z izobrazbo _do uspeha info@slouih.org Martina Repine o priznanju Uspešno leto za Kraške krte, odkrili in raziskali novo brezno j.. VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja o y ujujLU.slouih.org Vizija Amerike, kakršno si želimo Dušan Udovič Barack Obama je tudi ob včerajšnji prisegi izpolnil pričakovanja vseh, ki vidijo v njem pogumnega človeka z vizijo, izjemno energijo in veliko odločenostjo, da korenito spremeni tako ameriško družbo kot tudi vlogo Združenih držav Amerike v svetu. Na slovesnosti je doživel ovacije milijonov ljudi, a je pri tem ohranil že znano neverjetno stopnjo samoobvladovanja in hkrati avtentičnosti. Dolgo, če sploh kdaj, ni bilo slišati iz ust katerega od ameriških predsednikov takšnih besed. Nekateri ga primerjajo s Kennedyjem, drugi z Roosevel-tom, a gre za primerjave bolj špe-kulativne narave. Gotovo je skupen z navedenima uglednima predhodnikoma Obamov klic k odgovornosti in sodelovanju vseh Američanov v trenutku težke gospodarske krize, pri čemer predsednik ni skrival težav, temveč je pozval k upanju, ki mora nadomestiti strah. Apeliral je k največji angažiranosti in enotnosti ter opozoril, da merilo gospodarskega uspeha ne more biti samo višji BDP, temveč mora to biti blaginja vsakega posameznika. Gospodarskega preporoda pa po besedah predsednika ne more biti brez utrditve moralnih vrednot, ki sta jih ošibila pohlep in sla po bogatenju maloštevilnih. Ni več mogoče slepo prisegati na avtonomna pravila trga, saj je ta ušel z vajeti z dramatičnimi posledicami. Obama vidi prihodnost ameriške družbe zgrajeno na spoštovanju različnosti, enako pomembna podlaga pa so poštenost, skromnost in radovednost, ki naj odprejo pot znanju in razvoju. Pri tem igra bistveno vlogo odnos do okolja, kajti čas je, da poskrbimo za naš izmaličeni planet tako, kot je treba. Novi ameriški predsednik pa je ob prisegi poslal zelo pomembne signale tudi v svet. Najprej rekoč, da Amerika ne bo mirno gledala na revščino tudi izven lastnih meja. Potem pa s poudarkom, da moč Amerike ni v veliki vojaški velesili, temveč v sposobnosti dialoga z vsemi. Osnovni cilji pa so mir, dostojanstvo in sodelovanje med narodi, je povedal Obama in ponudil roko muslimanskemu svetu, tako kot še noben ameriški predsednik doslej. Treba bo poiskati nove oblike sožitja in medsebojnega spoštovanja. Obama se torej tudi ob vstopu v Belo hišo, kjer ga odslej čaka realna politika, ni izneveril volilnemu programu, ki mu je prinesel tolikšen konsenz. Njegova pot bo zelo zahtevna, saj ni dvoma, da je v svojem govoru orisal vizijo Amerike, ki je zelo drugačna od dosedanje. Upamo, da bo res tako. SREDA, 21. JANUARJA 2009 št. 17(19.416) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ZDA - Prvi temnopolti ameriški predsednik včeraj zaprisegel pred milijonsko množico Obama: Pobrati se moramo in začeti z delom Washington pripravljen vsem ponuditi roko,»če mu bodo odprli pest« Barack Obama nagovarja Američane in svet takoj po slovesni zaprisegi ansa WASHINGTON - "Od danes naprej se moramo pobrati, otresti prah in začeti z delom," je dejal 44. predsednik ZDA Barack Obama v nagovoru, ki ga je imel včeraj v Washingtonu pred milijonsko množico takoj po svoji zaprisegi. Prvi temnopolti ameriški predsednik je potrdil, da namerava korenito spremeniti tudi politiko Washingtona na mednarodnem področju. Ponudil je roko muslimanom in pozval k iskanju nove poti na temelju skupnih interesov ter spoštovanja. »Ponudili bomo roko vsem, če bodo odprli svojo pest,« je poudaril. Na 3. strani Paritetni odbor je bil nesklepčen Na 2. strani SKGZ se pripravlja na kongres v Gorici Na 4. strani V FJK dohodek na prebivalca lani zrasel za 4,6 odstotka Na 6. strani Delavci štivanske papirnice se sprašujejo o svoji prihodnosti Na 8. strani Trst: resolucija o dvojezičnih napisih na pokrajinskih cestah Na 9. strani V Gorici obnavljajo športne objekte Na 14. strani KRIZA - Seminar sindikatov MSS FJK-Slovenija Usklajevanje sistemov temelj za izhod iz krize slovenija - Napoved novega zakona Slovenci v sosednjih pokrajinah ali državah? LJUBLJANA - Vlada Boruta Pahorja bo spremenila zakon za Slovence v zamejstvu in po svetu. To napoveduje resorski minister Boštjan Žekš (na sliki), po katerem naj bi se pripadniki manjšin odslej imenovali Slovenci v sosednjih pokrajinah, medtem ko gre v resnici za države. Žekš je na včerajšnji tiskovni konferenci rekel, da še upa in pričakuje izpolnitev obveze, ki jo je glede financiranja naše manjšine italijanski premier Silvio Berlusconi dal slovenskemu kolegu Pahorju. Na 2. strani 2 Sreda, 21. januarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Minister Boštjan Žekš predstavil program svojega dela Ne več zamejci, temveč po novem Slovenci v sosednjih pokrajinah Še nobenih novic o Berlusconijevih obljubah Pahorju - »Manjšine pluralne, a po potrebi tudi enotne« LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil prioritete urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v letošnjem letu, med njimi so priprava spremembe in dopolnitev zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Novost je tudi skorajšnja selitev urada z Železne ceste v Ljubljani na Komenskega ulico. Kot je dejal minister Žekš, so bili prvi predlogi glede sprememb omenjenega zakona v prejšnji vladi med ministrstvi že usklajeni, manjkalo je samo, da predlog zakona potrdi vlada in gre v parlamentarno proceduro. To se nato ni uresničilo, ker se parlamentarni postopek zaradi tega, ker se je parlamentu zaradi volitev končal mandat, ne bi mogel pravočasno končati. Sedaj sta po besedah ministra na voljo dva scenarija: da se sprejme ta isti dokument ali se spremeni zakon. Na uradu so bolj naklonjeni slednjemu. Med spremembami naj bi tudi bilo, da zakon ne bi več govoril o zamejcih, ampak o Slovencih v sosednih pokrajinah, obstajajo pa še druge »neprimerne definicije«, ki jih bi bilo potrebno spremeniti. V tem primeru je potrebno ponoviti ves postopek, a mislim, da se to splača narediti, je še dejal Žekš. Ta druga možnost je po besedah ministra verjetnejša, kdaj pa bi bil lahko ta zakon dejansko sprejet, pa minister ni želel napovedati. Zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je bil sprejet aprila 2006. Kot je pojasnil minister Žekš, je bil to prvi zakon s tega področja, ki ga ima Slovenija, zato »čisto operativno gledano« nekatere stvari niso bile najbolj jasno in pregledno napisane. Predvsem niso bile jasno določene odgovornosti za posamezne naloge posameznih ministrstev, kar je vodilo do težav pri koordinaciji. Del sprememb zakona je tudi v natančnejšem opisu in postopku repatria-cije. Ta del je med resorji usklajen, v spremenjen zakon pa naj bi dodali tudi vsebinske spremembe, predvsem glede »besedja«, je dejal minister brez listnice. »Zamejstvo v svetu, ki nima več meja, najbrž ni več prava beseda,« je kot primer omenil minister Žekš. O strategiji odnosov Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je bila sprejeta leta 2008, je minister Žekš pojasnil, da ne gre za spremembo strategije, ampak za jasnejše definiranje in neko delovanje, da se od »papirnega reševanja problemov Slovencev po svetu spustimo na realna tla«. V okviru akcijskega načrta za doseganje ciljev srednjeročne in dolgoročne politike pa bo potrebno po besedah Žek-ša tudi aktivirati oba sveta, svet vlade za Slovence v zamejstvu in svet vlade za Slovence po svetu, in ju potrebno primerno kadrovsko spremeniti. Nekaj več dela bo urad čakalo tudi v obdobju, ko bo Slovenija predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope od maja do novembra letos. Ena od tem, ki bo zelo poudarjena, bodo človekove pravice in v okviru tega tudi pravice manjšin, je še dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na vprašanje, ali je kaj novega glede rešitve vprašanja financiranja slovenske manjšine v Italiji, je minister Žekš odgovoril, da kakšnih potrjenih novih informacij ni, izpostavil pa je, da je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi osebno zagotovil predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju, da bo ta problem rešen. »Ni indikacij zaenkrat, da to ne bo rešeno. Mi bomo opazovali, kaj se dogaja in slovenska vlada bo po potrebi ukrepala,« je še napovedal. Hkrati je opozoril, da so težave tudi drugod, npr. s položajem slovenske manjšine na Madžarskem. O nerešenem vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem je minister Žekš dejal, da je to vprašanje pomembno, ni pa življenjsko pomembno. Tudi ta primer po njegovih besedah kaže tip težav, ki jih ima Slovenija s sosedi. Imamo odločitev sodišča, ki pa se ne izvaja. Podobno je z Italijo in Madžarsko; obstajajo mednarodne pogodbe in meddržavni sporazumi, vendar se to, kar predvidevajo, ne izvaja. Slovenija lahko na vseh nivojih in stikih izraža obžalovanje in opozarja, da te stvari otežujejo dobro sodelovanje. »Da nam je žal, da se bodo te stvari poslabšale.