Leto UCVL, št. 84 LfaU]ana, sreda 12. aprila 1933 £ena Din 1.- * Dto 2.—, Dta 4 : dan popoldne, tcvzemei nedelje a pruoike. — lasersa do 30 do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8.—> večji inoerati peUt •—» g0**"* P« dogovoru, tnaeratm davek posebej. — >Slovenald Narode t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din ».—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, KnaUjeva ulica ftt. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3123 m 3126 Podrutniee: MARIBOR, Grajski trg 8 — NOVO MESTO, L^juoDanaka cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 1 °"' Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351 MOGOČNA IN VAŽNA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA Nad 400 naših najuglednejših gospodarjev na zborovanju, na katerem sta govorila predsednik ZTOI g. Jelačin in bivši minister g. Mohorič Izubijana, 12. aprila. Velika dvorana Trgovskega doma še ni videla nikdar, pa tudi LJubljana že dolgo ne tako mogočnega in tudi važnega zboro_ vanja kakršnega so imeli saaoci naši gospodarski krogi na povabilo predsednika ZTOI g. Ivana J e 1 a č i n a. ko je bivši minister itn genera'ni tajnik ZTOI g. Ivan M o h o r 4č poročal o našem javnem gospodarstva in o gospodarskih razmerah sploh. Na zborovanju je bilo blizu 400 naših najvidnejših trgovcev in sploh gospodarjev, da nikakor ne moremo naštevati posamez. nih fcmen, saj so se udeležili večera prav vsi, ki pri nas na gospodarskem polju kaj pomenijo. Celo od drugod so prišli in tako smo opazili med poslušalci tudi seniorja naših gospodarstvenikov g. Lenarčiča z Vrhnike, g. Prana Sirca kc Kranja in dr. že sama pomembnost udeležencev je napravila zborovanje za znamenit gospodarski abor. ki je enodušno izzvenel v mogočno manifestacijo za enotno in močtno Jugoslavijo. Preverjeni smo, da bodo tudi Beo_ grad, druge banovine m o naših razmerah pesimistično sodeče inozemstvo pr>:znaH važnost te gospodarske manifestacije. Otvoritev zborovanja Ko je skhcatej g. Ivan Jelačin pozdravil cavsoCe, češ da se nd moge več upirati splošnim željam gospodarskih krogov po sklicanju ziborovanja o * najbolj perečih vprašanjih javnega gospodarstva, kjer ima pravico govoriti vsakdo, je poudarjal, da v teh časih moramo vsi budno stati na svojih pozicijah, ker je mnogo odvisno od naše čnjjecnosti, kako se bodo razvijale razmere. Kot čuvarji države dvigamo v zadnjem trenutku svoj glas ter s popolno pravico svarimo in svetujemo, kadar je treba, obenem pa s pogumom zdržimo vse težave in vztrajamo pni delu za lepšo bodočnost! Vsi ste čiitali govor ministra g. Mohori-Ča o proračunski debati, ki je izšel tudi v posebni brošuri, kjer je s stvarno in bene-vaemtno kritiko povedal vse, čeprav je kritika v mnogem porazna Ne smemo odnehati s pozitrvnim delom, saj se življenje z nami še ne konca, zato pa vztrajajmo in delajmo do kraja z upanjem v srečnejšo in lepšo bodočnost! Govor ministra Mohoriea .Burno pozdfr&vdoen je nato spregovoril niini&ter g. Ivan Mohorič: V našem gospodarstvu so nastopili v zadnjih drveh letih pojavi, o katerih rti nik-ck> tt>i<*Hl, da bi bih kdaj mogoči m da bo_ do z&vzaM tak obseg. So to pojavi, ki vnašajo v gospodarsko poslovanje gotovo ne-stalxtost in nesigurnost, ki ima dalekosežne posledace. Zato je potrebno, da malo podrobneje razgledamo položaj in da si postavimo vprašanje, kaj je treba ukreniti in kaj hočem«. To, kar se pni nas odigrava zadnja leta, Je refleks tega, kar se dogaja v velikem svetu, a katerim smo bili vezani v živahnih stikih in od katerega dob robi ta je odvisno tudi naše gospodarsko blagostanje. Drug smo v kupčijsketm poslovanju vezani na drugega in, če se hoče eden izoiirati, ne ostane to bi oz posledic za drugega, če kdo 6uti stvaren pomen teh besede, je to gotovo slovenski gospodar, ki ot> skrajnem zapadu države, vlclenjen in obdan od meja tren sosednih držav, vodi borbo za svoj ooetoj. Oartovrta karakteristika današnjega stanja je nezaupanje, ki je vodilo do tega, da se je zrušil ves medna rodni kreditni trg, da so au narodi vase in se izživljajo vedno močneje v lastnem krogu, da skušajo gospodarsko postati čim bolj neodvisna od inozemstva ter zadovoljiti svoje potrebe sami z lastno produkcijo, z lastnim delom m lastno kulturo. Pojavlja se nova miselnost, ki je imela za svetovno gospodarstvo najdalekosežnejše posledice. Dve leti že velja psihoza nezaupanja po kontinentu in težko je reči, ali je več doprinesla temu velika bankarska kriza v Ameriki, ustavitev mamutskega kolosa ameriških industrij ali pa grandijozni načrti Sovjetov, ki kljub želji mnogih niso in nočejo skrahirati. Velike politične revohicdje zadnjega desetletja niso ostale brez globokih gospodarskih posledic. Nezaupanje se je širSo kot pošastna bolezen, ki je v svojih posle, dicah razkrajala vse tvorbe in pridobitve desetletij in stoletij. Tudi nagim mirnim doHa—n ki befcfcm mestom ni prizanesla in pred poldrugim letom je to razkrajanje zavzelo takega mana. da je od dne do dne raslo število onih, ki niso več verjeli niti v denar, niti v denarne zavode, niti v najbližjo okolico, pač pa najbolj nesmiselnim govoricam, da v slepem strahu niso vedeli, kaj bi storili. Vsak pojav jih je prepričeval o domnevi, da drčimo neodvratno v kata. strofo. To razpoloženja prev'aduje še danes: Stara generacija, ki ne niOre razume, ti mlade, je prepričana da je svet vržen iz tečajev, mnogih se loteva malodušnost, apatija in resigniranost, ker se ne morejo znajti v metežu pojmov in odnošajev. Vsa današnja ekonomska kriza jim je tembolj paradoksalna, ker pri vsem izobilju pridelkov, sirovin in izdelanega blaga nastopa pomanjkanje nazaduje blagostanje in se zmanjšuje po%lovn: promet. Zato smo se morali sestati da se porazgovori-mo. kaj nam je treba storiti. Preživljamo leto težke preizkušnje m od dogodkov letošnjega leta bo marsikaj odvisno za bodoči politični pa tudi gospodarski odnošaj narodov in držav. Poročilo ekspertov londonske konieren_ ce pravi, da današnje stanje gospodarskih odnošajev grozi, da bo svetovno trgovino popolnoma paraliziralo. Pri nas se je to že zgodilo. Naša zunanja trgovina je padla od 9 milijard na 3 milijarde, ta proces se pa zaenkrat še nadaljuje in, če se razmere bistveno ne izpremene moramo računati, da bo obsog izvoza in uvoza prihodnje leto še manjši, ko že letos znaša dobrih 200 Din na glavo prebivalca. N»š nacionalni dohodek je padel na pol°vico na svojih dobrih 30 milijard dinarjev. Neposredna posledica mora biti. da si mora vsak posa meznik. pa tudi vse javno in privatno gospodarstvo pomagati z lastnimi sredstvi. Pri nas je pa malo razpoloženja in trdne volje, da b: se prilagodili položaju. To se mora zgoditi, ker to zahteva interes celote in naše skupne bodočnosti! Slovenci smo narod, ki je pred velikimi dogodki mnogokrat majhen in polovičarski. Ne pridelamo dovolj živeža za prehra. no prebivalstva in smo v veliki meri odvisni od obrtne in mdustrij9ke delavnosti, ki nam bi naj dajala pogoje, da postane vsak poedinec gospodarsko čimbolj samostojen. Vsa široka država do skrajnih me. ja na jugu In vzhodu je tržišče za nafte proizvode in naša strem'jenja gredo za tem, da čimbolj povečamo našo delavnost in čim večj-' del potreb domačega tržišća pokrijemo z lastnim delom, pri tem pa že naletavamo na razne težkoee. Ena izmed njih je neugodna tarifama lega naših krajev napram glavnim kon-iumnlra centrom v državi, kamor lahko inozemska konkurenca po plovnih rekah z manjšimi stroški dovaža svoje izdelke. Druga je, da se je na ravninah Vojvodine okrog prestolice in v drugih cent:*ih razvila številna industrija in ob rt n ost, ki dela pod ugodnejšimi pogoji kot naša. Imamo specialne davščine, ki jih na vzhodu ne poznajo, in tudi trboveljski premog ni v Vojvodini nič dražji kot pri nas Sprijazniti se moramo z vedno jačSo konkurenčnostjo produkcije teh krajev in z zotevanjem naših t.