'//■ MOSKVA« Včeraj je Svet^zunanjih ministrov razpravljal o delokrogu in oblatiti začasne nemške centralno vlade«,Debata jo posta« la precej -burna, kp je'bilo govora o tem, ali naj ima vlada tudi policijsko oblast ali ne s Odločno sta policijski kompetenci vlade nasprotovala Bevin in Bidault«, Molotov, ki je sprva bil zato, da ima vlada tudi-palicijsko oblast, je^pozneje radi odločnega £ran= c o skffl-angle ške ga nasprotnega stališča popustil. Do ostrih sporov je prišlo, ko so obravnavali reparacijsko vprašanje. Bidault je zah= teval3 da rešijo vprašanje reparacij zavezniki sami,ne da bi poprej zaslišali nemško vlado« Molotov pa je zahteval, da se na vsak"način povprrfša prej nemška vlada. Ko so govorili o obnovi reparacijske komisije, so obdolzevali drug drugega krivde, da se je prvotna re= paracijska komisija razšla« Bevin je dejal,da se je razšla zato,ker s sovjetske strani ni bilo mogoče dobiti nobenih informacij, I nedeljkovi tu že več so razpravljali o bodoči politični strukturi Nemčije in o delokrogu začasne nemške•vlade. Seja je po tri in pol urah končala brez vsake odločitv e * Peter son se sprašuje * 11 Kaj bodo prinesli prihodnji dnevi? Ali bodo ministri še obravnavali to vpraš-anjc? Ali bodo našli kom« promisno rešitev ?n Ma vprašanja odgovarja Peterson sam g Prav gotovo je. da bodo zadevo še obravnavalij zelo dvomljivo pa je našli rositev ! ali bodo WASHINGTON». V ameriškem ,sena= tu je včeraj senator Vandenberg načel debato o ameriški pomoči Grčiji in Turčiji,Razložil je vzroke,ki so privedli Združene države do tega, da dajo to pomoč« Na kocki je sedaj varnost vsega šveta in tudi varnost Amerike. Zavrnil je Gr omiko ve trditve v Varnostnem svetu,da s oo pomočjo Združene države izpodkopujejo u= gled Združenih narodov» Bistvo vsega tega vprašanja je v- razpo« ru med vzhodnim komunizmom in za=> padnimi demokracijami - tako je' končal svoja izvajanja senator Vandenbergo WASH1NGT0N. Namestnik ameri= škega zunanjega ministra Dean ti.ch.escn je včeraj izjavil,da je zvedel, da bi: it antika vlada ne bo maknila svojih vojaških in le« talskih strokovnjakov iz Grčije tako dolgo,dokler Grčija ne bo dobila ameriške pomoči0 PARIZ,Po velikem zboru prista= šev generala Charlesa De Gaullea V Strassburgu, so sedaj načeti pr= vi koraki za ustanovitev nove po= litične organizacije,ki ji bo stal na čelu De Ganile«.Organizacija bo nosila naziv "Enotnost francoske** ga ljudstva”,Glavni odbor fran« coske socialistične stranke je iz= dal proglas francoskemu narodu,da naj bodo vsi pristaši republike • budno na straži,ker d n je namen novega_gibanja,da potlači demo= kr ati ajd. in parlamentarni režim. Skoraj vse pariško in londonsko časopisie v današnjih uvodnikih obravnava novonastali položaj v Franciji, KOPENHAGEN.Včeraj je bil izdan uradni komuni ke, kj.|na znan ja, da je danski kralj Kristijan,ki je radi hudG) pljučnice priklenjen na po= s t c1jo.prem se1 z a čas svoje bo* lesni kra.ljevsko oblast na presto= lonaslednika Friderika. HSW YORK»Včeraj je umrl v 3e= troidu v 84 o.l e tu starosti svetov= no znani avtomobilski veleindustrij jalec- Henri Ford. KAJ SODIJO FRANCOZI ? Agencija ipk poroča iz Pariza; "Journal de la Marne" je sicer podeželski list in glasilo ljudskega podeželskega gibanja, se pa odlikuje po nenavadno dobrih informacijah, ki jih dobiva iz zunanjega ministrstva. Ta list je veliki teden prinesel ta le članek: "7ie od vsega zadetki, brž, ko je bila vojska končana, sije francoska zunanja politika prizadeval--, da bi preprečila ustvarjanje političnih blokov. Vse. kaše,, da se snuje zahodni blok pod vodstvom Združenih drgav, in vzhodni blok pod vodstvom Sovjetske zveze. Ustvarjanje takih blokov bi za svet ne imelo prav nobenega drugega pomena kakor najprej