« Druga možnost pa je tudi internacionalizacija teh problemov, je še dejal. Glede poenotenja zastopstva slovenskih manjših je minister Žekš ponovil svoje stališče, da je zato, da se sliši več glasov, da pa bi se morali ti glasovi glede ključnih stvari poenotiti. Vendar pa Slovenija po mnenju ministra Žekša tukaj ne sme ničesar narediti. »Mi lahko samo povemo, da nam to ni preveč všeč,« je včeraj v Ljubljani še poudaril minister. (STA) Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj predstavil program svojega ministrstva bobo zaščitni zakon - Predsednik Bojan Brezigar primoran preložiti sejo Paritetni odbor nesklepčen zaradi bolezni in delovnih obveznosti večine članov TRST - Včerajšnja seja paritetnega odbora za slovensko manjšino je zaradi nesklepčnosti odpadla. Ni šlo za politično motivirane odsotnosti članov, kot se je zelo pogostoma dogajalo v prejšnjem sklicu odbora, ki ga je vodil Rado Race, temveč za odsotnosti, ki so vezane na delovne obveznosti in na bolezni. Predsednik Bojan Brezigar je dejal, da so nekateri člani odbora že pred časom napovedali odsotnost zaradi drugih obveznosti, nekateri pa so ga v zadnjem momentu obvestili, da se seje zaradi bolezni ne morejo udeležiti. Paritetni odbor se bo po predsednikovih besedah predvidoma sestal v prvi polovici februarja, najbrž v torek, 10.2. Dnevni red včerajšnje seje je vseboval dve točni dnevnega reda. Gre za mnenje paritetnega odbora o izvajanju okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, ki ga mora 20-članski odbor posredovati notranjemu ministrstvu. Druga točka je zadevala razpravo o nedavnih odlokih predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda o izvajanju vidne dvojezičnosti na podlagi člena 10 zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Tondo je odloka podpisal pred iztekom leta 2008, v deželnem Uradnem listu pa sta bila objavljena pred nekaj dnevi, tako da sta sedaj pravnomočna. Prvi dekret, ki nosi datum 17.12.2008, vsebuje seznam občin, pokrajin in gorskih skupnosti, kjer naj bi se izvajala vidna dvojezičnost, drugi odlok (31.12.2008) pa dopolnjuje prvega z vključitvijo v seznam občine Ronke in goriške pokrajinske uprave. Predsednik Brezigar je zaradi nesklepčnosti preložil sejo paritetnega odbora kroma paritetni odbor - Kritično stališče Iva Jevnikarja in Damjana Paulina »Tondo je prekoračil svoje pristojnosti in obenem tudi kršil zaščitni zakon« TRST - »Res je, da je bil paritetni odbor nesklepčen tudi zaradi zdravstvenih težav nekaterih članov, vendar se nekatere odsotnosti prepogosto ponavljajo in kažejo na malomaren odnos do javnih institucij in zaščitnega zakona,« sta včerajšnjo nesklepčnost v tiskovnem sporočilu komentirala člana odbora Ivo Jevnikar in Damjan Paulin (predlagal ju je Svet slovenskih organizacij). Tokratna nesklepčnost je bila po njunem mnenju posebno huda, saj bi se moral odbor opredeliti tudi do dveh odlokov predsednika deželnega odbora o uresničevanju vidne dvojezi-čnosti, ki sta se močno oddaljila od predlogov, ki mu jih je posredoval ravno paritetni odbor. Paulin in Jevnikar sta izročila predsedniku odbora Bojanu Brezigarju pisno stališče, ki zelo kritično ocenjuje Tondo-va odloka. V njem je zapisano, da odloka št. 346 z dne 18. decembra 2008 in št. 362 z dne 31. decembra 2008 ne spoštujeta duha in črke zaščitnega zakona, še posebej ne členov 10 o vidni dvojezičnosti in 28 o spoštovanju že veljavnih mednarodnih in italijanskih norm ter že sprejetih zaščitnih ukrepov. Člen 10 namreč ne govori o paleti možnosti, ki bi se jih krajevne in druge uprave lahko poljubno posluževale glede uveljavljanja vidne dvojezičnosti, temveč o zakonsko zajamčeni pravici do vidne dvojezičnosti, ki jo ima slovenska manjšina v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Tondove besede v točki 2 odloka št. 346 o spoštovanju avtonomnih odločitev uprav je treba zato razumeti v smislu, da prinaša odlok minimalne obveznosti, ki za prizadete uprave izhajajo iz 10. člena, ne pa da je njegova vsebina neobvezujoča. Dodati pa je treba, da gre za prva dva odloka, saj bo paritetni odbor predlagal vključitev v seznam glede vidne dvojezičnosti še nove krajevne in drugačne ustanove. Člen 10 zahteva, da se zaslišijo krajevne in druge uprave z območja veljavnosti zaščite, ki je bilo že določeno s 4. členom zaščitnega zakona, ne priznava pa jim obvezujočega mnenja, zato Ton-do ni bil vezan na njihove predloge. Tudi ni mogoče sprejeti dejstva, da se kaka krajevna uprava, potem ko se je na avdicijah paritetnega odbora skupaj z njo že ugotovila potreba po vidni dvojezičnosti, povsem izključi iz odloka. Ali so Slovenci tam medtem izginili? Jevnikar in Paulin poudarjata, da člena 10 ni mogoče razumeti tako, kot da gre za jedilni list, na katerem vsaka uprava izbere le tisto, kar ji paše. Ko člen - na primer - govori o javnih napisih, krajevnih napisih in smerokazih, ni mogoče uresničevanja tega člena omejiti na dvojezične table ob začetku in koncu naselij, kot naj bi po odloku predsednika Tonda veljalo za tržaško občino. Taka omejitev je med drugim v nasprotju z zagotovili, ki so bila dana ob znanih polemikah glede dvojezi-čnosti na zadnjem odseku tržaške hitre ceste, a tudi z najnovejšim intervjujem s tržaškim županom, ki ga objavlja Primorski dnevnik. Nekatere vsebinske omejitve, ki jih prinaša odlok št. 346 predsednika deželnega odbora Tonda, na primer glede gorskih skupnosti, so odvečne, druge pa po mnenju podpisnikov kažejo na prekoračitev pristojnosti predsednika deželnega odbora in na kršitev zakona št. 38/01. V odlokih je še nedoslednost pri navajanju krajevnih imen, ki so ponekod izpisana dvojezično, ponekod pa samo v italijanskem jeziku, najbolj opazno pri krajih v miljski občini. Besedilo bi bilo treba torej primerno preurediti. Vsekakor pa gre poudariti, da enojezična ali dvojezična navedba imen v odlokih ne sme vplivati na samo rabo teh imen pri izvajanju odlokov. Paulin in Jevnikar predlagata, da paritetni odbor seznani predsednika FJK z vsebino omenjenih pripomb. Predsedniku Tondu predlaga, da z novim odlokom vključi v seznam, ki ga predvideva 10. člen, občini Špeter in Naborjet-Ovčja vas, zvezo občin Ahten-Fojda in pokrajino Videm ter da iz besedila odlokov odpravi vse vsebinske omejitve glede izvajanja 10. člena zaščitnega zakona. / SVET Sreda, 21. januarja 2009 3 zda - 44. ameriški predsednik včeraj zaprisegel pred navdušeno milijonsko množico v Washingtonu Obama: Izbrati upanje namesto strahu ter enotnost namesto konflikta in nesoglasij Novi ameriški predsednik opozoril na številne težke izzive ter ponudil muslimanom roko WASHINGTON - ZDA se danes soočajo s številnimi realnimi izzivi. Z njimi se ne bomo soočili na lahek način in na hitro, ampak bomo nanje odgovorili, je v govoru po zaprisegi pred milijonsko navdušeno množico, ki se je zbrala v Was-hingtonu, dejal Obama. Svetu je Obama še sporočil, da je Amerika znova pripravljena voditi. Inavguracijska svečanost na zahodni strani kongresne palače se je začela z nagovorom demokratske senatorke iz Kalifornije Dianne Feinstein, ki je izpostavila zgodovinskost včerajšnjega dne in zavezanost upanju, ki ga pooseblja Obama. Pastor Rick Warren, ki ga je Obama izbral kljub nasprotovanju homoseksualnih skupin, je opravil uvodno molitev, nato pa je soul legenda Aretha Franklin zapela "My Country 'Tis of Thee". Prvi je položil roko na sveto pismo podpredsednik ZDA Joe Biden, ki ga je na položaj zaprisegel najstarejši vrhovni sodnik John Paul Stevens. Nato je na sveto pismo, ki jo je za enako slovesnost uporabil že republikanec Abraham Lincoln, na stopnicah kongresne palače pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Johnom Robert-som zaprisegel še Obama. Pri tem je Obama izrekel besede, ki jih ponavljajo predsedniki vse od 30. aprila 1789, ko je v New Yorku, takratni prestolnici ZDA, prisegel prvi predsednik George Washington. "Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po najboljših močeh ohranjal, ščitil in branil ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga," je dejal Obama, ki se mu je pri izreku teh besed sicer nekoliko zataknilo. Pred slovesnostjo so na oder prihajali nekdanji predsedniki. Jimmy Carter je dobil glasen aplavz, nekdanji predsednik George Bush starejši podobnega, pri Billu Clintonu je množico zajelo navdušenje, pri Bushu mlajšemu pa glasno neodobravanje z vzkliki "Kaj delaš tu?, Pojdi domov! 