-ži&č. Le podvojena delavnost in tehnična superiornost bo odločila. V ravnati se moramo gospodarsko na velik okvir Jugoslavije! Očitati si moramo, da premalo proučujemo prilike v državi in premalo skušamo najti pravega odnošaja x njimi. Pogrešno je kritiziranje gradb železnic V Južni Srbiji, ki oripirago našim produktom dostop k novim konzumentom. Ogromne naloge sedanje generacije v Jugoslaviji moramo izvršiti z lastnimi sredstvi brez tuje pomoči. Danee je za milijardo dinarjev javnih del poverjenih tujim družbam na bazi širokih koncesij, ki gredo v mnogem oziru nam v škodo. Doma bi lahko gradiK morda za vsaj 20 do 30 odst. cenede, kakor gradimo sedaj. Zato sem glasoval tudi proti oddaji zgradbe pristanišč-nega keja v Beogradu franooBki skupini. Pri svojem stremljenju, da pojačamo industrijo, smo naleteli na nasprotstva, češ, da industrija konzumenta le izkorišča. Vprašam vas, kaj bi bila naša lepa Gorenjska brez industrije? Vidimo tudi, kakšne posledice je imelo zmanjšanje produkcije premogovnih revirjev za blagostanje celih okolišev, da ne govorim o socijalni mizeriji, ki je nastala neposredno v revirjih. Zato smo fmeli tudi veliko težav pri trgovinskih pogodbah, ki se jih je hotelo prvotno voditi z eno stranskega »tališča interesov agrarne države. Zlom cen na svetovnih tržiščih je ii-oral globoke braasde tudi v naše gospodarstvo Naenkrat so bile v Beogradu inozemske ponudbe industrijskih izdelkov po niž- jih cenah, kakor smo si mogli sami nabaviti material Iz tega se je skiepaio, da se naša industrija bogati na škodo javnosti Zaman smo reklamirali zaščitne ukrepe! S:im sem bi! pripravil zakr»n za r^gulacio zunanje trgovin*1, ki na žalost še danes a1 uveljavljen, vendar se mi je posrečilo vsn; z drueimi ukropi popraviti situacijo v pri-log -iomaćega dela. V našem poljedelstvu smo najnrvo doživeli katastrofo pri hmelju, ko je pade] od 100 na 7 Din v par letih, kar e predvsem dokaz našega pomanjkanja sainoza-\vsii m discipline. Še danes je vsa ta trgovina v rokah inozemskega posredništva, ki jo tudi lansko Uto pobralo dvakrat večji dobiček, kot je dobil naš hmeljar za svoje naporno delo. Sledil jo zlom cen opija od 1000 na 260 Din. za njim je cena pšenice padla na SO para. dočim so produkcijski stroški zna-bali LbO para. Država je hotela pomagati in je uvedla monopol izvoda in uvoza ter z obdavčitvijo norti^njega konzunia poskušala vzdržati cene n* višjem nivoju. Takrat je že nastala, kriza v živinorejstvu in vinogradništvu ter v lesni trgovini, katerih posledic še nismo premagali. Podjetniki so stali prud alternativo, će se sploh še splača kopati svinčeno rudo in pridobivati svinec, ustavili so se rudniki železne rude in državne železarne kljub v?om ugodno-siiin in olajšavam. Obubožan kmet se mora zadovoljiti z boro prehrano ter se je prenehal oojavljati v trgovinah, zato je pa začel zastajati ves trgovski in poslovni promet. Nastopil je čas. da se morajo vsi javni izdatki m javno gospodarstvo prilagoditi dani situaciji. To bi se bilo moralo pričeti še začetkom Leta 1930. Namesto tega pa vidimo, dn v teh letih proračuni še rasto, da se pri nas v dobi, ko je že izbruhnil črni petek na newyorški borzi po najetem stabilizacijskem posojilu na široko odpirajo vrata za izvoz valut in za nakup Blai-ra. Kmalu po zlomu nemških bank in pa avstrijskega kreditnega zavoda prične naval vlagateljev na naše denarne zavode. Po dolgem odlašanju prihajak) zaščitfni ukrepi, ki situacije niso rešili, čeprav vsi vemo, da je to najbolj pere-če vprašanje našega gospodarstva. Med problemi javnega gospodarstva je najvažnejša prilagoditev državnega proračuna naši ekonomski situaciju Številke proračuna in trditve ekspozeja se ne krijejo in ne ujemajo. Bila je zato moja dolžnost, da izvršim kratko analizo predloženih številk in ugotovim dejansko stan.ie položaja ter naznačim linijo, na kateri bi se morali v bodočem gospodarskem letu kretati Državni proračun je zadeva nas vseh k'-r nosi celokupno prebivalstvo posledice upravljanja z javnim denarjem, posledice stanja naše uprave, ustanov in državnih podjetij. Storiti se mora vse. da čim bolj pogodimo pravilno mero dopustnih izdatkov in čim pravičneje porazdelimo pezo bremen. Tudi pri banovinakem in občinskem proračunu moram ugotoviti dve karakteristični stvari: Kljub 20 oist. znižanju proračuna smo morali uvesti 3 nove davščine, povečati nekatere že obstoječe in nameravali smo še nadaJrjne, ki pa niso bile odobrene. Banovinska podjetja kažejo 10 milijonov dinarjev deficita, ki se ga krije 2 dohodki iz davščin. Najsi bodo banovin s»ka podjetja še tako občekoristna. osnovna zahteva je, da morajo kriti svoje izdatke z dohodki in je zato potrebno, la se ali ialatki zmanjšajo ali pa dohodki povečajo, odnosno oboje, dokler se ne doseže ravnotežja. Naši avtonomni proračuni se t»-di razvijajo na način, ki kaže veliko neskladnost s splošnim stanjem gospodarstva. V letu dobre konjunkture 1928. so znašale namreč vse avtonomne dokJade v dramski banovini 35 milijonov Din in so do >ta 1930 porastle na 110.3 milijone Din, namesto da bi bile ostale na isti višini Obremenitev na glavo prebivalca po avtonomnih dokladah znaša pri na« 146.5 D»n, dočim povprečno v državi samo 89.6. Ljubljanski proračun, kakor smo čitali, ne predvideva nobenih novih davščin, kar kaže, da se smatra, da je s tem storjen le maksimum, ki se da doseči. Stojimo torej pred nalogami, ki se brez naše borbe in prizadevanj ne bodo reši'e, vendar so se pa naši gospodarski krogi doslej zadovoljili z I-amen taci jami in so se le težko odločili, da prevzamejo funkcije v Javnih zastopstvih in s tem vso odgovornost nase. V naši državi stojimo pred velikimi gospodarskimi nalogami, ki jih nam nalaga skrb za narodno adravstvo in prosveto ter potrebo gospodarskega napredka. Kdor *o državo ljubi, čuti dolžnost In potrebo, da pri tem delu aktivno sodeluje in pomaga. Problemi se ne dajo rešiti niti z navdušenjem, še mano' pa z ogorčenjem in zabavljanjem, niti demagoškim i šlagerja in bombastičnimi parolami. Za njih rešitev & treba hiadne krvi, treznega preudarka, strogega računa, mnogo strokovnega zna tsJ& kn žinjenjske prakse, a tudi odločnosti, da človek sprejme i neprijazne pos.e-diee nase. Potrebno je mnogo iskrenega patriotizma, mnogoletnega vztrajnega de'a in samozataje vanja ter nesebičnega in požrtvovalnega domoljubja. Vsi smo poklicani, da pri tem velikem delu sodeJnjomo in v&ak je dolžan, da se temu pazim odzove Po svojih najboljših močeh v lastno dobro in splošno korist. Govor g. Jela čina Ko se je umirilo odobravane, je govoril še predsednik g. Ivan Jelačin v glavnem tako, kakor je govoril na zadnji seji ZTOL Najgloblji patrijotizem in skrb za državo nam nalaga tudi pravico benevolentne kritike, ker z njo gradimo z najboljšimi močmi novo moćno Jugoslavijo. Oba govora so nepres-tano prekinjali aplavzi in navdušeno odobravanje, ki so izražala trdno voljo vseh naših gospodarskih krogov pomagarti pri ozdravljenju razmer v korist vsakega posameznika in vse države. Pri debati se jp oglasil g. H r o v a t i n. ki se je zahvalil obema govornikoma, nato je pa zahtevat, iia država oddatfa vsa naročil na licitacijah ter predlagal, naj komisije strokovnjakov oeenijo državna podjetja, zlasti pa tiskarska, ki jih je 60 v državi, da se pasivna podjetja ukinejo. Veletrgovec g. inž. Kobi je govoril o lesni krizi ter nasvi-toval več ukrepov, nato jf pa g. inž. Lenarčič vprašal, kaj je z gospodarskim svetom. Ko je predsednik g. Jelačin zagotovil, da vsa ta vprašanja sproži ZTOI. zlasti pa da morda sama skliče gospodarski svet. ki bodo v nd*»m zastopniki vseh naših gospodarskih organizacij, je ob % na 23. zaključil sijajno uspe-lo zborovanje. Za pravice podeželskih mesarjev Ljubljana 12. a Tjrrrrt I — Pa.term*tter A.Tkrroi 'a Dobronj, v počaščeni e sporrvna so se člani dvien&i rae sedežev. Zdntienio te imelo ureieno postovajije in so se Sani zbiraj i oi> sredah na zadružnih dnevrh, kjer so pretresali tekoča vr*rašan4a i* iznašali »vt>io težnje. Med članstvom je bila razvita žrva strokovna zavest in je bik> delovanje zdnržerHa v L 1932 zelo aspl-n-o. Skupščina je soglasno odobrila računski zaključek in sprejela proračun za L 1933. Pole« običajmh poročni so se na skupščini i>bra.voavala rndM druga važna gospodarska vprašanja, predvsem glede klarria po deželi, ki se ie tako razpask). da se o pravi mesarski obrt: na deže1; že težko govor5. Predsednik Dimnifc Jakob omertja ukrepe, ki jih je storHo združenje in zbornica za TOI za zaščito podežeksfoe mesarske obrti, poroča o deputaciji pri bamki upravi in prečita od>!oik banske uprave, ki uvaja ostrejše postopanje giede tega kia-noa, ki n: ihč drugega kakor ŠuŠma-rstvo v me^arsk- stroki hi rti v §kodo samo mesa riu-obrtniku, kti mora nositi davčna bremena, ampak tembo!«j s- škodo t>udri ljudski h i g; j eni in narodnemu gospodarstvu. V razpravi se je da*je govorilo o predpis h obrtnega zakona, m-špeketji dela. o davč-imh vprašanjih in davčni praks\ daJ-ie o ■vzgoji in izobrazbn mesarskega naraščaja. Sprejeli *o se važni sklepi, zadevajoči mesarsko obrt Sfoupščina je z glasmim odoforavamem sprejela vsa poročila i« stolen iia posebno ■zahvalo skupni zbornici za TOI v Uimbđja-ui, ki je vedno in povsod podpirala sg.: Dmmik J.. Hodnik I«n., Jager Val, Javonihk Fr„ Javornik Jos., Jesnh L., Keber Fr., Marodt Fr., Mrežar Al., Nered Fr„ Turk A/rud., Pate rnoster Iv.. Jurcek Jak., Zaje Jos., Smo-ie Jak., Serjak M. rzvoloen ie bil tsadi nadzorstveni in častni odbor. Skupščina jo trajala nad 3 ure in pokazala življenjsko moč tega strokovnega združenja in rtjegovo vediko delavnost v prid podeželske mesarske obrti. Predsednik je ob navdušenjjoi zaključni skupščino in poizval članstvo k složnemu delu in ape-kiral na strokovno zavest, kri bo dvignila ugled mesarske obrti tako pred javnosti« kakor tudi pred oblastim. Hitlerjeve pisanke Papen odstavljen kot pruski komisar — Pomilostitev morilcev — Prepoved inozemskih sezonskih delavcev Berlin, 12. aprila. Pred odihodom na velikonočni odmor je Hitler brez ved-nosu ostalih članov vlade izdal več □dlokov, ki so zbudili v javnosti mnogo pozornosti. Največjo pozornost je zbudil odlok, s katerim je bil podkan-celar Papen, ki se mudi trenutno v Rimu, odstavljen kot državni komisar za Prufijo, namesto njega pa imenovan za pruskega ministrskega predsednika Hitlerjeva desna roka minister Gormg. V tem vidijo dokaz, da hoče Hitler vladali brez ozira na svoje nemško nacionalne zaveznike ter da baš to imenovanje lasno kaže razmerje moči v vladi. Papen ie twJ nad tem nepričakovanim imenovanjem skra)no presenečen. Narodni socialisti zatrjujejo, da tega ni smatrati za nekako degradacijo Pa-pena, marveč da je Papen določen za mnogo važnejše naloge. Pred vsem bo zastopal Nemčijo na raznih mednarodnih konferencah. Berlin, 12. aiprfla. V vseh pruskih provincah so se vče>raj sestali daie 12. marca Lzrvollj-eCTi provincijalni deželni zbori. Za predsednike so bili izvoljeni izključilo zastopniki narodne socialistične stranke. Ze iz prvih volitev v diržavni svet v največjih provinci a ki ih deželnih ziborih izhaija absolutna večina narodno socialistične stranke, ki imax> od 81 Stanov državnega sveta 55. Berlin. 