Posamezna Številka 30 vinarjev.
Štev. 69.
v Liiffliai, v mn, me 25. marca mi
<jio EVH
\
89 Velja po poŠti: s
ti oelo leto napro].. K 80-za ei mesec „ ., „ 5-30 za Inozemstvo ., „ 70 —
V	Ljubljani na dom 8a oelo leto upre],. E 58--« ia aa mesto „ ., C 8>—
V	ipravl priienan motaSno,, i-so
es Sobotna izdaja:
Sa oelo loto.....K 10-—
sa lnoieuiatTO • • • . w 13 —
Insaratti nas
Enostolpna petltvrsta (89 n Sirota la 3 mm visoka ali »1»
prostor) <a n^nt . ... v* 80 * sa dva* ia večkrat . . <SW
Ch robotih «1 volili ML
Bnostolpaa pttltrritc K K—» hha)a vrak dan Isviemlf f* *M«l|ek tn (aa po pramU^ »h s. »rt afatrat
».v. HM
WT Uredništvo jo v Kopitarjevi alloi Stev. 6/10. Bokoplat sa aa trofejo; E»'r?JiVtrana pisma ss so sprejemajo.	Telefona itav. 60.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |o v Kopitarjevi it.8. — Haftnn poštne krat. ljubljanske it. 650 ia naročnino ln ik 349 ia oglas*, avstr. la ieika 24.797, ogr. 26-511, bosn.-haro. 76BS.