4500 mrtvih v Iraku! Uničeno gospodarstvo!". Ko je bil napovedan Obama, pa je bilo povsem obratno. Premraženi obiskovalci so izkoristili priložnost, da se z aplavzom tudi malce pogrejejo, saj je ob temperaturi pod ničlo pihal tudi veter. Obama velja za odličnega govornika, zato so bila močna pričakovanja, ali bo prekosil nekdanje predsednike, kot sta bila John F. Kennedy in Franklin Delano Roosevelt, o čemer bo še tekla beseda. Obamov govor je bil v skladu s pričakovanji posvečen upanju v boljšo prihodnost, do katere se pride s trdim delom, prav tako pa je napovedal prekinitev s preteklostjo in spremembe v notranji ter zunanji politiki. "ZDA se danes soočajo s številnimi realnimi izzivi. Z njimi se ne bomo soočili na lahek način in na hitro, ampak bomo nanje odgovorili", je dejal Obama. 44. predsednik ZDA je izpostavil veličino svoje države in zatrdil, da ta ni darilo, temveč si jo je potrebno zaslužiti. Spregovoril je o nalogah administracije in dejal, da ne gre za vprašanje, ali je vlada dovolj velika ali majhna, ampak, če deluje in uspešno odgovarja na potrebe državljanov. Povedal je, da je potrebno izbrati upanje namesto strahu in enotnost namesto konflikta in nesoglasij, da se premaga huda gospodarska kriza. Posebej je poudaril, da je čas za prenehanje "otročarij" in ščitenja ozkih interesov ter odlašanja z neprijetnimi odločitvami. "Od danes naprej se moramo pobrati, otresti prah in začeti z delom," je dejal Obama ob burnem aplavzu množice, ki se je vila 3 kilometre nazaj do Lincolnovega spomenika na koncu travnika National Mall. Glede zunanje politike je Obama ponudil roko muslimanom in pozval k iskanju nove poti na temelju skupnih interesov ter spoštovanja. Vendar pa je tudi opozoril vse tiste voditelje, ki iščejo spopade in valijo krivdo za težave na zahodne družbe. Tistim, ki se držijo oblasti s korupcijo in prevaro in zatiranjem opozicije je sporočil, da so na napačni strani zgodovine, vendar pa so jim ZDA "pripravljene ponuditi roko, če odprejo svojo pest". "Od nas se sedaj zahteva novo obdobje odgovornosti," je dejal Obama in dodal, da ni dvoma, da so ZDA sredi krize. "Smo v vojni proti mreži nasilja in sovraštva. Naše gospodarstvo je hudo oslabljeno, kar je posledica pohlepa in neodgovornosti nekaterih, vendar pa tudi kolektivne nezmožnosti za težke izbire," je povedal Oba-ma in opisal, kaj vse teži Američane - od propadanja hipotek, izgube delovnih mest, propadlih podjetij, predragega zdravstva, ki ni dostopno vsem, slabe šole, in neučinkovito izkoriščanje ter poraba energije. Obama Busha ni kritiziral in se mu je zahvalil za službo domovini ter velikodušno pomoč v času tranzicije. Vendar pa je v napovedi, kaj namerava izboljšati, jasno kritiziral predhodnikovo politiko. Množica v Washingtonu pričakuje od Obame veliko, čeprav se vsi strinjajo, da ne bo lahko. Scott Williams, po rodu iz New Hampshirea je med drugim dejal, da pričakuje več denarja za znanost in njeno depolitizacijo. James Campbell iz Alabame pa ni razmišljal o prihodnosti, ampak je povedal, da ga trenutno zanima le veselje ob prisegi prvega temnopoltega predsednika. Takšnega mnenja je bila večina drugih premra-ženih, vendar veselih udeležencev zgodovinskega dogodka, ki so napovedovali rajanje pozno v noč. Obama in Biden sta se po slovesnosti na kongresnem griču potem kasneje odpravila skupaj s številnimi nastopajočimi od srednješolskih skupin do vojaških godb, po aveniji Pensilvanija proti Beli hiši, kjer bo naslednja štiri leta stanoval Oba-ma. Biden ima uradno podpredsedniško rezidenco daleč stran v Nacionalnem observatoriju. Včeraj je bilo veselo, danes pa bo potrebno zavihati rokave. (STA) odzivi - Izjave evropskih voditeljev ob zaprisegi 44. ameriškega predsednika Sarkozy bi z Obamo "spremenil svet" Berlusconi: Ohraniti dialog z Rusijo - Brown: Obama ima vizijo in vrednote - Papež: Obama naj bo pozoren predvsem na revne, preganjane, lačne in zatirane WASHINGTON - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj zatrdil, da z nestrpnostjo pričakuje, da ameriški predsednik Barack Obama prične z delom, tako da bosta lahko skupaj "spremenila svet". "Komaj čakamo, da začne z delom, tako da bomo lahko z njim spremenili svet," je dejal Sarkozy med obiskom v srednjeveškem mestu Provins. Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner pa je opozoril, da Obama ne bo mogel delati čudežev. "Izjemen mož je, a nima čarobne roke," je povedal. Obami je čestital že tudi italijanski premier Silvio Berlusconi in ga pozval, da se Italija in ZDA skupaj soočita s trenutnimi izzivi, kot so gospodarska kriza, razmere na Bližnjem vzhodu in Afganistan. Obenem je Obamo tudi pozval, naj ohranja stalen dialog z Rusijo in se zavzema za njeno polno sodelovanje v globalnem upravljanju in varnostnem sistemu. Barroso je medtem Obami ponudil partnerstvo z Evropsko unijo pri reševanju svetovnih problemov. "Moramo delovati skupaj, da vzpostavimo novo politiko globalnega an-gažmaja. Izzivi, pred katerimi smo, ne poznajo nacionalnih meja," je izjavil Barroso in tako EU kot ZDA pozval, naj okrepita čezatlantske vezi in skupaj z drugimi iščeta "večstranske odgovore na globalne izzive". Unija s 500 milijoni prebivalcev in 300-milijonskimi ZDA sta po prepričanju predsednika komisije namreč naravna partnerja. Med izzivi je omenil predvsem finančno in gospodarsko krizo, grožnje svetovnima miru in varnosti ter boj proti podnebnim spremembam. "Potrebujemo novo globalno upravljanje in nove temelje za svetovno blaginjo. ZDA in EU bi morala skupaj z NICOLAS SARKOZY globalnimi partnerji oblikovati in uresničevati ta nov načrt za glo-balizacijo," je še povedal. Oglasilo se je tudi češko predsedstvo EU. "Kot nam je nedavna zgodovina jasno pokazala, je skupno delovanje eden najboljših načinov za odgovor na potrebe in pričakovanja ljudi na obeh straneh Atlantika. Iz tega razloga se EU veseli tesnega sodelovanja z novo ameriško administracijo, s katerim bomo trdno razvijali čezat-lantsko partnerstvo in se še naprej prilagajali izjemnim izzivom, ki nam jih postavlja svet, ki se spreminja," je zapisalo v posebni izjavi. Britanski premier Gordon Brown je Obamo označil kot voditelja, ki "je odločen rešiti svetovne probleme". V izjavi, ki jo je Brown izdal ob Obamovi inavguraciji, je poudaril, da se z Obamo začenja novo poglavje tako v ameriški kot tudi v svetovni zgodovini. "Obama je mož z izjemno vizijo in moralnimi cilji, ki se bo lahko spopadel s svetovno gospodarsko krizo in drugimi težavami, ki pestijo svet," je dejal Brown. Že pred tem je pismo podpore Obami poslala tudi britanska kraljica Elizabeta II. Na britanskem dvoru podrobnosti iz kraljičinega pisma Obami niso želeli razkriti, sporočili so le, da se bo Elizabeta II. z novim ameriškim predsednikom predvidoma srečala aprila v Londonu, kjer bo potekal vrh skupine 20 najrazvitejših in hitro razvijajočih se držav G20. Srečo je novemu ameriškemu predsedniku zaželela tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Merklova se ob tej priložnosti ni mogla izogniti opozorilu Obami pred povečevanjem števila vojakov v Afganistanu. Poudarila je, da Obama Nemčije ne more prisiliti, da bi v Afganistan poslala še dodatnih 4500 vojakov. "Naša odločitev (o številu nemških vojakov v Afganistanu) temelji na naših zmožnostih ne glede na to, kdo je ameriški predsednik," je poudarila Merklova. Medtem je nemški predsednik Horst Köhler Obami poslal telegram, v katerem ga je povabil na čimprejšnji obisk v Nemčijo. V luči letošnje 20. obletnice padca komunizma je Köhler v telegramu še zapisal, da "gre zahvala prav ameriškim prijateljem, da Nemci letos lahko praznujemo jubilejno obletnico svobode in združitve (obeh Nemčij)". Papež Benedikt XVI. je medtem Obami že nekaj ur pred prisego poslal telegram, v katerem mu je kot bodočemu 44. ameriškemu predsedniku podelil blagoslov. Papež je Obamo ob tem spomnil, naj bo kot ameriški predsednik pozoren predvsem na revne, preganjane, lačne in zatirane. Kot so sporočili iz Vatikana, je papež Obamo priporočil tudi v svojih molitvah. Benedikt XVI. je v telegramu zapisal, da je Boga v molitvah prosil, naj Obami podeli modrost in moč pri izpolnjevanju nalog in odgovornosti, ki jih bo imel kot ameriški predsednik. Papež je je Obamo ob tem tudi pozval, naj z etičnimi načeli in duhovnimi vrednotami poskuša graditi pravično družbo. (STA) nas intervju »Otroci sedaj vedo, da je res« Zgodovinski dan za temnopolte Zanetta Addams Pilgrim Zanetta Addams Pilgrim sinoči ni skrivala zadovoljstva. »Preprosto nimam besed, da bi opisala tako neverjetno srečo: da je temnopolti Američan postal predsednik ZDA, države, ki je poznala suženjstvo.