12. anrfla. Vlada }e na predlog ministra za dek> sklenila prepovedati tudi letos vsako zaposlitev inozemskih poljedelskih sezonskih delavcev. Ta odlok stopi takoj v veljavo. (S tem ukrepom nerrošfce vlade bodo zlasti prizadeti tudi naši prekmurski delavci, ki so dosedaj vsako leto šli v Nemčito za zaslužkom. Op. ur.) Berlin, 12. aprida. Uradno se poroča, da je deželno sodišče v Oifenburgu na osnovi amnestije, ki ie bila nedavno izdana, ustavilo vsako nadaljnje postopanje nroti v sem osumljencem, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri umoru Er^bergerla. Pariz. 12 aprila A A. Kakor piSe Ion doneki »Daily IleralcR, je Hitler na inter- vencijo ameriškega delegata Iformana 1)»-visa pristal na to, da ee število židovski* odvetnikov v Berlinu poviša s 36 na 500. Monarhistične proslave Berlin, 12. aprila. AA. Včeraj s« proslavili obletnico smrti cesarice Avguste Viktorije, žene Vil tema II., ki je pokopana v mavzoleju v grajskem parku v Potsdiamu. Okoli spomenika, ki je zgrajen v obliki antičnega svetišča, se je zbrala precejšnja množica častnikov bivše cesarske armade in delegacij patrijotskih društev. Bivši prestolonaslednik ie prišel v spremstvu bivše presftolonasleanice in z drve-ma hčerama ter položil na grob svoje matere šopek orhidej v svojem irnerpu in v imenu bivšega cesarja. Tudi delegati patrijocskih društev so položili vence na grob bivše cesarice. Notarska imenovanja Beograd, 12. aprila. S kraHevim ukazom je imenovan na predđog mkiistra pravde za notam v Marenbenru narodni poslanec g. Kari Gajišek. sedaj notar v Kranjski gori. Za notarja v Kranjsk' gori j«e posta vli^en Prati P etiko, notarski r>ri-ipravmik m vršilec do4žnos»ri notarja v Ma-renbergu. Napredovanje Beograd, 12. aprida. S kraljevim ukazom je napredoval v VB. skupino ekonom državne bolnice v Ljubljani Ak>rz*j Turk. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deris*: Ameterdam 2315.40 — 2336.76 Berlin 1356.69 - 1366.40. Bruselj 799.96 -803.90. Curih 1106.35 — 1113.85. London 195.25 _ 196.85, Newyork eek 5706.86 — 5735.12, Pariz 225.85 — 226.97, Praaa 170.67 — 171.53, Trst 292.40 — 295.30. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.45. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 203.75, Loodon i7.«46. New York 5167/«, Bruselj 72.175. Milan 26.47, Madrid 45.90, Amsterdam 208.90. Berlin 122.50. Dunaj 72.90 do 56.26. Sofija 3 75 Praga 15.40, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. \ /SLOVENSKI KAROĐ«, 9m HL aprfta I93S -tev «4 •v Fiodor Saljapin DON QUICHOTTE Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija Ljubljana, 12. a^Krila. Ni slučaj m tntrot5e Nemčije< v snamenj« kljukastega križa sestal v protestantski garnizijski cerkvi v Potsdamu. Koliko je ta ukrep last možganov Adolfa Hitlerja, ki je sicer katoličan, ki pa je bil že kot mlad Gornji Avstrijec oboževatelj Brsmarcka m goreč pristaš Prusov, in koliko je pri tem sodelovalo vodstvo pruskega narodnosocialističnega pokreta, je za presojo nadaljnjega političnega razvoja v* Nemčiji pač vseeno. Dejstvo je, da je Hitlerjeva vlada po požigu parlamentarnega poslopja, kjer je skozi 14 povojnih let vedrila droga, republikanska Nemčija^ sklenila s silo obnoviti religiozne in nacionalne tradicije nemške preteklosti z oživlje-njem pruske politične m protestantske verske ideje. Lnthrova verska in državna morala, ki so jo nemški filozofi razvili do > kategoričnega imperativa dolžnosti« (.Kant) in do >rdeje etične države kot zemeljskega poosebljenja boga< (Hegel), sta se praktično udejstvovah* v pruski državi, koje ustanovitelj je pokopan v potstlamski garnizijski cerkvi, ki jo je bil tudi sezidal. Te tradicije, ki naj bi bile po narodno-socialistični ideologiji ukoreninjene v bitju nemškega ljudstva, hooe Hitler znova uveljaviti, da pokaže svetu, kako se je znala Nemčija znebiti vrvi, ki so jo duši le z njo zmage pijane in do čela oborožene sovražne države.c Zato nacionalna revolucija v Nemčiji ni in ne more biti samo notra-nia zaideva nemškega naroda, saj pomeni obnovitev pruskega militarističnega duha '^ovratek vsenemškega nacionalizma in im-r^eruilizma, torej drzno izzivanje Evrope, pred vsem seveda Francije in slovanskih držav. Naein u velja vijanja Hitlerjeve Nemčije je t marsičem sličen postanku Mussolini-c-ve Italije. Italijanski fašizem in nemški narodni socializem — oba vsebujeta mno-žestvene psihološke pojave — sta se porodila v sličnih političnih in socialnih razmerah ter skoraj istočasno Svetovna vojna, ki se je končala z nemškim porazom, je Italiji sicer prinesla zmago, ni pa zadovoljila povsem njenih imperialističnih teženj. Marksistične stranke so znale izkoristiti v obeh državah notranjepolitični in socialni razkroj, ki ga je podpiral omajan demokratično parlamentarni sistem. Tako ao se pojavile prve nacionalistične bojne organizacije, kojih člani so bili večinoma bivši bojevniki. Te organizacije si laste zaslugo, da so rešile Evropo boljševizma ter pripomogle srednjemu in malemu me-deansfrvn do državne oblasti. Toda med tem ko je izvedel Mussolini že v četrtem letu po ustanovitvi fašizma oborožen državni prevrat, je moral Hitler čakati še dolga leta ne toliko zaradi notranjepolitičnih razmer. kolikor rz razlogov vnanje politike. Italija je bila vnan je politično v meri zmagovalcev, ki jim je bil Mnssolkrijev pojavv več ali manj simpatičen, ker je L 1915. povzročil intervencijo Italije na strani zaveznikov, Nemčija pa je bila poražena država ter bi zavezniki vsak poskus nacionalnega in državnega prevre-ta nedvomno zatrli, šele potem, ko so zavezniki izpraznili zasedeno nemško ozemlje in ko so Nemčiji velikodušno črtali na-daljne vojne tribute, je začel hitlerizem dvigati glavo. Notranjepolitično pa je bila Hrnderburgova izvolitev za državnega predsednika najvt-čja ovira za narodni socializem, ker je bil Hindenburg s prisego na weimarsko republikansko ustavo poosebljena državna ideja. Hitler ni mogel pričakovati, da bi se po fašističnem zgledu pridružili njegovemu pokretu oficirji, kaj šele generali, ker je vedel, da bi morali v primeru oboroženega upora streljati na nar rodne socialiste. Trinajstletno -čakanje« je bilo končno le v korist hitlerizmu. Vnanjepolitično je bilo izpraznjeno Porenje, odpravljene so bile reparacije in slednjič je bila priznana načelna enakopravnost Nemčije glede oboroževanja. Notranjepolitično pa je naraščala moč narodnega socializma zaradi propadanja demokracije pri volitvah in tako se je zgodilo, da je prišel Hitler brez državnega prevrata po zakonitem potu do državne oblasti. Taksne so v glavnem sličnosti in razlike v manjem razvoju in uveljavljanju fašizma oziroma hitlerizma. Ni važno, kakšne notranje reforme so izvedli v Italiji in kakšne nameravajo izvesti v Nemčiji, važno in za bodočnost Evropa, morda odločilno, pa je, kakšno vnanjo politiko vodita obe državi nasproti svojim sosedom, ki hočejo na temelju mirovnih pogodb živeti konsolidarno življenje samostojnih svobodnih držav. Ker imata tako Italija kakor Nemčija v svojem programu revizijo mirovnih pogodb in ker sta obe nasprotni iskrenemu sporazumu s Francijo in njenimi zavezniki, je italijanska orientacija po Hitlerjevi Nemčiji brez posebnega poudarjanja umljiva, čeprav pomeni priključitve-no vprašanje skoraj nepremagljivo oviro za resen sporazum med Rimom in Berlinom. »Izjave italijanskega delegata Scialo-je v Ženevi so sicer res že stare, v svojem bistvu pa so še zmerom aktualne, kar dokazujejo nedavno izrečene besede v Hitlerjevem parlamentu ob prisotnosti avstrijskih narodnih socialistov. Kakšno bo italijansko nemško sodelovanje v praksi, se bo pokazalo že ob razčiščenju problemov, ki jih vsebuje Mussolinijev načrt o direktoriju štirih velesil. Trenutni položaj ne kaže nič novega ne na črti Rim-Pariz, ne na črti Rim-Berlin. Simptomi nemško italijanskega sporazuma so za zdaj le ideološkega značaja na temelju približanja Hitlerjevega režima fašističnemu Dokler bo povojno stanje v Evropi odvisno od močne volje Francije in njej pridruženih zaveznikov, tako dolgo bodo zaman vsa prizadevanja germanskega križa in fašistične sekire, da bi odločevala o usodi drugih narodov. Živilski trg pred prazniki Gospodinje morajo delati čudeže, finančno vprašanje ne sme odločati, da bi ostale mize nepogrnjene Ljubljana. 