Trtam
m
..<• Po prvem mesecu nebrzdanega zmagoslavja svečanostni-h prireditev, obhodov in manifestacij se jc pričelo med tržaškim ljudstvom veliko iztrcznjenje. Cene živilom in blagu so v primeri s prejšnjimi res fcelo padle, na trgu so se zopet prikazale »dobrote, ki jih Tržačan prej vsa vojna leta ni videl. Toda Trst jc ostal mrtev, trgovina >— njegov življenski predpogoj — je vduše-na, ker so ji odrezali vse srčne žile z zaledjem. Tovarne počivajo, skladišča v prosti Iuki so polna lc amerikanskih živil, pri katerih Tržačani nič ne zaslužijo. Brezposelnost narašča in z njo pomajkanje in nezadovoljnost v vseh slojih prebivalstva.
Že januarja je napisal znani tržaški publicist Attilio Hortis v »Gazzetta di Vcne-iria« oster članek proti brezbrižnosti italijanske vlade napram najnujnejšim aktualnim problemom Trsta, - ki živi parasilično življenje brez dela in brez industrije, ko <da bi ležal izven kraljestva, ki se zanj nič ne briga.« V delavskih slojih je pričelo vreti, vršil se je štrajk za štrajkom, kjer so morali karabinerji postaviti na ulice strojnice, da so vsaj na videz pomirili nevarno gibanje. Toda življenje gre svojo železno pot in vedno jasnejše postaja dejstvo, da Trst z »narodno rešitvijo« nikakor ni re-Sen, ampak je pod italijansko oblastjo neizogibno izročen propadu. To dejstvo potrjuje tudi ustanovni občni zbor nacionalističnega udruženja »II Rinnovamento« v Trstu, ki tudi plove pred demokratično zastavo. Na tem zborovanju nacionalistič-no-meščanske stranke je dr. Jaochia izjavil:
»Problemi Trsta, s katerimi se bo moralo naše udruženje pečati, so izvanredno raznovrstni, eden težji od drugega. Trst posebno, Italija in ves svet sc nahaja pred ureditvijo kaosa, za katerega bi bilo treba v resnici Boga z magično šibo. Naj zado-sluje, če povdarjamo problem valute, p'ač, obnove trgovine, ureditve luke, trgovine s prejšnjim tržaškim zaledjem, z Levar.lo, z vsemi onimi zvezami, ki so bile arterije, v katerih je plalo gospodarsko življenje Trsta. Ob teh problemih se nam zdi, ko da bi človeške moči za njihovo rešitev nc zadostovale. Gotovo jc sicer, da teh problemov ne bomo sami reševali, toda žalibog, dobre volje manjka ne samo pri tukajšnjih kompetentnih faktorjih, ampak to in predvsem energije in študija pri centralnih či-niteljih, ki bi sc s tem morali ukvarjati.« — Nadaljna izvajanja jc pobelila cenzura, a tudi kar sledi beli lisi, je važno: »Drugo vprašanje, napram kateremu mora naše zborovanje zavzeti stališče, jc nedelavnost in počasnost, s katero obravnavajo mini-
strstva najvažnejše probleme našega mesta in odrešenih pokrajin. (Zopet bela lisa!) Tu moramo izvršiti pritisk, da olajšamo vsaj rešitev najnujnejših odredb, ki so neobhodno potrebne, da vrnejo mestu oddih in ga rešijo katastrofe.« Ko je prof, Sa-raval še zahteval najenergičnejši protest in intervencijo poslancev (poročilo o tem je zopet črtala ccnzura), je ustanovni občni zbor sklenil enoglasno ostro rcsclucijo, v kateri:
»resno opozarja vlado parlament, časopisje in vso javnost Italije na težko in upravičeno nezadovoljnost odrešenega ljudstva radi počasnosti, s katero ravnajo oni, ki bi sc morali z ljubeznijo in proučevanjem požuriti, da jih rešijo v interesu odrešenih ozemelj in vse Italije,«
»In ta počasnost v pripravi in rešitvi tudi elementarnih predpogojev za obnovitev socialnega življenja v vseh njegovih vejah v našem ozemlju je najbolj obžalovanja vredna tam, kjer edino bi mogli o njih odločevati: ker najboljši nameni kraljevih vojaških in civilnih funkcijonarjev in vse inicijative in skrbi prebivalstva niso mogle omajati indolence centralnih organov italijanske uprave.«
Hujše obtožbe italijanske nemoči za rešitev gospodarskega življenja v Trstu bi nc mogli zapisati niti mi, kot je to storila liberalna, nadvse dvome vzVišera italijanska stranka »L' Associazione demo-cratica II Rinnovamento« v Trstu na ustanovnem občnem zboru iredentista drž, poslanca dr. Giorgia Pitacca. Toda vsa pomoč, ki jo ti gospodje kličejo iz Italije, je zaman. Lega Trsta, ves njegov dosedanji trgovski razvoj so najboljši dokaz, da Italija Trstu tudi pri najboljši volji ne more pomagati, ker mu ne more dali potrebnega zaledja, ki bi pa moralo segali nc lc do Logatca, pač ,pa do Maribora.
Gospodarsko uničena, žc pred vojno silno uboga država, ne bo mogla rešiti notranjih socialnih vprašanj, kaj šele tržaškega, Zato ima Trst le dvoie bodočnosti pred reboj: ali ostane pod Italijo in je njegov propad gotovo dejstvo, aH pa se združi z zaledjem (najsi bo to na katerikoli način, tudi kot svetovno mesto), ki mu vdahne potrebno življenje in ga dvigne k novi gospodarski viSini kot najvažnejšo pristanišče Srednje Evrope na iugu. !
PRVI KORAK V BOJU 70PF.R DELO- : MRŽNOST.
Vzroki, vsled katerih sc jc delomrž-nost tako zelo razširila, nam kažejo, kje in kako moramo zastaviti, da jo čimprej pre-
ženemo ter potegnemo ljudi nazaj k delu.
Grehov, ki jih je zakrivila stara Avstrija, ne moremo izbrisati. Tu velja sprijazniti se z dejstvi, obenem pa paziti, da ne bomo tudi mi delali istih napak. — Morda je treba tu javnosti nekoliko pojasnila. Mnogokrat se namreč čuje, da vlada zlasti s podporami brezposelnim podpira delomržnost. V poedinih slučajih je lahko nekoliko rcsnicc na tej trditvi. Splošno pa se ne da tajiti, da se tem podporam ne bi bilo mogoče izogniti, ako ne bi hoteli pustiti ljudi v največji bedi in pomanjkanju brez sleherne opore. Ali bi bilo to zlasti v sedanjih časih, ko so duhovi revnejših slojev itak že dovolj nemirni in razdraženi, umestno, o tem jc lahko soditi. Končno pa moramo, če pravimo, da so sc ljudje po-lcnili ter nočejo več delati, na drugi strani praV tako priznati, da tudi dober delavcc marsikdaj pri najboljši volji ne more dobiti primernega del-i, In vendar ima zlasti kvalificiran delavcc prav tako pravico do primernega dela, kakor inteligent, n. pr, uradnik ali profesor. Iz tega sledi, da je državna podpora onim, ki vsled neurejenih gospodarskih razmer in brez lastne krivde ne morejo dobiti primernega deia, popolnoma upravičena m potrebna.
Kar pa se tiče ostalih podpor (preživ-Ijalni prispevek aH vojaška podpora, begunska podpora itd.), so sc pa vse itak nanovo uredile, ter tako omejile, di jih bodo prejemali le tisti, ki* so podpore res potrebni. Kakor je torej gotovo, da vlada ne sme dajati z raznimi podporami ljudem po-tuhe, mora vendar tudi na drug način nastopiti prol; delamržnosti.
V prvi vrsti je, kakoi sledi še iz zadnjič povedanega, nujno potrebno, da sc naše gospodarske raimerc uredijo in kon-solidirajo. Dokler sc to nc zgodi, predvsem dokler sc naše denarno vprašanje re reši tako, d'i bomo imeli v prometu samo toliko denarja, kot ga dejanski potrebujemo, toliko časa bo zaman sleherno pridigova-nje in vabljenje ljudi, naj se oprimejo dela. Človek, ki jc dvakrat, trikrat skusil, kako se da z lahkoto »prislužili« deset in stokrat toliko, kot s poštenim in koristnim delom, sc bo zmenil za tako pridigovanje šele takrat, ko ga bo skrajna sili k temu primorala. Ljudem jc treba odvzeti priliko za nepošten »zaslužek«, na katerega so se tako navadili. To pa je mogoče edino z ureditvijo gospodarskih razmer, kajti šele potem sc bodo cene različnim produktom ustavile in tako zenačile, da ne bo več prilike za prekupčevanje in brezvestno navijanje c?n. Zalo jc nujno potrebno, da sc poklicani faktorji resno zavzamejo predvsem za pereče valutno vprašanje, ter ga ne odlagajo iz strahu pred neizogibnimi odločnimi koraki na poznejši čas.
Ureditev gospodarskih razmer j« pa še na drugi strani tesno združena z ome* jitvijo delamržnosti. Omenili smo, da je država prisiljena izplačevati podporo brez-, poselnim ljudem, ki ne morejo dobiti primernega dela. In tako bo ostalo tako dolgo, da se bo gospodarsko, predvsem pa valutno vprašanje rešilo. Da, grozi celo prav resna nevarnost, da bo obtičalo in zastalo še tisto delo, ki se vrši sedaj v nekaterih podjetjih. Množica brezposelnih se bo tako lc šc podvojila in potrojila, država pa ho morala, mesto da bi sedanje dela-mržnikc prisilila k delu, plačevati podpore, ter ho tako vsaj posredno podpirala delamržnost.
Z ureditvijo gospodarskih razmer samo na sebi pa delamržnost šc nikakor ne bo premagana. Velika večina sedanjih delamržnikov se jc lenobe in lahkega zaslužka tako privadila, da bo država prisiljena uporabiti nasproti njim slrožja sredstva.
Prvo, kar bi vlada morala takoj storiti jc, da bi izdala najstrožje odredbe zoper prekupčevalce in navijalce ccn. Dela-mržnik ni samo tisti, ki se izogiblje delu, ter dobiva državno podporo za brezposelne, temveč prav tako in šc mnogo bolj tisti, ki sicer ne uživa državne podpore, pa sc razkošno preživlja in bogati z prekupčevanjem in navijanjem cen. Vsem tem ljudem hi bilo treba brezobzirno zaseči ves njihov dobiček, vrh tega pa bi se moral vsak nadaljni prestopek kaznovati z zaporom, ki se ne bi mogel spremeniti v globo. Edino strogost te vrste bi mogla imeti uspeh, ker se sicer ti elementi za razne predpise prav malo, ali pa nič ne zmenijo,
Res ie v sedanjih razmerah včasih nekoliko težko ugotoviti mejo med trgovcem in pa med navijalcem ccn, vendar bi se dola tudi ta težava premagati, In če bi tudi | nebroj slučajev ostalo nekaznovanih, bi ! vendar strah pred strogo kaznijo gotovo ' močno vplival, tako da bi sc marsikdo | premislil predno bi se podal na nevarno i pot. Ztasli nasproti tistim temnim elementom, ki so popustili svoj prejšnji poklic ter so sc oprijeli zgolj iz. dobičkaželinosti umazanega prekupčevanja in navijanja cen, bi bilo treba zelo strogo nastopati. Ravno v. tem oz.iru je v resnici že skrajni čas, da bi sc storilo kaj odločnega. Velikanski dobički, ki jih spravljajo take brezvestne osebnosti v svoje žepe, zvabljajo vedno nove ljudi od produktivnega dela k umazanemu izkoriščanju bližnjega. Vrhtega pa vpliva to močno na razpoloženje tistih, ki si hočejo s poštenim delom služiti svoj kruh. Človek, ki gara in dela od jutra do večera zasluži komaj toliko, da mu ni treba gladu umirati, brezvesten prekupec in
O
-—v -rry
R"*
On dresnJIe . . .
*La Vie Parisiennc« pripoveduje sledečo pikantno anekdoto z mirovnega posveta:
Gospod N. zelo rad dobro dinira. Pro-slule pariške restavracije niso vsled vojske nič izgubile na svoji visoki kulturi, in če prične gospod N. v predjedi s školjkami, tedaj ve, da s tem ni zaman razdražil teka, zakaj ccla skala sledečih jedi, od piščancev in paštet' pa do neizogibne bombe s sadjem je v resnici zelo izborna in tudi Pommery (fino vino) dela gostilničarju vso čast.
In zdaj bi bilo dobro, absolvirati majhno prebavno spanje, tocla pogled na uro ga prepriča, da nima veliko časa za izgubljati, zakaj ob pol 3. začne točno seja mirovnega kongresa, in znano jc, kako do minute natančen je gospod Clemenceau in kako neprijetno ga dirnc motenje prišlccev, ki prinajajo prepozno. Ko piha po ulicah osvežujoč marčni veter, jc v sejni dvorani lepo gorko, kar priča, da nadzornik kurja-čev v palači resno izpolnjuje svojo nalogo. Toda, Bog ve, ta mila loplota, tc mehke preproge, v katerih sc noga skoraj po-grezne, in pa prijetni usnjati fotelji imajo
to lastnost, da zavirajo nekoliko živahnost duha, Katero vprašanje sc pač obravnava? Gre za eno malih držav, ki zahteva popravo meja, katere potrebnost pa njegov sosed popolnoma zanika.
Govornik dobro govori, le škoda, da gospod N. nobene besede ne razume in mora sedaj potrpeti, da bo tolmač prevedel smisel izvajanj v splošno znan jezik. Neki drugi delegat obravnava stvar, ki leži tako daleč izven interesnega kroga, ki ga gospod N, tu zastopa, da bi se lahko popolnoma objektivno zainteresiral, in ravno v tem vprašanju bi bila sodba gospoda Ne. zelo važna, ker bi si lahko kot neprizadeti ustvaril objektivno sliko. Toda gospod N. sam ne ve, kako se zgodi; njemu se zdi, kakor da bi vse glasove slišal od daleč, iz precejšnje razdalje, nekoliko zamežikne, se nasloni nazaj, seveda le, da bi bolje slišal, zapre nenadoma oči, da bi ga ne raztresli, kajti on zelo pazljivo posluša, kar večkrat dokazuje s tem, da ki-ina z glavo ali pa se s prsti važno poigrava s svinčnikom. A vsaj nekaj trenutkov lahko zadremamo, in ko gospod N. šc premišljuje, kakor star jc pač moral hiti opoldanski Pommcry, opazi, kako sc njegova zavest počasi izgublja v nežnih poljanah. Hudobni ljudje morejo trditi, da je gospod Nc. šc cclo zaspali
V rcsnici zapre oči, diha mirno in pravilno, njegov obraz kaže mehak izraz, kra-
vata mu stoji nekoliko postrani, toda njegov sosed jc že tako obziren, da pokliče gospoda N, s katerikolim vprašanjem v resničnost, Navaden človek bi pač pri tem prestrašeno poskočil, toda gospod N. jc izučen diplomat in jc v svojem življenju sodeloval že pri tolikih anketah, razpravah in konferencah, da ga ni mogoče tako lahko spraviti iz ravnotežja.
Odpre tedaj počasi oči, gleda svojemu sosedu ravnodušno v obraz in pravi popolnoma pripravljen: »Ravno zdaj premišljujem o tem dogodku. Se bo pač morala najti rešitev ra kak način , . ,«
Iz štesa prevrofts.
Slika. Spisal Al, Pengal.
Krasna noč je bila. Zvezde so m;gljale, kot bi jim z.late solzice trepetale v očeh, da sem večkrat obstal in jih gledal, Zdelo se mi jc, kot bi bilo vse najlepše iz mojega življenja, vsa ljubezen, vsa preteklost in sedanjost, vse v nebesih in na zemlji, tako blizu, tako čudovito in prijetno blizu,
Bil sem židane volje tisti lepi večer. Pa pride naš ordonanc in me zdrami iz lepih misli: »Gospod, kakih sto vciakov je prišlo skori predor. Trud.ii so in lačni. In enega mrtvega in dva ranjena imajo s seboj.«
Hitel sem z njim na postajo.
Med lesenimi barakami, nekdanjimi vojaškimi skladišči, so S3 ustavili. Sedeli so vsak na svojem nahrbtniku, brez orožja, in z motnimi, preplašenimi očmi gledali narodno stražo, ki je patruljirala po'kolo-dvoru. Vse sc jim je zdelo tako novo, nepojmljivo, slovenske kokarde na čepicah trobojnice---
Madžari so bili, Nemd, Čehi,
sano.
vse zme-
AA.
»Kje Imate ranjence?« sem vpraSaf.
Star mož je trudno vstal in šel pred menoj v barako.
Na tleh je ležalo truplo, zavito v v«> jaški plašč. Odgrnil sem in pogledal. Obraz ves v krvi, na čelu velikr., zijajoča rana. Bil je mlad, lep obraz, s trpko, skoraj bolestno potezo okoli bledih usten.
»Kako se je to zgodilo?« sera vpraKal moža.
»Saj skoraj sam ne vem, kako je prišlo,« jc vzdihnil. »Peljali smo se skozi predor, strašno dolg predor je bil. Vlak natlačen, zaseden do zadnjega kotička. In veseli smo bili, saj vest.c, gospod, kako je človeku, ki se po štirih letih vrača v domovino. -
Nenadoma začne vlak voziti počasne)« in sc kmalu sunkoma ustavi. Pričeli smo povpraševati, kaj je, a nihče nam ni mogel ali ni hotel dati pojasnila. Razburjenje s« nas j« polastilo. Stati bogvo kako 2.1 oboka
navijalec cen pa »zasluži« v kavarni v par minutah tisočake ... Kdo bi se čudil, če se loteva poštenih delavcev vseh strok ne-volja, če zahtevajo, da se tudi njim plače zvišajo, da bodo mogli stanu primerno živeti, oziroma da se vendar enkrat napravi tudi v tem oziru red?
Da se delamržnost omeji, pa bi bilo poleg vsega tega treba — kolikor se to pač da izvesti —, da bi država sama povsod, kjer se nahajajo njene posredovalnice za delo, t. j. kjer se izplačuje podpora brezposelnim, neposredno poskrbela za delo, h kateremu bi pritegnila za čas brezposelnosti vse tiste, ki dobivajo podporo brezposelnih. Tako ne bi dobival nihče od države podpore zastonj, marveč bi jo moral zaslužiti. Seveda bi se »podpora« morala v tem slučaju zvišati, tako da ne bi veliko zaostajala za navadno dnevno plačo težaka, vendar bi pri tem država trpela manj škode kot jo trpi sedaj. Delavci bi se pa potem v lastnem interesu pobrigali, da bi čimprej dobili primerno delo, kjer bi več zaslužili, kot pri državnem podjetju, «5e to tako imenujemo. — Tudi * tem ne bi smeli prav nič odlašati, ker je ?koda vsake krone, ki jo damo zastonj iz državne blagajne.
H koncu pa moramo povdariti še potrebo moraličnega boja proti delamržnosti.
Ne gre namreč samo zato, da spreobrnemo stare lenuhe m delamržnike, ki jih je vzgojila med vojno stara Avstrija, marveč moramo poziti zlasti tudi na to, da se zli duh sedanjega časa ne prime naše mladine. Te jje Še najbolj škoda in zanjo se moramo še najbolj bati, če bo še dolgo gledala okrog •ebe zglede, katere vidi in srečava sedaj na vsak korali. Že zgledi sami škodujejo tu neizmerno veliko, kaj pa še skušnja sama! Enkrat, dvakrat zasluži mlad paglavec s tihotapstvom ali prekupčevanjem vsoto, kakršno morda prej še videl ty, pa lahko izgubi za vedno veselje do dela. Lahko zaslužen denar se tudi lahko zapravi ln tako se mlad človek hitro razvadi, da ima vedno več novih in nepotrebnih potreb. S tem pa je že storjen prvi korak na poti, ki vodi navzdol. Zato moramo zlasti tudi v interesu mladine pričeti resen boj proti vsemu, kar vodi k lenobi in delamržnosti.
Postat « Isliraiii.
Belgrad, 20. marca 1919,
Politično življenje v celi Jugslaviji £až® na vihar in izpremembe. Iz poročil iz slovenskih, hrvatskih in bosanskih pokrajin naše domovine izvemo, da je naš narod izredno hitro in odločno reagiral na nepričakovano neugodna poročila iz Pariza. Kakor sodim po tukajšnjih vtisih, je bilo to popolnoma dobro in umestno, saj kljub pomirljivim besedam, ki prihajajo iz raznih virov, vlada v resnici tudi v najvišjih naših krogih nek pesimizem in neza-npanje v pravično končno odločitev. Toda niti vodilni politiki, niti narod ne more opustiti vere, da pravica mora prodreti.
Odločnemu nastopu Slovencev, Hrvatov tn Srbqfv v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter drugih krajih so prav odločno se-kundirali belgrajski listi vseh strank. Tudi prebivalstvu samemu je političen aksijon, da pomeni le popolna integriteta ozemlja troimenskega naroda za evropejski jug stalen mir, S ponosom poudarja tukaj vse od prestolonaslednika do preprostega človeka, da si srbski narod nikdar ni lastil tuje lastnine, a se tudi ne more nikdar odreči niti trohici prava troimenskega naroda.
Skrb za meje in poudarjanje jedinstva stoji torej še vechio v ospredju našega političnega življenja, To se vidi tudi posebej
v odseku za adreso v »Nar. predstavništvu«. Kdor se spominja adresnih debat v prejšnjih naših zakonodajnih oblastih, se mora čuditi, kako naglo, strpno, sporazumno se je obravnavalo v tem odseku. Mogoče je bilo odseku končati kljub vsem formalnostim svoje delo že v četrtek, da je omogočeno čitanje v petek in razprava v soboto v plenumu.
V adresi sami se tudi v prvi vrsti naglaša jedinstvenost troimenega naroda in njegova nezlomljiva volja, živeti v skupni državi ter braniti meje proti vsakomur do skrajnosti Ravno nejasnost radi političnih mej konsolidira naše politično življenje v Belgradu, Prepričani smo, da bo nam dal prav naš narod, ako ravnamo tako.
Te dni se je veliko govorilo tudi o političnih krizah. To je v zvezi z zunanjim položajem in tudi z naziranjem sedanje vlade, da je treba podati po izročitvi adrese formalno demisijo. Ker pa je več portfe-ljev nezasedenih, bo demisija načela celo vrsto političnih vprašanj. »Jugoslovanski klub« gre pri tem mirno svojo pot. Njemu so merodajni le program in sklepi V, L. S. in stranke okrog »Nar. Politike«.
Ministrski predsednik Protič se je izjavil, da bo imelo bodoče dni »Narodno predstavništvo« prav obilo posla, ker predloži vlada razne predloge finančnega, gospodarskega in političnega značaja. Sicer pa je opazovati v klubih veliko notranjega dela in priprav.
Zelo poučno je bilo, kakšno stališče zavzemajo stranke v zadevi volilne reforme. Pokazalo se je to pri adresni debati. Sklepamo, da bo parlamentarni boj za vse-skoz moderen volilni red precej trd. Naj omenjam tukaj, da se širi med socijalisti vest, da pripravlja J. D, S. odnosno minister dr, Kramer naibolj pristranski volilni red. Deliti hoče baje oxemlje na 19 voliln'h okrajev z 38 mandati, kjer bi dobila večina in manjšina po en mandat. Zelo naiven mora biti tisti, ki misli, da si bo dalo slovensko ljudstvo vsiliti takšno skrpucalo. Sicer pa — čakajmo! Naše stališče je jasno. Drugi naj tuhtajo kakor hočejo in kolikor hočejo, kako bi spravili svoje osebice in stranke z likviduječimi programi v ospredje ter opeharili ljudstvo za pravo zastopstvo.
Nasilje je stalno ne vzdržljivo, pa naj nosi firmo lažimodernega veliinega reda ali pa zastarelih privilegijev, Tcda o tem več, ko bo vprašanje aktualno,
»Jugoslovanski klub« ima vsak dan svoje razprave in posamezni odseki prav pridno pripravljajo ter ptetresajo gradivo, ki se bo obravnavalo piei ali slej v zbornici. Tudi z drugimi strankami in klubi se vedno bolj spoznavam-), in marsikateri politik je bil že prijetno iznenaden, ko je slišal, kakšen program imamo in koliko smo ga že na naši zemlji realizirali,
Plsisso iz S&ra|gui?.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
»Srpska Riječ.«
Nova »Srpska Riječ« dokazuje, da nekaterim pretirano pisanje »Srpske Zore« le preseda. Ravnatelj »Srpske Riječi« je g. Stijepo Kobasica, znani časnikar iz Zagreba in Belgrada. Njegova usoda je, da vsakih osem dni menja uredništvo. Najprej je urejeval muslimansko »Jednakost«, nato »Srpsko Zoro«, a sedaj »Srpsko Riječ«. Gosp. Kobasica je katoliški Srb iz Dubrovnika, in to radikalen Srb. »Srpska Riječ« bi imela biti glasilo srbske radikalne stranke v Bosni. V tem pa eden voditeljev radikalnih Srbov; dr. Milan Srš-ki že izjavlja, da on nima nič skupnega z ustanovitvijo »Srpske Riječi«; on da bo
pod zemljo v neprodirni temi s težkim, neznosnim vzduhom, poslušati bučanje vode, tekoče skozi predor, ni nič kaj prijetnega, gospod. Gosti oblaki dima in pare so nas pričeli duši ti. Tedaj je nekdo zakričal: .Ogenj, Gori, gori!'
Kar se je zgodilo potem, vam skoraj oe morem opisati. Kakor blisk je šel ta krik od ust do ust in nihče ni vedel, kaj gori in kje gori. Naspala je grozna panika. Vse je planilo skozi vrata, okna, s streh, z lokomotive, v divjem neredu, vse drug čez drugega, Bežali smo pred smrtjo celo uro v temi skozi predor nazaj do prve postaje.
Tam smo zvedeli — postaja je bila ie dobila telefonično poročilo o dogodku — da vlak ni gorel. Vrnili smo se in prehodi li šc enkrat dolgo pot; med potoma smo našli tega-le mrtvega ni dva težko ranjena, tri žrtve one grozne zmešnjave.
Ta-le je revež,< je dostavil, »na potu v domovino, pa ga zaloti taka žalostna smrt.«
Na drugem koncu barake je uekdo zaječal. Tam sta ležala oba ponesrečenca, zavita v strgane, zamazane vojaške cunje, Preplašenih in začudenih pogledov sta strmela v streho, v špranje, skozi katere sc je svetlikalo jasno, zvezdnato rebo. Tresla ju je mrzlica in bledla sta nekai v meni nerazumljivem jeziku.
Obrnil sem se in odšel nazaj k mrtvemu fantu. Preiskal sem obleko, a nisem našel nič drugega, kot vojaško legitimacijo z njegovim imenom in maternim naslovom.
Uboga mati, ko boš zvedela, kako žalostne smrti je umrl tvoj sin! Komaj ga je obsijal žarek svobode, že je dihnila vanj hladna smrt. Z vročim hrepenenjem v srcu po tebi in domovini je umrl, s trpkim, bolestnim usmevom na bledih ustnicah; »Zakaj ravno sedaj? Sedaj, ko hitim v naročje svobodne domovine? Čemu tri leta nečloveškega trpljenja?«
Odšel sem iz barake in odredil vse potrebno za dostojen pogreb in oskrbo ranjenih.
Še dolgo, dolgo sem hodil tisto noč med plapolajočimi ognji, pri katerih se je kuhalo meso in krompir za izstradane, lačne tujce, ki so nemi sedeli in se greli okoli njih.
Žalostna slika, Raztrgani, zamazani, shujšani so čepeli pri ognju, kup nesreče in gorja, plašni kot otroci, kajti militarizem ie iztrgal zadnjo iskrico moške volje in samozavesti iz njih.
