka in da bo nova vlada v bistvu dosedanja Poincarejeva vlada samo s to razliko, da bo mesto ministrskega predsednika zavzel Briand sam. Sodi se, da bo Briandov kabinet v tej obliki sestav-Ijen že do večera. Nova vlada bo vodila posle do panovnega sestanka parlamenta. Pariz, 29. julija. Briand je povabil k so-delovanju v novi viad: o-d radrikalov Herriota in Dalathiera, ki bi postala v novi vladi ministra brez portfeljev. Ako bi Herriot m Dalathier ta poziv odkloni-la, bo Briand prisiljen, da sestavi vlado brez radikalov. Novi kabinet bo v tem primeru v bistvu neizpremenjena do-sedanja Poincarejeva vlada. Krvava bitka med kaznjenci in vo jastvom V newyorški državni kaznilnici so se uprli kaznjenci. — Na-stopiti je moralo vojaštvo s tonovi, ki jih je ukrotilo še le po vecurni borbL Ne^-york, 29. julija. Iz Auberna v državi Newyork i>oročajo, da so se v tamošnji kaznilnici uprii kaz-njenci. Upor-niki so si na nepoja&njen način omislili orožje in nasiloma potolkli paznike. Ko so zavzeli notranje stavbe, so se kar-njenci zabarikadirali in zanetili ogenj v ostalih kaznilniških zgradbah. Kaznilni-ško vodstvo je moralo poklicati na po-moč vojaštvo in ognjegasce, ki so tru-doma pogasili ogenj in nato začeli oble-gati kaznjence. Kaznjenci so se morali po večurnem obleganiu in ostrem stre-ijanju od strani vojaštva, ki je uporabilo topove* udati. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in mnogo ranjenih. — Newyork, 29. julija. O uporu v kaznilnici v Aubernu se irvex> še tel# podrobnosti: V ka-znihiici se naha.ia več tisoč kaznjencev. PriblEžno 1700 kaiz-njencev se je na netpojasnjen nači-n po-last:lo shrambe za orožje. V hipu so se ui>orniki oborožili z orožjem, ki so ja našli v kaznirniški orožarni in hoteli s 50 puškami in 4 strofnicami udreti iz kaznilnice. V poslednkm hipu so straž-niki dabili ojačenja in odbili napad kaz-njencev. Na to so prispcla §e vojaškt ojačenja, ki so šla nad upornike s topovi. Stirje kaznjenci so pobeffnili. V borbi je bilo ranjenih 30 vojakov in stral-niko^, 2 pa ubita. Od kaznjencev je bilo 15 ulbitih, 42 pa ranjeniih. Farani zaprfi svojega župnika Nenavaden upor gornješleskih katoličanov proti vratislavake-mu škofu. — V obrambi župnika proti neosnovanim tožbam so ga zaprli. — GUvicc, 29. julija. Katoliški župnik v vaši Ostroppa v Gornji Šleziji je bil zatožen pri pristojnem škofu v Vra-tislavi, da je unel nedovoljeno razmerje z nekim dekletom. Škof je odredil pre-iskavo in suspendira! dotičnega župnika. S tem pa nišo zadovoljni prebivale i in verniki, ki nišo hoteli verovati v krivdo svojega župnika. Zato so se obrnili pismeno in ustmeno na nadskofa, ki pa je zavrnil njihove ugovore. Ogorčeni verniki so napadli avto. ki naj bi odpe-ljal njihovega priljubijenega župnika in ga prevrnili v cestni jarek. Tuđi po-mLrjevalni govor župnika, ki je rotil svoje vemike, naj do\-olijo, da se pokori svoji nadrejeni oblasti, ker bo itak preiskava dognala, da je nedolžen, ni zalegel. Verniki so nasiloma spravili svojega župnika nazaj v župnišče in za imeli tu več tednov zaprtega. Služba božja, ki jo je opravlja! njegov nasled-nik, se je vršila v prazni cerkvi. Ko pa se je v cerkvi pojavil stari župnik, so verniki takoj napolnili cerkev. Nato se je cerkvena oblast poslužila zviiače in skrila župnika v samostanu Pilohovice. Za tem so fanatični verniki priredili napad na samostan in ponovno v triumfal-nem rx>hodu pripeljali svojega župnika nazaj. Končno je moral papež iK>seČi vm&s in odstaviti župnika. Župnik se je pokoril, a je moral zapustiti svojo žup-nijo v spremstvu 80 policijskih uradni-kov. 2upnija bo do konca r>rei<;kave ostala brez duhovnika, ker farani ne -narajo nobenega drugega. Zasledovanie nevirneoa vlomilca Pretekli teden bo orožniki med postajama Dob in Gorjuse ustavili in armirali n#-varnega vlomilca v osebi hr?^]^«*^«1^«, ie vežkrat kaznovanega Josipa Po.ilesnika, roj. 1. 1883 v Šentjurju na Dolah in pristoj-nega v Št. Jurij pod Kumom. Ko »o pa preiskali, so na»li pri njem ćelo wilo*;r, predmetov, izvirajočih od raznih vlomov in tatvin. Med drugim so naMi tula n«<>$U*o uro, dameko srebrno uro, 2 srebra i ve rizici, ženfiko zlato ovratno verilico z zl.i-tim erčkom itd. Podleenik se izgovarjA, da je vse to kupil od neke vdove na Bi2el|-skem za 150 Din, nakar so ga roožniki iz-pustili pod pogojem, da se javi orožn >ki postaji v Domžalah. Ker se ni javil, je opravi^en sum, da je vse to ukradel. (^eum-ljen je vloma v nišo Janeza Zamlj-Mii v Solniku pri Kaseta verouk, vzco}e&I Prakti^oo s« vcibajo v kuhanju (ročoem m strojnim), krojnem risamiu, pranju. Irkaatu, v mi-eikairstvu in siraTSivu, v vrtoarstvu itd. Oojco-ke se vadijo tuda v ravnanjai z bobriki in boteo ži-vioo. Tista, kj tx> aprejeta v zavod, plača meAečoo za hrajio, stanovanj«, razsvetJjavo, to >e Sf>Ioh za vse 450 Dim, za po-uk pa 100 Dio. VsaJta go-Jeaka naj vzacie s sebog v tečaj po moimosti na-slednjo obleko io perilo: vsaj eno nedel^&ko ol>-leko, dve obleki za dek>, dva para čevl}«v, tn par vrtnih Sevljev, nekaj beliJi in barvanih noČ-nih srajc ali jo^pic za ponoči, tri barvana apodnja krila, frvt beli soodnji krili, Irfri srafcc, 5««t paro-v no«avic, 10—12 žepnih robcev, Stid ku-h-injsice ;ti dva navadna pTe-dpasflika. NadaJđ« pe-rilo za posteljo: dvt para rhih in Sriri prevleke za blazn«, 4 brisač«, 4 servij-ete. če iiraa ka-te-ra več oblck«, )o taJco lahko viame s »cboa. UVedcMc«, k| ho5e}o vstopiti v gospodin J«fco iole, morajo: 1. dovrliti 16. l«ST:rV> T»a| do 15. rrfMta 193^ Kmeiffskl druFbT za SforenHo ▼ LfoMf««i>. Pri ST>re'efrr:j đ*k\*t v zv&pc&'-nHVo $>t!o »e bo WTa1o po m močjo mizarj« je bil čoln opokine poprave ljen, prevlekli smo ga fte enkrat z minijem. ;n jx)pol-dne imo zapustili Grsdiško. Solnce te nam upira ▼ hrbet in stroj i našo koio. Uprte v vesla na« je đohitela noć. Prenocevanje na obrtijM ni varno, i\* vina je vso noČ na pro-tem, hudi ovčarski psi jo čuvaj o in napade jo vsakega rujca. Noć je lep« in svetla, nebo je obsuto z zvezdami, luna nam je najboljša tvetiljka. Pa vesla ?mo to noč! In ^tri dopold^e dosežemo Brod Desno veslo udar ja oo bosanski, levo ob slavonski breg. Mi pa drčimo po sredinu pozorno uprti v signalne luči vodnih mlinov. Na dveh pontonih je postavljen mlin. Eden nosi kolibo, drugi pa podstavek, na katerem sloni mlinsko kolo Potujejo iz kraja v kraj, plaćani in oskrbovani od kmetov. Sava je tu plovna že za parobrode, ki vozijo tovor do Siska. Vorijo sicer samo podnevi, a radi raz* ličnih vodnih globin so ob ml inih zasajemi v vodo koli, ki nam pri nodni vožnji prav dobro služi jo za orijentacijo. Neznosen