12. aprila. Zadnji dnevi so po pratiki tako pomembni, da morajo ljudje hočeš nočeš misliti na živilski trg. Večina gospodinj se je ie sprijaznila z mislijo, da bo treba ob praznikih pogrinjati mize mnogo bolj slovesno. Prevzele so nase težke skrbi, o katerih se moškim niti ne sanja, in zdaj prihajajo n« trg dan za dnem čedalje bolj skroečih obrazov m odhajajo z njega z vedno bolj polnimi in težkimi cekarji. Gospodinje morajo delati čudeže, finančno vprašanje ne szne odločati tako, da bi ostali cekarji prazni in mize nepogrnjene. Gospodinje so ae pa sprijaznile tudi s tem, da je te dni velik in hud post, zato marljivo kupujejo ribe, da bodo želodci vseeno zadovoljni, se pravi, da bo volk sit in koza cela. Zdaj so vsak dan na trgu ribe, ni jih pa toliko, kot ob petkih. Naj-oolj ljudje posegajo po sardelicah, ki so po 14 do 1« Din kg, rečne ribe pa ne gredo tako v denar, Čeprav so "budi poceni, n. pr. piatnice po 16 Din. Stalini odjemalci morskih rib kupujejo tudi boljše ribe, n. pr. l«nje po 36 Din in osličke po isti ceni, salpe so pa po 33 Din. Razen sin, ki so po 34 Din, ni več dragih morskih rib. Precej se gospodinje to dni sučejo okrog mesarjev ter občudujejo čedalje bolj gnjatU ki so postale dovolj drage, da se gospodinje lahko postavljajo z njimi, če jih knp i jo. Lepa gnjat je »daj po 22 do 24 Din kg. Upajmo, da se še kaj podraži, da bas ne bodo preveč boleti ieiodci po praznikih. Najbolj hočejo izkoristiti velikonočno konjunkturo jajčarice, ki jih je čedalje več, zato se pa jajca ne morejo podražiti. Gospodinje jih tudi ne kupujejo posebno, ker hočejo imeti sveže pirhe na veliko noč. Najbrž bodo kupovale jajca bolj zadnje dni pred praznikom, zato se ne smemo čoditi, Če se bodo jajca de podražila pred veliko nočjo, de bodo imele gospodinje zaradi tega kaj borj sveže pirhe, je težko reči Danes je bilo skoraj največ jajc po 50 par komad, najlepših pa po 1.25 Din komad. Na perutninskem trgu je bil pravi naval, ter se je nekad prodajalk cno-smfcftti trn*. gospodinjam predrage, a se jim ne morejo odpovedati. Mnoge gospodinje pretežka^o ter pregledajo skoraj vse kure in peteline, ki jih ni tako malo, za*o si lahko mislite, koliko dela imajo in kako so potrpežljive. Kure so po 25 do 30 Din komad, če so nekoliko težje. Danes so dostavili čebelarji izredno mnogo modu na trg, po večini strjenega. V splošnem ga prodajajo po 20 Din kg, nekateri so ga pa ponujali tudi po 17 Din. Na zelenjadnem trgu je zadnje Čase precej krompirja. Kmetje ga niso mogli prodati jeseni, zdaj jim pa ostaja, zato je tudi vedno takšen naval na Sv. Petra nasipu, kamor dostavljajo kmetje krompir naprodaj? na debelo ob tržnih dneh. Na drobno je krompir po dinarju kg, na debelo ga pa lahko dobiš po izredno ugodni ceni, že po 70 par kg. Zelenjava ima stataio ceno. Na zelen jad nem trgu prodajajo kmetice vedno tudi mlečne izdelke, ki so se zadnje čase zelo podraži h. Tako so n. pr. danes prodajale sladko smetano t malih skodelicah PO 5 Din. Če bi prodajale smetano po zajemalkah kot navadno, bi je bilo v skodelici kvečjemu za 3 zajemalke. Zajemalka smetane je bila včasih po 50 par. Na sadnem trgu j« bilo izredno mnogo jabolk, menda jih še ni b3o noben veliki teden toliko. Najlepše so ponujali po 6 dinarjev kg. Gospodinje jih niso posebno kupovale. Vehk prostor zavzemajo velikonočni jerbasi in košare. Košare, ki so precej velike, se ne zde gospodinjam baš poceni — po 30 Din. Gospodinje tožijo nad draginjo na vsakem koraku, vračajoče se težko obložene s trga, pa morajo pogosto počivati, zlasti ob vsakem srečanju z znankami. Tedaj se seveda pošteno poraz.govore ter celo pozabijo, da jih doma čaka mnogo dela. Pri zdraviAn. — Pravim vam, gospod, da je najvažnejše dijeta. — To tuda sam vem. gospod doktor, saj sem poslanec. Pozna ga. — Kad bo vaš sin, ko dovrši štaufi&e? — Prileten mož. Teden javne snažnosti Ljubljana, 12. aprila. Ljubljana ima sloves čistega mesta, kar je nemala zasluga, napredka glede tlako« vanja mestnih komunikacij. Mestna občina skrbi tudri za čiščenje in ima dva pometal-na stroja, ki ju bo pa treba čim prej modernizirati, ker dvigata toliko prahu, da je veliko vr/rišanje, če ustrezata svojemu namenu. Bližajo se dnevi velikih sokolskih proslav. Dotok tujcev in sokolskih Čet bo velik. Mesto bo prestajalo težko preizkušnjo .če bo hotelo gostom pokazati, da je res bela Ljubljana. Mestni fizikat priprav. Ija v to sviiio veliko akcijo. To priliko namerava porabiti v vzgojne svrhe in bo mestni občini predlagal, naj odredi koncem maja ali v začetku junija teden javne snažnosti oziroma zdravstveni teden. V tem tedriu naj bi val lastniki javnih obratovalnic ,trgovin, hotelov ter posestniki zemljišč in hiš. pa tudi vse javne ustanove temeljito osnažili hiše. dvorišča in zemljišča. Snaženje naj bi se začelo v pone_ deljek, ob koncu tedna pa bi organi mestnega, načelstva ugotovili uspeh. Ideja ni napačna in jo je treba pozdraviti. Na marsikaterih dvoriščih je zbrano mnog-o nesnage, ki širi smrad daleč naokoli. Takih primerov bi lahko navedli do_ volj ne samo na periferiji, temveč tudi sredi mesta, če bo široko zasnovana akcija mestnega fizikata imela uspeh, bo morala mestna občina gledati, da ne bo ostalo samo pri enem tednu javne snažnosti. Ta teden naj traja vse leto. tako da bo smisel za snažnost prešel v kri in takrat bomo v resnici lahko ponesmi na našo belo Ljubljano. KatastreSa v belokranjskih gozdovih Uničenih je že nad 30-000 smrek. Črnomelj, 11. aprila. Že večkrat smo pisali o obipnih razmerah v belokranjskih gozdovih, kjer labuda r neusmiljeno uničuje drevje. Ta strahoviti uničevalec dreves se vse bolj širi. pa ga je že Rkoro nemogočo zajeziti, zlasti Še, ker tukajšnji gozdar že tri leta ne more zaradi svoje bolezni vršiti dolžnosti, pa je prfd letom dni sam prosil zn unokoftev. ki pa do danes še ni potrjena. Kmet je obupan, pa nima volie niti za pocozdovanje golicav, ker vidi že v naprej u?odo mladih drevesc. Samo v zadnjem času so morali posamezni posestniki posekati nad BO-OOO smrek, med njimi g. Gido šetina nad 2000, g. Alfonz Lackner nad 1*200. dočim jih je lam posekal 1500. g. Janez Rožič nad 300 itd., na so jim tako skoro uničeni gozdovi, ker je tudi preostanek nesposoben za obrambo pred lubadarjem. Mali posestniki gozdov pa ČO iste skoro popolnoma iztrebili. Naravnost žalostno je gledati opistošene gozdove, ko vemo. da je Bela Krajina po svoji geološki formaciji kraška zemlja, pa ji preti usoda Krasa. Vse akcije za pogozdovanje so naravnost smešne, dokler nimamo tu stalnega a milnega gozdarskega strokovnjaka, ker imamo sedaj najbližjega v Novem mestu, pod katerega področje spadajo 4 erezi, in sicer litijski, črnomeljski. metliški in novomeški sam. pa ie umevno, da isti ne more vršiti svojih dolžnosti, kakor to zahtevajo njjne potrebe. Kmetje bi se radi pod vsako ceno rešili svojih gozdov, pieden bodo_ isti popolnoma uničeni. Prizadet je ves črnomeljski srez. Kmetje sekajo skoro brez dovoljenja, cesar jim pa oe sinemo zameriti, ker ni končno niti pravega nadzorstva, V nekaterih predelih so danes že redka čez 5 cm debela drevesa. Najhujše je sedaj prizadet Sviben, lubadar se pa počasi širi že proti gozdovom v Okljuku. Vsa belokranjska javnost apelira na kr. bansko upravo in vse druge merodajne činitelje, da preprečijo katastrofo, ki preti popolnoma uničiti goidove. Ako bo kmet uvidel brezbrižnost v tem pogledu, ne bo hotel niti saditi, za kar bo popolnoma upravičen, ker kaj more koristiti zasajanje mladik, ko lubadar meter daleč od njih uniči je naše lepe gozdove, enaka usoda pa čaka tudi te mladike same.__ Zaščitni odbor ▼ Škof j i Loki škotfja Loka, ll. aprila. Naloge, ki jm bodo stavile opasnosti bodoče vojne na civilno prebivalstvo v zaledju, zlasti na ono v obmejnih pokrajinah borio zahtevale od vsakega posameznika vse več znanja m iznajdljivosti, kakor je bilo običajno doslej, ko je bilo prebivalstvo izven vojne vihre takorekoč popolnoma varno. Izven vsakega dvoma je, da bodo igrale v bodoče najvažnejšo vlogo letala, ki bodo skušala z metanjem vsakovrstnih bomb in sipanjem strupenih plinov napraviti na sovražnikovem svetu čim največ §kode, še več pa zmede, ki naj oslabi narodno odporno silo. Z vsemi temi pojavi pa se mora seznaniti civilno prebivalstvo ie v mir nem času, da ga nobena stvar ne najde nepripravljenega. Kakor drugod, se je tudi v škofji Loki osnoval nedavno posebni zaščita) odbor, ki so v njem pole« vseh predstavnikov krajevnega javnega življenja tudi vsa ona društva, ki pridejo pri organizaciji takega dela v poster. Zaščitni odbor se deli na odseke, ki bodo vsak v svojem delokrogu seznanjati široke vrste našega prebivalstva z nalogami, ki jih narekujeta varnost življenja in nspeina obramba- Cas je pač tak, da morajo ljudje poznati plinske maske, snovanje pripravnih zavetišč. maskiranje objektov, signalno organizacijo, reševalno delo in slično. Loški zaščitni odbor je imel doslej več predavanj o strupenih plinih in je bila udeležba povsod prav visoka. S ljudstva a* be seveda nadaljevalo, tako da bo v dogled-nem -^"u vsak človek več ali manj vedel, kako um je v nevarnosti postopati. Izrecno pa naj