Domovina, domovina! Kakšni sinovi
podpiral glasilo Pribičevičeve Jugoslov, Dem. Stranke, s katerega ustanovitvijo se ukvarjajo že dva meseca.
Politična pisanost.
Potemtakem bo Bosna - Hercegovina, ki je versko in plemensko itak zelo pisana, vedno tudi v političnem življenju mozaik strank in struj. Danes moremo našteti te-l« skupine in stranke: 1, Srbski radi-kalci okolu »Srpske Riječi«, 2, Muslimanska skupina okolu »Jednakosti«, 3, Ra-de-na okolu »Slovenskega Juga. 4. Muslimanski konzervativci okolu »Pravde«. 5. Hrvatski liberalci okolu »Jugoslavenskega Lista. 6. Hrvatski konservativci okolu »Jugoslavije«. 7. Starčevičanci okolu Su-nariča in Mandiča. 8. Neosnovana Jugoslovanska Demokratična Stranka (službeni krogi). 9. Čokorilo okolu »Srpske Zore«.
Aretacije.
Zadnje dni so zaprle oblasti v Mo-starju in Sarajevu več meščanov, in to na nekulturen avstro-madjarski način. Zapirajo in pridržujejo v zaporu po celih osem dni, tako n pr. dr. Smoljana v Sarajevu. Večinoma so to osebe, ki jih obremenjujejo protisrbske demonstracije I, 1914,, ko je bilo mnogim Srbom uničeno vse imetje. Popolnoma umestno je, da se ii avstro-frankovci, v kolikor so krivi, pozovejo na odgovor. Samo naj se to zgodi tako, kakor se spodobi pravici in kulturi. Vedeti je treba, da bo tudi sedaj mnogo denunciacij iz osebnega sovraštva, pravlako kakor jih je bilo 1. 1914. na nasprotni strani.
Vlade.
Na deželni vladi v Sarajevu sede \ se-skozi sami Srbi. Zastopnika Hrvatov \n muslimanov ni med njimi. Zato morajo biti Vladni poverjeniki v svojih odredbah dvakrat previdni. Masa je masa. Ve, kdo je na vladi pa bo rekla: vidiš, to ie naperjeno proti muslimanov, to je naperjeno proti Hrvatom itd. Gosp. dr. Danilo Di-movič poverjenik za pravosodje, je slonel kot nepristranski človek, kot iskren pristaš narodnega edinstva (bil je član hrvat-sko-srbske koalicije v Zagrebu). Zakaj odhaja sedaj ta mož v Zagreb? Zaradi bolezni? Ulica govori drugače.
Švicarske vesti.
Vesti iz Švice, da je mirovna konferenca priznala Italiji Trst, Istro, Zader iu dalmatinske otoke, je povzročila med Hrvati vihar nevolje. Še tisti dan so sklicali v »Hrvatskem klubu« protestno zborovanje. Odleglo je mnogim, ko so se vesti drugi dan dementirale,
,	Prepovedano ljubimkanje.
Iz Srebrenice prihaja vest, da je tam srbska mladina izdala razglas, glasom katerega se odpušča Srbkinjam, ki so dosedaj za časa vojne vodile ljubezen z drugo-verci; toda v bodoče naj se tega. vsaka varje, kajti vsaka Srbkinja, ki bo še »aši-kovala^ s katolikom, muslimanom ali či-futom, bo izročena zasmehu in sramoti v kolu in družbi. To bo nesrečne ljubezni!
Politično liubinakovanje
ni prepovedano. Liubimkuje se veliko, na vse strani. Ta ljubimkuje s tem in še s kom, drugi sam s seboj; »Jugoslavija« se spogleduje s »Hrvatom« ui z »Narodno Politiko« in se ne ve, ali jc sarna moški ali ženska. Samo za »Srpsko Zoro< se ve — dasi ima žensko ime —, da je najradikal-nejšega moškega spola,
A pustimo šalo: skladnega pojmovanja narodnega in državnega edinstva ter plemenske ravnopravnosti, kakršno želi sam regent Aleksander in kakršno skušajo prepovedovati centralisti .— ni in Še ne bo tako kmalu med bosanskimi srbskimi radi-kalci, ki bi edini mogli tvoriti večino centralistične stranke v Bosni. Na drugi strani lomijo svoja kopja hrvatski in muslimanski anticentralisti, ki nam pa še do danes niso povedali, v čem obstoja njihov anticentralizem, Boj proti katerikoli hegemoniji je v skladu z regentovimi načeli. To ni eno ter isto z decentralizmom. Široko samoupravo občin in okrajev prepoveduje tudi sam Pribičevič. Med konservativci (hrvatskimi in muslimanskimi) jc veliko nejasnosti, nedoločnosti, a med srbskimi radikalci mnogo prikritosti. Zrak se mora razčistiti.,, Potreben nam je ventilator ..,
e a •»•«#» i
uv v i nvujv
is trt	I
»uivviV,,
LDU, Belgrad, 22. marca. (JDU.) V današnji seji narodnega predstavništva je kot prvi ^govornik v adresni debati povzel besedo ministrski predsednik in namestnik zunanjega ministra Stojan Protič, ki je izvajal nastopno:
Gospodje narodni poslancil.V začetku debate o načrtu adrese, s katero odgovori narodno predstavništvo na prestolni govor, imate pravico zahtevati od. mene kot od načelnika vlade, da izpregovorim podrob-
no o mednarodnem položaju našega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki predstavlja in hoče predstavljati državno iu narodno edinstvo vsega našega troimenega naroda. S par kratkimi potezami hočem očrtati položaj našega mladega kraljestva.
Takoj po izvršitvi našega narodnega edinstva je vlada s svojim prvim aktom vsem zveznim in nevtralnim državam no-tificirala ustanovitev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter imenovanje prvega kabineta naše nove države. Odgovor na našo notifikacšjo, ki je bil hkrati tudi priznanje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev kot nove mednarodne individualnosti s pridržkom njenih teritorijalnih mej, smo dobili od kraljestva norveškega, začetkom januarja od Zedinjenili držav se-veroameriških in začetkom februarja od kraljevine Grške in takoj za tem od švicarske republike. Naše kraljestvo sta poleg omenjenih držav priznali tudi dve novi slovanski državi Čehoslovaška republika in Poljska.
Žal doslej še ne moremo zabeležiti priznanja naše države po naših zaveznikih: Francoske, Angleške in Italije, dasi smo pričakovali to priznanje, (Tako je!) Te države bi nas. gotovo priznale, ako ne bi obstojal londonski pakt izza aprila 1915, (Dol ž njim!) Ta tajni doguvor, čigar avtentično besedilo sedaj poznamo, nam v vsem svojem bistvu izrecno odreka narodno in državno edinstvo v prid enega zaveznika. Mi smo popolnoma uverjeni, da ravno v tej okolnosti tiči ne le glavni, marveč tudi edini razlog, da Francija, Auglija in Italija doslej še niso priznalo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bi za priznanje veljal razlog, da še ni podpisan mir in da kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev šc nima določenih mej, bi moral ta razlog veljati tudi za Qehoslo vaško republiko in za Poljsko, to pa tem manj, ker se njuno sodelovanja v vojni ni',i od daleč ne more primerjati s sodelovanjem našega narbda in kraljestva Srbije, ki je v vojni predstavljala ves naš narod. Isti razlog bi moral veljati tudi za Zedinjene. države severo-ameriške, da ne bi priznala našega kraljestva, (Živahno odobravanje.) Gotovo je, da mora v drugem sejnem dogovoru izza avgusta 1916, sklenjenem med Rumunijo in našimi zavezniki, tičati razlog, da kraljevina Rumunija doslej še ni odgovorila na notifikacijo naše države in priznala našega kraljestva. (Dol z njo!) Zelo žal nam je, da se na ta način za isto stvar rabita -dve meri napram vernemu in svobodno lahko rečemo, zaslužnemu zavezniku, ki ni šte-dil ne naporov ne žrtev, da skupna stvar doseže svoj cilj. (Burno odobravanje in ploskanje,) Od padlih in vsled zadobljenih ran in bolezni umrlih vojakov je Srbija žrtvovala nad 220.000 mož, ne glede na one, ki so umrli v ujetnižkih taborih. (Slava jim!) Še boij nas boii, da skušajo računati kot s sovražnim ozemljem z onimi deli našega narodnega ozemlja, ki so imeli to zlo usodo, da so bili sestaven del bivie Avstro-Ogrske in ki sedaj tvorijo sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsled tega postopanja moramo izjaviti svojo globoko žalost in vložiti naj-energičnejši protest (ploskanje) v imenu vseh onih Srbov, Hrvatov in Slovencev iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se na solunski fronti in v Dobrudži s tolikim po-žrtvovanjem in toiio hrabro borili, v imenu onih jugoslovanskih bataljonov, ki so se na italijanski fronti predali, da olajšajo prodiranje zavezniške vojske, in v imenu onih jugoslovanskih ujetnikov, ki so pomagali stvari zaveznikov s svojim poznavanjem potov, razvrstitev sovražnikovih sil in njegove morale, (Odobravanje,) Ne smemo pozabiti značilnega dejstva, da je šele po titanskem udarcu, kakor je to prav lepo rekel gospod zbornični predsednik, ki smo ga sovražniku prizadeli na solunski fronti, sledilo prodiranje na italijanski fronti. Po naši ofenaivi med 2. in 15, septembrom 1918 se je. začela italijansko-franaosko-angleška ofenziva ob Piavi meseca oktobra. (Živahno odobravanje,) Ravno tako ne smemo pozabili, da je prav v tem trenotku Zagreb prekinil državno zvezo z Ogrsko in od zadaj na kopnem in na morju priskočil na pomoč zaveznikom, ki so prodirali na zapadu. (Dolgotrajno odobravanje.-)
Iz teh kratkih podatkov morete jasno uvideti, gospodje poslanci, kako delikaten in težak je položaj naše mlade države na mirovni konferenci. Po ^magi nad sovražnikom moramo sedaj prepričati svoje zaveznike in prijatelje, kako upravičene so naše žrtve. Apeliramo na njihova načela in svečane izjave in jih kličemo na pomoč nasproti tajnim dogovorom, sklenjenim proti našim narodnim pravicam. Položaj je delikaten, zapleten in mučen. (Vzkliki.)
Ali, gospodje, mi nc zdajamo. Naše zahteve so tako pravične iu naša načela, na katera se opiramo, tako sveta in moderna, da smemo pričakovati popolnega uspeha naših narodnih zahtev, ki se skladajo / načeli visokospoštovanega predsednika Wilsona, ako U načela tvoriio ood-
lago ta nov red v Evropi in na svetu po tej veliki in strašni vojni in ako so še v veljavi svečane izjave naših zaveznikov o enakopravnosti velikih in malih narodov ino narodni samoodločbi. (Burno ploskanje. .Vzkliki: Živio predsednik Wilson!) Noben narod ne more zasnovati svojega obstanka, svojo narodno srečo in bodočnost na načelih, ki so protivna osnovnim principom, ki jamčijo za obstanek in dobrobit človečanstva. Ta načela mu koristijo mogoče le za gotovo dobo, povzdigniti ga morejo tudi nad ostale narode za deset let ali mogoče nekoliko več, toda ti principi mu bodo gotovo prinesli veliko škodo in nedogledne poselidce. Res so mali narodi in male skupine, ki bodo mogle propasti vsled nepravilne ali pregrešne politike velikih narodov. Toda narodu, ki nosi slavna imena Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki Je sebe in svoje ime in mogel ščititi skozi stoletja v borbi proti dvema tako silnima sovražnikoma, kakor sta bila Avstrija in fTurčija, se sedaj še ni treba bati bodočnosti, (Dolgotrajno ploskanje.) Sedaj tem manj kot doslej. Boleti nas pa mora, ako se njegova moč in njegov um morata še idalje razccpljati v taki borbi na našo škodo in na škodo onih, ki ne priznavajo njegovih svetih narodnih pravic, kakor tudi na škodo trajnega miru in izboljšanja evropskega in svetovnega položaja.
Očitajo nam, da so naše narodne zahteve pretirane, da iščemo tujih elementov, da osvajamo. (To ni res!) Ti očitki po našem uverjenju niso upravičeni in so krivični. Pripravljeni smo takoj odgovoriti nanje. Na periferijah našega narodnega ozemlja so ravnotako tuji elementi, kakor pri drugih narodih. To je povsod nekaj naravnega. Ni li znano, da prebiva ob naši mefi v Italiji nekaj deset tisoč našega naroda? (Tako je!) Znano je tudi, da prebiva na meji med nami in Grško naš element in grški na našem ozemlju. Toda kar jc izredno važno in v tem pogledu karakteristično, je dejstvo, da tuji elementi na periferij našega narodnega ozemlja, severo-zapadu in severovzhodu po eni in na jugo-zapadu po drugi strani niso prišli tjekaj po naravni ekspanziji, nego so jih dovedle in naselile po načrtu in s silo državne oblasti turške, benečanske, avstrijske in ma-tarske. (Živahno odobravanje.) Ali se nam hoče in sme šteti sedaj v zlo, da zahtevamo ta del svojega narodnega ozemlja, ako ne bi hoteli biti z nami, ali da se jasno izrazimo, hočejo li iti z nami ali z Italijani ali z Romuni? Ali je kaj svobodoumnej-šega in kavalirskega? Kdo more reči, da je to imperializem? (Ponovno živahno odobravanje.) Dočim se nam zdi popolnoma neopravičen vsak očitek, prodira hkrati eden naših zaveznikov brez vsakega očitka vedno više in globlje s svojo vojsko V Albaniji do naše meje, dasi so naše Čete v Albaniji prve dospele do Mata in Skadra in od tu potisnile sovražnika nazaj. Ravno tako so brez siičnih očitkov ostalg zahteve drugega zaveznika po delu zapadnega Banata, dasi se na njegovem ozemlju že itak nahaja precejšnje število tujih prebivalcev, in dasi zapadni Banat nikdar ni bil njegovo narodno ozemlje. (Tako je!) Gospodje poslanci! Po svojem globokem prepričanju smo uprav imeli dolžnost, da vse naše narodno vprašanje predložimo evropskemu sodišču, ki ustvarja bodoči mir. Smatramo, da bi se pregrešili i na svojem narodu i na bodočem miru, ako tega ne bi storili, Verujemo, da smo bili dolžni biti iskreni tudi napram svojim zaveznikom in da smo jim povedali resnico in jim naslikali pravo stanje vse zadeve. Ali ravno tako smo pripravljeni, da odločno branimo svoje pravične zahteve, preverjeni, da s tem vršimo sveto dolžnost toliko napram sebi, kolikor napram zaveznikom. Zakaj niti ena naših zahtev ni zasnovana na principu preteklosti in načelih, ki bi danes ali jutri sovražnikom svobode in napredka človečanstva mogli služiti kot sredstvo za njihove načrte in nakane, (Burno odobravanje in ploskanje.)
Nočem sc dolgo zadržati ob težkih in hkrati delikatnih razmerah med italijansko okupacijsko armado in našim prebivalstvom na vsem onem širokem in dolgem pasu našega kraljestva, ki jc sedaj obsojen, da je pod italijansko okupacijo. Položaj je nenavaden in nenaraven ter za nas zelo mučen, ker stavlja živcem tamoš-njega prebivalstva težke zahteve. Na vsem tem ozemlju našega kraljestva prebiva iz-vzemši sporadične neznatne italijanske oaze narod, ki iskreno želi biti sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na vsem tem ozemlju se nahaja italijanska vojska, da vzdržuje red in mir. [Protesti. Klici: »Žalo?tno!«) Omenili hočem le nekoliko znanih dejstev, kako po-Btopa italijanska okupacijska oblast. Povsod izobešajo italijanske zastave, ali naše narodne in naše državne zastave zabranju-jejo, (Žalostno!) Povsod zahtevajo prisege. Od vseh uradnikov zahtevajo nove izrecne prošnje, naj sc uradniki sprejmejo v italijansko službo in da sc smatrajo za italijanske uradnike. Naše ugledne ljudi de-portirajo, (Sramota!) Nesoglasje, nesporaz-umljcnjc in konflikti so neizogibne in pri-
rodne posledice teh nenormalnih razmer, j Ako morajo na ves ta del našega naroda tako kakor na nas učinkovati besede italijanskega ministrskega predsednika, da se namreč Italija ne more odreči klicu najbolj italijanskega mesta Reke, potem si lahko mislite in predstavljate, gospodje, ki to ravno tako dobro veste kot jaz, da nas hrvatska Reka ne samo kliče, nego tudi roti, da jo čim prej otmemo in privedemo v svoje naročje, Isto velja tudi za vso našo Istro in vso našo Goriško. (Dolgotrajno navdušeno odobravanje.) Veliko število Italijanov v Trstu in Gorici ni zadosten razlog, da se nam odtrgata ti dve mesti, kakor tudi veliko število Italijanov v New Yorku ne bi moglo biti razlog, odreči ga Zedinjenim državam ameriškim. Vse tržaško, goriško in reško ozemlje je naše, naša je vsa Bačka, naš je zapadni Banat, komur po prirodi pripadajo tudi Temešvar, Vršeč in Bela Cerkev, brez ozira na to, da je sovražnik po načrtu in z močjo svojih oblasti zadnja desetletja spremenil narodni element v teh treh mestih. (Ponovno živahno in dolgotrajno odobravanje.)
Dovolite, da na koncu ponovim le kratke besede: Iščemo priznanja principov, ki so jih naši zavezniki proglasili v borbi proti nasilnim germanskim teorijam. Vse naše nehanje sloni na načelih svobode, na samoodločbi narodov, na principu narodnosti, neodvisne in samostojne razsodbe in razsodišča Amerike. Ako ta načela veljajo tudi za druge, morajo veljati tudi za nas! (Dolgotrajno burno odobravanje. Vzkliki: »Živio!«)
Prebrat m ntefanrafera
Na Ogrskem mir in red.
LDU Budimpešta, 24. marca. (OKU) Iz ogrskih deloV dežele so dospele uradne vesti, da je mir in red in da je socialistična stanka povsod prevzela oblast.
Enotnost proletariata vsega sveta.
LDU Budimpešta, 24. marca. (DKU) Na včerajšnjem zborovanju ogrske socialistične stranke je govoril med drugimi tudi ljudski komisar za zunanje posle Bela Kun, ki je izvajal med drugimi: Današnji dan je velepomemben za enotnost ne samo ogrskega proletariata, temveč za enotnost proletariata vsega sveta Proletariat je prvoboritelj za internacionalno edin-stvo in je ponosen na to nalogo, Na čelu proletariatskega sveta stoji ruska sovjetska država. Ruski komunistični kongres je poslal ogrski sovjetski republiki tople pozdrave. Na te pozdrave odgovarjamo z bratskim čustvom. Nahajamo se ob začetku proletarskega boja vsega sveta. Čakajo nas hudi dnevi, Naše ideale moremo le udejstviti, čc podpira proletariat one, ki imajo sedaj moč v rokah. Obetamo, da bo vsak, ki hoče delati, zaslužil pod diktaturo proletariata svoj vsakdanji kruh. Svobodna in srečna bodočnost čaka proletariat, — Kun jc končal svoj govor z vzklikom na ogrsko sovjetsko republiko in na internacionalno diktaturo proletariata. Na koncu zborovanja jc rumunski vojak sporočil, da koraka rumunska Rdeča garda proti Rumuniji, da uniči gospodstvo boja-rov in roajalizma, Na drugi strani se približa 7. vojsko Rumuniji sodrug Rakovski, ki jc bil deset let izgnan iz Rumunije,
Gledališča in orfsji javna last.
LDU Budimpešta, 24, marca, (Brezžično.) Sovjetska vlada ljudskih poverjenikov je proglasila, da so vsa budimpe-štanska zasebna gledališča, kabareti in or-ieji javna last. Ljudski poverjenik za uk ie pozval za soboto zvečer ravnatelje in posestnike gledališč in jim dal to naredbo na znanje. Igralski načrt gledališč bo poslej določevala komisija, imenovana po vladi. Prihodnja dva tedna bedo igrali igre revolucionarne vsebine in'klasična dela. Med akti bodo ogrski pisatelji predavali o pomenu revolucije.
Vtis ogrskih dogodkov v Parizu.
LDU. Berlin, 24. marca, (ČTU.) Kakor poročajo »Lokalanzeigcr«-ju iz Haaga, so napravili dogodki na Ogrskem velik vtis v Parizu, Smatrajo jih kot resni opomin, da se morajo pogajanja kar najbolj pospešiti, ker bi bi sicer prišlo do nemirov na vsem svetu. General Franchet d'Esperay je po svojem povratku iz Ogrske opozarjal najvišji vojni svet na nevzdržnost Karolvjeva vlade. Najvišjemu vojnemu svetu jc predložil načrte boljševikov, ki niso prišli v javnost, Opozarjal je nato, da bodo ideje I.jenina in Trockcga nemoteno prodirale, ako ne bo zadostnih varnostnih odredb. Konferenca pa je predloge generala Franchet d'Esperaya zanemarila. O teh predlogih sc niso nikoli posvetovali,
Rumnnija se pridruži ruski sovjetski vladi,
LDU. Rotferdcin, 24. marca. (ČTU.) >Daily Mail« javlja iz Stockholma: Po poročilu >'Pravdc>i jc vladni komisar v Pctro-gradu naznanil so jetom, da se bo, kakor javljajo ruski agcnli v Bukarešti, Romunija kar najhitreje pridružila ruski sovjetski vladi
Ljenin prorokuje zmago boljševizma.
LDU Kopenhagen, 24, marca. (CTU) Proglasitev sovjetske republike na Ogrskem in njen hitri apel na moskovsko vlado je izval pri ruskih boljševikih enako navdušenje in zaupanje, kakor je svojčas poraz špartakovcev vplival uničujoče, V pozornost vzbujajočem pogovoru z ameriškim časnikarjem Minorjem je izjavil Ljenin: Boljševiki, ki so nameravali doseči svoj cilj mirnim potom, so bili vedno prisiljeni uporabiti silo. Sedaj so trdno odločeni, sprejeti boj, in so prepričani o svoji zmagi. Ruska boljševiška armada neprenehoma zmaguje. Zveza narodov je alijansa imperialistov. Na Ruskem so to spoznali in zaradi tega so se boljševiki združili z menjševiki in s socialnimi revolucionarci, kojih zastopniki so celo vstopili v sovjetsko vlado. Če bo Amerika dopustila ententno intervencijo ali če bo celo sama poslala čete, se bodo te takoj boljševizi-rale. Rdeča vojska je izvrstno opremljena, najbolj disciplinirana vojska vsega sveta in se more z vsakomur spustiti v boj. Ljenin je preverjen, da bo revolucija v kratkem času triumfirala v ententnih državah in tudi v Ameriki. Nekega lepega dne bo na reprezentacijski zbornici v Washingtonu zaplapolala rdeča zastava. Glede Nemčije je Ljenin izjavil, da se koalicijska vlada ne bo vzdržala. Prej ali slej bodo špartakovci vendarle zmagali, Sistem kapitalizma in velesilstva je na svetu končnoveljavno odpravljen,
Entenfne čete za Ogrsko.
LDU Curib, 24. marca, (ČTU) »Secolo« javlja z Reke: Od srede se je izkrcalo na Reki 35.000 ententnih vojakov, ki bodo zasedli Ogrsko.
tako bo mogoče urediti promet in trgovine na občekoristen način.
Iz
Češka vlada odstopila.
LDU Nauen, 24. marca. (Brezžično.) Predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk je radiotelegrafično naznanil, da je čehoslovaška vlada demisionirala.
Letalska zveza med Prago in Padovo.
LDU, Lyon, 23. marca. (Brezžično.) Kakor se poroča iz Prage, bodo v kratkem ustanovili trajno zračno zvezo med Prago in Padovo. Letala tipa »Caproni« z močjo 150 HP bodo vzdrževala službo. Nositi morejo 5 oseb in do 200 kg blaga. Na velikem letališču v Proseku pri Pragi nameravajo postaviti ogromen poseben hangar za to službo. Z redno vožjo se bo pričelo, kakor hitro bo to dopuščalo vreme. Dve letali bosta vozili vsak dan od Padove do Dunaja in dve od Dunaja do Prage, Pričakujejo tudi, d,» se bo ustanovila v kratkem v Pragi zračna služba z nekakim aero-omni-busom tipa »Caproni«, ki bo mogel nositi 15 oseb. Po svoji geografični legi more postati Praga važno križišče bodočih zračnih zvez.
GtaSIJs.
Italijanski socialisti proli aneksijam.
LDU. Lugano, 24. marca. (ČTU.) Pri zborovanju stranke italijanskih socialistov jc protestiral Sennati proti pogojem, naloženim premagancem. Lazari je x>red!ožil dnevni red, ki so ga soglasno sprejeli in ki veli, da dokazujejo sklepi mirovne konference nezmožnost meščanskega režima za rešitev različnih narodnih vprašani, vsled česar se ponavlja nevarnost bodočih vojen. Vodstvo stranke protestira proti aneksijam in desaneksijam in zahteva svobodno samoodločbo prebivalstva na spornih ozemljih, zlasti glede italijanskih zahtev na severu, na vzhodu in v Mali Aziji. Z ozirom na velerevolucionarno razpoloženje odobrava vodstvo sklep, izvesti splošno stavko,
Italija za narodno ujedinjenjs.
LDU Coltano, 23, marca. (Brezžično.) *Figaro« prinaša v svoji številki od 20. februarja članek Viljema Ferrera, ki pravi, da stremi Italija za F°P°lnim narodnim ujedinjenjem, Razmotriva mqtive in doka-zilni materijal in izjavlja, da se zanaša italijansko ljudstvo predvsem na pravičnost Wilsona in na prisrčno prijateljstvo Francije. Italija poudarja, da so njene zahteve v razmerju z njenimi žrtvami zelo skromne: pripravljena je pristopiti k vsakemu političnemu sistemu, ki bi garantiral vsem narodom mir in svobodo. Francija bo morala stopiti v ožjo zvezo z Italijo. Naloga obeh narodov bo, upreti sc z združenimi močmi vsakršnim germanskim ali slovanskim napadom in tako čuvati svetovni mir.
Zgodovinske pravicc Italije.
LDU Coltano, 23. marca, (Brezžično.) ^Petit Parisien« priobčuje dopis iz Rima, ki pravi, da so vse stranke cjlinc v tem, da mora Italija z vso odločnostjo zahtevati Reko zase. Tudi znani učenjak Luigi Luz-! zatti je v pogovoru z nekim časnikarjem po-: udarjal zgodovinske pravice Italije do za-i sedenega ozemlja ter bratstvo s prehival-stvom Reke in Dalmacijc. Opozoril je tudi na eir.incino gospodarsko potrebo, da pri-padela Trst in Reka isti državi, ker samo
Pazita poročiSa.
Mirovna pogodba bo gotova v desetih dneh ?
LDU Pariz, 22. marca. (ČTU) Polkovnik House je izjavil zastopnikom angleškega časopisja, da bo končnoveljavna mirov-na pogodba v desetih dneh dogotovljena, Pripominja, da bi bil presenečen, ako nemška mirovna delegacija ne bi bila vsaj v treh tednih v Versaillesu. House jc končal: Prav je, ako se dokument, ki ga bodo predložili nemškim delegatom za podpis, zaznamuje kot preliminarna mirovna pogodba. To bo končnoveljavna mirovna pogodba.