« 43-letno Američanko smo zmotili na njenem domu v New Yorku, kjer sta z možem priredila »watch party«, slavje pred televizijskimi ekrani. »Na mojem delovnem mestu smo, tako kot v številnih črnskih cerkvah, organizirali "watch party",' jaz pa sem zaprisegi sledila doma. Mož je svoj urad zaprl in 12 uslužbencev povabil k nam. Dogajanju v Washingtonu smo sledili prek štirih televizorjev in interneta. Dvajset nas je bilo, predvsem temnopolti, nekaj latinosov ...in nobenega belca,« se je posmehnila. Zanetta je sprva mislila, da bo 20. januar preživela v Washingtonu. Zaradi družinskih razlogov ji to ni uspelo, njeni prijatelji pa so bili sredi večmilijonske množice. »Preko interneta smo bili stalno v stiku. Lepo je bilo slediti njihovim komentarjem na Facebooku. Dejali so, da je bila organizacija izvrstna, predvsem pa, da kljub nizkim temperaturam niso občutili mraza ... « Podobno »vroče« je bilo tudi na Zanettinem domu. »Obamovi zaprisegi smo sledili stoje in nazdravili s šampanjcem. Ni le parola, za nas je to res zgodovinski dogodek, pomembna zmaga. Najbrž smo zato vsi jokali, tako moški kot ženske. Pomislila sem na tiste, ki so jih policisti še pred nekaj desetletji tepli, ker so si dovolili na volišča. Na vse, ki so bili aretirani in ubiti. Na Martina Luthra Kinga, a tudi na svoje otroke. Vedno smo jim ponavljali, da lahko postanejo, kar hočejo. Sedaj končno vedo, da je res tako.« Obama se tudi v svojem prvem predsedniškem govoru ni odpovedal idealizmu... »Govor se mi je zdel dober, to ni bil pravi prostor za detajle, nagovoriti je moral ves narod. Barack Obama ni naiven. Preživljamo zelo hude čase, krizo občutimo vsi: med našimi znanci so taki, ki so izgubili službo, trgovine zapirajo. A smo pripravljeni na žrtvovanja: jaz sem na primer že pristala na nižjo plačo, zato da ni nihče izgubil službe.« Pričakovanja so ogromna: jim bo Obama kos? Nihče ni tako karizmati-čen in inteligenten kot on, zato sem polna upanja. Njegove dosedanje poteze so bile dobre, sestavil je odličen kabinet. Pomembno se mi zdi, kaj bo naredil v prihodnjih dveh tednih. Vsi ugibamo, katera bo prva predsedniška poteza. Jaz navijam za zaprtje Guantanama, mož pravi, da bo odredil umik iz Iraka, neki prijatelj, da bo to ekonomski ukrep ...« Na koncu pa še: kaj menite o obleki prve dame? »Michelle je bila čudovita. Tista zlata barva je bila idealna za tako ceremonijo. Tudi hčerki sta bili zelo lepi v barvnih plaščih, Barack prav tako čudovit. No ja, sami superlativi: morda sem malo pretiravala s šampanjcem. Ampak takega dne še nisem doživela ...« (pd) 4 Sreda, 21. januarja 2009 ALPE-JADRAN / skgz - Priprave na majski kongres v Gorici Osrednja pozornost namenjena potrebnim spremembam v manjšini Pavšič poročal o vrsti srečanj na vseh nivojih in s članicami - Temeljit pogovor potreben tudi z SSO kobilarna lipica Žrebca poginila zaradi strupenih rastlin v krmi LIPICA - Konec novembra lani so v Kobilarni Lipica (KL) pri šestih žrebcih zabeležili pojav kolike. Kljub hitremu ukrepanju ter operativnemu posegu na Kliniki za kopitarje v Ljubljani, sta dva žrebca poginila. Po mesecu in pol čakanja na izide so včeraj predstavili ugotovitve. Kot smo izvedeli, so analize krme in stelje negativne, po mnenju Veterinarske fakultete (VF) pa bi lipicanca Favory Famosa in Maestoso Allegra lahko poginila zaradi zaužitja nekaterih strupenih rastlin v krmi. »Hrano smo dali na analizo, je neoporečna, vendar so v njej strupene rastline. Te pa so v vsakem senu,« je povedal direktor KL Matjaž Pust. »Ali je to povzročilo koliko ali ne, pa ne vemo. Mi smo zelo zadovoljni, da do zdaj znane toksikološke analize niso pokazale kakršnihkoli drugih primesi v hrani.« Sekcijo poginulih živali in biološke analize krme so opravili na VF in Biotehniški fakulteti. V enem od vzorcev sena, ki ga je pojedel žrebec Favory, so ugotovili prisotnost gorskega kosmatinca, gladkega mlečka in malega talina, ki sodijo med strupene rastline. Analize so tudi pokazale, da vzrok za pogin niso vakcinacije z nedovoljenimi hormonskimi sredstvi. »Pogini s tem niso povezani. Mi smo pri VF naročili pregled krvi 32 plemenskih žrebcev,« je pojasnil Pust. »Testirali so prisotnost testosterona in pri šestih živalih je bila ta nadpovprečna, pri 14 povprečna in pri osmih podpovprečna. Izidi so bili posredovani veterinarski inšpekciji, ki vodi preiskave.« Kot je že znano, so v Mednarodnem združenju za Lipico strokovnega vodjo KL Marka Marca obtožili, da izvaja cepljenja, s čimer naj bi pri plemenjakih povzročil neplodnost. Marc je obtožbe znova zanikal. »Strokovni javnosti je že na osnovi dosedanjih analiz popolnoma jasno, da so taka namigovanja izključena.« Ali bo zoper Tavčarja vložil tožbo? »Načeloma nisem naklonjen temu, da bi na provokacije, ki jih je veliko, odgovarjal s tožbo. Za to bi porabil preveč denarja in časa. Slednjega pa raje posvečam strokovnemu delu,« je še odgovoril Marc. Zanikal je tudi domnevo, da naj bi bilo cepljenih živali osem in da naj bi se o tem pogovarjal s svojim veterinarskim kolegom na Dunaju. »V KL verjetno vsak dan cepimo kako žival, vendar kar jaz vem, in kar pravi dr. Marc, je odgovor ne, tega nismo počeli«, je še dodal Pust. Sicer pa te preiskave še niso zaključene, laboratorijske izide pa bodo dokončno pojasnili na veterinarski upravi. Irena Cunja širitev eu Olli Rehn danes v Ljubljani Olli Rehn BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn se bo danes v Ljubljani na delovnem kosilu srečal s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem in nato ločeno z zunanjim ministrom Samuelom Žbogar-jem, je včeraj potrdila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. Evropski komisar se bo danes sestal tudi s predsednikom republike Danilom Turkom. Na ponedeljkovi seji izvršnega odbora SKGZ je bil govor o pripravah na majski kongres organizacije v Gorici TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza bo na deželnem kongresu, ki bo konec maja v Gorici, opredelila svoj pogled na potrebne spremembe znotraj manjšine. Tako so se odločili na ponedeljkovi seji Izvršnega sveta krovne organizacije, ki je potekala v Trstu. V uvodnem delu sestanka je predsednik Rudi Pavšič izpostavil vrsto aktualnih dogodkov, ki so vezani na premagovanje napovedane finančne krize in uresničevanje zaščitnih norm. S tem v zvezi je vodstvo SKGZ podprlo predsedniško pobudo, da bi tržaškemu, goriškemu in vi-demskemu prefektu predlagali, da sestavijo primerna operativna omizja, ki bi bila namenjena udejanjanju zaščitnih norm, še posebej po določitvi območja, ki ga opredeljuje pred nedavnim izdan Tondov odlok. Predsednik Pavšič je poročal o srečanjih, ki jih je vodstvo SKGZ imelo z vladnimi in parlamentarnimi predstavniki slovenske države. Pomembno je, da je minister Boštjan Žekš zagotovil, da bodo v nekaterih za manjšino ključnih ministrstvih imenovali odgovorne za problematiko Slovencev v sosednjih državah in da bo minister skrbel za povezovanje znotraj vladne ekipe, v prvi vrsti z ministri za zunanje zadeve, kulturo in gospodarstvo. Glede sestave vladnega Sveta za manjšine SKGZ podpira stališče Slomaka, da bi ga prioritetno sestavljali predstavniki krovnih organizacij. V pripravi na svoj kongres je krovna organizacija opravila vrsto srečanj s svojimi članicami in z deželnima vodstvoma Demokratske stranke in Mavrične levice (jutri bodo imeli srečanje z deželnim vodstvom stranke Slovenske skupnosti). Pavšič je glede teh srečanj izpostavil podobnost pogledov v zvezi z nekaterimi osrednjimi manjšinskimi temami, od ideje po povezovalnem forumu (zvezi Slovencev) do izhodišč ob pripravi na junijsko obnovo številnih občinskih uprav. O tematikah, ki bodo središčne na kongresu, se želi SKGZtemeljito pogovoriti in preveriti svoja stališča z