poudarimo, da* ustanovitev zaščitnega odbora ne pomeni nobene nevarnosti vojne, marveč služi ta odbor edinemu namenu seznaniti meščanstvo in okoličane z delom na sanitetnem, socijalnom, gospodarskem in reševalnem področju, če bi kdaj do sovražnosti res prišlo, o čemer pa zaenkrat ni govora. Vabimo prebivalstvo, da gre zaščitnemu odboru uvidevno na roko in se zlasti pozanima za one smotre, ki se bodo javnosti sproti in pravočasno na javljali. SE NA VELIKI PETEK dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiraijje, barvanje, pranje in s veti olikan je perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 30S. RE1CH. Dve motociklistični nesreči Ljubljana, 12. aprila. Včeraj okrog IS. se je peljal trgovec Masterl iz Siražišča, ki je bil po službenih opravkih v Ljubljani, z motornim kolesom domov. Na tako zvani Jeperci je pa na ostrrm ovinku in nasuti cesti nenadoma izgubil oblast nad motorjem in se s takšno silo zaletel v brzojaA'ni drog, da ?a je iz-rtrval in je drog ob vi sel na žicah. Motor se je popolnoma razbil. Maserl je pa v velikem loku odletel na bližnji travnik, kjer je nezavesten obležal. Takoj po nesreči je mimo voziio več avtomobilistov, ki se pa za ponesrečenca niso zmenili. Pol ure pozneje se je pripeljala mimo ga. Holzhackerjeva v družbi ge. Majerjeve iz Kranja. Ustavili sta avtomobil in naložili poškodovanega trgovca v voz ter ga odpeljali v Kranj, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Bežek. Zlravnik je ugotovil^ da ima Mastrl zlomljeno levo roko, poškodbe pa tudi po vsem telesu in po nogah. Ponesrečenca so prepeljali na njegov dom v Stražišče. Druga žrtev motocikli stično nesreče je postal 291etni posestnikov sin Ivan Znidar-šič iz Zagorice. Padel je z motornega kolesa in se poškodoval na desni rami. Morali so ga prepeljati v bolnico. Iz Novega mesta _ Predavanje učitelja V. Pirnata o dolini gradov je v Celju povsem uspelo in poslušalci so se le čudili, kako lepa je dolenjska soseda, doslej omalovaževana in nepoznana. Popoldne je predavatelj govoril celjskemu dija.šlvu v krasni dvorani elitnega kina Union, zvečer pa v predavalnici Ljudske univerze. Novemu mestu se odpirajo tudi onstran Save lepe tujskopromet-ne perspektive. _ Klub dolenjskih visokošolcev, ki mu načemje Novomeščan, akademik g. ViH Ipavec, hoče poživiti društveno delovanje ter obljublja po velikonočnih praznikih zanimivo javno predavanje o problemih moderne vzgoje. Razglabljal bo to pereče vprašanje akademik g. Ivo Pirkovič iz Št. Jerneja. Pokret bodočih naših prosvetite-ljev zasluži vso pažnjo. _ Osebna vest. Suplentka novomeške gimnazije gdč. Stamenka Nikitovič je položila na beograjski univerzi profesorski izpit. Odlični mladi profesorici naše iskrene časti tke! _ Oblastna skupščina Jadranske straže je rodila kaj lepe uspehe. Novomeščani in okoličani se vsak dan prijavljajo kot novi člani. Vsi, ki še niste udruženi pod buzdovanom kraljeviča Marka, iskreno vabljeni! Prijave sprejemajo vsi društveni odborniki Članom pomagačem se obetajo nove ugodnosti, na kar posebej opozarjamo. Sport Iz domačega sporta Smučarska sezona se polagoma bliža koncu. V planinah je sicer še mnogo snega, ki pa naglo kopni. Kljub temu so pa smučarske prireditve še vedno na programu. V nedeljo bosta dve tekmi v smuku, eno priredi Smučarski klub Celje s Savinjskega sedla (3001). Cilj jo pri Frischaufovi koči na Okrešlju (1376 m). Višinska razlika znaša 625 metrov, dolžina proge okrog 5 km. NTa velikonočni ponedeljek se bo pa vršila m-edklubska slalom tekma na Zelenici na strmem plazu Begunjščioo nad Ze-leniško kočo za pokal dr. Gucklerja, ki jo priredi SK. Tržič. Poročali smo že, da je bnl zagrebški Hask povabljen na Dima j, kjer bo sodeloval na proslavi 501etnice Sportkluba na turnirju, ki se ga udeleži tudi praška Slavija. Na povratku bo Hašk igral tudi v Gradcu, kamor ga je povabil GAK. Zagrebška Concordia je dobila LiiiL ■,-atletskega trenerja v osebi Waldemarja Gumtaua, absolventa berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Njena lahkoatletska sekcija, ki je bila že dozdaj ena najboljših v državi, si bo s tem znatno opomogla ki gotovo še lepfše napredovala. Gumtau je že prispel v Zagreb m takoj pričel s treningom. Za velikonočne praznike je Rgino tekmovanje prekinjeno, pač pa ae nadaljuje naslednjo nedeljo. aZ 23. t. m. so izžrebani naslednji nasprotniki: Concordia-Slavija (Osijek) v Zagrebu BSK.-Vojvodina v Beogradu m HajdukGradjanski v Splitu. Primorje, Hask in sarajevska Slavija so prosti. Primorje bo igralo 30. t. m. v Zagrebu. V nedeljo 30. aprila se bo v Beogradu odigrala meddržavna tekma Jugoslavija-Spanija, istega dne pa namerava zagrebška reprezentanca nastopiti proti dru^i dunajski garnituri. ZNP se v tem pogledu še pogaja z avstrijsko nogometno zvezo. 7. maja nastop« naša reprezentanca v Ourihu proti Švici. V reprezentanci bo sodeloval tudi Hitrec, ki igra pri klubu Grasshop-pena. To bo prvo oficielno srečanje obeh držav. Svic* je nedavno podlegla Italiji s 3 : a KOLEDAR Danes: Sreda, 12. aprila, katoličani: Zenon. Idubomir, Ju»lij; pravoslavni, 30. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Hako! Halo! Tu Puri:: Kino Ideai: Srameiljive neveste. Kino Ovor: Kraljičina ogrlica. Kino Šulka: Gosnojdjtena. napačen spoj! (Ob 18. in 20). Ruska Matica: Predavanje dr. Vladi-mirja Franceva: >A. S. Homjakov _ pesnik slov^nufilc. (Ob SO. v prostorih francoskega instituta). DE2URNE LEKARNE Danes: Bohinec, Rimska cesta %4; dr. Kmet, Tyrseva cesta 41; Leustek, Reslje-va cesta 1. 0xpt>d sito. in režeta Gospod, odpusti Jim, saj ne vedo, kaf delajo ... Če te udari tvoj sa\Tažnik po desnem licu, nasta\'i mu še levo ... In molite za svoje sovražnike . . . Bilo je v tistih hudih časih, ko nismo vedeli, ali bo sekala sekira pravice glave ali jih ne bo. O mučenikih se je sušljuim* o nedolžnih žrtvah je šel glas previdno od ušes do ušes, na črnih oblakih so se d\i-ga/e pobožne želje k nebu in strelo so klicale šepetajoče ustne na zemljo, da bi pokončala Antikristo\-o seme. P« so sklenili gospod po pridigi roke v pobožni molitvi in ko je bilo opravljeno že vse zapovedano in naročeno, so zmotili še en očenaš. Za slovenski narod so de jati, naj bo zadnji očenaš. Kakor v starih časih za presvittega cesarja Franca Jožefa . . . Dolžnost nam veleva zahvaliti sc gospodu, da so se nas spomnili. Samo v bodoče bi se za take primere priporočali ie čitatelji m uredniki Slovenskega naroda i/l tudi ruiši upravi bi najbrž očenaš oe škodil. Zvočni kino ,Sokolski dom4 V ŠIŠKI (za mitnico) TeL 33-87. Samo še danes ob 18% in 20% MAGDA SCHNEEDEB, TRUDE BERLINER in JOHAJNNES RIEM ANK v izborni veseloigri Gospodična, napačen spoj! PRIDE! ZAROČENKA — VDOVA MARTHA EGGERTH Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 12. aprila: ob 16. uri ErvRI feven. Dijaška in mladinska predstava p« globoko znižanih cenah, četrtek, IZ. aprila: INR1. fcsven. Tiniftane cene. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota^ 16. aprila: Zaprto. Opozarjamo na današnjo ćRja&teo predstavo v ljuibdjandki drarnd. Upriaori se pasijortaka igra L N. R. L po gioboko anfi-žanih canah.. Začetek je točno ob 15. ari. poslednja večerna nprizOrttev pa_ si jonsko igre L N. K. L bo t četrtek, One 13. t. m, v ljaibljansJk: drami po mlžanih cenah od 24 Din navadah Za tem sta š& dve popoldanski uprteoribvt, m sicer na veliko nedeljo *n velšiki ponedeijefe ob 15. nad ravno tako po zmfrftanfn cenah. OPERA Začetek ob 30. ari Sreda, ti. aprila: Zaprto (generalka). Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. as>rila: ob pol IS. vri Parsifcd. Premijera, laven. Sobota, 16, aprila: Zaprta Iz Celja _c Moška in ženska podružnica CM D v Celju sta imeli 8. t. m. zvečer v Celjskem domu redni letni občni zbor, na katerem je bil dosedanji zaslužni, dolgoletni predsednik moške podružnice narodni poslanec S. Ivan PrekorSek soglasno izvoljen za častnega predsednika podružnice. Za predsednika moške podružnice je bil na novo izvoljen sodnik okrožnega sodišča g. dr. Bavdek, za predsednico tenske podružnice pa dosedanja agilna predsednica ga. Re-bernikova _c Vsi brivski 'ta frireraki kukati v Celju bodo v nedeljo 16. t. m. ves dan zaprti, v ponedeljek 17. t m pa bodo odprti od pod 8. do 12. _c Mestni avtobusi bodo vozili na veliki petek 14. t m. tudi na progah Celje-Kozje- Pod sreda in Celje- Moz i rje, na velikonočno nedeljo pa izjeunoma ne bodo vozili na progah Celje-Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje-Podsreda, Celje-Vransko in CeJje-Solčava. _c Izguba dokumentov. Dne 8. L m 6o bili izgubljeni na Lubljanaki cesti raa-ni dokumenti (delavska knjižica, šest spričeval in domovnica), glaseči sc na ime Leopolda štimnikarja. Najditelj naj jih odda na predstojništvu mestne policije. _c Iz sodne službe. Gosp. dr. Alojz Nendl, sodnik okrožnega sodišča v Celja, je imenovan za starešino okrajnega sodišča v Celju, Od okrožnega k okrajnemu sodišču v Celjn so premeščeni £g višji pisarniški predstojnik Henrik Toplak ter vodji zemljiške knjige Bernard MikuletiČ in Ivan šemrov. Četrtek, 18. aprila. 