smrad ob bregu ležečih crko» vin, konj, prašičev, krav nas spremlja vso pot. Sem in tja prhne riba iz vode; nara« ščajoči vodni kolobarji označijo kraj. ka» mor je rnova tonila. Pri Davorju se izteka Vrbas v Savo. Pri» nala nam pozdrav iz Bosne in pospeši hi« trost Save. Voda ropet poganja naš čoln in vesla. k delu vspodbujena, se močneje zareže jo ▼ Savo. Temna modrina neba se umakne svet» lejSi. Svit zvezd pojema. Beli. megleni oblački se dvigajo iz vode: umikajo se jutranji zarji, ki izza temnih obronkov za* senčene^a gozda poSkrlati nebo in pošilja svoj odSsev po vodni gladini našemu čolnu nasproti. Solnce poškili nad ravnico, in ko vidi. da ie od lune ostal Ie še moten, belkast krog na nebu, rarrx>§lje svoje žarke, da oznanijo njen prihod. VctriS se je zaplel v našo zastavo, ki pošilja solneu svoj in naš pozdrav. Ptice ob obali mu pa pojo svojo himno; zaman se trudi jata vran, ki temnim, drvečim o-bla* kom podobna zakrili proti nebu, da bi nje* ea blesk prikrila. Solnce vzhaja, kopa se v Savi. valovi se poigrava jo z njim. Mi pa veslamo, veslamo. Predpoldne smo dosegli Slavonski Brod, katerega veže dolg, železen most s sosed* nim Bosanskim. Brod je Se dokaj čedno mesto, s p*r Ie« pimi. modernimi stavbami, urejenimi uli^ čami. udobnim hotelom in tuđi glede sna* ge prvaci slavonskim In bosanskim obrež* nim (nestora. Mesto je prečej Živahno, Mohamedan* ke. x dolg im i, platnen im i zari, pelerinam pođobnimi ogrinjali, in njihov« modernej* Še vTstntce v elegantnih modernih toaletah s kratkimi rokavi, oatrižene na »bubi«, a tenko, crno tančico pred obrazom, hite po opravkih; Turki meSetarijo na trgu, kjer s krikom in vikom in velikimi gestami ozna> njajo prednost svojega blaga, kupci jo pa potrdijo pri čmi kavi. Male. zamazane Spelunke, neprezračene in Ie vsake kvatre osnažene — so njihove »kafanec Prazna soba. t vzidanim oknom, ki veže »lokal« s kuhinjo, je pregrnje-na s slamujačami. Tu čepe Turki, kadar sreba* jo kavo, roji muh pa skrbe, da se od časa do časa zganejo in ne zgnijejo od lenobe. Splavarje vabi pod svoj krov »Gost kn a Velebit«, ki jim obeta najboljio domačo hrano in najcenejše prenočisec. Med tursko »kafano« in to »g««tilno« ni velike razlike. Par lesenih miz in klopi izpopolnjuje za« kajeno gostilniško sobo, brleča petrolejka pa osveti ju je prostor v toliko, da najdeS z roko od krožnika do ust Čez dan je pu* sto v tej beznici. Dekleta dremajo za mi* zami In si krajlajo čas s cigareto Zvečer pa nastopajo kot »orkster« in sekajo s svo» jimi hreščečimi in rezkimi glasovi zaduhlo ozračje. Pred zatvoritvijo lokala so »or* kester« in sobe oddane. V restavraciji in kavarni »Central«, na» ši »Zve^di« podotmemu lokalu, kjer se zbi* ra brodska elita, imajo danes brodski me* šcani svojo senzacijo. »Bi*ba»bo« — »umetniSka trupa s sen« zacijonalnim varijetetskrm sporedom go* štuje tu. Lepaki oznanjaio slavo te nekdaj po vsej Rusiji znane družbe, pred katero za* temni sloves blesteče »Modre ptice*. — Im* prešano jamči občinstvu, da bodo trije go* spodje s svoj imi soprogami in cretnih Sajjerjev, z Protesknimi ortuori te nrekega seljaškega živlicnia in ^rodsicimi lokatahm imnrovizacifami. ki ođmevajo pri publik? v histeričnetn rezge« taniu. In kdor očita tem ubogim Srn^tn^om. da kvarijo okus publike, te moli. Publika sama ima slab okus. Pri predstavih šmir si daje inteligenčno izpričevalo. Sreda dopoldne Do večera ostanemo v Bro-du. Berto namerava delati, odšel je s skicirko, barvami in kartoni v mesto. 2 Brankom kreneva k Savi, da pogledava 5oU ne. Splav naiih prijateljev Ivana in 2ana se bliža. »Če priđete a hotel ubitu marveč lem nm ho'cl '»amo /:^ro» liti in zahtevati, War mi fre V/el tem mo* tiko in ga udanl pu clavi. Bal um se. da bo vstal m me ubil in naglu *enj pobtrtfntl. Sele pozneje sem z*. edtl, da je mrtev. Tako je sedaj vsegu konce Bil nrm uz ni bi] ie moj brar. bilo je rvosestvu Sedaj je \s« vrag vzel No, moji računi su ^iiti Miio» vana »em jaz rni-slal na oni svet. vi b<>*t» mene, posestvo Ko pr-nJano /a krit je ka/en* skih stro^kov in tako ne bo mkimuir nič ostalo. Tako je prav — je i^ljuči! itareo cvoje modroA'anje. Koledar. Danes: Ponedeljek, 29 julija 1929, kato. ličani: Marta, pravoslavni: 16. iulija An- tinogen. Današnje pri redi tvc Kino Matica: Okovi plemstva. (Sveti s!av Petrović). Klao Ideal: Očetov jreh (Buck Jonei). Dežurne lekarne. Danes: Leustek, Resljeva cesta, Boninc, Rimska cesta. Ove težk" npsrp^ Ljubljana, 29. juli;*. V Dolenjj va&i pri Polici *e je vč**raj pcpoldne pripetila precej tetka a+šr^t^ katere irtev so snoči z avtotak^om ^reji«-ljali v Ljubljauo. Mlaj^i sin posestnika Fra-na Omahna se je doma i«_rral a sjmokrt^ som. Mishl je. v ac je og«*nj zaradi \*U* i> r k>rnl;u r fckopičene krme ter lita t hli.-ko-xito nagl»-"> s ril. Čeprav i kra>w na puucč, je koaolec popiin>ina po-gorel. Posestnik Klanjšek inu 150.000 Din ! škot'e. NT] *um, na %m je laDetila zlobna roka. Poligi j;- o^uiuljen 241etni Jurij Mohorko, ki je ba)e takoj po požaru pobegnil iz občine. Mohorko j« okoli 170 cm riaok, suhe in vitke f ostave, podolgovatega bledega obraia. n ^i kn«tk-> pristiižene brčiee. Obleften j© bH v l*»po, akoro novo sivo obleko, na clavi pa je imel klobuk z lelenim trakom. Od policijskega agenta do orenjenega hajduka Pred dvema letoma je bil izvršen v vaM Mojina v djevdjelij«kem srezu izredno t'r. zen razbojniiki napad na kmeta Jovan* > Pejevića, ki ie zaradi dobljenih ran K • u umrL Srezki načelnik je Ukoj lzvedel pre-iskavo, ki se je dolgo vršila na podiati vsakovrstnega. tuđi negotovega pričeva-nja, končno pa je Ie krcnila v pravo smer. Ugotoviio &e je, da je zločin izvršil Drairo-tin Perović, bivši policijski agent načelnika djevdjelskega srezkega poglavarstva. Perović je rodom iz jablaniSkega sreza v kosovski oblasti in ko je bil razknnkan kot nevaren ropar, se ni nihče mogel spominjati, kako je U Človek brez pravih Kolskih spričeval v mladih letih prišel v zaupno policijsko službo. Ko so ugotovili, da Je policijski asent nevaren ropar, je bil ta že davno na var-nem. Postal ie v kratkem času najnevar-nej*i hajduk in organizira} si je tuđi svojo četo. Veliki župan koso.vske oblasti ga je dal vpisati v hajdučki seznam in njegovo glavo je ocenil s 500 Din, ki jih dobi, kdor ga oblasti Uroci živega ali mrtvega. Cena haj duške glave hi\šega policijskega agenta pa se je naglo dvignila na 20.000 Din. Nekaj članov Perovićevc tolpe so že vlo-vili in pobili pri spopadih z orožniki, ujeli pa so nedavno tuđi važno Perovićevo po-moCnico. mlado Vidosavo Pantović iz ia-hlaniškesa sreza, ki je oblekia moSkn obleko moiki več veliajo v svetu, kakor pa in kavarnah v Skoplju. §e danes ni ueotov-Ueno, kake naloge je tzvrševala ta članica nevarne razhojniške tolpe. Ko so jo slučajno raskrinkali, nišo dobili od nje nobeneea nravega odeovora. Zatrjevala Ie, da je oh-lekli mo^ko obleko, »ker 1i ie to prljalo, k omoški več veljajo v svetu, kakor r»a ženske«. Tekom preiskave pa ie mladenka v /aporu okušala »zvr<;ti sam^mor ^ tem, da }e Izpil* neki strun. ki ca ie dobila y iečo po neznanih romočnikih Komal so ji oteli življenje, jezika Ji pa *e vedno nišo razvezali In *e dare« ne vedo. v kaki ?ve-'i ie prav za prav bila 7 plavnim baldukom Perovićem nekdanjim policijskim tcentom. • «M|tU|IW Mt • IflUAUM. m IIIUUI I I Uju I |}WlVf VtlVhVIM IIUI WUU S'»v 170 •StOVENSK! NAROD*, int 29. julija 1929. Strma 3 Dnevne vesti. — Ljubljana čestita zazrebikemu oađ-škofu. 