vodstvom Sveta slovenskih organizacij. Izvršni odbor je mnenja, da je po daljšem obdobju sodelovanja obeh krovnih organizacij primerno opraviti oceno prehojene poti in opredeliti prioritete glede nadaljnjega sodelovanja v prepričanju, da je treba bolj stvarno stopiti na pot reform in obnove. Napovedana finančna kriza ponuja priložnost za izbire, ki bodo v koraku s časom in potrebami, ki nastajajo v manjšini. Člani vodstva krovne organizacije so bili mnenja, da brez takšnih vizij manjšina izgublja svojo vitalnost, postaja vse bolj demotivi-rana, kar v bistvu škodi naši celotni skupnosti. Investirati je treba v kakovost, znanje in inovativnost in se izogniti nevarnosti folklorizacije. Izvršni odbor SKGZ je tudi mnenja, da bo potrebno oceniti, ali je dosedanji sistem prerazporeditve sredstev še aktualen in ali ni bolj smotrno, da bi se dalo prednost kakovosti ponudbe in težilo k racionalizaciji (pre)bogate manjšinske organiziranosti, ki večkrat preprečuje nastanek novih pobud in ponudb. Manjšina potrebuje vizijo za naslednje desetletje in operativni plan za njeno uresničitev. To so izhodišča, ki jih bo SKGZ preverjala in ocenjevala s svojimi članicami in z drugimi sogovorniki ter jih kongresu ponudila v odobritev. Prispevati želi k premagovanju določene statičnosti in vse večje »birokratizacije«. Slovenska kulturno gospodarska zveza bo postavila tudi samo sebe pred ogledalo in na preverjanje, ker želi razumeti, če je njena krovnost, takšna, kot jo poznamo, še aktualna in uživa podporo v javnosti. V Sežani na ogled razstava Figura kot kip, kip kot figura SEŽANA - V mali galeriji Mira Kranjca v sežanskem Kosovelovem domu so včeraj odprli skupinsko kiparsko razstavo, ki nosi naslov Figura kot kip, kip kot figura. Postavitev prinaša dela 46 avtorjev. Umetniki danes razumejo figuro v najširšem smislu od konkretne v materialu upodobljene oblike do abstraktnega pojma. "Kiparska figura torej ni človeška figura in ni abstraktni predmet, lahko pa hlini, da je eno ali drugo. S tem pa obvlada vse razsežnosti, konkretne, domišljijske, sanjske in virtualne in sega od odlitka po človeškem telesu, ki se kaže kot figura kipa, do demateria-liziranega kipa, ki je še vedno kip v toliko, v kolikor ga kot takega označuje retorična figura," je zapisal selektor 12. slovenske kiparske razstave Jure Mikuž. Včerajšnje odprtje so popestrili učenci sežanske glasbene šole. Pri Ilirski Bistrici našli govedo okuženo s steklino ILIRSKA BISTRICA - Veterinarski organi so pri kravi z območja občine Ilirska Bistrica potrdili okuženost s steklino. Gre za prvi primer okužbe goveda s steklino po letu 1997. Govedo je bilo že dlje časa bolno, zato so ga ev-tanazirali in poslali na preiskave. Včeraj je veterinarska uprava prejela izvid Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti o pozitivni preiskavi na steklino. Po prvih podatkih je bila žival še novembra na paši. Takoj po prejetem obvestilu so uradni veterinarji postojnskega območnega urada veterinarske uprave obvestili pristojno zdravstveno službo in pričeli z epizootiološkim poizvedovanjem. S tem naj bi ugotovili, kako je prišlo do okužbe in kdo je še bil v stiku z okuženim govedom. Steklina je bila pri govedu nazadnje ugotovljena leta 1997, pri domačih živalih nasploh pa je bila lani odkrita pri enem psu in eni kobili, leta 2001 pa pri enem psu in dveh mačkah. Priletni Tržačan vozil v nasprotno smer ŠKOFIJE - V ponedeljek okrog 16. ure je koprska policija prejela več klicev v zvezi z rdečim avtomobilom, ki je po hitri cesti vozil proti Škofijam na nasprotnem voznem pasu. Vožnja v obratno smer je kmalu zatem privedla do nesreče. Povzročil jo je 81-letni Tržačan, ki se je vračal domov, a je izbral napačno cesto. Trčil je v avto, s katerim mu je nasproti, iz smeri Škofij proti Kopru, pravilno pripeljala 23-let-na Koprčanka. Nihče se ni poškodoval, policisti pa so priletnega voznika ovadili zaradi predrzne vožnje. rim - Pobuda ezulske zveze ob 10. februarju Priznanja za spomin na fojbe Med odlikovanci tudi politiki Dipiazza, Cofferati in Galan ter novinarja Capuozzo in Stella RIM - Bliža se 10. februar, dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, ki bo tudi letos potekal v znamenju številnih prireditev in pobud. Ezulsko združenje Venezia Giulia -Dalmazia bo tako na predvečer dneva spomina odlikovalo nekatere javne osebnosti, ki so po mnenju te organizacije zaslužne, da so Italijanke in Italijani končno spoznali tragedijo fojb in razloge, zakaj so Italijani množično zapustili Istro in Reko. Priznanja bodo podelili najprej javnim upraviteljem, ki so - tako piše v utemeljitvi odlikovanj - prispevali, da so javne in lokalne institucije posredovale občanom informacije o teh dogodkih iz italijanske polpretekle zgodovine. Odlikovanja bodo dobili tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik Lom-bardije Roberto Formigoni, predsednik Veneta Giancarlo Galan in župan Bologne Sergio Cofferati. Medtem ko prvi trije odlikovanci pripadajo desni sredini, je Cofferati predstavnik levosredin-ske Demokratske stranke. Župan Trsta Roberto Dipiazza Za reportaže in časopisne prispevke o fojbah in Istri bosta odlikovana znana novinarja Gian Antonio Stella (Corriere della Sera) in Toni Ca-puozzo, namestnik glavnega urednika TG5 in vodja televizijske oddaje Canale 5 "Terra". Ezulska organizacija bo odlikovala tudi oddaji državne radioteel-vizijske ustanove RAI "Est-Ovest" in "TG 2 Dossier". Njun odgovorni urednik je Mauro Mazza, sicer glavni urednik TG 2. Ezuli bodo tudi posebno priznanje podelili katoliškemu dnevniku Avvenire. Predsednik Veneta Giancarlo Galan Med odlikovanci ni mogel manjkati sporni televizijski film "Il cuore nel pozzo" (Srce v breznu) režiserja Alberta Negrina, ki bo prejel posebno priznanje. Po mnenju ezulske organizacije si je priznanje prislužil tudi igralec Leo Gullotta, ki v Negrinovem pristranskem filmu nastopa v vlogi duhovnika. Ta odlikovanja bodo, kot rečeno, izročili na predvečer dneva spomina, uradna slovesnost ob tej priložnosti pa bo najbrž 10. februarja na Kvirinalu, čeprav o tem še ni uradnih novic. Predsednik Lombardije Roberto Formigoni Župan Bologne Sergio Cofferati / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 21. januarja 2009 5 OGLEDALO Krizno stanje in slovenska manjšina (2) Ace Mermolja V prejšnjem Ogledalu sem izpostavil dejstvo, kako se je v vrtincih krize požrešni kapital obrnil do držav in politike ter vprašal za pomoč. Prošnja je prišla z implicitno grožnjo: »Drugače potonemo vsi«. V tem okviru sem nakazal potrebo po napredni reformistični politiki, ki ne pomaga le mogotcem, ampak je blizu ljudem. Re-formizem postavlja v ospredje svoje pozornosti človeka in to, kar je z njim tesno povezano: socialno solidarnost, nov odnos do narave, iskanje alternativ, ki bodo nižale in ne višale razlike v gospodarstvu, znanju, v zdravstveni oskrbi itd. Vse to predpostavlja določena pravila, določeno etiko dela in premočrtno moralno držo tudi v svetu financ in gospodarstva. Politike nisem izpostavil le kot moč države, da usmerja, regulira in rešuje probleme, ampak kot voljo ljudi, ki se izraža s političnim posredništvom. Skratka, v demokraciji se usoda ljudi ne bi smela izvrševati v zakulisju in brez vedenja prizadetih. Industrializirani svet bo splaval iz krize, če bo znal omejiti vse zle pojave, ki so eksplodirali na globalnem, tehnološko opremljenem in v bistvu povsem svobodnem tržišču. Kot iluzija se je pokazala liberistična trditev, da je trg sam po sebi racionalen in da sam najboljše ve, kaj je dobro za gospodarstvo in torej za vse. Novi »homo economicus« se je v določenem trenutku slepo prepustil sli po dobičku in v njen vrtinec porinil milijone ljudi, ki so verjeli, da je možno neskončno živeti preko lastnih možnosti. V tej iracionalni evforiji je bilo mogoče ustvarjati špekulacije in sleparije, ki so iz papirja ustvarjale bogastva brez vsake realne osnove. Stvarnost in fikcija sta se pomešala v čisti volji do moči. Zato je potrebna politika, ki naj raste iz najbolj stvarnega protagonista zgodovine: iz ljudi. Napovedal sem, da se bom iz širine splošne krize spustil v mikrokoz-mos slovenske manjšine v Italiji. Kriza bo Slovence prizadela kot vse ostale Italijane, v Sloveniji pa bo imela svoje specifike. To pomeni, da ne bo za vse enaka. Mnogi posamezniki, družine, podjetja bodo doživeli krizo kot krepko zaušnico. Drugi bodo bolj zavarovani in manj izpostavljeni. Kot