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, radio kvartet, borza; 18: Uvod v veliki petek, meditacija, koralni spevi, poje oktet bogoslovcev; 19: Korist rastlinstva (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof Prezelj); 20: Godalni kvartet izvaja: *Haydnov kvartet« — >Sedem poslednjih besed Jezusovih«; 21: n. ura slovenske sodobne glasbe, skladbe Koporca, samospeve poje ga, Thierrv - Kavčnikova, pri klavirju gdč. Poženel; 22: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. HARRY PIEL v Jonny ukrade Evropo Za Velikonoč v ZVOČNEM KINU IDEAL Dnevne vesti — Minister Pneelj v Jelši. V ponedeljek rfutrai je prispel v Split minister socialne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pneelj s senatorjem dr. Si lovi Čem in šefom izseljen iškega komisari jata dr. Aranickim. Iz Splita so se odpeljali v Jelšo na otoku Hvaru, kjer je minister prevzel poslopje, kj ga je nedavno kupilo ministrstvo socialne politike za Jadransko stražo. _ Kongres nabavljalnih sadrog. V avgustu bo v Banjaluki kongres uradniških nabavi jami h zadrug iz vse države. Pirprave vodi poseben odbor. Kongresa ee udeleži nad 200 delegatov. — Za nočno delo v pekarnah. Obrtne loorporacije iz Subotice in Novega Sada poslale novosadski trgovski zbornici spomen co, ki v nji prosijo, naj bi se odpravila prepoved nočnega dela v pekarnah, ker je praksa pokazala, da je prepoved škodovala prodaji kruha in peciva. — Velikonočni iileii po Hrvatskem Primorju. Pa miki Jadranske plovidbe bodo za velikonočne praznike letoviscarjem na razpolago za izlete po znižani vožnji 9 Sušaka v Crikvenioo. Selce, Baško. Rab, Omišalj, Ma ti neko in Krk. Poleg izletniških pa mikov bodo veljale izletniške karte tudi na parni-kth redne proge. Na vseh parnikih Jadranske plovidbe eo bite 6 1. aprilom znatno znižane cene prehrane. — Prepovedane publikacije. Notranje minifitrstvo je prepovedalo širiti in prodajati v ZagTfbu izhajajočo revijo >Naša gru-da< št 2 z dne 5. t- m, in knjigo Gena Sene-čica >Film naših danac, ki je izšla v Zagrebu. — Desetdnevno brezplačno bi\anje na Bledu. Da seznani posetailke sokoLakega potlcr-aj'Lnsk egfa zlefta v LjiAbljairi (Vidov dan) budi z naravnimi krasotami Bleda, >e aranžiralo Sokolsko društvo Bded večje število 10-cmevnih bxeqpdačaiin bivanj z vso oekrbo v najboljših hotelih na Bledu. Pri'jarve je poslati Sokolakemu drustrvu Bled najkasneje do 15. junija. Pri večjem števiibu interesentov se istri izžrebajo. Prijavi je priložiti Din 3.— v znamkah za odgovor. Na željo se labiko desetxinevno bi. vanje raadeli na tri osebe po 3 dni, — Poleg- ugodnosti na vseh železnicah, za po set pokrajinskega sokoisikega zleta v Ljubljani je dovoljena pri 10-dnevnem bivanju na Sledu polovična povratna vožnja. — Občni ebor &PD (Osrednje društvo) v Ljubljani se bo vršil v četrtek 27. aprila ob 20. v dvorani Delavske zfoonnioe z obi_ čajnem dnevnim redom. Samostojne predloge je treba v scnlshi društvenih pravil poslati Osrednjemu odboru najmanj 8 dni pevd občnim zJborom. — BeOgTajake SlOvenoe opozarjamo na kxxncert Ljubljanskega komornega kvarteta, ki se bo vršil v petek 21. t m, ob 19.15 v Kolarčervi narodni univerzi. Kvartet tvorijo absolventi ljubljanskega drž. konser_ vatorija. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je v Beogradu in Sarajevu deževalo, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 17.9, v Zagrebu 17, v Splitu 16, v Skoplju 14. v Maribru 13.8, v Beogradu 13, v Sarajevu 12 st Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura je znašala 4.9. — K°nj brcnil otroka. Včeraj so v bol-nico prepeljali triletnega posestnikovega srna Milana Preliha z Brezi j, ki ga je konj na paši brcnil v glavo in mu razbil vso lobanjo. Otrokova poškodba je zelo resna. — Volkovi raztrgali tri tihotapec. Na planini Tušnice pri Livnu eo našli te dni oglodane kosti in tri lobanje, ki eo imele v očesnih duplinah še nekaj mesa, kar je pričalo, da se je odigrala tragedija treh ljudi nedavno. Preiskava je dognala, da gre za tri tihotapce, ki ©o nosili tobak iz Hercegovine v Bosno coz planine. Kmetice pripovedujejo, da eo videle štiri tihotapce, a o četrtem ni duha ne sluha. Na poti jih je zalotil silen enežni metež, tihotapci so omagali, potem so jih pa napadli in raztrgali volkovi. — Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Pr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 8. Ceniki brezplačno. Iz Lfohfiane —I j Stavbna sezona se še vedno ni začela, vsaj v takšnem obsegu ne, da bi lahko govorili o nji. Nedavno so začeli ometa v a ti manjše zgradbe, vile, ki so jih spravili lani pod streho, toda ne vseh, nekatere stavbe so še vedno zaprte, kot da jih ne nameravajo dograditi letos. Delati so začeli pri vilah, ki so že pod streho v teh ulicah: v Hajdrihovi (na Mirju), Postonj-ski. Ažbetovi, v Slovenski (v Šiški), Ye-rovškovi (Šiška), Smoletovi( Bežigrad) in na Tvrševi cesti. Dela pa še nadaljujejo na nekaterih nekoliko večjih 2Vgradbah, n. pr. pri trinadstropni hiši ob Celovški cesti (na bivšem igrišču ilirije) in pri dveh nekoliko manjših stanovanjskih hišah v Gregorčičevi ulici. To so v glavnem vsa večja gradbena dela, razen Dukičevih zgradb in drugih, ki smo jih že večkrat omenili. Novih manjših zgradb je tako malo, da skoraj ne pridejo v postev. Vidimo torej, da je letošnja gradbena sezona izredno slaba; in tudi ni nobenih znakov, da se kaj obrne na boljše. —rj Splošna gospodarska kriza tudi Simon Gregorčičevi javni knjižnici ni prizanesla. Radi pomanjkanja denarja ne more odbor nabavljati novejših knjig, kar ima za posledico slabejši obisk in manjše dohodke. Da si vsaj malo pomaga, je odbor založil tri vrste velikonočnih razglednic, katere se lahko nabavi pri tvrdki Bo_ nač ter v trafiki Beline na Zaloški cesti in v trafiki v Filgnerjevi ulici. Nabavijo se pa lahko tudi v knjižnici sami, Vidovdan-ska cesta 2, dvorSšče, m v pisarni Sokola I, povsod dnevno od 5. do 7. ure zvečer. — Ugledno občinstvo proti odbor, da pridno kupuje razglednice m s tem pomaga knjižnici. u— Red bogoeluženja strasne i svetle nedelje, u pravoslavnoj kapeli sv. oca Nikole, u kasarni vojvode Mišica. — Na veliku sredn, u 9 sati prepodne Predjeosveče-na liturgija Na veliki četvrtak n 10 sati liturgija sv Vasilija VeL, n 18 sati posle podne bdenije i čitanje, dvanaest strasnih jevandjela<. Na veliki petak n 9 sati »Carski časovi u 16 sati popodne večernja i polaganje plaštanice<, u 19 sati n veče >Plae Matere Božje« Na veliku subotu u 6 sata, jntrenja i obnašanje plašta niče-:, n 10 sati Liturgija sv. Vasilija Vel., u Begu-nju. Na Uskrs, a 5 sata >Voskrsenije< i ju trenj a u 10 sati Liturgija sv. Jovana Zlatousta, u 16. sati posle podne, večernja. Na drugi dan Uskrsa, u $ sati j u trenj a, u 10 sati Liturgija, u 16 sati posle podne, večernja. Trečeg dana neče biti u ovom sv. hramu bogosluženja, nego u sanatorijumu >Golnik«. Uprava srp. pravoslavne parohije n Ljubljani. —Tj Cesta na Rožnik bo dobro popravljena, ker utrjujejo posuto cestišče s parnim valjarjem. Ljudje so se že bali, da je bilo s posutjem ceste opravljeno vse. V mestnem središču je zdaj že večina cest tlakovanih, zato ni več toliko dela za cestni valjar, ki bi naj >stopil v akcijo« vedno dovolj zgodaj, ne šele potem, ko so že vozovi razrinili nasip. —Ij Poziv lastnikom živine in vozil. Letos se vrši splošni vojaški pregled živine in vozil in morajo vsi v Ljubljani bivajoči la5Jtnldwyn in nam prikazuje vse lepote, romantiko, pa tudi stra_ hote afriškega pragozda. ZKD bo predvajala f&km v kinu Matici na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob IX dopoldne ter od torka do četrtka ob 14, —Ij Preiskava v deželni bolnici. Ker je zadnje čase na kirurgi enem oddelku deželne bolnice v Ljubljani podleglo več bolnikov posledicam operacije oziroma za_ strupdjerrju, ki se je pridružilo operaciji (sepsa), je uvedla banska uprava strogo preiskavo, ki jo vodi sanitetni šef dr. Maver, v komisiji sta pa primarij dr. Jenko in načeinik banske uprave dr. Vončina. Komisija je poslovala ves pretekli teden in preiskavo še nadaljuje. Preiskava bo te dni končana in elaborat predložen dr. Dol-šaku in nato g. banu dr. Marušiču. Dose. danja preiskava še ni dognala nič konkretnega. Večina zdravnikov je mnenja, da je šlo v večini smrtnih primerov za lnfluen-čno epidemijo. Za vsak slučaj je bila pa pretekli teden na kirurgičnem oddeBoa izvršena popoma desinfekcija. tako da je javnost lahko pomirjena. Banska uprava bo po preiskavi — če se ji bo zdelo pri_ merno — izdala o tem komunike. Pri prelilajenju. hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Frana Jo-sefove« grenčiee. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefo-va« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Iz Trebnjega m Sokolska knjižnica poshrje T soboto v petek 14. t. m, na kar čitatelje opozarjamo. — Trte, korenjaki ameriških tat primanih razporedom kr. hanake uprave do. ločenih podlag za evropsko *t**»*»w» trto, 00 iekopani in jih bo oddajala bacovkiska tračnica pri sreskem načetafcvu t Novem mestu v bivši drž. trtnaci v BrSliau vsak ponedeljek ta druge uradne dneve, Naročniki in interesenti nad nemudoma, ptrijavijo In trte vzamejo. — Razgias. V srnžsftu zakona o nepo-arednm davkih objavljamo, da dospe v IL četrtletju 1933 t plačilo dne 1. aprila drogi četrtletni obrok zgradarine. pridoterine, rentnine. družbenega davka, davka na ne. oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, dne 15. avgusta 1933 L polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke pravočasno poravnajo. — Potujoča kmetijska razstava, ki pride v dravsko banovino v mesecu juniju, bo na železniški postaji v Trebnjem dne 19. junija. — Spoznavaj TJOfenjsko. Agilno društvo »Krka« je zgrajeno na trdnih temeljih. Strogo nepolitično je in združuje kot tako pod svojim okriljem ljudi vseh nazi-ranj in pokRjcev. Vrtni tega je zlasti naglašen princip medsebojnega podpiranja, ki je v teh težkih časih še prav posebno željeno. Spričo plemenetih stremljenj za povzdigo Dolenjske vseskoz idealnega pokreta so z društvom >Krka< simpatije vse Dolenjske. V najkrajšem času bo osnova, no prvo poverjenišfcvo društva »Krke« v Trebnjem in vabimo Trebanjce, da pristopajo kot člani in testanovniki za naš skupen oilj: povzdigo Dolenjske. Te dni vas obišče naš poverjenik, ki vam bo dal vsa navodila in vas vpisal kot člana. Med mnogimi dolenjskimi kraji bo ob priliki tujsko-prometne razstave razstavilo tudi Trebnje in zato naj ne bo občana, ki bi nas vsestransko ne podprl. S sklenjenih več kupčij, ki pa še daleč ne dosegajo kupčij prejšnjih let — Strelska družina v Žirefa je minulo nedeljo otvorila streljanje na strelišču ob državni meji. Tam je družina jeseni zgradila primemo barako, zdaj je pa tudi napravila zaklon. Urediti je treba še nekaj stvari, pa bo strelišče odgovarjalo svojem a namenu. Med prebivalstvom vlada za strelsko družino veliko zanimanje, sproti se prijavljajo novi člani. Med drugim so pristopili organizaciji tudi vsi graničarji pod vo-l-stvom poročnika Miloša Dol j eri Ča. Da strelska družina tako lepo napreduje, je v prvi vrati zasluga neumornega njenega načelnika, učitelja g. Cirila Justina. 2eoa: Nehaj že m> s to zoehtio kajo! Kolikokrat sem ti že rekla, da je tobak strup, ki te počasi ubija. — Kam se ti pa tako mudi! Zavodio tebe vendar ne bom pogokitil naenkrat cele kiAe strihnina. Skrivnost jahte in njenega lastnika Ameriško javnost razburja zagoneten nmor bogatega lastnika razkošne jahte „Carme" Vanderwelda Tornado, ki je divjal nedavno na Fk>ridi, je zagnal tudi jahto »Carmo« na širno morje. S tem se je zavlekla preiskava v zadevi zločina, ki razburja vso ameriško javnost. Jahta »Car-ma« je bila last kapitana Vandenvelda. ki ga ie policija že 10 let opazovala. Mož je bil večkratni milijonar. Prvotno se je pisal Tierczvnski m milijone je zaslužil kot vohun med svetovno vojno. Jahta, Id je lahko siprejeJa na krov 100 potnikov, je bila po vojni neprestano na potovanju. Potnike so vabili z ogiasi, obetajoč jim za 1000 dolarjev >rajski mesec na razkošni privatni jahti z najboljšo postrežbo.« V oglasu je bik> rečeno, da strežejo gostom nakatarice, same lepotice. Nekatere so pa izginile v pri« stanaščili. kjer je jahta pristala. Na jahti so našli prijetno zavetišče ne samo zaljubljeni parčki in mladi zakonci na ženitovaniskeim potovamju, temveč tudi trgovci z deikleti in tihotapci mamil. Wanderweld in njegova lepa žena Ak>-ha sta namreč prepotovala tudi afriške pragozdove in džungle na Sumatri in Borneu, na reki Amazonki sta iskala polkovnika Fawcetta, ki je brez sledu izginil, in izdelala sta več krasnih filmov. Včasih se ie pojavila »Carin a, tudi v Tihem oceanu. Med potniki je bila tudi imenitna gospoda, tako znana igračka Georgianova, filmska zvezda Nobelova, lord Mootagno itd. Policija ie napenjala vse sile, da bi zasačila Vandenvelda pri kršitvi zako- nov, kar se ji pa ni posrečilo. Pred dobrim mesecem se je ustavila »Carma« v Long Beachu. Vander-weld je bil ponoči v svoji kajuti. Naenkrat je pociJ strel. Službujoči častnik W]fts je p«rihjtel pred Vandenvekio-vo kajuto, iz katere ie skoči mož v sivi obleki, ki ie tekel na vso moč po stopnicah na krov in dalje po mostičk« na obalo. Vanderwebd je lelal v kaju-tS ustreljen. Sum je padei na 30 letnega tihotapca aJtkohoiiiili pijač, znanega v ziocin-skiii kirofirih pod imenom »Kodravec«. Mož se je bil vkrcal na »Carmo« s svojo ljubico, ki je po umoru Vandeir-\velda tudi izginUa. Policija ie kmahi našla dozdevnega morilca v osebi nekega Riffersa, ki je pa dokazal svoj alibi s tem, da je preživel noč, ko je bil izvršen umor, pri indijskem letial-cu Dalarrmi, sumljivem možu, tihotapcu alkohomih pijač, ki jih je prevažaj z letalom. \Vanderveldova žena je odredila, da so spustili moževo truplo v morje, ne da bi ga poprej uradno pregledali. Jahta je odplula pod vodstvom nekega FaTrisa, ki je pripeljal na krov mlado šLud-entko, češ da se hoče z mo poročiti na Samojskih otokih, kamor je jahta krenila. Visoki uradnik angleškega zunanjega ministrstva je dejal o te« aferi nekemu londonskemu novinarju: »Vanderwe>ld je vzel na dno m ona mnogo važnih skrivnosti. Najbolje ie, če njegove tajne ndkoU ne pridejo na dan.« Tragedija zdravnika in njegove žene Dva meseca po smrti svojega moža dr. Davida Russella H/amiltona, zdravnika v Shipleyu na Angleškem, je umrla od žalos.i tudji njegova vdova Madge Hami&onova. Dr. tiamilton ie umri v tTagičnih okolnostih. Po mestu je razsajala epidemija hripe in dr. lia-midton je delai noč in dan, da ba epidemijo zajezil. Pomagal je bolnikom, kolikor je pač mogel. Končno je pa tudi sam zbolel, toda kijub bolezni je ostal na nogah in deial je, dokler se ni zerudil in umrl. Dva zdravnika sta si na vse načine prizadevala rešiti mu ždvlijenje, toda požrtvovalni zdravnik je bid že preveč izčrpan, dva dni je ležal, potem je pa hripi podlegel. Njegova žena je odpotovala po moževi smrti k svojemu bratu v Glas-gow, kier je od žalosti kmalu umrla. Kakor njen mož, je biia tudi ona znamenita tenistka. Proces prati angleškim inženjerjem Z vedikim zanlmamjem pričakujejo v Rusiji in v inozemstvu obravnavo proti angleškim inž en jer jem, obtoženim sabotaže. Prvotno so mnogi mislili, da se bo Anghji posrečilo diplomatskim potom preprečiti sodno postopanje proti obtoženim inženjenjem, toda sovtfatska vlada je angleško posredovanje energično odklonila, Češ, da so se angleški državljani pregrešili proti sovjetskim zakonom in da bodo po sovjetskih zakonih tuda sojeni. V preiskovalnem zaporu sedi pet angleških kfžengerjev, pet jih pa niso zandi, čeprav so obtoženi. V nedeljo so prečkaii otrtožencem obtožnico, ki podrobno opisuje vse ob-dolž-utve glede vohunstva in sabotaže, za kar je določena smrtna kazen. Onih pet obtožencev, ki se proti jamstvu lahko svobodno gibljejo v Moskvi, so povabili pred vrhovno sodišče, kjer jim je biia prečitana obtožnica, šestemu, telmičncmu ekspertu \ViiUamu Macdo-naidu, so istočasno prečitali obtožnico v jetniški celica zaporov GPU na Lubjanki. Obtožencem so oficiaelno sporočili, da se prične obravnava proti nyim danes. Angleški odvetnik Ro-beatt Turne r, ki bo obtožence zagovarjal, je prispel v Moskvo že v nedeljo. Tietji tajnik angleškega rx>sianištva v Moskvi Walton bo zastopal na obravnavi angleško vlado. V Moskvo je prispelo tudi mnogo inozemskih novinarjev, da bodo poročali svojim listom o procesu, ki bo vzbujal zanimanje po vsem svetu. Iz Kranja — Lep športni uspeh je t nedeljo dosegel tukaj-šnji SK Korotan v prijateljski nogometni tekmi s I. moštvom AS K Primorja, iz '^ubljajie, katere M je sicer podlegel a 4:5 (1:2), a je spričo resnega naspTot-mika nadvse časten rezultat. Doctkačini so v elanu in požrtvovalnosti goste celo prekašali, le v tehnični in skupni igri so zaostajali. Imeli so Čudi nekoliko smole in bi neodločen rezultat, če že ne zmago, zaslužili. — Predavanje o novem Kranj«. Drevi ob ool 31. se vrsi v eitalniAki dvorani Narodnega doma predavanje o novem Kranja. Vstopnine ni. Prijeten oesporazirm. Zdravnik: Preden vas preiščem, bi rad vedel, kaj pijete. — Ah, gospod doktor, presveč st« prijazni. Ce smem torej prositi, dajte mi čašico konjaka. LJUBAVNI ROMAN DVEH MLADIH SRC NA TELEFONSKEM VODU PARIZ - BERLIN! ItAjLO, HALO! TU PARIZ! .s ežna. pikantna in razvedrila polna veseloigra Očarljivo lepim nočem na Montmartru sledi komedija ljubosumnosti. — Zabavno življenje dveh svetovnih velemest — Pariza in Berlina — tvori >zadje življenjskega romana mlade pariške telefonistke in sarmantnega Beriinčana. VVOL.FGANG KLEIN KARL STEP AN EK Danes ob 4., %8. in %10. zvečer. DANES ZADNJIKRAT! !4ital kino Matica Telefon 2134 Josette Day kot telef onistka v pariški telefonski centrali. Km «. »SLO VETfSKI WAROD<, bežita, da vleče stara čarovnica nesrečno deJde še hitreje za seboj, je Marjana pozabila, da je aretirana, in skočila je naprej. Toda podčastnik jo je krepko zgrra-bn za roko, misleč da hoče pobegniti. In zakficaJ je vojakom: — Pazite borj na aretiranko! Marjana se je pa tarčevdfto bramta in otiresala vojakov ... napenjala je vse siie, da bi se jim isrtrgala iz rok, Čeprav le za kratek čas. Potrebovala je le nekaj trenutkov, da bi skočila naprej in zakBcala: Bežite, bojte se teh ljudi!... bežite, kajti ta ženska je mati moža ki me je pahnil v