2upan dr. Dinko Puc ie poslal nad-škofu dr. Ante Bauerju v Zagreb sledečo brzojavko »Povodom jubileja Vaše pre-vzvišenosti si usojam v imenu mesta Ljubljane in vsega ljubljanskega prebivalstva izraziti najiskrenejše Čestitke z željo, da Vas božja previdnost ohrani še dolgo vrsto let v blagor hrvatskega naroda, ki ste njegov najodličnejši sin in dunovni voditelj in kot vrh-ovnega predstavitelja jusoslo-vanskega episkopata v dobrobit naše naredne države«. — Vpokojitev pri Stolu sedmorice. Vpo-kouen je sodnik Stola sedmorice, oddelek B v Zagrebu, dr. Anton Furlan. — Iz državne službe. Za stalnega je po-trjen računski pripravnik oddelka za državno računovodstvo pri finančni direkciji v Ljubljani Alojz Marinič; vpokojeni so bivši računski svetnik Ivan Rostan ter računska inspektorja bivše delegacije ministrstva fi-nanc v Ljubljani Tomo Qalin in Josip Juh ter računski direktor likvidacijskega odse-ka bivše delegacije ministrstva financ v Splitu Ivo Juh. — Izpremembe v naši vojski in mornarici. Imenovani so za. komandanta II. pionir-skega bataljona dosedanji upravnik skladi-šča vojno - železniškega materijala inženjerski major Vladimir Celestin: za komandanta torpedovke T. I .kapetan korvete Miroslav Štumberser, za komandanta bojnega čolna »Četnik« dosedanji komandant re-morkerja »Silni« poročnik bojnega broda I. klase Miljutin Zagoda, za komandanta broda »Sitnica« dosedanji vršilec dolžnosti šefa voinesa odseka pri direkciji rečnega prometa kapetan korvete Ciril Vilfan, za komandanta broda »Jaki* poročnik bojnega broda I. klase Anton Vekarič, doslej v službi pri IM. pomorski obalni komandi, za vršil-ca dolžnosti šefa vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa dosedanji komandant remorkerja »Jaki« poročnik bojnega broda I. klase Vladimir Kostanjevec, za vršilca dolžnosti komandirja 61. eskadrile dosedanji vršilec dolžnosti komandirja parkove čete II. zrakoplovnesa polka zrakoplovni ka-pitan II. klase Hinko Hubl. za vršilca dolžnosti komandirja 252. eskadrile dosedanji adjutant 121. zrakoplovne grupe zrakoplovni kapitan II. klase Zlatko Šintić, za komandirja 281. eskadrile dosedanji komandir 61. eskadrile zrakoplovni kapitan I. klase Ferdo Gradišnik, za vršilca dolžnosti komandirja 282 eskadrile dosedanji vršilec dolžnosti 272. eskadrile zrakoplovni kapitan II. klase Franjo Pire. za vršilca dolžnosti ko mandirja 431. eskadrile dosedanii vršilec dolžnosti komandirja 71. eskadrile -zrako plovni kapitan II. klase Vladimir Lorin; do-sedanjih dolžnosti sta razrešena komandant torpedovke T IV. poročnik bojnega broda I. klase Ivan Levec in ekonomski kapitan I. Mase v mornarici Fra ne Beraič". — Ocenjevanje učiteljev ljudskih ne me* ščanskih sol. Ker se je večkrat pripetilo, da so šolski nadzorniki v svojih letnih poroči-lih o delovanju nekaterih učiteljev in učite-ljic poročali zelo nepovoljno, na drugi strani so pa dali istim učiteljem najboljše oce-ne, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se mora v bodoče delo učiteljev in učiteljic po šolah in med ljudstvom ocenjevati strogo objektivno. Pri oceni je treba upoštevati stro-kovno izobrazbo dotičnega, navdušenje za delo, uspeh v soli, vedenje v službi in v pri-vatnem življenju ter delovanje na polju ljudske prosvete. Upošteva'e se bodo tuđi vse okolnosti, ki morejo slabo vplivati na delo v soli .Ocene morajo šolski nadzorniki podrobno pojasniti in poslati prosvetnemu mi-nistrstvu obenem s poročilom in z vsemi podatki o delovanju ocenjenih učiteljev in učiteljic. ~ POTEN JEROK^ NOG itd~ zanesliivo odstrani »SUDOR«-mast Iekarne »Pri orlu«, Celje. ~— — Privatni izpiti padlih učencev. Minl-stvo prosvete je ukinilo svoj lanski od-lok, po katerern so mogli na srednjih šolah neuspeli redni uČenci polagali privatni izpit v jesenskem roku. — Iz skavt&kega tabora na Rabu. V četr-tek smo napravili izlet v mesto Rab, ka-mor soio spremili brata K. in S., ki sta od.iadrala na vseskavtski zlet v London. Ta pot bo stala vsakega približno 4000 Din. Iz tabora smo odkorakali o polnoči ter io primahali v mesto ob polštirih ziutraj. Me-stece se je zelo izpremenilo v zadnjih dveh letih. Postalo ie prav lično letovišče. Med malimi hišami dominirajo lepi novi hoteli, nekateri se pa še zidaio. Tišti dan sta bili v pristaniščn tuđi naši podmorniki »Hrabri< in »Nebojša«. Rabsko luko so zelo pogl-obili, tako da tu pristaia tuđi naš rtajvečji osebni parnik »Karadiordie«. Sploh ie v pristanišču izredno živahen promet. Ladja za ladjo pri.iaja in zopet odhaja. Po-d^ba je, da bo Rab čez deset let svetovno znano letovišče, zakaj rabsko ažurno nebo in morje nimata sebi enakega. na svetu. ~ Osebne vesti s pošte. Na predlog ministra za javna dela je krali podpisal ukaz, s katerim Se imenuje za višjega kon-trolorja v 4. skupini I. kategorije dr. Fr. ?,aUotec. "? v 5- skupini I. kateeorije Iv. Volk, obadva v ministrstvu za iavna dela. Pri obi. post. upravi v Ljubljani je imenovan za inz. v 4. skupini T. kategorije Matej KolariČ, za inspektorja v 5. skup. I kat Anton Suhač, za tajnika v 6. skup. I. kat Josip Strukelj, za upravneea uradnika v 2 skup. II. kat.: Fr. Šemrov. Miloš Katić. Miroslav FCantiur, Miroslav Brumat, Karei UrbančiČ, Vojteh Pučelik. Adolf Kaffou, Tlen F.pih, Fr. Matjan. Valentin Koman! Karei Čeh, Fr. Šalehar, Anton Verč, Janko Cizeli - A!eš, Fr. Pire, Ant. Kozoj, Ivan Zupanec. Robert OlifčiČ. Iv. Korun, Fr. Jurman. Lavoslav Brus, Iv. Napotnik, Pr-Jereb, Milun Stancar, Fr. Perko. Iv. Mlač in Marija Binder. — Za računske** uradnika v 2. sukp. U. kat. so imenovani: Pavel GlaseT, Matko Klavora. Fr. Ferjančič, Stanko Gaberšček, Rudolf Lukei in Josip Posačnik. — Za arhivskega uradnika v 1. skup III. kat: Ant. Cuček in Fran Legat, vsi pri bivšem ljubljanskcm poštnem