Francoski škof o nemških strahotah'.
LDU. Lvon, 23, marca. (Brezžično.) Charost, škof severno-francoskega velike« ga mesia LiJle, je imel v zemljepisni dvorani pretresljivo predavanje o mučeniŠtvu, ki ga je utrjeno mesto Lille moralo pretrpeti v vojni, ko so mesto Lille in \es departement imeli v svoji oblasi Nemci. Opisoval je roparsko in nasilno postopanj« nemških oblastnikov ter strahote gladova-nja, ki jim je bilo mesto izročeno. Nič man) nego 80.000 prebivalcev so Nemci šiloma ločili od svojcev in jih odgnali v tujino. Neštete osebe so Nemci pod raznimi pretvezami dali postreliti ali pobesiti. Poleg vsega so pa prebivalstvo decimirale še bolezni. Lillski škof je ponovno o vsem tem pisal nemškemu kardinalu Hartmannu v Kolnu, toda brez uspeha. Nemška cenzura je njegova pisma odpirala in njega dolžila, da piše stvari, ki so izmišljene in zlobne.
Stavka na Angleškem odgodena,
LDU. Frankfurt ob Reni, 24. marca,
(DKU.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Haaga: Holand.ske vesti iz Londona poročajo, da so imeli voditelji železničarjev pogovor z Bonar Lavvom. Sklenili so, od-goditi stavko do konca pogajanj,
Erzberger proti nrsilnemu miru,
LDU. Berlin, 24. marca. (ČTU.) Včeraj so bile v Berlinu velike poulične demonstracije proti razcepljcnju Nemčije in zlasti zoper odtrganje vzhodnih delov po Poljakih. Dopoldne so bila tri zborovanja. Po končanih zborovanjih so se udeleženci odstranili v sprevodih. Na zborovanju v Sportpalastu je minister Erzberger rekel dobesedno: Popolnoma v svesti si daleko-sežnosti svojih besed izjavljam, da nemški narod ne more in ne bo nikdar podpisal mirovne pogodbe, ki bi bila obremenjena z aneksijo Gdanskega in zapadne Prusije ter dela zgornje Šlezije. (Dolgotrajno ploskanje.) Tudi glede Poznanjskega sc bomo držali \Vilsonovih načel, Nemiiko ozemlje se nam nc sme iztrgali. Čc sa danes zopel čiia o odškodnini 320 milijard, moremo reči, da je popolnoma vseeno, ali 320 milijard ali 5000 milijard. To bi bilo najsra-motnejše izsesavanje, kar ga pozna zgodovina. Ni se treba vdajali nobeni prevari Nemški narod ne ho nikoli prostovoljno delal tlake ententi. Potem naj gleda, kako naj pride pri nas do tega denarja, (Burne odobravanje,) — Ko se. je izprevod cd zborovanja narodne zveze nemških častnikov pomikal s črno-belo-rdcčimi zastavami po Wilhe!mstrassef so po čuli nenadoma klici: »Ludendorff«-. V bližini angleškega poslaništva je stal z damo v žalni obleki visoko vzrasel gospod. Bil jc v resnici Ludcndorff. M anifestantje so ga obkolili in mu prirejali burne ovacije, ki se jim jc general Lu-dendorff s težavo izognil,
Habsburžani zapustili Avstrijo.
LDU Deutschaltenbisrg, 23. marca. (Brezžično,) Kakor poroča »Volkszeitung«, se odpelje bivši cesar Karol z obiteljo v angleškem posebnem vlaku z angleškim vojaškim spremstvom v Švico.
LDU Dunaj, 24, marca. (DKU) Nem-ško-avstrijska »Staatskorrespondenz« javlja z dne 23. marca: Danes popoldne se je bivši cesar Karol z rodbino odpeljal v avtomobilih iz Eckartsaua na postajo Kopf-statten, ob sedmih zvečer na postajo zapadne žcleznice Hiitteldorf in od tam direktno v Švico. Posebni vlak bo najbrže jutri ob treh popoldne pasiral mejo.
LDU Berlin, 24. marca. (DKU) K vesti o odhodu bivšega cesarja Karola v Švico piše »Berliner Zeitung am Mittag«: Odhod Habsburžanov iz Avstrije je bil po šest-stoletnem vladanju brez sijaja. Nenavadna je usoda, da mora zadnji vladar habsbur? škc rodbine iskati zavetje v deželi, iz katere je svojčas prišel prvi nemški cesar iz habsburške rodbine, grof Rudolf Habsburški.
-f Sbod v Domžalah, V nedeljo, clne 23. t. m, popoldne se jc vršil v Drustve-nem domu v Domžalah zelo dobro obiskan delavski shod, na katerem jc govoril gosp. Ivan Gostinčar iz Ljubljane.
+ Konjice. Na Jožefovo, 19, t. m. sc je vršil pri nas občni zbor Političnega dru-
Stva v Konjicah, ob enem tudi ustanovni shod okrajne organizacije SKZ. Govorilo je več govornikov. Zborovalci so odločno protestirali zoper namere italijanskega naroda, odtrgati od Jugoslavije čisto slovenske kraje. Sklenilo se je odposlati na vlado protestno resolucijo.
-f Bohinjska Bistrica. Na sv. Jožefa dan so napolnili obširno dvorano občinskega doma možje obeh občin ter ustanovili tako zelo potrebno in koristno kmetsko zvezo za vas Bohinj. Načelnikom je bil izvoljen poslanec nadučitelj g. Silvester, tajnikom bistriški župnik g. Fr. Žvan. Izvolili so se tudi odborniki izvrševalnega odbora, v katerem sta oba župana, načelnik, tajnik, 1. podnačelnik Janez Arh, 2. podnačelnik Rozman Janez in odbornika Franc Zupane in Janez Stare. Agrarni odsek bo skrbel za uravnavo gozdov, pašnikov in planin po starih pravicah, za po-vzdigo živinoreje, konjereje, kozjereje ter da se pri nas ustanovi mesto živinozdrav-nika. Odsek za elektriko bo skušal napeljati električno žico po vsem Bohinju. Šolski odsek sc bo potegoval za take šolske
Eostave, ki so za vernega kmeta. Postavil i nadelo: Nobene šolske postave brez kmeta. V vseh šolskih zastopih, tudi v višjem šolskem svetu mora biti zastopan kmet in krščanski učitelj. Glede uravnave valute se je na predlog župnika g. Golfa shod strinjal z resolucijami, ki bo bile sklenjene pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Izvrševalni odbor je začel takoj delovati ter bo skušal uresničiti lepe načrte, ki jih je zasnoval bohinjski kmet na tako lepo uspelem ustanovnem shodu. Bohinjski kmet sc je prepričal, da je njegova je-tfina rešitev v bohinjski kmetski zvezi, ki bo z vso vnemo podpirala zlasti svoje jSane.
-f Ziljska dolina k Jugoslaviji. Glasilo lčoroških Slovencev »Mir« piše na uvodnem mestu pod naslovom: »Glas iz Ziljske doline ob dvanajsti uri.« Sedaj, ko odločujejo na mirovni konferenci v Parizu o naši usodi, se vsak dan povprašujemo, kaj bo z nami, ali bomo prišli k Jugoslaviji, ali ne? V tej negotovosti nas sploh ne veseli nobeno delo več. Pa žali Bog se ravno o Ziljski dolini v Jugoslaviji malo razpravlja in piše, akcrravno je naša dolina poleg (Trsta in Goriške najspornejša in najvažnejša točka. Ali se je nas popolnoma pohabilo? Zdi se nam, da merodajni krogi važnost doline vse premalo vpoštevajo. Ker so se Amerikanci peljali samo do Vrat, se splošno domneva, da bo začasna demar-kacijska črta ob Žili. Proti temu moramo pa z vso odločnostjo protestirati. Tudi samo začasna določitev takih mej bi pomenila za nas gospodarski pogin. Odrezani bi bili od celega sveta. Na jugu Italijani in visoke gore, na severu visoke gore, na zapadu nobenega izhoda; živeli bi v pravcatem kotlu, ne mogli bi ne na desno, ne na levo, ne naprej, ne nauaj. Opozarjamo torej merodajne kroge, naj se še v zadnji uri zavzamejo, da bo prišla naša dolina ludi pri določitvi začasne demarkacijske črte na vsak način k Jugoslaviji. Ziljica je tudi kot začasna meja za nas popolnoma nesprejemljiva. Da pa mora pri končni ureditvi mej pripasti Ziljska dolina k Jugoslaviji, o tem ne more biti nobenega dvoma. Saj je naša dolina tik do Šmohorja izključno slovenska. Na par nemških privandrancev, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom in sploh ne bivajo stalno tu, se pač nihče ne more ozirati. Po Wilsonovih in narodnostnih načelih spadamo torej brez dvoma k Jugoslaviji, Vnebovpijoča krivica bi bila, ako bi se nas sililo pod italijanski ali pa nemški jarem. Naši delegati na mirovni konferenci torej glede naše doline ne bodo imeli težkega stališča, samo da se odločno postavijo na noge. Merodajnim krogom pa kličemo: Ne omalovažujte nas! Nemci in Italijani se vse bolj zavedajo važnosti in velikega pomena Ziljske doline. Zato se pa na vse kriplje trudijo, da bi nas spravili v svojo požrešno malho. Naša odločna volja je, priti pod Jugoslavijo, in ako se moremo tega povedati na rilas, da bi nas cel svet čul, so krivi edino le nemški bajoneti. Pa zakaj nas hočejo obdržati še v svojih krempljih? Ni treba 2e naglašati, kako velikega strategične^a pomena je naša dolina. To bodo vojaški krogi znali boljše presojali. Naša dolina je pa tudi ena najbogatejših na celem Koroškem. Ali bi ne bila škoda za naše gozdove, za naše prekrasne planine. Saj se je vsako leto izvažalo za milijone lesa iz Ziljske doline. Pa tudi glede živinoreje smo prednjačili celi Koroški. Naši konji so svetovnoznani, saj smo dobivali premije na svetovnih razstavah kakor v Milanu itd. Celo iz Romuoije so hodili konje k nam kupovat, da ne govorim o Zgornji Avstrijski, Solnograški, Štajerski itd. Ravno tako je gove;a živina prvovrstna in bi Kranjcem ne bilo treba nakupovati v Švici plemenske živine, saj bi dobili pri nas skoraj enakovrstno. Vodne sile so tudi tu, tako da bi se lahko razvila lesna industrija in tudi druga. To je samo nekaj glavnih misli o gospodarski važnosti Ziljske doline. Stojimo ob dvanajsti uri, šc je čas! Ziljska dolina mora biti jugoslovanska! Za nas velja samo ena narola: Jugoslavija aH pa smrt,
r-f- V pohvalo Slovencem je napisal F. Ž. D. v »Hrvatu« poročilo, ki mora iskreno razveseliti vsakega Slovenca, obeqera pa nas bodriti, na vstrajno na dosedanjem potu reda in dela. Poročilo se glasi: »Škoda, da ni vsaj deset milijonov Slovencev!« — bo vskliknil naš človek, ki pride v slovenske kraje. Red in organizacija, svojstvo, ki je mali slovenski narod obranilo pred germanskim navalom, se opaža v v»eh malenkostih. Tako se na vseh železniških postajah vidijo novi slovenski napisi, kakor tudi po trafikah in po vseh SHS državnih podjetjih. Notranji red iz avjstrijskega režima je prešel pod narodno vodstvo skoro neopaženo, brez vsakoršnih težkoč. Ni bilo, kakor pri nas, ne izgredov, ne zelenih kadrov, ne plenitev, ne drugih vojaških pustolovščin. Slovenske uredbe so pripomogle, da je preko Slovenije v redu korakala milijonska vojska. Niti vojno oderu-štvo se med Slovenci ni tako silno razvilo kakor pri nas. Zato so tam tudi redki bolj-ševiški pojavi, izvzemši nekoliko nemških delavcev in kakega likvidiranega šušterči-janca. Sploh so strankarske razmere enake kakor pred vojno. Samo socialna demokracija se je po številu ojačila. Na železnicah je red in točnost. Slišal sem, da nameravajo odposlati tudi v ostale pokrajine SHS nekoliko slovenskih železničarjev. Slovenska marljivost je dovedla že do ustanovitve SHS državne posredovalnice za delo in urada za podpiranje beguncev. V tem ae »vojvodina« Kranj&ka pripravlja na likvidacijb. Kranjska bo namreč z deli Koroške, Štajerske, Goriške in Primorske tvorila slovensko enoto, centralizirano v Ljubljani. Vsa uprava se že vodi v Ljubljani, odkoder se nameščajo in imenujejo uradniki itd. Tako so si stekli avtonomijo, katere preje niso imeli, dočim naj bi jo Hrvati izgubili. Po pravici se povsodi vije slovenska zastava. Vojaških prostovoljcev je veliko ter se že bore na Koroškem in Štajerskem. V vojski je red in disciplina, dočim se naši na ulici niti ne pozdravljajo. Slovenska organizacija in delavnost je dosegla, da je povodom zadnjega koncerta »Glasbene Matice« v Ljubljani na čast kardinalu Bournu izjavil belgrajski profesor Janjič, da takega glasbenega užitka danes nc more nuditi ne Rim, ne Pariz, ne London. Slovenci morejo biti Srbom in Hrvatom v skupni državi v resnic^ praktični učitelji v redu, organizaciji in vztrajnosti.«
4- Iz Loškega potoka s>mo prejeli v pojasnilo na notico z dne 16. t, m. o agitaciji organizacije JDS glede nadzorstva gozdov kneza Auersperga, Pojasnilo se glasi: Dopis, ki pa ni izšel iz Loškega potoka,' je nekatere spravil v silno zadrego. Pomagati si hočejo ti gospodje s tem, da ga zavijajo ter mu hočejo podtikati misli, ki jdi v dopisu ni. Loškopotoško ljudstvo je politično tako zrelo in izšolano, da ni strahu, da bi dopisa ne bdo razumelo. Agitatorji sami in edini so tisti, ki smatrajo naše ljudi za tako neuke, če so o njih mnenja, da jim bodo naši ljudje verjeli, da bo edino le JDS. delila knezove gozdove. »Neuko ljudstvo« —- to je le misel in želja priganjačev raznih kapitalistov, ki bi morebitno nepoučenost ljudstva radi izkoristili sebi v prid in ljudstvu v škodo. Pa ne gre, ravno zato ne, ker naše ljudstvo ni tako neuko, da bi šlo na lim raznim kapitalističnim agentom!
Kje so bili ti ljudje tedaj, ko smo mi in naša VLS. ljudstvo politično šolali ter ga umsko in gospodarsko izobraževali? Kaj bi danes cepili dlako! Naše ljudstvo vas dobro pozna in zato so vsa vaša zavijanja bob ob steno! (Op. urecin. Izjavljamo, da notice dne 16. t. m. priobčenc v »Slovencu« nismo prejeli iz Loškega potoka in da tudi pisec ni doma iz Loškega potoka.)
-r Tolminske dame v Kobaridu. Ne-Ugnano humorislicni »Goriški Slovcnec«, ki ga radi čudovito skrpucancga slovenskega jezika lahko vsakdo bere v zabavo, poroča 12. t. m. »iz Kobarida« to-le: Dne 2, t. m. obiskali so nas Tolrninci. V auto-mobdih iz prijaznosti dani na razpolago od strani vojaške oblasti prišlo je tukaj kakih 40 oseb v največjem številu dame. Vdeležili so se obiskovalci predstavi va-riete, ki so dali vojaki v vojaški hipi. Vspo-red je bil zelo zanimiv ter vsi so se prav lepo zabavali iu i zvarili željo, da bi se jim dalo priliko šc za vnaprej vživati od časa do časa slična prireditev.« — Nismo radovedni, kako so se te »dame« zabavale, pač pa katera izmed Tolmink je začutila potrebo po ^ lepi zabavi laških vojaških varietejev. Takih »dam« Jugoslavija ue bo pogrešalal
-f- Zopet kriza v hrvatski vladi. Poročajo o novi krizi, ki je nastala v hrvatski vladi, in sicer odstopa to pot poverjenik za nauk Milan Rcjic, ki je bil imenovan šelepred 14 dnevi. Vzrok krize je ta, da Rojic hoče tehniko v Zagrebu, drugi gospodje jo hočejo pa v Belgradu. — V takih razmerah ni čudno, da gredo stvari na Hrvatskem tako pot. Kdaj bo zmagala psrnet?
Proti ministru Korača. Minister za socialno skrb, ki ima nalogo, rešiti agrarno reformo, se te dni mudi v hrvatskem Zadoriu kier razdeliuic veleoosestva. v
hrvatski javnosti je začela vstajati nezadovoljnost, češ da Korač na ta način deli veleposetva le v strankarske namene. Iz Belgrada poročajo, da je vsled samolast-nega postopanja Koračevega veliko ogorčenje tudi tam, ker Korač ni prosil za to akcijo pooblastila od vlade, marveč je začel delati na lastno odgovornost. Če je to resnica, je nam in vsem prijateljem zdrave in energične agrarne reforme žal, da je Korač s takim postopanjem dal orožje v roke antisocialnih elementov, ki jih je toliko na Hrvatskem, v Srbiji in tudi pri nas!
+ Med hrvatskimi socialisti zmagala radikalna struja. Te dni se je v Zagrebu vršila socialnodemokratična skupščina, na kateri so ostro napadali Korač-Bukšekovo ministerialao politiko. Pri glasovanju je dobila levičarska struja več sto glasov večine ter sklenila, da se hrvatska socialna demokracija udeleži socialističnega kongresa v Brodu, ki ga priredi srbska soc. dem. stranka.
-f Usoda Nemške češke in nemških Tirol. Z Dunaja poročajo: V tukajšnjih političnih krogih se širijo vesti, iz katerih se da sklepati, da je entente, kar se tiče Nemcev na Češkem in v Tirolah odločila za Nemško Avstrijo jako nepovoljno. Te vesti je prinesla neka odlična oseba, ki je prišla preko Ženeve v neki politični mieiji in se glasi: Češki Nemci se bodo pridelili Čeho-slovaški republiki. Kar se tiče Tirolske, se stvari ne glase tako nevarno, a po tem, kar je izjavila dotična oseba iz Švice, se je ententa odločila, da prejnisti Tirolsko Italiji. Radi tega se bo podala v Švico še ena tirolska misija pod vodstvom poslanca dr. Schopferja, da tam v ententinih krogih preokrenc ost vprašanja glede nemške Tirolske.
-f- Italijani zahtevajo od Mazarov dva Korvinova zakonika (kodeksa). Major Pen-timali je po nalogu italijanske vlade izročil mažarski vladi zahtevo, v kateri zahtevo, da se mu izroči dva Korvinova kodeksa na ime svetega Hijcronima :n svetega Ivana. Ogrska vlada je poslala to zahtevo enlen-tini mirovni misiji, ki je potrdila, da pripadajo zahtevane knjige Ogrski, ki so kot darilo prišle v njeno last. Na podlagi tega se mažarska vlada brani dati omenjene knjige. — Lahi sc bodo spomnili še, da imajo pravico do kraljevskih kron, ki jih je v srednjem veku rimski papež daroval raznim krščanskim vladarjem. Po tej laški metodi se to lahko še zgodi!
-j- Mažarski boljševiki agitlrajo med Rumuni. Pred nekolikimi dnevi je dospel v Vel. Sibinj transport ruskih ujetnikov iz Nemčije. Ko je bil ta na mažarski zemlji, je bil obkoljen od čete mažarskih boljševi-kov, ki so poskusili pridobiti tc ljudi za se, ko so vsakemu izmed njih obetali 200 K dnevne plače. Vsi ljudje so najenergičneje odbili to ponudbo, razen nekoliko Rusov, kar jih je bilo med njimi. Ko so rumunski oficirji, ki so bili v tem transportu, protestirali proti takemu početju, so jim boljševiki pretili s smrtjo. O tem dogodku jc bila obveščena telefenično vlada v Bukareštu, Zastopnik ministrskega predsednika, Fcre-kide, bo dostavil to vest rumunskmi delegatom v Parizu, ki bodo obvestili mirovni posvet. — Tedaj zopet -.ljubljanski dogodek« svoje vrste. Kaj bo storil Clemen-ceau?
-j-' Odlok mirovne konferenco glede romunskih zahtev. Kot poroča rumunski zastopnik rumunski v'adi, je dodelil mirovni posvet Rumuniji sledeče kraje: celo Besarabijo, Bukovino, Sedmograško in vse one mažarske kraje, v katerih stanujejo Rumuni, dalje celo Dobrudžo po bukare-škem dogovoru 1. 1913. in skupno mejo s Čehoslovaško severno od Marmaroša. Kar se tiče segedinskega ozemlja ni nič natančneje odločenega, a je gotovo, da bo tudi ta pripadla Rumuniji.
-f- "dobamedanci za zedinjenje Do-brudže z Rumunijo. Iz Bukarešta javljajo: V bolgarskem sobranju so trdili nekateri poslanci, da so se mohamedanci izjavili proti zedinjenju z Rumunijo in da so zahtevali, da naj jih pridružijo Bolgarski. Nasproti temu je izjavU narodni odbor do-bruških mohamedanccv, da ni bil niti en poslanec o bolgarskem sobranju pooblaščen za podobno izjavo in da so oni odločno za priklopitev k Rumuniji in ne k Bolgarski. — Če bi zopet eukrat Bolgari zasedli Dobrudžo, bi seveda razni zastopniki mohamedancev izjavljali, da niti sanjali niso o kaki priklopitvi Rumuniji. — Take metamorfoze čudotvorno povzročajo bajoneti okupacijskih čet.
+ Romuni se boje boljševikov. V Rumuniji je zavladala velika preplašenost radi napredovanja boljševikov v Ukrajini. Rumunija se boji, da ne bi boljševiki prodrli v Besarabijo in jim jo vzeli. Radi pod-»•zetja potrebnih korakov proli temu, se je vršil v Bukareštu kronski svet, ki je sklenil, da pošlje v Besarabijo takoj eno armado. V to bodo baje uporabil tudi francoske čete, ki se nahajajo v Rumuniji, Obenem se je tudi posvetovalo vse potrebno za slučaj evantuelnega vpada Bolgarov ali Srbov,
Dnevne novice.
—	Stanovska organizacija slovenskih akademikov. Slov. akademično dijaštvo je že večkrat brezuspešno poskusilo, organizirati se v čisto stanovski organizaciji, ki naj bi vodila vse stanovsko gibanje našega dijaštva, zainteresirala javnost za to vprašanje in potom natančne evidence uredila podeljevanje gmotnih podpor in produkcijo naše inteligence. Šele obupno stanje, ki ga je ustvarila vojna, je prineslo med dijaštvo zavest, da se mora preko vseh razlik svetovnega naziranja v čisto stanovskih zadevah, kleniti v eno vrsto. Katol. narodnik akademiki združeni v društvu »Domagoj« in organizacija slovenskih svo-bodomislecev, kateri pripada tudi socijall-stično dijaštvo, 6o našli skupno platformo in osnuli v zvezi z neorganiranim slovenskim dijaštvom v Zagrebu »Stanovsko Zvezo Slovenskih Akademikov« z začasnim sedežem v Zagrebu, Namen druStva je, zastopati slov. akademike napram oblastem, voditi natančno evidenco vsega slovenskega dijaštva v informativne svrhe in sodelovati pri podpornih akcijah. Dne 19. t. m. se je ob številni udeležbi vršil ustanovni občni zbor Zzeze in izvolil odbor, v katerega sta poslali obe skupini in divjaki po tri delegate. Odbor bo v najkrajšem času stopil v zvezo z vsemi slov. akade-mičnimi skupinami v Pragi, Brnu, Dunaju, Gradcu in v inozemstvu; na drugi straniN pa si je postavil nalogo, sodelovati pri pripravljalnih delih za ljubljansku vseučilišče
s iem, da zasigma našim dijakom življenjsko možnost v Ljubljani, V koliko bo mogla Zveza izpolniti naloge, ki si jih je postavila, ni odvisno samo od solidarnosti dijaštva samega, ampak tudi od razumevanja in moralne kakor tudi gmotne podpore od strani naše javnosti,
—	Vojaška godba za Ljubljano. V kratkem času se ustanovi v Ljubljani vojaška godba in se obenem razpiše mesto kapelnika. Prošnje, iz katerih jc razvidno dosedanje delovanje v tej stroki ter spričevala dovršenih glasbenih šol Ikonserva-torija itd.), naj se pošljejo Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani do dne 1. aprila 1919. V poštev pridejo izključno kapelniki slovanske narodnosti. Pristojbine se bodo pozneje določile,
—	Pismo iz ujetništva. Neka Slovenka iz Trsta nam je poslala pismo, ki ga je pisal njen brat iz Italije, se ve, v italijanskem jeziku. — Samo par podrobnosti: Sedaj se nahajam v Italiji med ujetniki. Zaprti smo od vseh strani, na vsak koncih in krajih stoje vojaki s puškami in bajoneti, Hrane dajo malo. Dokler smo bili v Veroni, smo lahko kaj kupili, a zdaj že dolgo živimo samo ou tega, kar nam dajo. Da bi vsaj imeli upanje, da pridemo v domovino! Tako pa ležimo pod plahtami v mrazu in nesnagi. Lahko se napravi prošnja, da me izpustijo, a v ti prošnji je treba navesti, da ne bo treba državi skrbeti zar me in da se nisem mešal v politiko. To morata potrditi dve priči. — Uboga se-strična ne more storiti ničesar, ker ne more najti prič, ki hi ga poznale. Zaključuje pismo na nas: Ali bi sc nc moglo nič storiti za te uboge reveže, ki toliko trpe. Kot pripovedujejo sem došli ujetniki, jih je umrlo ve'ikansko število v teli nečloveških taboriščih.
—	Društvo absolventov kmetijske šole ca Grmu vabi vse člane na občni zbor, kateri s<; bo vršil v nedeljo 6. aprila v Ljubljani, .gostilna »Novi svet« ob pol 10. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu pre-mamba pravil, da se društvo razširi po celi Sloveniji, so vabljeni na občni zbor vsi slovenski absolvent je kmetijskih šol. — Odbor.
—	Invalidi pozor.1 Peiuijska likvidatura ua Dunaju ne izplačuje več penzij. Zato se naj zglasijo vsi invalidi, ki so z Dunaja dobivali pokojnine — in s:j dosedaj še niso zglasili — v pisarni »vojaške intendan-ce za Slovenijo v Ljubljani — oddelek za nakazovanje preskrbovalnin« (v baraki na Friškovcu zraven belgijske vojašnice), Vsak naj prinese s sabo plačilni nalog (Zahhragsauftrag) in en odrezek — ako mogoče zadnji — od plačilne nakaznico poštne hranilnice in po možnosti tudi druge vojaške listine. Ni pa treba priti invalidom, ki so že bili pri nndpreglcdu pri kaki jugoslovanski nadpregledni komisiji, kar bi bilo popolnoma odveč. Uradne ure za invalide so od ponedeljka (24. marca) naprej od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer nepretrgoma. -— Invalidi se lahko tudi pismeno zglasijo, potni stroški se jim ne plačajo.
—	Profesor Eugea Wa!ken se išče. Izvršilni narodni odbor v Podgorici išče profesorja Eugena Watken ali Wavken iz ljubljanske okolice (Vavken?), ki jc pred vojno služil na cetirjski gimnaziji in je zdaj zopet nastavljen z letno plačo 3600 dinarjev in dnevnih 12 dinarjev draginjske do-kladc. Kdor kaj vc o njem ali izve, naj sporoči Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani.
—	Družinska žaloigra. Dne 20. t. m. je zabodel z bajonetom svojo ženo Franc Radcšček, čevljar v Sevnem, župnije Št. Peter pri Novem mestu, Nato se ie pred