pogubo. Vsa izmučena se je Marjana obrnila k podčastnrlku: — Za božjo voljo vas prosn»m, do-votote md spregovorM z ljudmi, ki beže pred nami tam doM... Podčastnik se je na ves glas zasmejal njerč prošnji. Toda Marjana se na iaia trmari. —. Prosim vas, gospod, ne branite mi, ne zavračajte more prošnje. Sad sami .idite, v kakšnem položaju sem, da ne lažem in da se takoj vrnem... — Kaj se vam meša! — je odigovo-rSl podčastnik. — Da, meša se mi!... Toda če odbijete mojo prosrrjo, utegnete zakriviti veliko nesrečo. — Dovolj bo teh neumnost!, lepotica! — je zarohneJ podčastnik. In obrnjen k vojakom je zapovedai: — Napred. dečki!... A če bd se upirala, jo zgrabite! Marjana je obupano kliknila. In se srdtteie se je začela otresati vojakov. VojakS so jo pa zgrabrK z obeh strarrl tako. da se še ganiti ni mogla. Tako ie bik) izgubljeno zadnje upanje, da bi mogla opozoriti ubogo Luizo na pretečo ji nevarnost. In na ves glas je začela kričati: — Gospodična! ... Gospodična! ... Čuvajte se teh k>udi!... Čuvajte sel Toda njen glas ni več dosegel Lucze. Frochardki se je namreč zdelo naj-pameteeoe požuriti se in spraviti stepo dekle čim prej na varno. Ubogo dekle jo je komaj dohajajo. Toda kaj je brigalo to staro čarovnico? Peter je šerpal za njima mo4če. zatopljen v svoje nrJsU. Ln ves potrt je dejali materi: — Gotovo vocfr straža kaznenko, ka je hotela med potjo pobegniti... Toda imela bo posebno srečo, če pobegne, kajti zdaj jo vojaki neso kot vrečo... In res so vojaki Idfcrib vsemu odporu pograbili Marjano in jo bofj nesla, nego vlekli. Zdaj mi več upala, da bi se ji po-srečafto iztrgati se iz rok tistffih, ki so jo držali, ktjh wtnM Je pfalrati in vsxfihovati: — Gospod, usenifh se je, kakor se se ona usmMiđa mene... Obvaruj jo vseh muk in vseh nesreč!... — Amen, — je dejal podčastnik po-rogij?va Id straža je krenfia po AvgvStm-skem nabrežju naprej. Videč, da ie nevarnost minia, se je Frochardka naglo obrnila. Luizi se je zdela ta nenadna izprememba smeri čudna in zato je vprašaja: Zakai se pa zopet vračamo, go- spa? — Po bitežnaci pojdemo, dušica, škodoželjno je pogledala slepo siroto ki prioomn»aa: Od zobotrebca do veleindustrije čevljev K 30 letnici splošno znane domače veleindustrije čevljev „Peko" Ljubfjđaia, 12. .aprila. Sovenski selfenademaiu v februarju 1930 umrli vedeiadustrijalec Peter Kozina, je nam živ dokaz, da zdrav razum in podjetnost ne poznata nobenih ovir, da ni treba, da bi bil človek rojen v bogastvu in t&zkosjn, če hoče v življenju kaj doseči, temveč da se z žila vos t jo, vztrajnostjo m sposobnostjo lahko visoko povzne rodi sin najsiromašnejših roditeljev. Pokojni Peter Kozina je bil am sioveoskega kmeta, pa si Je zastavil veliko nalogo izpodnesti tla tujca, ki se >e vedno bolj šopiril na naših tleh. Sklenil Je preprečit: odtok zaslužka naših rok t tujino, ne »prejemati drobtin z boga H no ve mize, temveč rezati si kruh in krojiti zashržek sam. Izredno zanimiva je življenjska pot tega našega pijooirja osamosvojitev na polju čevljarske industrije. Leta 1903 Je bil se skromen trgovski pomočnik in je na svojo roko izvažal zobotrebce, slamnike, g&avni-fce, sčetke in čevlje, ki jih je prekupoval od malib obrtnikov. Leta 1907 so njegova naročila že naglo naraščala, sklenil je osamosvojiti se v izdelovanja čevljev, dobil je potrebno denarno pomoč in ustanovil v Tržiču tovarno čevljev a približno 30 cVe- 1000 parov dnevno. Poleg tega ima pa pv. J jot je tovarno za otroške čevlje, ki jih izdeluje de 400 parov dnevno. Leta 1922 je otvoril Peter Kozina v Ljubljani na Aleksandrovi cesti krasno prodajalno čevljev leto pozneje v Zagrebu čez dve leti pa še v Beogradu. Zaradi ogromnih investicij se je pa finančno tako izčrpal da je moral iskati denarne pomoči pri domaČih zavodih in ustanovljena je bila družba »Peko«, ki ji je ostal komercijalni vodja. Podjetje »Peko« je §e utrdilo sloves vedno bolj udomačene povsod /nane in priznane znamke »Peko«, kd praznuje letos 301etni-co, odkar je prevzela in .skrbno čuvala svojo vodilno vlogo v pogledu izdelovanja najdovršenejše obutve. Veliki duh prerano umrlega Petra Kozine živi v nieoovi tvomorilnih kandidatov premisilila in taiko bi bilo število samomorov občutno na-zadovak>. Ce pa dobi človek revolver takoj, ko sklene umreti, je seveda jasno, da si večina ne premisli, temveč da svou stolen izvrši. Zakonska debata. — &e svoj žrv dan nšsi storil nič pametnega. — To pa že nd res. Pozabbaš, da sem se s teboj ožeml. Novo pomladansko črno BOK - PIVO pivovarne Union vsebuje mnogo slađa — ima prijeten olras, je od 8« aprila naprej v prometu ■ PRODAM SADNEGA MOŠTA 100 hI, dobrega, po Din 1.— liter proda Wesenschegg, v Slovenskih Konjicah. 1825 FRANCOSKI IN ANGLEŠKI TOUSSATNT Langenscheldt I., II. Cursus prodam. — Ko-menskega ulica 16, I. vrata 6. 1862 SLADKEGA SENA dva vagona po 65 para kg — franko vagon proda Bule, Mirna. 1852 + Mestai pokretač bw« Fra^ek HENRIK, trgovski zastopnik, naznanja v svojem in v imeou veeh ostalih sorodnikov prežalostao vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma sestra, svakinja iti tete. gospa RMA FELBER roj. Pechmann pls Mag^wetz v torek, dno ti. t m. ob 22. uri mirno v Gospodo premrnnla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 13. t. m. *b 16. mri iz tukajšnje splošne bolnice na rokopahšce k Križu. v* Ljubljani, dne 12. aprila 19S3. »RENAULT« LIMUZINA in rabljeni motorji poceni proda ž ribar, Domžale. 1850 MLEKARNE! Parni m širni kotel ter razno drugo posodo proda Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 1849 MAJHNO POSESTVO v lepem kraju prodam za 26 tisoč dinarjev. — Ponudbe: Kos-mus, Sevnica. 1829 HIŠO Z VRTOM in njivo, 5 minut od kolodvora, v Savinjski dolini prodam. — Pojasnila daje: Verčkovnlk, Dres inja vas 46, p. Petrovce, pri Celju. 1828 SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK (frizerka) dobi mesto. - Zrim-Sek, Litija. 1853 Din 6000.-3500.-1800.-850.-450.- 38a- 180.- MESAR. VAJENCA sprejmem takoj. — Svetel, mesar, Celje-Gaberje. 1848 ZELEZOKRTVCA za nekaj mesecev iščem za Maribor. — Ponudbe: Kiffmann, stavbno podj., Maribor. 1847 BAZAR NA BLEDU odda v najem zlrovnik, Bled 2. 1851 RAZNO Modna konfekcija NajboljSi nakup A PRESKER. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T ■■■■■nni Sveže, oajfinejše oorveske RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. Specljelnt entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotel« štrukelj Vezenje raznovrstnih m onog-ramo v, perila, zaves, pregrrinjaJ; enttenje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. H O It* It E RIBE sveže, so na razpolago pečene in surove z dostavo na dom v gostilni »KMET«, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 vsaki dan v velikem tednu in sicer: brancini, bar boni, ribom, orade, kalam ari, škom-bri, cevoli, tonina, sardele, sardoni itd. Istotam se toči pristno dalmatinsko vino belo in črno čez ulico po Din 7.—. Se priporoča Žime Stosić. POHIŠTVO Na obroke! — Na hranilne knjižice: masivne spalnice šperane spalnice pleskane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca omare postelje Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popravila po konkurenčnih cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Star o znana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas najbolje postreže s kam-garnom, še v jotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE Vam nudi čez ulico: Vino: Metliško belo 1 Din 6.- Namizno belo 1 > 7.- Bizeljsko rdeče 1 > 8,-Cviček 1 > 8,- Rizling 1 > 9,- Burgrindec Ia 1 > 10.- Jabolčnik sladki 1 * 4.- žganje: Tropin o ve c 50% 1 Din 20.- Slivovka 48% 1 > 24.- Rum Čajni 1 > 24.- Hruševec 48% 1 > 28.- Brinjevec 45% 1 > 32.- Razni likerji od Din 28.- do Din 40.-. Pri večjem odjemu primeren popust. Priporočam Vam tudi prvovrstna desertna vina, kakor tudi razne delikatese po konkurenčnih cenah. Točilnica in delikatesa: S. J. JE RAJ, Sv. Petra c 38 ZA VELIKO NOČ jo prispela večja izbira modernih ženskih Čevljev se-mis, naco itd. prvovrstne kvalitete. Prodajajo se po aelo nizkih cenah. Istottko velika izbira moških, kakor tudi otročjih čevljev po zmernih cenah, — V zalogi tudi že letne sandale (opanke) Se priporoča za obisk znana trgovina s čevlji ALEKS. OBLAT, Ljubljana Sv. Petra cesta št. I N Eleganten brivski in SALON ki ustreza vsem modernim zahtevam in higieni, se priporoča cenjenim damam in gospodom R. JURMAN, Aleksandrova cesta št, s VABILO na REDNI OBČNI ZBOR I. SLOVENSKE TOVARNE MINERALNIH VODA, SODA VICE EV BREZALKOHOLNIH PIJAČ, REG. Z ADR, Z O. POR., v LJUBLJANI, SLOMŠKOVA ULICA ST. 27, ki se vrši v četrtek, dne 20. aprila 1933 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privoz štev. 4. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. o. Vo-itev načestva, cdbora, namestnikov, nadzorstva in razsodišča. 6 Vitanje revizijskega poročila. 7. Raznoterosti K obilni udeležbi vabi odbor Opomba. Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi ^bčni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. flECpO*: Joetp Sap—6Mb 2* »Navadno rtakamocs — Za opravo m 4ei Usta: Oton Gnnatot, — Val v Ljubljani.