ravnateljstvu.. — Imenovani so še: za stare-Šino ljubljanske glavne pošte v 1 skup. II. kat Jakob Kobe, za starešino pošte na Zi-danem mostu v 2. skup. II. kat. Karei Pšeničnik, za starešino mariborski glavne pošte Fr. Irgolič, za starešino mariborske ko-lGdvorske pošte Anton Klemenčič. za starešino celjske pošte Anton Boe. za starešino ljubljanske kolodvorske pošte Ivan Cof, za starešino poštne podružnice štev. 4 v Ljubljani Hinko Ilaš. — Za tehnika v 2. skup. II kat. pri terenski t. t. sekciji v Mariboru sta imenovana Ludvik Fajgelj in Fr. Zma-rek. — Ameriške dijaklnje v Beogradu. Te dni je prispela v Beograd manjša skupina brhkih ameriških »girls«, večinoma dijakinj, ki potujejo po Evropi Mlade Američank<* so si ogledale muzej in razne druge kulturne ustanove, pa tuđi nočni lokali so jih zanimali. Baje so se ga pošteno nažehtale. li Beograda so odpotovale v Sarajevo. — Ogromni vinogradi v šibenlškem okra-Ju. Na ozemlju šiberištte oblasti je zasaje-no 6940 hektarjev z vinsko trto, t. j. okoli 6 milijonov trt Letna produkcija vina zna-Ša 15 do 20 milijonov litrov. — Zanimive oka meti ine v dolini Trirfav-sklh Jezer. Prof. Fr. Kapus je našel lani nad kočo pri Triglavskih jezerih zanimive okamenine amonitov. Te okamenine izha-jajo iz gor. jurske tvorbe. So orecej šte-vilne in je na enem kraju okoli 30 takih okamenin. Posamezni amoniti so precej veliki in imajo večji izmed njih v premera ca 25 cm. Okamenine leže blizu poti, ki vodi na Triglav in bo SPD preskrbelo pri-merno markacijo do njin. — Vreme. Po nudi vročim" smo dobili pravo jesensko vreme, ki utegne trajati delj časa. Vremenska napoved pravi, da bo de-toma oblačno in nestanovitno. VČeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa oblačno. Deievalo je v Ljubljani, Mariboru in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 31, v Beogradu 24.7, v Ljubljani 18.3, v Mariboru 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.9 mm, temperatura je znašala 12.S stopinj C. — Sava pri Zagrebu naptavila truplo. Včeraj so kopalci med Gospodaričevim in rnestnim kopališčem v Zagrebu opazili truplo utopljenca, ki ga je Sava naplavila na prod. Komisija je ugotovila, da gre za mi-zarskega pomoČnika Janka šuniga, ki je nedavno pri kopanju utonil. Truplo ponesre-čenega mladeniča so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoj. — Smrtna nesreći pri mlač vi. V Dalju v Sremu se je te dni smrtno ponesrečil 43-letni pomožni delavec Milan Savič. Po ne-previdnosti je zaSel med stroj, ki ga je zagrabi! in strahovito razmesaril. — Slična nesreća se je pripetila tuđi v vaši Klenak. Skozi vas so peljali mlatilnico, na katero je bil Priklopljen elevator. Sedemletni deček Radomir Ivanić je zašel med oba stroja. Mlatilnica mu je šla čez glavo in ie bil takoj mrtev. — 2rtev kopanja. V petek je v Dunavu pri Palanki utonil krojač Mfškov Novak. Krojač je bil tako nepreviden, da je plaval parniku dunajske parobrodne družbe napro-ti. Visoki valovi so ga zagrnili, tako da se je hipoma onesvestil in izginil v vodi. S parnika so mu hoteli priskočiti na pornoč, pa je bilo že prepozno. — V Bečkereku aretiranib že 60 komu-nistov. Kakor znano, so oblasti v Velikem Đečkereku odkrile veliko komunistiJno za-roto. Areiiranlh je bilo mnogo komunistov, največjo senzacijo r>a j* vzbudila aretacija uglednega gostilničarja Milana Adamova, ki je baje komunistično propagando finansiral. I>enar je dobival baje iz Zagreba. Dozdaj je policija aretirala 60 komunistov. — Krvna osveta v Slavoniji. V selu Vi-tojevcu je 1. 1920 seljak Rade Crnogorac ubil soseda Cvetka PuSkaša. Crnogorac je moral presedeti večletno kazen radi uboja. Toda Puškašev sin ie sklenll osvetiti se mu. Ko je te dni blizu sela pase] svinje, se je sprl s Crnogorcem in ga med prepirom udaril s kolom po glavi. Crnogorac je pa-del, se pobral in se kakih 100 korakov opotekel, nato se ie zgrudil mrtev na tla. Morilca so prijeli. — Tigra napadla krotllca. V cirkusu Koloseum, ki je te dni gostoval v Sremski Mitrovici je med prestavo Dobesnela tigra nenadoma naskocila krotilca Josipa Otz-mullerja in sa ugriznila v lica. Sreča v nesreći je bila, da je drugi krotilec prve-mu priskoČil na pomoč in tigro pomiril. Otzmullerja so prepelja!! v bolnico. — Samomor podjetnJka. V Zenici se je te dni obesil opekarnar Ivo Tita. V soboto ziutraj je popil crno kavo, se ooslovil od žene in odšel. Pozneje so ga našli obeše-nega na podstreSju. Bil je še živ. vendar je bila vsaka pomoč zaman. Tita Je oče treh otrok. Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano. — Sieparska družba, k| ie oslepattla neko l!ubl]ansko tvrdko, prileta r Sarajevu. »Deutsches Volksblatt« poroča, da je sarajevska policija na poziv somborske te dni priiela dobro organizirano družbo sleparjev, ki je sleparila po vsei državi in med drugim tuđi znatno oškodovala neko ljubljansko tvrdko. Glavar te čedne družbe je bil bivši železniškj uradnik Danilo Milošević" iz Coke. njegova pomagača pa Lazar Gjurič in Zivojin Cokolic*. Sieparska triperesna deteljica je bajf ocigarrila som-borskesra trjovca z žitom Bartola t& 130.000 Din, neko ljubljansko tvrdko pa za 102000 Din. Svoje kupčije je hotela družba nadaljevati v Sarajevu, kler so jo pa razkrinkali in izročili somborski policiji. Preiskava Je pok*zala. da ie v sleparije zapleten tuđi Dragoslav CrjorKlevIĆ, vpo-koteni inspektor bivšega ministrstva za prehrano Tuđ' njegra 'e policila aretirala. — Schaffautto - are, T. Coden, Pre*er-nova 1. 57-L ^chicht "• RADION pere sam! „Majdica se mi je rodila, zdrava in krepka", hiti pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dcklctce je že sedaj nečimerno ter zahteva samo sneinobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj Schichtov RADION Iz Linbljane —1] Družabni večer SK Ilirile. SK Ilirija je priredila snoči svojim plavačem in pla-valkam ki so ii prvič po sedmih letih pri-borili plavalno prvenstvo Slovenije, inti-men večer v restavraciji »Bellevue«. Po-zdravnega večera, ki se je razvil v lei>o slavje. so se udeležili poleg predsednika dr. Dularja in skoro celokupnega odbora šte-vilne klubove starešine, polnoštevilno pa je bila seveda zastopana plavalna sekcija. Kot prvi se je ozlasil k besedi Inke Peva-lek, ki je v šegavem tonu navaial vse po-drobnosM, kako si je Hrrija priborila šam-pijonat nato pa je plavače toplo in iskreno pozdravil predsednik dr. Dolar, jim čestital k lepemu uspehu in jih bodril k nadaljnemu delu, Želeč, da ostanejo vedno dobri Ilirl-jani ter sportniki. Govorili so še član odbora dr. Lapaine ter kot načelnik sekcije g. Stojkovič. Izmenjana je bila še ćela vrsta napitnic, pozdravov in trikratnih »pljn-skovc, na kar se je razvila animirana za bava s petjem, ki je trajala do 1. —1} Splošna maloielezniSka družba d. d. v Ljubljani je na svoji zadnji seji, da se leducirajo oziroma zvišajo nekatere vozne cene pri tramvajskem kakor avtobusnem prometu in sicer 1.) pri tramvajskem pro-rretu: Zvišanje jutranjih in otroških voznia listkov od Din 0.75 na EHn 1. Znižanie letnih voznih listkov od Din 1200 na Din 800; mesečnih voznih listkov od Din 120 na Din 80; 4 X vožnjo od EHn 55 na Din 40: 2 X vožnjo od Din 40 na Din 25. 