vaško kapelico ustrelil. Vzrok: družinski prepir.
—	Begunci. V Sisku v Slavoniji rabijo nujno 40 slovenskih beguncev za tlačenje sena. Prosta vožnja, hrana in stanovanje. Plača po dogovoru. Oglasijo naj se najkasneje do sobote pri Posredovalnici za goriške begunce, Dunajska cesta 38.
—	Ročni zemljevid Kraljestva SHS je Izšel v založbi Kleinmayerjeve knjigarne. Delo prof. Volavška, izvršeno pod vplivom vročil želja, videti združeno Jugoslavijo veliko in mogočno, je prav čedno in precej točno. Seveda ni lahko delo, risati mej? države danes, ko je del domovine v rokah tujih vlad in ko je usoda ne le spornih, temveč tudi čisto jugoslovanskih krajev čisto negotova. Zato bi danes bolje služila etnografična karta kot pa političen zemljevid. Sicer pa zemljevid vsem toplo priporočamo! Cena ni navedena.
lj Za uboge sirote. Društvo za varstvo otrok ima v Bphoricevi ulici št. 29 zavetišče, v katerem je našlo precejšnje število zapuščenih vojnih sirot s'oje zavetje. Ker pa pri tolikem številu ubogih otročičkov zavodu primanjkuje vzdrževalnih siedsisv, je več al: manj navezan na javno dobrodelnost. V ta namen priredijo otroci tega zavoua v nedeljo, 30. marca t. 1., ob 5. uri popoldne dobrodelno predstavo, h kateri it. občinstvo najisk-enejii vabljeno. Na stopili bodo v predstavi skoro vsi otroci — do najtmv,š»>ga štiriie'3ega. Spored je sledeči: 1. Pestm: Ve ijube cvetice. 2. Dekla-macija. 3. Kialj Repos'.«v in sedem palčkov. 4, D ogovor- Solnoe in otrok. 5. Marijin otf*k. Tgra s peljem v treh deianjib. 6, Dramatska igra: »V gozdu«« s petjem, Vstopn'ce se do'iij.> v Ničmanovi prodajalni, pri Žibertu. Prešernova ulica, Češao-var;u, Stan trg, v zavetičču Bohoričeva ulica 2), iv eno ur? pred predstavo or; blagajni v Ljudskem domu ter pri gospodu oskrbniku Jeločniku v l.juc'skem domu.
lj Prosvetno društvo frančiškanske fa-re vabi člane in prijatelje k preda vanm, ki se vrši v četrtek ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Uniona, Predava č. g. o. Angelik o »jugcslov. bogoslužju«. Pridite v obilnem številu! — Odbor.
lj V sredo, dne 26. marca ob pol 8. uri rvečer predava v Šentjakobskem prosvetnem društvu gospod prof. Iv. Grude n. Predmet predavanja je zelo zanimiv in vabimo tem potom vse člane in prijatelje društva, da se ga polnoštevilno udeleže.
lj Fantovski večer Šentpeterskega Oila bo v sredo, 26. marca, točno ob 8. uri «\*čer v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. Pričakuje se polnoštevil-ue udeležbe. Na zdar!
lj Predavanje o moderni in higijeničnl kosmetiki. Opozarjamo, da se drugo javno predavanje o moderni in h i g i j e n i č-oi kosmetiki v sredo, 26. marca 1919 ob 8, uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava g. dr. Ivan Piniar. Vstop |e dovoljen vsakomur. Vstopnina 1 K.
¥esteSk $„ II- S. Z.
*	Orlovska Zveza. Seja uredniškega odseka se vrši v četrtek 27, marca 1919 ob 2, uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstr.); odsek za glasbo ima sejo isti dan ob 4. uri pop. Prosimo, da se seje udeleže vsi, ki se zanimajo za tozadevno podrobno delo,
*	Ji Boh. Bist«»ce Na Tiho ned;lio priredi ?-cv. kat. izobraževalno d; ušivo zopet predstavo; igrali h-do med drug':n »Ma^er Doloroso«.
pr Repertoar »Narodnega gledališča«. Dramsko gledališče, V ponedeljek 24. t. m, ob pol 8. zvečer »Kralj na Betajnovi* izven abonementa. Dramo predstavljajo vrhniški diletantje v korist Cankarjevemu spomeniku, — V torek 25. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha« za abonement »C«, V sredo 26. t. m. ob pol 8. zvečer Ibsenovi »Strahovi«, ob znižanih cenah, izven abonementa. V četrtek, 27. t. m. ostane gledališče zapito. V petek, 28. t, m. ob pol 8. zvečer »Šparika muha*, burka v ueb dejanjih, izven abonementa. — Operno gledališč«. V p) ledeljen, 24. t, m. ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »B«. — V torek, 25. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska«, izven abonementa. — V sredo, 26. t, m., ostane gledališče zaprlo. — V četrtek, dne 27. t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« za abonement »B«. — V petek, 28. t. m,, ostane gledališče zaprto,
pr Slovenska drama. Španska m u-b a. Premiera 22. sušca 1919. Burka je burka. Vemo in moramo računati z dejstvom, da pretežna večina ljudi v gledišče hodi zato, da se nasmeje, raztrese, nakio-hota. Takim ljubiteljem umetnosti bo ta nemška igra prišla gotovo prav, zakaj neumna je tako, da se bo, ako jo privežeš sredi travnika na kol, takoj začela pasti. Njena vsebina je besedno kolcbauje med
podvratjem in nadkolenjem; njena tehnika izrabljanje situacijske komike do ne-mogočosti, njena vrednost široko zevajoča praznota. Nismo sovražniki smeha in bučnih salv veselosti med občistvom, ki se smeje dobri veseloigri, ki je vsaj duhovita v dialogu in elegantna v pointah. Če pa »Špansko muho« odločno odklanjamo, storimo s tem samo uslugo dobremu imenu, ki si ga je repertoir naše drame v prvi polovici sezone priboril. Danilova režija je bila dobra, samo tempo je šepal in postal v tretjem dejanju naravnost tragičen. Cekin — Danilo je prav ugajal, prekosil ga je pa asirijolog Železnik, ki je bil naravnost vzoren. Pohvale vredni so bili Bratina kot poslanec Burvig, Tidemayer — Gre-gorin, Matilda — Rakarjeva in Gerlah — Drenovec. Veleposestnik Zaiec pa ni bil Ribničan, dasi je nekako zavijal. Tudi vsi ostali so storili mnogo več, kakor je igra zaslužila.	A. R.
N&InovelS®.
JUGOSLOVANSKI KLUB ZA DEMOKRATIČEN VOLILNI RED IN AGRARNO REFORMO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bdgrad, 24. marca. V današnji razpravi je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba Stanko Banič. Nastopal je proti italijanskemu imperializmu in aspiracijam po naših krajih. Ko je govoril o nolranji ureditvi države, je naglašal načelo demokracije, po katerem morajo široke mase ljudstva sodelovati pri vladi. Zahteval je splošno, tajno, enako in proporcionalno volilno pravico in razdelitev v čim več okrožij. Govornik je zahteval, naj se agrarna reforma čimprej izvrši, vendar se morajo pri tem zapostaviti strankarske koristi. Zavzel se je za podporo invalidov in za naše ribarstvo.
ZA PREHRANO SLOVENIJE.
JDS nastopa na lastno roko.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca. Dne 21. t. m. se je
v Belgradu vršila konferenca vseh slovenskih strank. Poročal je o prehrani poslanec Anton Kristan. Konferenca je sklenila odposlati deputacijo k ministru za prehrano. V deputacijo so bili izvoljeni poslanci dr. Hohnjec (VLSI, dr. Novak (JDS) in Kristan (JSDS). Kljub temu pa so slovenski član JDS poslali k ministru svojo posebno dcputacijo.
MINISTRSKA KRIZA.
Katere stranke hočejo na vlado?
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
Bslgrad, 24. marca. Koncem adresue razprave so pričakovali, da bo ministrstvo odstopilo, a se klubi niso mogli sporazumeti o sestavi nove vlade. Zato je vprašanje rekonstrukcije kabineta cdgodeno.
Belgrad, 24. marca. J. D. S. zahteva pri sestavi novega kabineta vse portfelje za sebe, edino srbskim radikalcem prepušča štiri mesta in skrbskemu opozicional-nemu klubu štiri. Glede ministrskega predsednika ni mogoče priti do sporazuma, ker vsaka stranka zahteva za sebe to mesto, Srbski opozicionalni blok zahteva to mesto, češ da je močnejša stranka kakor radikalci. Neki tukajšnji list je pisal, da J. D. S. zhteva mesto ministrskega predsednika, vendar se ne ve, v koliko ta vest odgovarja resnici. Skoro gotovo bo ministrski predsednik kak poslanec iz Srbije.
Belgrad, 24. marca. Ministrske krize ne bo, pač pa se bodo v vladi spopolnila mesta ministrov, ki so odstopili. Te dni bo odstopil tudi minister za socialno skrb Korač, ki se je danes vrnil v Belgrad.
ZA KOROŠKO MEJO!
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca. Član Jugoslovanskega kluba Smodej je interpeliral ministrskega predsednika Protiču radi naših severnih mej na Koroškem.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca. Jutri ob 4. uri popoldne se bo pričela razprava o prora-5 čunu za mesec april. Od Jugoslovanskega kluba bo govoril prof. Vesenjak,
JE LI BILA TO MINISTROVA DEMONSTRACIJA?
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca. Ko je dne 20. t, m. v adresni debati govoril poslanec Jugoslovanskega kluba Smodej je vstal slovenski minister dr. Kramer s svojega sedeža in šel iz dvorane. Vrnil se jc šele, ko je končal govor poslanec Kristan,
REGULACIJA URADNIŠKIH PLAČ 1. APRILA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca. V celem Kraljestvu SHS bodo od 1. aprila urejene uradniške plače. Izplačevalo se bo v dinarjih, Sedanje plače se bodo ootroiile,
NOVI DENAR V ENEM MESECU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
^ Belgrad, 24. marca. Novi denar se tiSK«. V enem mesecu bo že v prometu. Podlaga bo 100 dinarjev 300 kron.
GROF KAROLYI — KOMUNIST.
LDU Budimpešta, 24. marca, (DKU) OKU: Člani bivšega kabineta so se danes poslovili od Karolyi-ja, ki se jim je zahvalil za zaupanje in ljubezen ter v kratkem nagovoru omenil, da se je vse, kar se je zgodilo, vršilo po naravnih zakonih, katere je Povzročila sleoota in zlobnost entente, ho-teč zadušiti Ogrsko. Karolyi je rekel, da hoče delovati kot navaden kombatant, ker uvideva, da vodi blaginja Ogrske izključno le po internacionalni cesti.
WECKERLE ARETIRAN.
LDU Budimpešta, 24. marca. (DKU) OKU: Na ukaz revolucionarne vlade svetov je bil sinoči aretiran bivši ministrski predsednik Aleksander Weckerle. Prepeljali so ga v skupno ječo. Aretirali so tudi nadomestnega vodjo odgonske postaje, policijskega svetnika Jakaba in nadzornika Pala, katera dolže, da nista zabranila in-sultiranja Bela Kuna in drugih vodij komunistov, oziroma da sta pri tem sodelovala.
PET ENTENTNJ.H DIVIZIJ NA OGRSKEM.
LDU Ženeva, 24. marca. (ČTU) Temps poroča: Konferenca aliirancev je sklenila, da se ententna zasedna armada na Ogrskem poviša na pet divizij, Aliiranci ne mislijo prijenjati.
ENTENTA IN POLOŽAJ NA VZHODU.
LDU Berlin, 24. marca. (ČTU) Francoskega generala Dutonta, kateremu je bila od začetka poverjena ureditev zadev francoskih vojnih ujetnikov in v domovino se vračajočih francoskih vojakov in po izvršitvi te naloge proučitev nemško-poljske zadeve, je te dm njegov« vlada nozvnla v Pariz, da poroča o položaju na Nemškem.
V	tukajšnjih političnih krogih se tudi zatrjuje, da je predsednik komisije interaliiran-ccv za premirje v Spa-aji, general Nudant, bil odpoklican v Pariz. Domnevajo, da sta ta dva vpoklica v stiku z ogroženim položajem na vzhodu.
BOLJŠEVIKI V JAŠU.
LDU Rotierdam, 24. marca. (ČTU) »Daily Iews« poroča: Jaš in Kišinev so zavzeli boljševiki. Romunske oblasti zapuščajo Jaš.
BOJ ZA LVOV.
LDU. Lvov, 24 marca. (DKU.) PBA:
V	soboto so obstreljevali Ukrajinci mesto. Posebno silen je bil zvečer ogenj težkega ukraiinrkega topnlčarstva.
LDU. Lvov, 24. marca. (DKU.) PBA: Lvovski vodovod je zopet v rekah Poljakov. Ukrajinci so zelo poškodovali vodovodne stroje,
POLJAKI NE DOBE GDANSKEGA.
LDU. Berlin, 24 .marca. (DKU.) Aclit-uhrabendbktt poroča iz Haaga: Angleži so re, glasom vesti iz Pariza, zopet pri desc-torici izrekli proti odstopitvi Gdanskega Poljakom in zahtevajo še nadaljnje zmanjšanje nemškega ozemlja, ki naj se odstopi Poljakom. Razen tega so za to, da dobe Poljaki drug dohod do morja,
ASQUITH — PREDSEDNIK ZVEZE NARODOV.
LDU Curih, 24. marca. (ČTU) »Bureau Evropa Press« poroča iz Londona: Glasom pariških vesti nameravajo bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku Asquithu ponuditi predsedstvo zveze narodov.
ODPOVED ZADNJIH HABSBURŽANOV.
LDU Dunaj, 24. marca. (ČTIJ) Kakor se doznava, so se še v Avstriji bivajoči nadvojvodi Friderik, Evgen in Maks odpovedali pravicam prestola,
ŽRTVE ENTENTE,
LDU Ženeva, 24. marca. (ČTU) Glasom statistike »Petit Parisiena« je za časa vojne mobilizirala Francija skupno 9 milijonov 717.000 mož, Angleška 5,704.000, Italija 5,250.000 in Zedinjene države 3 milijone 800.000 mož. Pogreša pa Francija 1,308.000 mož, t. j. 3-37 % prebivalstva, Angleška 680.000, t. j. 1-5%, Italija 450.000, t. j. 1-32%, Zedinjene države 122,000, t. j. >13% prebivalstva,
ŠPANCI V MAROKU.
LDU Ženeva, 24. marca. (ČTU) Agence Havas poroča o vojaških operacijah v Maroku, da se je Romanones o njih izrazil jako povoljno, ker so Španci zasedli postojanke 9000 mož broječega plemena. Glasom brzojavke »Tempsa« nameravajo Španci zasesti cesto med Tetuanom in Tangerjem, katero ima Raisuli že nekaj let J zaprto.
ITALIJANI ZAPIRAJO TUDI NA TIROLSKEM.
LDU laonsost, 24, marca. (ČTU) Glasom najnovejših vesti, ka prihajajo iz Južnega Tirolskega preko Brennerja, so Italijani v Bolcanu v petek preteklega tedna aretirali bolcanskega župana dr. Peratho-
nerja. Vzroki niso znani. Istotako je bil aretiran v Meranu obče spoštovani meščan in izdajatelj »Meraner Zeitung«, urednik Albert Elmenreis, na poti iz svojega stanovanja v tiskarno od italijanskih karabinjerjov. Dolže ga, da je dal tiskati poročilo o velikih demonstracijah, ki so se vršile v Inomostu za nedeljivost Nemškega Južnega Tirolskega.
Z bezgrajs&ega trga.
Belgrad, 20, marca.
Zanimivo j® opazovati življenje iU vrvenje po Belgradu, posebej še na trgu. Sicer je tam za Vodnikom v Ljubljani tudi zelo živo, toda tolike razlike, take pisano-* sti, takšnih kontrastov kakor tukaj, pa ni. Da potolaž'ni malo naše gospodinje, ki tarnajo o neznosni draginji v Ljubljani, naj navedem nekaj slučajev, na katere sem naletel, Ker že dolgo nisem videl ne okusil onih pernatih reprezentantov, ki jim pravimo purani, sem vprašal; po njih ceni, ko zagledam par srednje teže iq velikosti. Odgovor: 120 kron komad! Z Bogom upanje, da vidim bedrico na krožniku. Po?tojim pred dvema možema, ld sta nosila na drogu celo najmanj 30 petelinov. Toda petelini imajo zdaj tukaj cene, kakor pri nas v mirnem času teleta. Vsaj bolj ponižno staro puto bi pa le rad imel, čeravno ne pričakujem niti v svoji rodbini, niti v kum-stvu rodbinskega dogodka. Izvedel sem, da dobim par za 75 kron. Le zaradi lepšega sem vprašal po ceni malih reprezentantov ščetinastega rodu. Rekli so mi, da dobim enega za 190—240 kron, starost 6—8 tednov. Radovedno sem še vprašal, ali ima možki ali ženski spol razno ceno. »Tu nema razlike«, je bil odgovor in vesel sera bil, da je jednakopravnost in jednakove« Ijavnost vsaj pri mladih svinjah. V evropski politiki je menda ne bo ne med narodi ne med obema spoloma!
Toda nazaj na trg! Ker se bliža Velika noč, bi rad imel tudi velikonočno jagnje; rekli so mi, da dobim skromno ovčko za 150 do 170 kron. Ako bo kazalo, ga zadenem na svoje rame, kajti tukaj je običaj, da se nosi tako, kakor ste videli na sliki »Dober pastir«. Okajeno suho svir.jetino bi dobil za 24 kron kg, pa nisem hotel, ker imam preslabe zobe. Varani upi so me napotili, da sem postal skromnejši. Povprašam torej po smetani in mleku ter jajcih. Skodelica prešerne obsežnosti, toda prav skromne vsebine s smetano je 7 kron (seveda samo smetana!) a mleko liter 4 do 5 kron. Jajca imajo solidno ceno 60 vin. Jabolka bi dobil 6—8 kron, ližol 3—6 kron po kakovosti, a suhe slive 5—6 kron kg. Ker sem iz čebulovc dežele, me je zanimal čebulček. Ponujali so mi kg za 4—5 kron, a dali bi ga tudi ceneje. Svoji deci in ženi bi rad oslajšal življenje s sladkorjem, toda bojim se, da bi jadikovala cele dne-ve, ako bi izvedela, da ga plačam po 26— 30 kron kg. Ker nisem več fant, se nisem dosti zmenil za vijolice, ki so mi jih selja« kinje ponujale po 3 male šopke za eno krono. Skleni! sem bil ostati pri vodi in kruhu, katerega sem dobil prccej lepo štru-co belega za 8 kron, črnega za 6 kron. Seveda hočem veljati za kultiviranegu. človeka, čeravno me je kot Jugoslovana Kramar in Klofač postavil v Azijo, zato še kupim celi kg pralnega mila za 24 kron in eno oranžo za 2 K 50 vin., da me vedno spomnija na laški »sacro egoisrno-!. Soliden Slovenec ne more prebiti dneva brei krompirja. Tako sem se moral založiti tudi s tem in kupil sem kg po 2 kroni.
Z
C
ta
LDU Zagreb, 24. marca. Zaključni kurzi na današnji borzh
Dav.&i!	Bi« jo
Banka za trg., obrt in industrijo	473	4S5 Banka in hranilnica za Primorje
na sušaku, nove delnice . .	E25	533
Hrvatska eskomptua banka . .	1435	1470 Eskomtna in nieu). banka, Brod
staro delnice, .	— _
nove delnico . .	—	400
Hipotekama hanka, Zagreb . ,	443	453
Jadranska banisa, nove..........—	_
„ . stave . ,	_	_
Hrvatska kreditna banka ....	10)5	1045
Narodna l>anka, brez kupona .	433	450 Obrtna banka, zadnja emisija,
najnovejši del..............252 _
Poljedelska banka..............ilU	113
Prva hrvatska hranilnica, staro	9(u<)	9110
n ,, » nove	botO	8575
Mečka pučka banka..............232	243
Sladkorna tovarna, Osjek . . ,	25,">0	28UO
Zagrebška tovarna strojev ...	— _
4i a0/0 založnice hipotekarne banko llrf-5 _
4 Vi0'a založnico eskomptne banke	119	—
4!,a°/o založnice I. hrv. hranilnice	llb-5	—
Pozorl Pred 8 dnevi je odšla od men« 12 letna mlada deklica. Na obrazu pod čelom ob strani lica ima veliko znamenje, govori zslo premeteno in sc ljudem prikupna na vse načine, pobira na moje ime der 1 raznimi pretvezami in celo na-tve	cm, češ da sem jo jaz poslal, kdor
se . riglasiti za sladkor in moko. Bila je ne,.aj časa zaposlena pri meni, a jc zaradi nepoštenosti odšla, Kdor jo vidi, naj takoj prijavi bližnji orožniški postaji ali pa jo privede do mene. Piše se Antonija Gros, pristojna v Križe pri Tržiču, občina Križe, — Jožef Sitar, (po dom. Arhl.
a Delna sprememba pri prodaji kruha fn moke. Ker je v nekaterih ulicah, ki meje dva krušna okraja, preccj prodajalcu Kruha, ki pa so odkazane samo enemu okraju, bodo dotični prodajalci kruha prodajali kruh za oba okraja, ki mejita na tako ulico. Številke prodajalen kruha v novem načrtu se s tem prav nič ne predru-(Jačijo. Sprememba se izvrši lc na ta način, da se izkaznice takih prodajalen razdele na oba krušna okraja. Vsled te podelitve bodo prodajali kruh: Z a III. in IV. okraj: Posavec, Rimska cesta, Vojna prodajalna aa Bregu, Vidmar na Rimski cesti, Beden na Tržaški cesti. Za V. in VI. okra j: Vojna prodajalna v Prešernovi ulici, Balc-žič v Kolodvorski ulici.
a Krušne komisije bodo uradovalc v do vštete sobote 29, t. m. sc dobi na vsako močno izkaznico 1 kt> bele moke za pccivo. Kilogram stane 4 K 66 vin. Ostanek moke je napovedati v ponedeljek, 31, t. m.
■ a Peki sc vabijo, da sc zglase v sredo 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila moke,
a Krušne komoslje bodo uradovalc v petek, dne 28. marca od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale te bodo izkaznice za kruh in moko.
a Sladkorne izkaznice za marec so veljavne samo do zadnjega marca t. 1, V aprilu se marca zapadle izkaznice ne bodo zamenjavale. To se sporoča vsem tistim, ki nimajo cel mesec zadosti časa, da bi si kupili sladkor in ki mislijo, da jc zanje treba vedno posebne izjeme.
Jugoslovanska knjigama
v LJubljani
Amerika in Amcrlkancl. Spisal Rev. J. M. T run k. Amerika nas jo osvobodila. Wilson jo vrgel svoje veliko duševno sile na tehtnico in zmagal v par mesecih. Wil-son zavzema danes neverjetno visoko odločujoče mesto. Od njega, ki sovraži, kakor nihče drugi, samodržtvo, pričakujemo, da ho s svojo mogočno besedo pomogel naši mladi Jugoslaviji do vseh njenih pravic in do potrebnih sredstev, cla moremo neovirano razviti svojo velike duševne in fizično silo in priti do pravega blagostanja. Ali nas ne bo zanimala knjiga, ki opisuje domovino toga velikega moža in državo, ki jo rodila svobodo, kakoršno svet do tedaj
ni poznal in katera se bo, kakor upamo, po sklenjenem miru razlila po vseh delih sveta in osrečila vso narode. V Ameriki živi tudi mnogo naših bratov Slovonces', zato jo knjiga za nas šo posebno zanimiva. V predgovoru te nadvse zanimive knjigo piše pisatelj: »Poučiti se o amorikanskih razmerah nt lahko. Kdor pride iz malenkostnih evropejskih razmer naenkrat v njemu povsem novi amerikanski svet, bo strmel in občudoval orjaško oblike amerikansko« ga Življenja.« Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in volja opremljena z mnogimi slikami in zemljevidom ter vezana 16 K.
Rabojemno pravo. Navodnik in zakon. Spisal dr. Fran M o h o r i č. Ponatis iz Samouprave. Izdala in založila Katol. bukvama v Ljubljani.
r/ pni f & v MIad®nic'28 'ct star'
titUisi^vU • so želi v svrho po-ročitve seznaniti z 20 2S let staro de-jilico s primernim premoženjem, vsaj <lo 4000 kron; ni izvzeta vdova z enim nli dvema otrokoma. Resne ponudbe s ttllko. katere se resno tudi vrnejo po-Etno ležečo pod .,Srečašt. 54, itrška vas pri Krškem, Do enjsko.
Strešna lepenko,
i;on zastonj pri Ivani Cr:n, posostnica tt. 41. Kranjska gora, Gorenjsko,
m^ se da takoj v naj o m. — UliihuO Vpraša se pri Ivan Pristanu, Gabersko, p. 'Arbovija II.
absolvent 4 gimnazij, sedaj vo-ft, jaščine prost in ki jo napravil šolo z dobrim uspehom, iščo službe Ha kakoršnem koli uradu (poštni) ali clrugo primerno službo. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Služba 1913«. Plača navedena.
Ofl! l/F3fi Uf!7 v naravni barvi So čisto l li! IU lil VdA nov se proda. Kje, pove uprava Slovenca pod St. 109».
i^Tjem SrtflVlBS ln b^oibodfsi
okrogel ali rezan. Ceno za ies naložen v vagon naj sc naznanijo na V. Scaanetti, parna žaga zn državnim kolodvorom. LJubljana
i'ijncni>i|> dobro ohranjen, so proda v dlDOUV.I Cigaletovi ulici 4, II. nadstropje, vrata 13.
Kompletna jg|gDg gp^g se^me-
no in drugo krmo ali za živila. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1931)
VuCia (ieifnm5ra
aii mm su£
koj ali za maj. Cenjeno ponudbe na upravo Slovenca pod »Deiavnica.u
j dobro izigrane (cele) so ceno
1 proda v trafiki Likar, Glince.