sem že pisal, kriza najizraziteje razži-ra srednji sloj, ki je v pozno industrijskem svetu nosilni steber politike, gospodarstva in same kulture. Ta sloj postaja vedno tanjša rezina, saj so sodobni procesi ustvarili oligarhijo bogatih in hkrati obširno planjavo ljudi, ki nimajo možnosti ustvarjati prihrankov, načrtovati večjih nakupov, hraniti optimizem, verjeti v moč znanja in kulture, sanjati za sinove boljše življenje in to v vseh smislih. Slovenci smo torej v tej stvarnosti, kot so ostali. Ko ožimo fokus in mislimo na Slovence v Italiji kot na organizirano skupnost, se splošni krizi dodajo specifični politični in kulturni problemi. Navedel bi nekaj dejstev. Prvo je to, da vlada v Rimu, na Deželi FJK, v Trstu, Gorici, v Čedadu in Špetru, na Pokrajini Videm in na Trbižu tista des-nosredinska opcija, ki je strnjeno v parlamentu in v senatu glasovala proti zaščitnemu zakonu za Slovence. Nato je glasovala proti deželnemu zakonu v prid manjšini in bila na stališčih minimalne zaščite in pomoči. Zgodovinsko in kulturno zadržanje, ki je večkrat še pred političnim, se je ma-terializiralo v nekaterih odločitvah. Pomembni veljaki iz naše dežele in iz Trsta so konkretno posegli v smislu redukcije slovenske skupnosti v Italiji. To je razvidno iz javnih nastopov ter iz deželnih in parlamentarnih zakonov in predlogov, da bi zakonsko priznanje Slovencev v videmski pokrajini znižali na raven krajevnih govoric in specifik. Sproti prihaja do težav pri izvajanju zaščitnih norm, ki doživljajo neštete blokade. Nekateri umetno ustvarjajo napeto ozračje ob drobnih dogodkih, zgodovinski disputi pa doživljajo svoj umetni »balon«, ki se toliko bolj napihuje pred dnevom spominjanja na fojbe in ezule ter je dregnil v samega predsednika Slovenije dr. Danila Tiir-ka. Najbolj materialno je seveda krčenje prispevkov manjšinskim ustanovam, organizacijam, društvom in medijem. Menim, da je trenutno ozračje, ki ga podpihujejo skorajšnje evropske in številne krajevne volitve, močnejše od obljub, ki jih predstavniki italijanske vlade dajejo sogovornikom v Sloveniji. Dani okviri se ne zaključujejo pri tem. Obstajajo tudi »notranje-manj-šinski« faktorji, ki močno vplivajo. Slovenci v Italiji se zgodovinsko politično ločujemo in etnična stranka ni naša edina ali apriorna izbira. Slovenska skupnost ne bo zbirna stranka vseh in to ne glede na razne krize strank, za katere glasuje verjetno večina Slovencev. Upoštevam tudi tiste, ki niso v družbeno in kulturno aktivnem »krogu« manjšine. To pomeni, da bomo še imeli različne stranke in kandidate, ki se bodo potegovali za slovenske glasove in bili pri tem tudi v medsebojnem konfliktu. Strankarska politika pa je le del organiziranega življenja. Aktivni krog manjšine je, kot sem večkrat zapisal, po vojni repro-duciral kulturno-jezikovno in izobraževalno strukturo, ki jo je v Trstu in Gorici ustvarjalo že narodno-prepo-rodno gibanje, ukinil pa jo je fašizem. Drugačna zgodba se je dogodila le v Benečiji. Ne bi tu nadaljeval z zgodovino. Izpostavil bi le še različne odnose do italijanske večine in do same osrednje Slovenije, ki so v naši skupnosti relevantni. Če ob globalni krizi analiziramo našo partikularnost, bomo zapazili, da smo ujeti v neke stalnice, ki nudijo verjetno premalo prostora za reformisti-čni pristop in za politiko. Bom jasnejši. Eden izmed velikih prelomov se je zgodil ob padcu Jugoslavije in ob osamosvojitvi Slovenije. Za organizirano manjšino je bilo pomembno, da je nova slovenska oblast postavila na isto raven najpomembnejši manjšinski kulturni in politični in kulturni opciji. V sami civilni družbi sta največji organizaciji, to je SKGZ in SSO, pristali na formalno enakovrednem priznanju, ki mu je sledila tudi enaka gmotna podpora tako v Sloveniji kot v Italiji. Če je izenačenje pomenilo v začetku voljo, da se popravijo zgodovinske krivice, bi danes moralo pomeniti skupen prevzem odgovornosti za vse tiste ustanove in organizacije, ki so poklicane, da nudijo Slovencem v Italiji možnost jezikovne in kulturne rasti. K temu bi dodal še gospodarske in druge, kot je šport. Ni nujno, da bo tako. Uravnovešenost je pomenila nove možnosti in obenem past. Past je v politični paralizi, v različnih ciljih po določbah enakovrednih opcij. Če se povrnem k začetkom, je tudi za manjšinske organizacije primarno vprašanje, kako bodo vodile krizo, v kateri objektivno so. Bo vse prepuščeno toku in se bo zgodilo, kar se bo, ali pa bodo ljudje, odbori strukture našli sredi negativne finančne in politične konjunkture moč, da odstranijo balast, neaktualno dediščino, predvsem pa da ohranijo to, kar je bistveno za jutrišnji razvoj slovenskih ljudi in celotne skupnosti? Bo manjšina dopustila, da kriza po njej slepo udarja, ali pa bo skušala v danih možnostih voziti ladjo k nekemu smiselnemu pristanu in ne na odprto morje ali na otok, kjer najbolj piha. Odgovor ni samoumeven. Večkrat se glede preustroja manjšinske organiziranosti sklicujemo na Programsko konferenco. Slednja je res podala sliko manjšine in predlagala tehnične rešitve. Ni pa razvozlala tistega osnovnega političnega vozla, ki je povsem razviden danes. SSO je z izjavami, dejanji in z ljudmi v vodstvih potrdila svojo organsko povezavo s stranko Slovenske skupnosti. To pa pomeni jasno prioriteto: z vsemi, tudi kulturnimi, sredstvi ohraniti najvišje poslanstvo: samostojen slovenski političen nastop. SKGZ je imela že ob svojem nastanku drugačne strategije in cilje. Organizacija naj bi se pretežno posvečala vlogi etničnega sindikata, to je obrambi narodnih pravic, obenem pa naj bi skrbela za kulturni in gospodarski razvoj. Politično naj bi se somišljeniki in člani organizacije politično udejstvovali v povezavi z italijanskimi strankami, ki podpirajo Slovence. Gre torej za drugačno postavljanje narodnega vprašanja in za drugačne cilje organizacije. Politični okvir SSO je jasno definiran, z njim pa tudi kulturna politika organizacije. SKGZ je nujno samostojnejša, njene referenčne točke na političnem bregu pa so manj opredeljene in gredo od reformistične Demokratske stranke do levice ter do nemajhnega števila ljudi, ki ne občutijo neke stroge politične pripadnosti, čeprav sodijo v krog progresistov in levice. Čemu nakazujem razlike? Recepti in predlogi za izhod iz krize, ki je in bo objektivna, niso nujno enaki. Če je namreč končno obzorje samostojen narodni politični nastop, bodo izbire in prioritete nujno padle na tista kulturna in drugačna področja, ki ob kulturi širijo tudi volilno bazo ter usmerjajo ljudi v politično opredeljevanje. Iskanje kakovosti in vrhunskih dosežkov ni tako nujno v programu, ki zbira množični konsenz. Če so prioritete jezikovne, kulturne in gospodarske, ne bo težišče samo ali pretežno v množičnosti, ampak bo tudi v obrambi strokovnosti in znanja. Določeni kulturni proizvodi so lahko manj popularni, obenem pa prodor-nejši v vseslovenskih in italijanskih »elitah«. Gospodarstvo je danes prisiljeno k iskanju odlike. Skratka, cilji izbir so lahko različni, kar pomeni, da ima manjšina sredi krize vsaj dve različni strategiji reševanja. Kriza zaostruje razlike in občutke, kot je tisti za »naše« in »vaše«. Zmanjkajo solidarnostne vezi, predvsem pa je težko skupaj postaviti skupne prioritete. Kriza potrebuje preseganje logike »fifti-fifti« in objektivno vabi v izbire, ki naj bi bile manj drage, obenem pa bi ohranile učinkovitost sistema in ne bi sprožile prevelikih socialnih travm. To pa pomeni prevzem skupnih odgovornosti, skupne cilje, večjo fleksibilnosti celotnega jezikovno-kul-turnega sistema. Omenjene politične razlike šibijo predpostavke za uresničitev skupnega načrta. V manjšini trenutno ni telesa, ki bi združevalo civilno družbo in politične stvarnosti, da bi vsi za skupno mizo iskali vsaj kompromis. SKGZ je dala svoj predlog, odgovor SSO pa je, logično, vodil v skupno stranko, kar ni cilj SKGZ. Upravni odbori ustanov, podjetij, organizacij in društev se bodo v tej praznini soočali s primanjkljaji in z odgovornostjo, da ne zabredejo v slepo ulico dolgov. Konec koncev je strategija vladajoče desnice, predvsem nacionalistične, v tem, da deli manjšino, da ošibi slovensko prisotnost v videmski pokrajini, da izpodbije vlogo krovnih organizacij in prevzame vajeti financiranja. Na ta način bi se pred eksistenčno ogroženostjo kdo lahko tudi politično odločil drugače. Mnogim paše, da bi se vse zaključilo s folk-kulturo in z zajamčenim predstavnikom, saj bi to utišalo več kot stoletno manjšinsko vprašanje v Furlaniji-Julijski krajini. Slovenci smo do danes ohranili določeno kakovostno raven, vprašanje je, če bomo lahko na tem še vztrajali v sistemu, ki je rigiden in kjer parti-kularno zmaguje nad splošnim, konsenz nad kvaliteto, ustaljeno nad fleksibilnostjo in prilagodljivostjo. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Nelson Mandela 10. maja 1994 so izbrali za predsednika Južnoafriške republike 75-let-nega Nelsona Mandelo, borca za enakopravnost med črnci in belci. V svojem umestitvenem govoru je izrekel besede, v katerih je bil ves njegov politični program, ki si ga je zadal že v mladih letih in se mu ni nikoli izneveril: »Ustvarili bomo družbo, v kateri bodo vsi državljani Južnoafriške republike, tako črni kot beli, hodili z dvignjeno glavo, brez strahu v srcih, da jim bo odvzeta njihova prirojena pravica, človeško dostojanstvo. Ustvarili bomo državo, ki bo živela v miru s samo seboj in v miru z drugimi.« Mandela se je rodil leta 1918 kot sin enega izmed poglavarjev plemena Tembu in je torej sodil med črno aristokracijo v državi. Po dokončanih študijah prava se je posvetil politiki in leta 1944 stopil v Afriški narodni kongres (African National Congress). Prvič so ga aretirali decembra 1956 skupaj s 150 udeleženci demonstracij zaradi izvajanja mirnega množičnega odpora proti rasni diskriminaciji. Po štirih letih so ga izpustili na svobodo, a so ga kmalu spet aretirali in leta 1964obsodili na dosmrtno ječo, ker so ga dolžili načrtovanja nasilnega rušenja oblasti. Preden so ga obsodili, je Mandela nemenil sodnikom te besede: »Bil sem že v teh ječah in vem, kako močna je diskriminacija proti Afričanom tudi za temi zidovi. Kakorkoli že, to ne bo speljalo s poti, ki sem si jo začrtal, ne mene ne drugih. Za ljudi je svoboda na lastni zemlji višek hrepenenja in nič jih ne more spraviti s te poti. Močnejša od strahu zaradi nečloveškega življenja v ječi je jeza zaradi strašanskih pogojev, v katerih moj narod živi tam zunaj. Ne dvomim, da se bodo zanamci izrekli za mojo nedolžnost in da so hudodelci, ki bi jim moralo soditi to sodišče, člani naše vlade.« Leta 1990, po 27 letih stroge ječe, so oblasti zaradi mednarodnega pritiska izpustile Mandelo na prostost. Zaradi njegove bitke za ideale svobode in enakosti so mu decembra 1993 podelili Nobelovo nagrado za mir. Pet mesecev kasneje je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Južne Afrike, ker je njegova stranka osvojila 252 od400 mest v parlamentu. Z izvolitvijo Mandele za predsednika se je končal dolgoletni boj za priznanje vseh političnih in socialnih pravic črnski večini. Mandela je bil prvi demokratično izvoljen predsednik Južnoafriške republike, saj so zanj lahko volili prav vsi, tako belci kot črnci. Nelson Mandela je simbol političnega jetnika 20. stoletja, saj je prestal tri desetletja svojega življenja po zaporih zaradi zavzemanja za pravice črncev in proti apartheidu. Leta 1999 se je Mandela odrekel aktivnemu političnemu življenju, vendar pa kljub visoki starosti deluje še zmeraj s pomočjo svoje moralne drže in avtoritete kot priznani mirovni posrednik v sporih, ki pretresajo današnji svet. ljubljana - V Kinodvoru od jutri dalje Večkrat nagrajeni film Ljubezen in drugi zločini LJUBLJANA - V Kinodvoru bo drevi ob 21. uri slavnostna premiera filma Ljubezen in drugi zločini (predstava je razprodana), s katero 31-letni režiser Stefan Arsenijevic uspešno nadaljuje filmsko pot, tesno povezano s Slovenijo. Utrl mu jo je kratki film (A)tor-zija, posnet ob slovenski finančni podpori. Zanj je prejel zlatega medveda na Berlinalu. Predfilm bo Čikorja an' ka-fe, animacija Dušana Kastelica. Ljubezen in drugi zločini je ko-produkcija Srbije, Nemčije, Avstrije in Slovenije, nastala po scenariju Arseni-jevica, Srdjana Koljevica in Bojana Vu-letica. V mednarodni ekipi so poskrbeli: za fotografijo Simon Tanšek, za montažo Andrew Bird, za glasbo Oliver Welter, zaigrali so Anica Dobra, Vuk Kostic, Milena Dravic, Fedja Stojano-vic, Hanna Schwamborn, Ljudomir Bandovic, Ana Markovic. Film je podprla producentska hiša Studio Arkade-na iz Ljubljane. Zgodba se dogaja v Novem Beogradu, ki je prispodoba za prostor, ki ga pesti vsesplošna brezperspektivnost in melanholija. Anica, dekle v poznih tridesetih, se, nezadovoljna s pustim življenjem, odloči ukrasti večjo vsoto denarja in zapustiti državo. A nepričakovano se pojavi ljubezen v osebi deset let mlajšega Stanislava. V Anici se porodijo vprašanja, ali je prav on ljubezen njenega življenja. Mednarodna premiera filma je bila lani na Berlinalu. Potem so, podob- no kot leta 2003 z (A)torzijo, začela deževati priznanja: nagrada občinstva za najboljši film na festivalu Crossing Europe 2008, nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Wiesbadnu, nagrada za najboljši domači film na festivalu srbskega filma v Novem Sadu 2008, nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Sofiji 2008 za humanizem in liričnost avtorjevega sloga. Za predfilm so v art kinu na Kolodvorski izbrali delo Čikorja an' kafe, kratki animirani film v tehniki 3D računalniške animacije Dušana Kastelica. Ta se je podpisal pod režijo, scenarij, 3D modele, z Urošem Hohkravtom še pod 3D scenogradijo in s Cory Collins pod animacijo, obenem je bil produ-cent. Glasbo je prispeval Iztok Mlakar, zvok je oblikovala Mateja Starič. V filmu po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja, spremljamo zgodbo kmečkega para od poroke do smrti. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara -žena je možu namesto prave kave vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek (čikorjo). Mož, na videz grobijan in ljudomrznež, prevare ni nikoli opazil; zanj je imela tista brozga boljši okus od najboljše kave. Na Festivalu slovenskega filma je žirija film lani nagradila kot enega "nespornih vrhuncev festivala" in "enega največjih dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh". Oba filma bosta od jutri dalje na rednem sporedu Kinadvor (Ljubljana, Kolodvorska 13), z začetkom ob 21. uri. 6 Četrtek, 22. januarja 2009 GOSPODARSTVO gibanja - Podatki iz raziskave družbe Findomestic za našo deželo FJK med najbogatejšimi deželami, a kriza se pozna Povprečni dohodek na prebivalca je lani znašal 21.399 evrov (+4,6%) TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se je dohodek na prebivalca lani v primerjavi z letom 2007 povečal za 4,6 odstotka, izhaja iz raziskave družbe Findomestic, po kateri je gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) v FJK boljše kot v številnih drugih italijanskih deželah. Povprečni dohodek na prebivalca je namreč v letu 2008 zrasel na 21.399 evrov, potem ko je leto prej znašal 20.459. K zvišanju je največ prispevalo ugodno gibanje zaposlenosti. Na lestvici pokrajin je tržaška tudi lani potrdila svoj primat s 24.450 evrov dohodka na prebivalca (+5,7%), na drugem mestu je vi-demska pokrajina z 21.262 evrov (+4,6%), na tretjem goriška z 20.387 evrov in na četrtem mestu pordenonska pokrajina z 19.790 evrov dohodka na prebivalca. Po predvidevanjih za leto 2009 se bo pozitivni trend nadaljeval z 2,8-odstotno rastjo dohodka na prebivalca, ki naj bi v povprečju dosegel 21.989 evrov, torej 590 evrov več kot lani. Rast bo nižja kot je bila lani, ko se je dohodek na prebivalca glede na leto 2007 povečal za 940 evrov. Iz raziskave izhaja, da se je poraba prebivalcev FJK za nakup trajnih dobrin lani zmanjšala za 9,2%, bolj kot v državnem povprečju, kjer je bil padec 8-odstoten. Skupna poraba za trajne dobrine se je tako od 1687 milijonov leta 2007 lani zmanjšala na 1532 milijonov. 