2.) avtobusni promet: upeljejo se mosečni vozni listk} na progi Vič - Ježića oz. Cer-nuče po Din 120. Otroške karte so za vse pase Din 2. Cena Gl. poSta - Vič se zniža na Din 2. Kopalne karte za vožnjo tla in naza] ob delavnikih Din 5. Delavske karte (tedenske) EHn 20. DijaSke meseine karte za 4 X vožnjo Din 80. 2 X vožnjo Din 50. Navedene vozne cene veljaio od 1. av-gusta 1929 naprej. Iz Celja —e Preveč žldma volla tud! ni dobra. O polnoči je skoro bilo, ko sta se srečala treovec Lojze in policijski nadzornik sredi aiesta. Pa se že ne moreta najbrže preveč rada imeti, ker ie Lojze po kratkem be-sednem uvodu prijel nadzornika za srebrno vrvico na levem ramenu in mu io odtrgal, obenem pa je sunil nadzomikovo obilnost v leto stran prsi. Lojze je moral noČ pre-spati v policijskem zaporu, nasiednji dan pa je Štel velike denarce za poikodovano uradno bluzo. —c Priporoćljive noćne prireditve. V Gosposki ulici so imeli mirno speci mešča-ni v eni izmed preteklih noča hrupno predstavo prav posebne vrste. Neki zakonski mož je iz neznanih vrrokov napadel v do-mačem stanovanju svojo družico in jo pre-tepal ter obkladal z ntjlepšimi cvetkaml iz svojega bogatega besedniaka kar več ur skupaj. Menda je hotel v tem doseči svetovni rekord. Ker je postal položaj uboge žene tt skrajno resen in nevaren, so priskočili na pomoć nekateri oogrurmiejSi sosedje in jo s pomočjo stražnika resili nadaljnega pretepanja. —c Mladi pHIatelJI tu]eea sad i a. Na Otoku je splezalo 6 fantičev v temni nofi preko orraje na vrt neke vile, kier so mladi ljubitelji zgodnjih iabolk natrgali večjo množino teza cdravega sadia in ra skuSali neopaženo odnesti domov. Pa jih je lastnik pravočasno zasaCil In jih ovadil policiji, ki iih bo nagradila za nji.iovo prizadevanje v »umnem sadjarstvu<. —« Pokvadeni nedeiiskl izleti. Kakor večinoma v vsej Sloveniji, ie tudl v Celju razsajala v petek rvečer silna nevihti, spremljana od neštetih bliskov. bobncfieia fcrmenja in debele toče, ki pa ni napravila ravno velike škode. V soboto dopoldne je Se vedno deževak), popoldne t» se }c vre-me nekako držak) do večera. Včeraj pa so se zbudili v prav idealnem dežiu, kl Jih ie spravil v slabo .voljo, ker so bili s tem prekrižani vsakovrstni izletni nacrti za prosto nedel'o. Veseli pa so bili teca rostil-ničarji, posebej pa 5e kmetje, ki iim Je dež zadostno namočil ie itak preveč izsnieno polje in vinograde. Nova sobarica. — Gospa, nekdo je zunaj. — Je vam povedal, kdo }t? — Ne, toda ko »wn fa vpraSala po imenu, me je poliubil. — Kar od-prite mu. to je moj mož. Prod sodHtauL Sod-nik: Kako to, da niste videl!, ko je obtoienec ndaril saseboega toiitelSa? Saj sta sedela oba v grleidaržču v loži na desni strani vaše. Priča: Da> toda na te vi strani )e sedela lepa dama. Motenje nočnega miru Nisem sicer slabih živcev. vendar se pa moram pritožiti radi kaljenja nočnega miru v Novi odnosno Kersnikovi ulici. Na dvorišču neke niše je dalmatinski vinotoč, kjer je vsak večer pet:e, balincanje, ošti-janje, prepir itd. do polnoči in še čez. V hišah, ki obdajajo to dvorišČe, stranke ne morejo spati v sobah, ki imaio okna na dvorišču. Ko i>a gostje odhajajo iz gostilne, zopet prepevajo po ulici, da ne moremo spati tuđi na cestni strani ne. Vedno pa opazujemo, da pivci pojo po ulici do Go-sposvetske ceste, tam pa takoi utihnejo, ker jim ie znano, da stoji pred Figovcern stražnik. Ob 1. uri po noči utiane ulica in mi nitimo spati. Toda ob 4. ziutraj je že konec s počitkom. Ob ulici imaio poštni uslužbenci svoje skladiSče za drva. Vsak dan ob 4. se tam začne enkrat zlaeanje in raztovorjenie drv, drugikrat Da žagajo s cirkularko, da zopet vsa ulica ne spi. Vpra-šamo tedaj (kogar se tiče) in pristojne oblasti: Ali je v tej ulici primeren kraj za gostilno :n pa za skladišče drv? In če se že na vsak način hoče obdržati Ljubljano za res prav dolgo vas, ali bi se ne dalo vseeno poskrbeti, da imamo od 10. zvečer do 6. zjutraj mir. V drugih, posebno nem-Skih mestih, v takih primerih hitro poskrbe iz red in mir. K stvari se bomo še oglasili in če bo pomagano, si bodo vsi prebivale! tega okraja globoko oddahnili. Kdo ima prav? Z otirom na članek v vašem cenjen&m listu z dne 23. t. m. v rubriki: »Besedo imajo naši čitatelju, pod >Izumitelja trpljenje in zadošcenje«, ei usojam podati nastopao izjavo: G. R. P. je gledal gotovo skozi povefe-valno eteklo, ko je 1. 1928. z velikim zadovoljstvom čital v »Jutru«, kako se dva gospoda >kregatac, kdo je izumil napravo proti tatvini koles. Priporočam goep. R. P., aaj dotična članka v >Jutruc z dne 26. julija in 12. avgueta 1928 se enkrat dobro pr^ita, toda brez očal in videl bo, da se gg. M. I. in P. A. prav nič ne »kregata«, ker ai izum enega v zvezi z drugim, kajti aparat proti tatvini koles g. M. I. deluje kakor hitro tat kolo premakne, a g. P. A., čim >e ^a doakne. G. R. P. hoče s tem prav za prav navajati vodo oa svoj mlin in nekako doka-sovati, kot, da »U gg. M. I. in P. A. prišla iz njegove sole, deš, da je vedkrat rarla^al, komu, tega ne pove, kako bi »e dalo naj-lalje prepržiti tatvino koles io je to »baje< slednjic" vendarle prišlo do pravih u^es. Toda g. R. P. je lahko brez skrbi, kajti uje-gova razlaza je pa vila na nerodovitna tla, zlasti še, ker ikregajoča sec gospoda ui^ta imela časti biti njegova učenca, niti ga poznati ter ee okinčati ■ pavovim perjem. Zato naj g. R. P. svoje baje obstoječo lavino iznajdbo kar lepo sam patentira in gg. M. I. in P. A. mu gotovo ne bosta >zavidala, ako priđe na svet še tretji branilec kole«. S ttrn pa bo pokazni, da Slovenci res nismo od muh in nismo zmožni samo na papirju, am-Pak tuđi v dejanju. Kolobranile«-. Na naslov Radio-Ljubljana Zadnje Sa*e prenaia oddajna postaja kun-eerte z restavracijskega vrta hotela >Union«. Ugotavijam, da ti prenosi nišo oziroma ne prinašajo radio - amaterjem nič novela, ker tliUmo vedno Ie tište komade, ki jih igra radio-orkester. Iz tega tuđi sledi, da igra Um v UniODU radio-orkester, katerega *po-inaS izmed eto drugih orkeetrov po posob-nem glasu. Da pa ne bi delal komu krivice, »em se tuđi prepri&al, da je res temu, to je: radio - orkester, morda ne ves, na vrtu reftavracije »Unionat. Kaj ii tega *leii, *i Uhko vgakdo mi^li in jaz prepuščam »o1bo o t^m drugim, ker sem ie zdavno uverjea, di ai v«e tako kot bi moralo biti in da Se dolgo tuđi ne bo. Toda nekaj drugega je, kar bi rad vpra-ial gospode pri Prosvetni ivexi, ki imajo tkrbeii za aašo zabavo potom radia in to — ne br« er*nka. V^fkrat posluSam kon*ert^ z vrta in r«#tavra<"ije >Zvewie< in »#m pn-iel do spoziianja, da so gLasbeniki, ki tu igrajo in obenem tuđi »note