Brez posebnega obvestila.
Marija štrlcelj, soproga in Antonija štricelj, mati
naznanjata v svojem in imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni, nepozabni soprog in sin, gospod
dimnikarski mojster
v nedeljo dne 23. marca 1.1. ob 8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek dne 25. marca 1919 ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 33 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo pokojnikovo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 24. marca 1919.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Najžalostnega srca javimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubeči oče, oziroma brat, stric itd., gospod
trgovoc in hišni posestnik
dne 20. marca po dolgi mučni bolezni preminul in bil dne 22. marca ob 11. uri dopoldne v Postojni (v zasedenem ozemlju) pokopan. —
Sv. maša zadušnica se bo darovala v Četrtek dne 27. t. m. ob pol-S. uri v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani.
V Ljubljani, dno 22. marca 1919.
Romuald, dijak, sin. — Božena, stud. konservatorija, hči. Jernej, Josip, Jakob, bratje. — Marija, Ivana, sestri. Sorodniki in sorodnice.
<33Sfc
P*
Povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene soproge ozir. dobre mamice, taSče, gospa
izrekamo cen), gospem kougre-gncije in vsem onim, ki so spremili rajnico na zadnji poti, našo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 21. marca 1919.
Žalnjoči ostali.
MSOTiie u sHion i L s.
lliliiO ROSOflO
kakor razne sklede, !a-tvice, l<o>aeniko, me-dele, aomivalnc skledo, lončke za cvetlica tornasadne lonca priporoča tvrdka Osvaid Dobelc, Ljubljana, Martinova ccsta 15.
Trriviiilr okoii a oralov veiik v ljubil litima ljanski okolici se kupi. Pojasnilo da knjigarna Turk, Dunajska cesta 7.
If jlhaplpa želi takoj ali kmalu v službo fUlmdllU z boljšo kuho brez gospodinjstva. Zdrava, srednje starosti z najboljšimi spričevali. Ponudbe na upravo lista ped »Delavna 2034.«
Vdova želi vsto- nnrnnfVinia najralše
piti v službo kot IjUilJJUuiilJU na deželi. Pisma na upravništvo Slovcncapod »Gospodinja 2033.«
rnna Imam na prodaj, 3C!1B Več so poizvo v
1800 k(j prvo.
vrstnega uujiu \ ec so poizvo v Vidmu št. 17, p. Lukovica pri Dom. ža ah.
U poslrelfiicfl danfu
samo dopoldne tudi s hrano. Vrhov« čeva ulica 12, dvorišče.
ifuCajie s,SIoveaca"!
202G
na
redni občni zbor
Vsjnc zvgzo krsnjskUi konziimnili zavodov in tamii društev v MM
st
se proda pri V. Scaguclti Ljubljana, Šslenburgova ulica 6.
KrojaSKi poiocoili SSfi
p. Medija —Izlake, Kranjsko.
umu i risarsko m& ž»
,1—4 mesece kje v Ljubljani v službo stopiti. Naslov pove upravništvo lista pod št. 1,907.
Sedlorskego mm
s prej m o Anclr. Česen, Taccn p. Šmarno noro, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Vsled likvidacijo večjega posestva išče
brezposelni {jozdar kot tak ali kot skiadiščar a ti poslovodja pri večjem lesnem podjetju. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod Gozdar 1941.
Proda so lep, dobro ohranjen
Poizvo se na Blelweisovi cesti Stav. 15,
II. nadstr. levo, ob ponedeljkih in četrtkih od polu 11. do 12. ure dop.
Za vsa prisrčna tolažila ln pomoč v bolezni, za
spremstvo k večnemu pokoju in za prisrčno sožalje na prerani izgubi blagega, nenadomestljivega pokojnika izrekamo vsem naprisrčnejšo zalivalo.
Ohranite mu blug in časten spomini
Žalujoči ostali.
mm^mmmmmm
Kupujem
iu dobre vrote. Prodajam krema za Ževiia v kovinastih dozah, i/a doze po K 15-—, »/i dozo po K 28-— za tucat, čevlji z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. — Izvrstno letošnjo in lansko vino in razno žganje. M. Rant, Kranj.
Iščem za letošnje leto
r. z. z o. z.
v ponedeljek dne 31. marca 1919 ob 11. uri dopoldne
v zadružnih prostorih Franca Jožofa cesta št. 5.
Dnovni red:
1.	Poročilo o delovanju zadruge.
2.	Poročilo računov.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Predlog za spremembo zadruge v družbo z omejeno zavezo za mirovne namene v smislu § 45. zadružnih pravil.
5.	Volitev v načelstvo in nadzorstvo v smislu §g 13. in 22. pravil, oziroma volitov likvidacijskega odbora v smislu zadružnega zakona.
6.	Raznoterosti.
NAČELSTVO.