60 odstotkov nakupov je zadevalo avtomobile, 22 odstotkov stanovanjsko opremo, ostalo pa so odjemalci porabili za nakup gospodinjskih strojev, motornih koles in računalnikov za domačo rabo. Avtomobilski trg je bil sicer tisti, ki je najbolj občutil zmanjšanje porabe za nakup trajnih dobrin (-19%), čeprav je z 892 milijoni evrov skupne porabe ostal na prvem mestu agregata trajnih dobrin. Bistveno manjši je bil padec pri nakupih dobrin za stanovanje: pri beli gospodinjski tehniki in majhnih aparatih za 0,8%, pri pohištvu pa za 0,5%. Prodaja temnih gospodinjskih strojev (televizorji, stereo naprave ipd.), pri katerih se je že v letu 2007 pokazal padajoči trend, pa se je lani zmanjšala za 8,4%. Globok, 8,3-odstotni je tudi padec prodaje v računalniškem sektorju v FJK, medtem ko se je v državnem povprečju zmanjšala za 4,8%. Analiza po pokrajinah pokaže, da so pri nakupih avtomobila in dobrin za stanovanje na prvih mestih videmske družine, Trst pa ima primat povprečne družinske porabe za motorna kolesa (151 evrov na družino proti 89 evrom deželnega povprečja). Gorica je bila lani tista pokrajina, ki je najbolj trpela zaradi neugodne konjunkture široke porabe, saj je na več področjih zabeležila največji padec prodaje. V FJK se je prodaja avtomobilov lani glede na leto 2007 zmanjšala za 19 odstotkov arhiv trst - Sklep pristaniškega odbora Ustanovitev družbe za storitve podjetjem TRST - Tržaški pristaniški odbor je na včerajšnjem zasedanju z večino odobril sklep o ustanovitvi nove večstoritvene družbe, v kateri bo imela prevladujoč lastniški delež Pristaniška oblast. Družba bo skrbela za dobavo storitev (vode, elektrike, plina in za električne, telefonske in računalniške napeljave) podjetjem, ki delujejo v pristanišču. Kot so izračunali pripravljalci predloga o novi družbi, se bodo stroški Pristaniške oblasti za dobave podjetjem z njeno ustanovitvijo zmanjšali od štirih milijonov evrov letno na 3,3 milijona, kar pomeni prihranek v višini 700 tisoč evrov, katerega bodo morala kriti podjetja v pristanišču. Ravno to je bil vzrok za včerajšnjo dolgo razpravo na pristaniškem odboru in za nesoglasno odobritev predloga, ki ga je podprlo 12 članov, medtem ko se jih je šest vzdržalo. »Nočem izpasti za moralista, toda če upoštevam nekatere situacije, v katerih vlada velika zmešnjava, ki jo je treba odpraviti, potem bodo počasi, počasi prišli na čisto,« je zadevo komentiral predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli. Pri tem se je nanašal na primere nekaterih pristaniških skladišč, ki so bila dana v najem po izredno znižanih najemninah. Sindikati sklep o ustanovitvi multiservisne družbe ocenjujejo kot »dejanje dobrega upravljanja«. Člani pristaniškega odbora so razpravljali tudi o primeru družbe pristaniških delavcev, zgodovinskega podjetja pristaniških delavcev, ki je na poti v likvidacijo. Sindikat Cgil je v zvezi s tem pristaniškemu odboru izročil dokument s katerim zahteva, da zadevo analizira deželna uprava in ugotovi, ali ima podjetje prihodnost. V tem primeru bi ga lahko po oceni sindikata Cgil rešila deželna finančna družba Friulia. analize - Na Dunaju se je začela konferenca Euromoney Srednja in vzhodna Evropa posebej dovzetna za učinke gospodarske krize DUNAJ - Države srednje in vzhodne Evrope so zaradi močne izvozne usmerjenosti in odvisnosti od tujih virov financiranja zelo dovzetne za posledice finančne in gospodarske krize. Za hitrejši izhod iz kriznih razmer je potrebno sprejeti strukturne reforme, povečati vlaganja države v infrastrukturne projekte in okrepiti domače povpraševanje. Udeleženci uvodne razprave na konferenci Euromoney, ki se je včeraj začela na Dunaju, so se strinjali, da je območje srednje in vzhodne Evrope v minulih letih doseglo velik napredek na političnem in gospodarskem področju. Zaradi rasti, ki je temeljila na visokem izvozu v države zahodne Evrope, neravnotežij v finančnem sistemu in neizpeljanih strukturnih reform pa je v sedanjih kriznih razmerah območje ranljivo. »Dolgoročno je to še vedno regija z velikim potencialom,« je poudaril glavni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Erik Berglöf, ki je pozval k usklajenemu delovanju pri oblikovanju pomoči državam regije. Kot je poudaril podpredsednik EBRD Manfred Schepers, je prvi korak stabilizacija finančnega sektorja, saj so bili tuje naložbe in viri, ki so iz tujih bank prek podružnic pritekali v regijo, gonilo rasti. »Ne smemo dovoliti, da se ta trend obrne,« je dejal. EBRD je v najnovejšem poročilu znižala napoved gospodarske rasti za letos v območju na tri odstotke. Razmere se od države do države razlikujejo, najbolj zaskrbljujoče pa so v Ukrajini, Lat-viji, Estoniji in na Madžarskem. Udeleženci uvodnega dela konference so opozorili tudi na valutna tveganja, saj je bilo v nekaterih državah več kot polovica posojil izdanih v tuji valuti. Madžarski minister za gospodarstvo Gordon Bajnai je napovedal strukturne reforme za dvig potenciala gospodarske rasti. Država, ki se ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada spopada z velikimi ekonomskimi neravnovesji, je v lanskem zadnjem četrtletju izgubila 20.000 delovnih mest. »Finančna kriza ima več obrazov in znova se bo pojavila pri tistih, ki ne bodo prepoznali njenega sporočila,« je dejal. V Srbiji je bančni sektor po besedah ministra za gospodarstvo Mladana Dinkiča odigral vlogo branika v razmerah finančne krize, saj se ponaša z močno kapitalizacijo in rezervami. Letos naj bi se gospodarska rast v Srbiji prepolovila na približno tri odstotke. Pričakujejo padec izvoza, a tudi uvoza, popravke navzgor je po Dinkičevih besedah mogoče pričakovati ob spremembah razmer v zahodni Evropi. Srbija je zamrznila rast plač in pokojnin, pospešeno pa bo investirala v velike infrastrukturne projekte, kot so gradnja avtocest, železnic in energetskih zmogljivosti, je pojasnil Dinkič. Še vedno pričakujejo priliv tujih naložb, tudi zaradi nižjih proizvodnih stroškov, letos naj bi se po ocenah ustavile pri dveh milijardah dolarjev. Morebitno potrebo po spremembi modela rasti držav regije, ki je doslej temeljila na močnem izvozu, je izpostavila strokovnjakinja Lombard Street Research Maya Bhandari. »Izhod iz krize je povečanje domačega povpraševanja,« je menila. Opozorila je tudi, da so države regije v preteklosti sicer dokaj uspešno uravnotežile javne finance, toda brez strukturnih reform krize ne bodo uspešno prebrodile. (STA) sdgz - Gostinstvo Nov način plačevanja pristojbine SIAE TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča gostince, trgovce in druge operaterje, ki imajo v lokalu glasbo, TV sprejemnike in podobne aparate, da morajo do konca februarja poravnati letno pristojbino SIAE. Člani slovenske stanovske organizacije lahko pri tem privarčujejo 25% predvidenega zneska, saj jim ustanova Societa Italiana degli Autori ed Editori (SIAE) priznava iste ugodnosti kot ostalim stanovskim organizacijam. Tržaški sedež SIAE je sporočil, da se letos plača z nakazilom na obrazcu MAV na osnovi obvestila z zneskom, ki ga SIAE pred zapadlostjo pošlje na sedež podjetja. To je pogoj za koriščenje ugodnosti. Zato mora SDGZ čimprej poslati na SIAE seznam članov, ki so zainteresirani za popust in so redno včlanjeni v organizacijo. Tajništvo ima seznam podjetij, ki so te ugodnosti koristila v prejšnjih letih. Pozivamo vse zainteresirane člane, naj se čimprej javijo in poravnajo letošnjo članarino, če je še niso, sicer ne bodo mogli biti deležni ugodnosti. Za informacije lahko pokličejo na telefon št. 040 6724824. zavarovanje Genialloyd osmič zapored z nagrado BICSI MILAN - Genialloyd, družba za neposredno prodajo iz zavarovalne skupine Allianz, si je že osmo leto zapored zagotovila nagrado BISCSI na področju obveznega avtomobilskega zavarovanja, ki jo podeljujejo glede na zadovoljstvo strank. Genialloyd je namreč dosegla 96,7-odstotno zadovoljstvo svojih strank, kar je znatno nad povprečjem ostalih neposrednih zavarovalnih družb, ki znaša 95,1 odstotka, in tradicionalnih zavarovalnic z 90,1 odstotka. Genialloyd si je nagrado prislužil predvsem s hitrejšim odzivom pri likvidiranju škod glede na tržno povprečje (94,3 proti 80,7). Izjavljeni rok likvidira-nja škode je za 14 dni krajši kot pri ostalih zavarovalnicah. Genialloyd, ki deluje po spletu (www.genialloyd.it) in telefonu (zelena št. 800.999.999), ima 450 zaposlenih in je vodilno podjetje pri spletnem zavarovanju v Italiji. EVRO 1,2930 $ -1,91 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 20.01. 19.01. ameriški dolar japonski jen 1,2930 1,3182 116,90 119,16 Q Q/1")") QÍ1111 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,1160 63,5380 43,5998 64 0910 II lUlJjKa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int 7,4509 09311 7,4515 0,90470 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,7870 9 1200 10,7665 92125 1 1UI VCjKa 1SJ Ul Id češka krona 27,708 1 4812 27,170 1 4863 JVILOIJKI 11 al 1K estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 283,55 2 15,6466 77,90 1 1 lclIMIO ifiM alteOü bmie pi Masnih itnnitä Ui r» F ifflihi. [I Ijjp 11 VÜHiHWi p} 2 n Llii^ teot 5-0J Emn- rwmrta ESO E Aariest s VV ü (I I'-T,-lA'd (I hl. Ohl Uärti Ficn- !. -2i. janiurfaMH» abrjlwJU C«-: 9 5C -14. S D