Umouu< ali bolje \*qvp-dano, pred radio - orkestrom. Nisem niti malo glaebeno izx>braien, vendar, kar i**m 6lišal deeet in deeetkrat, pa naj bo Se tako lepo in umetno (!), ni več lepo, kar mi l»o rađevolje vsak pritrdil. Zato bi bila ne ea-mo moja ielja, ampak lelja vs«h radio-amaterjev, da namesto radio-orkeetra »h»i-mo tuđi kak^en drugi orkester. In tu ima Prosvetna zveza naju^rodnejio priliko, Uer je nekdaj naSa oddajna j»c*taja že prena&a-la iz >Zvexde<, da enkrat na teden prenaša tuđi iz >Zvezdes in bo tako većini ustreže-no, radio-orkeeter naj pa ti«ti večer eakrdt fckupno veiba nove komade, da ne bo vi>o-linifit »uhajaU in da bo >trobentač l»olj čiste. Glede finančne strani po tuđi po mojem mnenju ne bo teiav, ker go«p. Krapt'i prvič ne bo st - v LI vLaokih lahtev, dmgič l>o pa Ie pridobila njegova reetavracija na go*tih, ker v&ak gre raje tja, kjer je lepa tfhfcba in za to bo poskrbel ie njegov orkester in pa radio. Mislim, da tuđi ni nobeuib poli-tičnih zadrikov, ker gotovo Proevetna »ve« za ne spravlja muzike potom radia v politični koš. Toliko v vednost in uvaievanje, ker kdor plaču je, ima pravico, da tuđi ki^ zahteva. lUdio-amaUr. Sport Kolesarske dirke Zveza koksax*Jdi druitev ]< p-ruedha V B€-deU-o kolesar&ke drke na progi R'Jduik—No>vo me&to. Lzvrsile so se v najk^om redu ob veliki ud«kitu ob&nseva. Trite dirk^ča *o pci p*4c« do^buli preceižni-e ^oikodbe ter «o kilub tetMi voziik daije m do&^sU prav kD u*t>eh. Dirke se ie tuđi uć<\tl.\o već dkkičev od ltcie*ars»kc-gi druitva »Sokol« iz Zagrrba tej mj >c sziva-rali kot prvovT&ttti. Vrcan« k bilo koi naia&Č te?o m hladuo. Do-se2«ni rezultati so bili io »i-cer: Glavo* ikuu>ma 100 km: 1. Vr&n&rifk&č W«. »So*ko.U Zagreb, 3:34.14. 2. Jager Jo&U), »So4o*« Za«rt4) 3:34.141/», 3. GroiC SUcpan. »Sokol« Zagreb 3:3538, 4. Aimliuir Traoc, Uirija 3:37.7a/». 5. Gjorffj-evii Framio, »Sava« 3:30 42, 6. Stmrtkar Pavel. »LjubUaaica« 3:41-5*/i, 7. Smrekar Ber-na^t, »LJ^bljanicat 3:49.3, 8. DainJčaf Karei, »Šora« 3:50.45, 9. Petro«vCiC Aaton, ^Zarja«, 3.50.45*/*. — Juniorska skupina 50 ksm: 1. Kru^iČ Salva-ror, »Sava* 1:46^0. 2 Osbiak Jaoko. »VrK- ni*ka« \AbJiilk. 3. Zavr^nk Jos ?, • Ljuto lija nuc a« 1:49.36, 4. Kastelic Ak^nj, »l!ir:ia« 1:49.37, 5. Dotonikar A.n»totn, »Šora« 1:50.2, 6 VereiA Jer-nei. »Zarja« 1:50.38, 7. Janež.č Au£us.t. »Zarja« 1:55.3. 8. Hrd^tr KarL. Ttiriav« l:Hi. 0. kvtil han, »Tnrlavt 1.59 Q. 10. Mafclf kma-lit! Kat:, »Sava«, 4 Ravaikat Pe«>ca, »Šora«. — S^niors*ka Aupina 5 Wm: 1 ^teinc Jo*!p. i^wii» 2 Milavec Jernei. »Sa-va*. 3. BarJel Trtnc. •Sa»va«. Naš uvoz v juniin Položaj naše trgovinske bilance *e je« tos nekoliko /boljšal. ker iza oz nara^ća, uvoz pa nazaduje. V primeri z Unskim !e* tom je nai uvoz i/ inozemstva koncem pe* tega me«eca nazadoval za lV)23r>032 f>i« ali za 4 67 % Iz podatkev senenlne direk« čije etrin je rirvidno, di smo uvozili letot v Juliju veČ. netjo v julifu lanskefii let«, in sker za M4..S56.7R2 Din proti I»«7.V2 7^7 dinariev Porast irvo?t znaia 26.974.015 Din ■li 4.59 %. Kl juh večjemu iivoru m mani« iemu uvozu ie b'la naU trgovinska hilanc« stalno pasivna Koncern peteea me»eca ie bila vredmost uvoza za hb$yK)nf& I>n vrf« ja od vrednoftti vrvorm V nmiiu ie narasti« ta razlika ?k za R4 3?2r4 T>in. za kolikor je bil nai irvoz maniši ixl uvoza Tako je zaključila naša trgovinska bilanca prvo po4# letie tekove c« leta t deficitom ▼ TOe*ku 6S9 613 143 Din V prvem polletju tekočega leta smo uvorili ii inoienutva 733001 tofw> blaga v vrednosti 3 67^r>S6 1V» Din Lani amo irvo* znli v istem času 712 M8 ton v TTeelnosti 3.^)1.0« 153 Din Po teH t te torej nai uvo* poveč»l n 20.353 ton iti 2enil vrata. Felix i-n Colletta sta ostala na ulici! Molče in zamišljeno sta se spogledova-la. Bila sta tako zatomljena v misli, da ništa sli&ala korakov nekoga, ki je pri-hajal od bulvarjev. — Ah, tu sta, saj se mi je zdelo! — je vzklik.nil prišlec veselo. Ozrla sta se rn spoznala Armanda Ca mbon a. — Na ono stran Seine sem bil na-menjen. — je dejal Armand. — Ker sem pa slutil, da vaju najdem tu, sem (Papravi! ovinek, da vama vosč'm mi-mogrede dober večer. — Doiber večer! — je po-novil Felix. — No, nocojšnji večer ni nič kaj posebno dober. — Da, monsieur Armand, — je pri-pomnila Colletta, — nesrečen večer je nocoj. O, bože moj! — No, govorita! — je vzkliknil Armand prestrašeno, kakor bi slutil, da se tiče nesreća tuđi njega. — Govorita, za boga! Kaj se je pripetilo? - Vojvodin ja, — je zajecljala Colletta. — Vojvodin ja! — je vzklikni'l Armand. Prijei ie komornieo in bratran-ca za roke in jih stisnil tako moćno, da sta kar zastokala. — Govorita! Vsaka sekunda mi pije kn. Solznih oči mu je Colletta povedala vs^, kar je bila zvedela od lakajev. Armand je stal kakor vkopan. Felix je prijel bratranca pod roko. Silni se je moral nasloniti na slabega. — Ce primerjam tele zgodbo, k; so mi jo pripovedovali pogosto lakaii vojvode de Beaudreila in tuđi on sam, — je zaključila komomica svoje pripove-dovanje, — prihajam do zaključka, da ie b:l zasnovan na mojo ubogo vojvodi-njo grozen napad, ki se bo posrečil, če je ne br> varovalo nebo. — Seveda. — je zamrmral Armand ves iz sebe, — ta peklenski nacrt, ki sem ga že davno slutil, je končno ven-darle dozorel in se posrečil. — Stisnil je pest: in nadaljeval: Da bi vsaj ve-del, kako iztrgati jo iz rok teh lopovov, kako preprečiti muke, ki jo čakajo. Moj bog, pokaži mi pravo pot, daj mi vsaj iskrico upanja, pokaži mi vsaj najmanj-so sled, čeprav bo sled vetra, da najdem dovolj poguma v svojem srcu m meč t tainov v svojih rokah. O, večno, usmiljeno nebo! Ves obupan je dvignil mladenič roke proti nebu. In nebo ga je uslišalo. — T.s?! Stopite bliže! — je zasepe-tal prije ten glas tik Armandove g'ave. Armand, Felix in Colletta so se ozri: tja, O'dkoder se je čul glas. Pri oknu v pritličju sosedne hiše so zagledali sivo glavo. — Modri mož! — je vzkliknila Colletta i«n si oddahnila. — Modri mož! — je vzkliknil Armand in plani! k oknu. Z obema roka-ma je priiel sivo glavo in jo