2enitna ponudba. S^ag:
nik se želi, radi pomanjkanja druge priložnosti, v svrho ženltvc tem potom seznaniti z mlado gospico, lepe zunanjosti, dobrega značaja in z nekoliko premoženja. — Resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, poslati pod »IDERLN1 ZAKON« ua upravništvo »SLOVENCA«.
7jjn na večjem iiosestvu blizu jIju Ljubljane se Učo. Biti mora priden, pošten mož, ki bi polog dela opravlial tudi posel oskrbnika. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 1938.
Kavarniška foSagafničarka ali plačilna natakarica
z dobrimi spričovall, želi takoj ali do t. aprila pošteno službo.
Ponudbe pod »Zanosljivosia na upravništvo tega lista.

Stročnice n cigarcte, mM mt
miicte iz Bm pisemski m v
litiji dobavlja r<o ugodmli en-llr Id groa cenah
J. iUORAV/ETZ, & Co., Dunaj XV., Schwerjlsrslrasse 47/49.

Proda so
črna, z rudečirn baržunom prevlečanu, z ogledalom in preprogo za K4000w.
Ogleda se pri g, N. STERGARJEVI v Kamnika.
sabo in lepo
kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: FfiSESC Do!B3C. Kranj.
od nekaj divjih petelinov ii>
škarjevcev. Dopiso na naslov: Ernesto Bernctich, Tržič.
Tužnim srcem uaznanjam vsem sorodnikom, prijateljem In znancem jirežalostno vest, da jc moj iskreno ljubljeni oče, atari oče, gospod
Ivan I*e!rovčSč
po dolgi mučni bolezni, providen s tolažili sv. vere v starosti 69 let dne 23. t. m. ob '/28 uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek ob '/,4 uri po-poldno iz def.elne bolnice na pokopališče k Sv. Križu,
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dno 24. marca 1U19.
Natalija, hči.
17 parcel niiv in travnikov, katastralne občino Jarše, Radomlje, 'Irzin in Trnovsko predmestje, je naprodaj. Podrobno so izve pri g. J. Goljuvičeku, LJubljana, Kolodvorska ul, 34, I. nad.
Kupim 1—2 vagona lepega
in borovega ioss
(rezane deske). Prodajalec dobi po želji v zameno koruzo, orožuio itd. Ponudbe prosim z najnižjo ceno na
JOSIP ŠPOLJAR, stolar (mizar) Novska, Slavonij-
Za prisrčne dokaze ljubeznivega sočutja, katero sto mi izkazali ob nenadni, bridki izgubi moje ljubljene hčerke, izrekam vsem svojo uajprisrčnejšo zahvalo.
Posebno so pa še zahvaljujem cenjenim družinam Koy, Rus Franc in Rus Ivan, gospodičnam učiteljicam, tovarišu Troštu ter sorodnikom Rosiuovim, Zakrajškovim in Vilarjovim, kateri vsi so mi v najbridkejših urah stali tako požrtvovalno na straui.
Zahvaljujem se preblagim darovalcem prekrasnih šopkov in vencev.
Zabveljujom se prečastiti duhovščini, učiteljstvu, šolski mladini in vsem, Potočanom, ki so se pogrebnoga sprevoda v Loškem potoku v tako obilnem številu udeležili. Hvala tudi tovarišu Vrbiču in poštarju Fajdiga iz Sodražice.
Posebno hvalo sem pa Se dolžan onim dobrim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so jo na celi dolgi poti iz Loškega potoka do njenega, zadnjega bivališča v Viševku v tako častnem številu spromljali.
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz loške doline, kakor tudi prečastiti duhovščini iz Starega trga za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala posebno deklicam, gospodičnam in mladeničem iz vasi Pudob.
Vsem skupaj in vsakemu posebej moja prisrčna zahvala.
Vaše sočutje, vaša ljubeznivost ml je bila v največjo tolažbo v tugepolnih urah moje žalosti in zapuščenosti.
Loški potok, 20. marca 1919.
Fordo Wigelo
nadučitelj.
Vsem, ki ste našo pokojno blago soprogo, oziroma iskreno ljubljeno, drago mater, staro mater, sestro, svakinjo, teto in taščo, gospo
Ano Meden
radi imeli, jo v bolezni obiskovali ter spremili na zadnji poti, izrekamo srčno zahvalo.
Žalujoči Jurij Medenovi.
Bej^unje. dne 24. marca 1919.
toaletno, fino dišeče
100 gram, komad K 4 40, pri odjemu 10 kom. 5% pop.
20 „ 10«/o „
Prodaja ln razpošilja
Janko Stuplca
Ljubljana, Sodna ulica
i
Naznanim,
d« delam zopet s veCJIm, izuCenlm
oaobjem Ur s« priporočam za obilen obitk cenjenim damam v mestu in na de-ieli. Cene Ee izvejo lahko vnaprej.
MINKA KARO, damsko krojaštvo, ▼ Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 58.
mala hiša
VII a ne velika, V UdT ali bolj
z vrtom, blizu Ljubljane, rc takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro
Primerno	J j,^ M*
dična, ki je celi dan zaposlena v trgovini. Ponudbo na upravo Slovenca ped A. B. 99.
do ve?
kje se nahaja ^ SCfieltHaOBP,
učenec I. razreda meščansko šolo v Krškem. Star je 13 let in je močne, velike postave. Ima modre oči, plave lase in lepe zobe. Obleko ima sivo. Govori slovensko, češko in nemško. Pogreša se od 17. prosinca 1.1. Odpeljal se je najbrže s kakšno slov. legijo ali srb skim transportom preko Zidanega mosta na koroško fronto. — Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli naznatiti na naslov: ROBERT SC11E1THAUER, grajski gozdar, revir DOUROVA, pošta Globoko pri Brežicah.	1974
Dicalnl clrni 80 kupi- p°nudbe pod
riMUli! diluj »Stroju na anončno eksp Al. MuteUč, Ljnbljaoa.
Gospodarska pissm®
v
M
Mubljana,
Miklošičeva ceslt 6. (Vls-a-vls Hotel U.Jon)
Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov, informacije, financiranja, satirama, trg. poravnava, promet z nepremičninami In podjetji, upriiva premoženj, vt<Tin~ vanje dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitv.
M. 228. Milit 3-Vsi, 3 5. ZiM jnsjuM.
Radi selttv« si proda dobro ohrau]<tn
Domači učitelj,;
izvežban v temeljitem poučevanju odrasle osebe v slovenščini dobi takoj stalno službo v odlični družim. V slučaju sposobnosti ni kasneje izključena tudi služba zasebnega tajnika. Resne t onudbe sprejema uprava »Slovenca« pod šifro C. C 1089.