poljubi!. Mislil je, da drži nebesa v rokah. — Tise, tiše! Saj me zadušite. dragi moj. — je dejal Modri mož smeje. — Slišal sem vse, kar se je noco-j govorilo na ulici. Slišal sem tud . kaj ste govorili vi in pred vami drugi. In Modri mož je ponovM mistični pogovor na ulic', ki je čitatelju že znan. — Ah, omenili ste, da je caka] neki baron s kočijo, — je dejal Armand. — Da, bil je baron, toda njegovega imena nisem sl'šal. — je odgovoril Modri mož. — Baron St. Bris, nihče drugi nego baron St. Brs, — je vzkliknil Armand in zaškripal z zebrni. — Kje naj b; ko-či-jaž čakal? Priznajte, da je to narvaž-nejše in da bo ves naš trud zaman. če ne zvemo za ta kraj. O, bože moj. kaj, če ste pozabili! Vse bo izgubljeno, ves trud bo zaman! Ta kraj, ta kraj! — Slišal sem, toda dovolite, da se spomnim. — Rue St. Etienne! — je vzklknil slednjič Modri mož. — Rue St. Etienne! — je ponovil Armand in se prijel za glavo. — No, zdaj nam pa kaj povejte, — je prosila Colleta. — Veseli ste in pozna se vam, da še niste obupali. Ali upate, da ... — Da jo resim, — jo je prekinil Armand. — Da, resim jo ali pa poginem! Ko se srečamo prihodnjič, bo ona z me-noj . . Če se pa ne srečamo, prižgite sveco za vojvodinjo in zame . . . Toda resim jo, čutim, da se mi bo posrećilo ... saj ni tako velike ovire, da bi je ne mogel premagati. Bog, ki mi je pokazal pot. me privede tuđi do cilja. Colletta je poljubila Armandu obe roki. — Zdaj pa na delo! — je dejal Armand samozavestno. — Vi. Colletta, pojdite takoj domov in hlinite se. da ve namete to izmišljotino. Če bi slutili, da veste, kaj se je zgodilo z vojvod njo. bi bili izgubljeni, kajti ti lopovi so vsega zmo-žni. Ti, Felix, mi pa moraš storiti važno uslugo. — Pripravljen sem. Kaj naj storim? — Pojdi hitro na trg Bastille, — je zašepetal Armand bratrancu na uho, — in ko priđeš tja. zavij v rue de Fau-bourg St. Antoine. Ustavi se na vogalu te ulice in rue de la Bonne Graine. Na tem vogalu je vinarna z zaklenjenimi železnimi vrati, visokimi komaj dva komolca. Na ta vrata potrkaš močno št rikrat s prsti, in ko te od znotraj vprašajo, kdo si, j:m odgovori: »Kruh ali smrt« in takoj ti odpro. Ko vstopiš, vprašaj po Simonu. Če ga najdeš tam, mu reci, da Če ne pridem ob desetih, kakor je bilo dogovorjeno, naj me ne caka in naj brez mene uresn či naš nacrt. — Že razumem, — je dejal Felix. — S teboj pojdem, Felix, je vzkliknila Colletta. Felix je cbjel bratranca in že sta hitela s Colletto proti trgu Bastille. Armand se je pa obr.n'1 k oknu, kjer se je še vedno videla siva glava. — Monsieur, — je dejal ;n se odkril, — označite mi jutri ogenj, ki naj ga preskočim, ali morje, katero naj pre-plavam, in zagotavljam vas, da storim to vam na ljubo. — Kaj ste preprčani, da vam bo moje skrom.no pojasnilo k2j koristilo? — je vprašal Modri mož. — Ah, monsieur! — je odgovoril Armand, — reš:li ste človeško življenje. — Človeško življenje! — je ponovil Modri mož :n obraz se mu je zjasn:l. — Da, mnogo več, nego človeško živl'-cnje, — je zatrjeval Armand ves jsrečen. — PešHi ste najlepšo in najple-mcn:tejšo ženo! In mladenič je odhitel po širok: ulici v mesto. — Ha! — je vzkliknil Modri rrfož n sklcr.il roke. — Torej vsaj neka] . . . O, bože moj, kai pravim! To je še preveč v enem izgubljenem dnevu! XLIV. Politika pokvari vse. Bodoči pariški krojač in njegova bo-doča ž^na sta krenila proti trgu Bastille, kakor je naročil Armand. Ne sledimo njima, ne da bi poslu-šali njun pogovor, kajti to bi bilo preveč dolgočasno. Kramljala sta o bodočem domaćem ognjiščem, katero bo treba seveda ustanoviti na najpametnejši podlagi. Govorila sta pa tuđi o velikem pod-jetju, katero ustanovi FeMx Larrrbert. To ;u je še najbolj zanimalo. Čim bolj sta se oddaljevala od rue de la Paix, tem večje so bile njune za-hteve, tem drzneiši nacrti. Felix Lam-bert je že izvažal obleko po vsem svetu. Pošiljal je hlače v Ameriko, frake v Azijo, svrsnike pa v Afrko, in sicer v taki množini, da je pozabil na Evropo, k: je bila morda še najbolj potrebna njegovih znamenitih krojaških izdelkov. Slednjič je pa začel govoriti o revoluciji, o mušketah in o barikadah. Colletta se je zelo ustrašila, ko je začel prepevati melodije revolucionarnih pesini in korakati po taktu tako. da ga je uboga komornica komaj d-oh te vala. Spotoma si je prizadevala zatisniti mu s svojo drobno ročico usta, ki so se vedno bo'Tj odpirala. Ker pa tuđi to ni pomagalo, je začela uboga Colletta plakati. — Pretakaj kri namesto solz, da ti-ran' preblede! — je kričal n-adebudni krojač. — Oba pahneš v nesrećo, Felix! — Kaj za to, samo da bo moja domovina srečna! — je nadaljeval krojač in krilil z rokami po zraku. — Kaj name prav nič ne misliš? Najvecji ruski krotilec živali Raj živali Durova. —■ Govori z živalmi, ki žive v dogi- — ,Volk in jagnje, mačke in pod gane so njegovi prijatelji. Vladimir Leonidovič Durov velia v Rusiji že dolgo za najboljšega krotilca :n poznavalca živali. Mo-ž ma v svoji hiši zoološki vrt, muzej, laboratorij in posebno sobo. kjer kreti divje živali. Kroti konje, velblode. podgane, orle, volkove, mačke, skratka vse, kar mu pr:de pod roko. Ljubljerec njegove h Še je šrriletr! šimpanz Lola. To je opica ženskega s-pola. katere edina slaba stran je ženska nečimernost. M^ad! šimpanz sedi neprestano pred zrcalom, zati!ka si glavnike v koc ne, p-imerja klobuke in rokavice, kodra si kocine, skrafka posnema nečimemo žensko v vseh po drobno stih. NajveČje čudo h;se V pa gospodar sam. Mož se peča že 50 let z ž valmi ':n znan je po ćeli Rus'ii. Posebno radi ga imajo otroci, ker se z njimi igra ;n jim p-rroveduie pravl.iice 'z živrJ^k^ga sveta. Zarrim'vo je. kako ie prišel Durov di svHeea pokl;ca. Ko je b;l še v ka-detnici. je hotel nekoć ubiti psa. Pes ga je pa tako milo rojrledal, da mu je roka omahnila in da dolgo ni mogel rozahiti tega pogleda. To je dalo smer vsemu niegovemu živlieniu. Durov ie preprčan. da se vse živali med sebnj sporazumevajo. Psi si pomagavo z 7a-;aniem. pa tuđi z glavo, ušesi in repom. Durov razume pt;č;e in op;čje pomen-ke. Na gramofonsko ološčo je prestre-gel š'mpanzove zvrke In pri an?1:z: se je :7ka7alo. da :maio tako v;soke tone, da Jih človeško uho ne sl;<ši. dočim se op;ce z njimi sr>orazumevajo. Poleg mnogih drugih znanstvenih po-izkusov so zelo zanimiva Durova raz-"skovan.ia o ribah. Mož je proučil pri ribah reflekse na zunanji svet in je po metodi prof. Ivana Pavlova ugotovil, da reagirajo ribe različno na svetlc-bo, zvoke in kemikalije. Durov zelo rad krot živali. Vcepi j:m lastnosti, ki se protivijo njihovemu nagonu. Njegove mačke žive v najlep-ši slog; z miškami. njegov