Jajca za valenje
. m w	od čistokrvnih Pltjmuth
I I	Roks-kokoši, najboljše
J ■ ■	zimske jajčarice, komad 2 K,
lil I	pošilja proti povzetju ali pla-
\|i ■	čilu vnaprej Milka ftlatačič,
0 0	Ljubljana, Stara pot 2.
Fotografični aparat
popolnoma nov, velikost 10X15, s stativom in šest kasetami se zamenja za novo moško obleko sr. veL ali pa tudi za blago za obleko. Naslov pod št. 2046 pri upr.,Slovenca*.
Uradnik išče
mesečno sobo
x ali brez hrane. Ponudbe pod Stev. 29 na
upravništvo »Slovenca«.
Sladkor
se zamenja de špeb-
Ponudbe se prosi:
Jeaihar, Stožtce p. Ježlca.
m iMi \Ul
event. tudi s hrano.
Ponudbe pod Stev. 99 nc upravništvo »Slovenca«.
liie se za takoj spreten
28 polnojarmenik. - Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 2051.
z električno lučjo in po možnosti ločenim vhodom išče višji državni uradnik. Ponudbe pod Solnčna lega na upravo lista.
na sv. Patra časti, najraje od Jubilejnega do frančiškanskega mostu.
Prijazne ponudbe na upravo,Slovenca' pod »Hiša 1979«,
dosluženl SHS brzojavni mojster
se priporoča slav. obCinstvu za napeljavo ln popravila domačih telefonov, slekli, zvoncev in za vsa v to stroko spadajoča dela. Gre tudi na deželo. Dopisnica zadostuje. Ljnbljana,Resljeva cesta št 22.
Za srednjega konjička „Pony" se išče primeren
»V
hov ali že rabljen v dobrem stanju.
Tudi zapravljivčeb ni izključen. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Voziček zapravljiv.*
Proda... zamenjja
se sledeče: 4 metre sivega volnenega blaga po 77 K, 1 par novih nizkih box-čevljev (št. 38) 130 K, 1 par malo rabljenih visokih boz-čevljev z dvojnimi podplati (št. 37) 150 K, 1 par nizkih belih (št 36) 30 K, 1 par moških lahkih (fit. 42) so K, i par finih črnin moških (St. 45) 160 K. Čevlji so iz pravega usnja, s pravimi podplati ter zelo dobro izdelani. 1'oizvo se vsak popoldan od 'd. uro naproj. Naslov pri upravništvu tega lista pod ž t. „11X10".
se išče zafriziranje in serviranje, ki ana tudi šivati in je sposobna za spremljevalko na potovanju. ToCne ponudbe sprejema upravništvo Slov. pod šifro C. C. 1330.
~diekiromoior
s tremi konjskimi silami, še v dobrem stanu, se ceno proda. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 1977.
na prodaj. Cepljene na riparia-portalia, različnih vrst L in II. Cena po dogovoru. Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.
Proda ee kompletna
l ErcaiOM II
Kongresni trg št. 14, I. nadstropje.
Cement Ži^o B&no
v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportna ln premogovna tvrdka
F, & &J3her, Lju&Sfena,
Šelonburgova ulica st. 4.
1 111USAU MlJI
1 žensko kolo m šivalni stroj naProdaJ.
Domžale štev. 62.
Kipi se pessstfe
v okolici Ljubljane ali Skofjeloke na katerem bi se redilo 4—6 glav živine.
Ponudbe z navedbo cene naj so pošiljajo na uj^ravo „Slovenca" pod »Srednjo posestvo 1969 "
fraverse gs
večinoma 6 m dolge ima še oddati
Vinko Vabič, Žalec.
proti dobri plači in pod ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v
Državni posreuovaiaici za delo
Ljubljana, Strltarejva nI. 3.
Kupi se večja množina
kila mm
Ponudbo pod Lan na upravo Slovenca.
po nizki ceni. Ogleda nc od 2—4. popolno. Naslov pove upravništvo Usta pod št. 19j8.
ISCE se delavnica
prazna soba v pritličju. KUPI sc
majhna hiša
bodisi v mestu ali na deželi, ali pa se vzame v naiem. JHNEŽ^L Knniecskega ul. 36, LJubljana.
St. 51. SSff- Britev
z jako fi nim rez: lom, že brušocT kar za rabo. Cene K 6-25, K 9-—, K 13-50.
Zahtevajte veliki cenik z več rfego 1000 slikami, brezplačno — rT~ E. LUNA, iViaribor št. 75 -

Mlini flfia piši i
a postoijl z žimn caml 1 omara za obleko
1	omara za perilo ■ predali
2	mizi
se vrši dne 29. sušca ob 2. popoldne v Bohoričevi ni. 13, L nadst. LJuotJana.
Kupim za rejo 30—40
Ponudbe na Upravlteljstvo Kendovih posestev, Bled.
OZ Sili 11
ooz slame ♦
je naprodaj. Naslov se Izve v upravi „Slovenca" pod štev. 2052.
17 letni močan
kateri eo že I«/* leta uči pri svojem očetu, bi se rad v kakem umetnem mliau še nadalje izuril. Nastopil bi rad precej. Ponudbe se naj pošljejo pod »mlinar štev. 15" posle restante Sv. Pavei pri Preboldu,
Strugar
b®
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6
ae priporoča cenj. občinstvu, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ki jib izvršuj« hitro in po cenL
Sprejme se izurjen pomočnik.
<4
Proda se na Bledo enonadstropna novo zgrajena
aa «i w	«
v pritličju z lokali, primernimi za trgovino ali gostilno, ozir. obrt, z vrtom, za 65.000 kron. Ponudbe na upravništvo „Slovanca" pod 1710.
Iščem za takojšnji ali poznejši nastop veščega
tesarskega polirja
Plača po dogovoru.
Fran RavoSkar, mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica fit. 25.
Zobotrebce
vseh boljših vrst iz trdega lesa kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino do 20. apr. tvrdka
M. Omahen, Vlšnjagora.
t. J. odpadki od žag, žamanje, krajniki itd. — se kupijo za takojšnjo dobavo. Ponudbe pod ..Odpadki-' na:
I. Jugosl. anončni ln InformaSni zavod Bozeljak & Rožanc,
Ljubljana, Frančevo nabr. B. [3010
Pozor I
mmijeve cevi
da ne zamudi — kogar intereslral
Imam štiri popolnoma nerabljene iulcsus-AUTO-cevl, mera 050/85. Cena zelo primerna. Bla$o predvojnega ruskega dela. — Oglasi na: IVAN VAHCIČ, trgovec, CERKLJE, DolenjsKo.	2016
Vsako množino
: UBIJAM. SUBICtVA UL. 3.
J	(zraven muze,a)
a
|	ordlnlra ob delavnikih od
;	10,—-12. ure dopoldne ln od
2	2.-i. ure popoldne; ob ne-
2	deljah pa samo dopoldne.
se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Seleznlno v Ljubljani, Sv. Petra czsis Stev. 17. 5189
kupi tvrdka Zabret & Komp., Britol pri Kranju,
srbečico, hraste, liSaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duh« ia ne maje perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po poŠti 5 K poštnine prosto — Prodaja in razpogilj« lekarna Irnkdczv v Ljubljani, zraven rotovža.	1212
iiidiliiB.^niajti.Li^gucaejafiaiaiitiMiieiaiseaai^siBiiiR
1	m
Mul vhi
ZiMa ulica 8
2 dovs!;a uiica 7
■ ■
priporoča najnovejše <*f
liže sBižgfie
C
w
ter
v največji izberi.
ASM
a PaarasSla suSSenlli klofcaksg. PoprauHa
9. C. ttolar
Bjublimo,
lOolfova ulica it. 3
dne 28. marca ob 9. uri dopoldne se bo prodajalo potom javne dražbe v skladišču »BALKAN« na Dunajski cesti 33 2023 lepo in trpežno
bele in črno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdko PENIČ, MOLLER in dr. Zagreb, Frarikopanska ulica 12. r .. ......=;
m »f**
Hranfska deželna podružnica
u.-a. dež. življeaske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejefcia zavarovanje na doživetje in smrt, zdraSeno IntU s JI» vojnim rizikom, otrošk.h do', rentno m ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizko premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
KiipuJ@tti posestvo
50 do oOO oralov veliko v Slovanijl. Kupnino plačam v kronah ali pa v tuji valuti. Daljnja pojasnila daje uprava lista pod št. 1923.

aaaaanaaaaaacinDDoaaaaaciaaauD

sns pasifi.iiica
a o
a
0 u Mubljani, a iasii«wi domu mrktošičEca ces£a Sten. S
Q	obrestuje hranilne vloge po čistih	U
n	8
Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica in []
0U je imela kojicem leta 1913 nad 43 milijonov kron vlog in nad y
n	! milijon enslatisoč kron rezervnih zak!ado?=	~
3	Posojila se dovoljujejo po 4 do 5°,v
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
aaaaaaaaaaaaaDaoaaaaaaaaaaao
Hi
zanesljiv v bilanci, samostojen, B! zmožen šefa v slučaju odsotnosti nastopati, .so sprejme takoj, /a l«sm> g industrijo in stavbarstvo kla^ificl- H rani knjigovodjo imajo prednost. I Ponudbo: V. SCAGNKITI, stavbe- p p nik iu tovarnar, L j u b 1 j a n a. ci |
ujlu. rac- TETaaaKT imrmarjvirrer.TfcrararrBii «ajKaKMMainmmHB<£KIKS5(R
8B
^ 88 is«
i!W: »a Ka il.. u-i
VsS Inozemski
kot Le lournal, Echo de Pariš, The Times itd., dalje ilustrovani tedniki: Illustration Graphic itd., tehniški tedniki kakor tudi inozemski modni časopisi se naročajo v
knjigarni
iJllSilf iMBuMiUNiiii. I* tfi 2.
Zahtevajte cenik inozemskih časopisov.

s
trda in mebka, ms-
terska in žagano,
Jabolčna !n bru-iitova drevesa, žlahtnih vrst, 3 m visoka se ceno dobijo
V Kolodvorski ulici ŠS. 3i
(gostilna Lampert).
Wolf- ali Lanz-ftibrikat se itupl.
Ponudbe pod „Lokomobila" ua I. jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod fleseljak & Hnžanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
po originalnih slikah prof. I. Tišova in O-ona Auloninšja:
Njegovo Veličanstvo kralj Peter
velikost 32X48 K 9-50 velikost 48X64 K 1450
Njegova Visokost regent Aleksander
velikost 32X48 K 9 60 velikost 48X64 K 14*50
Woodrow Wilson
velikost 32X48 K OoO velikost 48X&4 I< 14-50
Prvorazredni izdelki v barvab ter najlepši kras jugoslovanskih uradov in domov. — Preprodajalci, ki naročo najmanj doset slik, dobo 30"/o pokuš a, — Priporočamo našo bogato zalogo pisarniških potrebščin, razglednic in vseh vrst papirja samo na debelo.
Umetno založni zavod »MERKUR«
Zagreb, Ilica 31.
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, eceiHžrota^niko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Jamico Pogacar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska uHca številka 29/1.

B
ES B3
KI §2
1»
m Eiss
zidarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št. 17
se cenjcnemu občinstvu vljudno priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu in na deželi.
Izvršitev točna.	Cene zmerne.
«
iS
HI
IS ra
tiS 22
1960
MBB
■ ssase
BHS2&
KEBBisai	_ _	_______
R)KIflBffS1"^	^Vt' prj	PSS51BSB
HBHEHffi^^EiHHaHHBlHRlSIHBlai^iiaiaBiraBaaiHHBSffl^SJHIlBE
Sslenburgova ulica 7/1
(nasproti glavne pošte).
trgovina s pisalnimi, razmnoževalnimi, računskimi stroji, pisarniškim poltištuom amerikausUcga sistema, ter semi pisarniškimi potrebščinami. Sprejemajo so tudi vsa tovrstna popravila.
©©©©©©©©©©©©©s©©©©©
f llMP<5 ,mV
| seevsr % mm.
H ^KbSiana, ttfosfoaa Bi. S5.
Proda se lepa
nji«
mu
a
obstojoča iz 10 kosov, vloženih .s kovinskimi okraski (empir alog) za 5000 K. Kje, povo upravništvo ^lovcnca'1 pod št. 2018.


s Ti letne, presajene, okoli g 100.000, tisoč za 1-1 K, dobavlja fi od tu, dokler bo kuj zaloge, (j $ FL-an GOderer v Kočevju. 1
mnu
Živo apno, port!and cement, zidno in strešno opeko SoJhjt" mizarski
Hm	vi5j'c l)0nuia Valentin
litll Urbanč'd,Ljubljana, Bleiweisova — cesta štev. 18 (nasproti liceju). —
iiunn za verande, balkone.
hallopsi m —
SS&fVKS nageljni.
Pošiljajo so na vse strani. Cenik zastonj in franko.
Roman Brezočnik,
razpošiljalnica gorskih nageljnov. Maribor ob Dravi Gabr. Hackl-ova ul. št. 3.
ml
Kupi se
tesali in rezani
(merkantiisti! trami ter
deske in plohi) v vagonskih množinah.
Ponudbo pod ,.Lesna trgovina" na Anončno eiksped. Al, Mateili, Ljubljana, Kongresni trg 3.
najnovejšega sestava, fino omajliraue, enostavne, tor popolnoma nenevarne razpošilja po poštuom povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Na Bledu
se proda

vila
s tremi stanovanji, velikim, zelo dobičkanosnim sadnim vrtom, v najlepši legi s krasnim razgledom. Proda se z opremo kakor: pohištvom, kuhinjsko posodo, servisom itd. ali tudi brez njo. Tudi se zamenja za vilo ali hišo v LJubljani. Naslov pri upravnlštvu
-Slovenca."
1803

~ Čemu za spomlad nove oMeke
ako se s prebarvanjom starih in kemičnim čiščenjem zamazanih doseže isto.
Najmodernejše barve, prihranek denarja.
Hitra in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likauje perila.
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. SrC^E^is Podružnica: Šelenburgova uL 4.
Pošttna sssroEiJa se Sočno SzorSislela.
BM »1—1 LJf UliJIi B
BBB—B—B
Prodajalno čevljev V Celju
v hiši narodnega Doma
je otvorlla
Mirenska Čevljarska Zadruga t. e. Mozirje.
Čevlji iz pravega usnja v vseli vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo! Oglejte si osebno!
Za oslabelo vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubi telesne moči je stari vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dvo polliterski steklenici franko z zabojčkom vred za 60 K Benedikt Eertl, graščak na graščini Golič pri Konjicah, Štajersko. 122
:-: Priporoča se tvrdka s-:
Jos. Peteline
Lju&ljjana Sv. Petra nasip 7.
Zaloga šivalnih sirojev in njili posameznih delov, igel in olja. Istotam se proda: steklo za izložbeno omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi zastori, mere: 135X184, 03X184,59X184, iimimio in ena rabljena 90><162. umnimi
Čevlji tovarne
;o
»TER fc^^ZJMil »KO,
iz nailinej.^evro, boks in lak usnia z ujiijatimi podplati se dob« po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine i gumijastimi podplati po K 85'— ;:h moške, K 75 — zu ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.
RAZPRODAJA.
Opusti as delovanje cementnih izdelkov in se razprodala sledeče:
Cementni izde!'ii kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrata, betonski krogi za vodnjake, lijaki za vodnjake. Mecesnovl plohi.
Suhe mleta barve; rudeča, zolona, višnjeva, rumena, črna, bela. Raznovrstni pesek za teraco.	1 stroj za vrtanje železa;
Jeklo: oglato železo;	1 cirkularka (velika);
2 hidravlični sUskalnici z akomu- 1 „ (mala);
1 stroj za izdelovanje otlih kamnov;
latorjem, sesalko in modeli; 1 ročna stiskalnica; 1 stroj za mešanje barv; 1 mlin za mlenje peska; 1 strugalnik;
Vse to se lahko ogleda
J	acetilenska naprava;
1	brusilni stroj;
1	stroj za vrtanje ln žaganje;
1	rezalni stroj (Stanzmaschine) itd.

¥
Je otvorlla svolo podružnico
Mar. Ter. c. 2.
gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa, drva, oglje, strojilni les, čreslo 1. t. d.
po najvišjih dnevnih cenah.
Razpis.
Pri kopališču v DobemI pri Celin so razpisuje za letošnjo serijo mesto
kopališkega zdravnika
z glnekologlčno predizobrazbo. Tozadevne primerno opremljene in kolko-vaue prošnje je poslati
do 3. aprila 1.1.
poverjeništvu za Javna dela v Ljubljani.
Glede renumoriranja zdravnika se bode z nameščencem pozneje dogo* vorilo, eventuelno se lahko v prošnjah stavijo tozadevne zahteve.
Ljubljana, 17. marca 1919.
Poverjenik ia javna dola: Anton Kristan m. p.
WW SUKANEC
Ia. na lesenih kolutih po 400 yardov, št. 40—60, tucat K 72-— la. .	„ „ 5C0	„36 „ „ 80'—
150 metrov „ 40—60
40-—
lia, „
Ia, „ kartonih	„ H „ (karton 6 tuc.) '„ 24-—
la. v klopčičib, 48 kosov, 1 karton......„ 20-—
la. „	10 „ 1	plot. bombaž, črn „ 80-—
Ia, v
12
1
volna za gatonjo „ 15-- S.
Dobavlja in Izvršuje naročila Ig proti predplačilu
I. V. HaldaS, agentura za sukanec, Badekovčina, Hrt,
Počenži od 5 tucatov se poSilja v okovanih lesenih zabojčkili.
Izdaja konzorcii tiilovcnca«.
Odgovorni urednik: Josio Gostinčar v LiubUftni.
Jugoslovan« v tiskan« * LiubljasL