volk se dobro razume z ri'som, njegovi orli se da-io božat:. a iz pohlevne golobice je vz-gojih divio ptico, ki kljuje po vsem. kar doseže. Durov ima v kletki krvoloč-nega risa. ki se igra z miško, v kotu pa sedi domaća mačića s celim krde-lom podgan, ki lazijo P^ nj: in se gre-jejo na njenem telesu. Velik medved si služi vsakdanii kruh s črpanjem vode za druge živali ;n ptice ne frfotato, Če sliš'jo strel, marveČ mirno scddo na pus-ko, iz katere se še kad . L'sice twi-našajo preproge in jh p^grinjajo dru-g:m živalim rod noge, ve!b1od ple^e valček. levi in t:gri se gredo slepc misi n ćelo mrcž rarkazuje svojo umet-nost. Durov se pogovarja z ž valmi, kakor z ljudmi. Vse za razumelo in ubo-gajo. Pri dresuri živali je po njefcovem mnenju odvisno vse od človeka. Ncka-teri Ijudje so kot nalašč ustvarjeni. da žive z živalmi. Durov je pripovedovaU da se ie zglasil nekoč pri njem nepismen kmet in živali so ga takoj sprejele za svojega. Durov dela z živahni zete zanimive po-skuse. Med drugimi je dokaza!, da ima lisca, ki se mora te?1co bor ti za obstanek, mnogo lepšo dlako. nego ]is;ca. ki ima vsega v izobilju. Ne-katere žrvali je naučil ćelo braniti državo. Njegovi psi znajo metati ročne granat-e, orle uči naskaikovati letala itd. Če žena smrči. je zakon nesrečen Angleški duhovnik Addison De\n«. znan kot velik dobrotnik siromakov in zelo moder mož, je sestavil nekaj pra# vil za žene, ki hočejo biti v zakonu srečne. To so v bistvu nasveti. kako je treba z možem ravnati. Dcvis pra« vi: Če iščes moža, se ne oziraj na de« nar. Glavno je, kako bo mož s teboj ravnal. Za ženo, ki dobro ve, kako mora mož ravnati i njo, zakon ne mr>» re biti nikoli nesrečen. Mnogo zako-nov se je že razdrlo, ker žena ni znala kuhati. Če bi bile žene pametne, bi se omejile v izdatkih za toaleto in bi po« rabile denar za gospodinjske tečajc, ▼ katerih bi se naučile dobro kuhati. Pa tuđi žena mora znati prav ravnati z možem. Glavno je, da zna molčati. Če hoče žena prepričati svojega moža. da je vzorna zakonska polovica, naj ga skuša prepričati, da je tuđi on vzo* ren mož. Čudno se sliši in vendar je res, da je zakon navadno nesrečen, če žena v spanju smrči. Pametna žena nikoli ne govori o napakah svojega moža, marveč nasprotno, če Ie more, ga pohvali. Dokaz IJubezn). — Zdaj dokažem svoji ženici, kako >o imam rad. Z današnjim dnem neham kaditi. — Rcs? Torcj si vtndarle junak. -~ Ve<, rdravnik mi je prerK>vcdai kaditi. Pod je ten berač. — Milostiva, dajte ubegemu slepcu 1(1 D:n vbogajme. — Kako morete trditi, da ste slepec, ko pa vsi vedo, da vidite. — Že res, milostiva, toda vaša lepota me je oslepih. — Evo vam 10 Din. NCCAVICt Ikljuc Nafbo^še, naftratnejši, za«o 13 najcenefše! Preselitev trgovine! FRANC ERJAVEC ^>Pri zlati lopati«, Ljubljana, vljudno ri a znan Mm, da sem preselii svojo trgovino z železnino v Wolfovo ulico 12 (preje Sevtr & Co„) Zahvaljuiem se P. n. občinstvu za. doslej izkazano mi zaupanje ter prosim, da mi isto še nadalje ohrani. Z odličnim si>oštovanjem FRANC ERJAVEC. Dvokolesa najboij&h svetovnlta znamk v veliki tebiri selo poče-ni. Najaovciši -nodeli otroikih vo-sičkov, od preprostesa do oajtl-neJSeea, fa teračoi vtxrM3d v r»-loji. Več mamk Slvaln* strojev oajocveJSib roodelov. ieH te pn«vmadka Ccmti franko. Prodaja na obroke. •TRIBUNA- F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Lfabljana, Karlovskr c. 4. ffJAVAIŠ pšenična kava je izvrstna, zelo redllna in okutna. Z^fttev«tte )o pri vseh tigovcib Rtzpoifljamo jo tuđi po poiti v zavojlh po ~> *£ i* /0 Din, ce se dćnai naprej posije «11 pa po poTzct)u za 75 Din. Povzctje je 5 Din draije. Pottalna plaćamo mi Vsakemu ^ k^ ravoju .Java" pšenične kave je kot darilo prldejaao ttpa sleodelica za kavo. Kdor posije 2 Din v ziatnkah. dobi viorec 100 gramov .Java* picai£ac kave poitnine prosto. Sprejmemo za vtak većji kraj zastopnflea »JAVA« H. D* 64-L ttliOOBAD l«miM «L t« Hftafkutatutnl paph Q$ a <&ttt 4*— . ptodafa uptava ,&4oi*e*u&9ga flatoda, Zanesliiv pomoček za nego tat Z rabo oa oovo iznajđene Irancoske pomade »MlSCL« *€ ostavi trpađanjt in siviDje las, povraejo se izgubljen: lasje, odstranijo se vsi pojavi, la rarad: njih Lasje tzpadajo kn &ive. Uspeh )e zanes'jiv pri 60 do 160 sramili, kakor se so te komu dati Časa siveli at: Lzoadai tasje. Cene * dostavitviio vsakemo naro&nikn na dom: 60 sr 115 Din. SO sr. 150 Din. tOO sr 185 Dio. 160 sr 290 Din. Vsakemo naročilu priložimo caranetio sa popohi uspeh za ta lek Za tlučai, da bi a« bik. aspeha, vmemo denar in poravnamo vse stroške. V »ujemstvo poSilla po povzetju Depo za Jneoslavijo pomada »MIšEL«. I Beograd. Vaslna S. — V Beogradu prodaia lekarn^ Delini. Knez Mihailova 1 Stoetver srednji pitslni ttroj za potovanje in pisar* no, konstrukcija in materijal prvovntna tHačilne olajiav*. Telefon Mev. 2900 avstrifsšeih deieJ x« teto ±9*9 je izšel Naroča se v Gnjiforni *GimQovn* *c*cf••«#$« v £jubijat** >MaK c£iasi< Vsaka beseđa 5O p»r. Plača se laHko nxdi » «mxrrUcai». Za odgovor znamkot - Na vpradanja brw* munkm mm Zimnice ro 3o Din p-re.delu}em. V&a taipeT-niška dei1a r>o na^iižjih ceflah. — Slavič Franc, tapetn-ifevo, Bmoii-ska cesta 10. Pred PrnJam! it. 23 Pridem delati tud; na dom. 1*90 Železno ograjo 10 m dolgo, v po'.pc'incma d< hrem stanju, zelo poceni r^odajn. Ofc'e-đa. se labko n\ FVr^sk1 v**ti 36. 1594 Jedilno mizo In Stiri *to*e, vse đo*wo oikrankno, pro-dam. K'*>, r^^.e ■p*awa »S4ov. Naroda^. ______________^95 Zračno stanovanje o.t>S!oječe iz dveh sob. kuhn.j« io po možnosti tuđi kopalnice, tt^etm. Psmene ponudbe z nave4bo cene na upravo »Slov, Naroda« pod »Zra5no 1583«. Separirano prazno sobo po možiKVSti v ^entru mesta, Bkl-weisova cesta — iščt zosipodičaa V pcn-uđtr naj je navede cen*. — Pismene penudbe na opravo »SI. Naroda« pod »B1eiwesova cesta«. 1574 Prodam 2 v«i-til*tor:a 150 vo.t, 1'S K. S. 1 mentor 220 voh 2.1/4 K. S., vrtiiiii to4(. 1 TTKrt^r 300 volt. 1 K. S. — j F. PecčinHč, eiektro mehanvtno p,pii, poipohi ln-vemar, vmo. tene. žK'wia itd.. Ka 1HOOOO na predaj — Vpraianaa na: A!!re«d WaK, Oa«, Anartria. Meraflsasse 70. 187* Malinovec i najfiaeiiifli $!ađ%orkm vkuhan. brez vsakt kemiine primeri, ft- ranttrano naraven. m d«tyi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri veijem odjemu cese)«-'vizpoi'Ha m po poiti m zeleatkci. »MM>IIMM.................• L. Mikuš L3U5LJANA liestn* (19 15 pnport ča bvojo zaiogu dežnikov in »oJnćnikov ter sprehatalnin palte Popravila se »zvrSujcjo — točno m solidno — Urejuje: Josip ZupuiCJC. — Za »NarcKtao tl*Umo.; Fran Jttortvk, — Z« Hpnre to tettritti 0d u*u. otoa curutut. - vii v Uabiiaau.