oboroževanje, nato pa vojsko. Strokovnjaki, ki dobro poznajo gospodarske razmere in pomožna sredstva Rusije^ sodijo, da bi ruska industrijska zmogljivost Združenih drgav ameriških nikakor ne mogla doseči pred letom 1955 a-li 1960. Ti strokovnjaki, ki seveda upoštevajo tudi možnost morebitnega oboroženega spopada, so prepričani, da na kako novo vojsko pred letom 1950 ni misliti. Francija stoji in ž£vi nekako v sredini obeh nasprotujočih si območij. Ta Francija pa danes nima odločilne sile borila upoštevanje in veljavo pri obeh tekmecih, da znala' za razsodnika. Kljub temu pa F^anvija ne mora ostati vez mod obema blokoma." , da bi si pribi jo ta dva pristne popustiti, ampnk KOMUNIZEM NI PRILJUBLJEN Agencija United Press poroča iz Washingtona: "Priprave za ameriško gospodarsko borbo zoper komunizem so se pretekli teden silno razmahnile. Ameriško javno mnenje v Ameriki pomeni veliko poli -tično važnost. Vge pa kaže, da je javno mnenje v tem boju zoper komunizem na gospodarskem polju slcoro soglasno za kongresom in za zunanjim ministrstvom. Izjeme so le malenkostne, iz tega je jasno razvidno, da je komunizem v Združenih državah severne Amerike danes mnogo bolj nepriljubljen, kakor je bil kdaj koli poprej. DVE NOVI AMERIŠKI BOJNI LADJI IN DVE NOVI LETALONOSILKI bodo junija meseca obiskale severnoevropske lTjQ:e na AngleSkčm, Norveškem, švedskem in Donskem, SOVJETSKI ZASTOPNIKI, ki so .kot zastopniki vrhovnega Sovjeta obi -skali Anglijo, so na banketu na sovjetskem poslanstvu v Londonu mo»no častili tudi Churchilla, FRANCOSKA EKSPEDICIJA na jugni tečaj se pripravlja za zimo 1947/ 48, za severni tečaj pa za pomlad leta 1948. VELIKI SNEŽNI ZA^JETI so veliki teden bili na Angleškem, NA SMRT OBSOJENI bivgi pomoč -nik načelnika francoskega Gsstspa Charles Gambert je bil pomilošoen nekaj minut preden je bila izvr -Sena smrtna obsodba. PRI NADOMESTNIH VOLITVAH na Francoskem je 50. marca v depar-^ tementu Drome ljudske gibanje do™ bilo 6618 glasov več kakor komunisti . KJE JE 700.000 japonskih ujetnikov, ki so jih bili v Mandžuriji zajeli Rusi? Tako sprašuje a-merišld. zunanji minister Marshall v posebnem pismu Molotova: KOBILICE so pokrilo 150.000 hektarov polja v vzhodni Siriji, POSKUSNO BOMBARDIRAN JE z novimi bombami bodo izvršili Angleži blizu otoka Vrigt. Stare vojne ' ladje in nemške podmornice bodo za tarčg. BODOČI AMERIŠKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT Stas sen, k.i zdaj potuje po Evropi, je bil sprejet pri ruskem zun .ministru Mo lotov j... Stran 270.,Štev. 98. TABORIŠ 5 N I K Sreda, 9. aprila 1-947. . ................. *‘T.*......... **............... — MOLOTOV O MOSKOVSKI K O N F S R E N ,C I Kakor poroča moskovski radio, Je sovjetski zunanji minister Molotov na veliki petek pismeno odgovoril na ved vprašanj, ki mu jih je bil predložil‘ameriški radijski politični člahkar Jphn Steel Vprašanja in odgovore so še prej predložili tudi Stalinu, ki jih je tako le odobril: Vprašanje: "Ali mislite, da- bi ameriški predlogi glede politične organizacije Nemčije to državo razkosali?” Molotov odgovarja: "Ta nevarnost je." Vprašanje r "Kakšne bi bile p~; vaši sodbi posledice take odločitve?” Molotov: "Posledice bi bile gotovo malo zageljene^ ker bi omogočile nemškim militaristom in tistim, ki sanjajo po maščevanju, da. bi mogli Nemčijo poenotiti, kakor se je to zgodilo v Bismarkovem času." Vprašanje;"Ali je mogoče doseči kako kompromisno rešitev med sovjetskim predlogom, ki hoče enotno Nemčijo, in ameriškim, ki hoče federalistično Nemčijo?” Molotov: "Ne bi izključil te možnosti, če bi se mogli sporazumeti ter nerngkemu narodu dati možnost, da' bi o tem vprašanju sam z ljudskim glasovanjem odločil." t • Vprašanje; "Ali‘mislite, da je 10 milijard dolarjev reparacij, ki naj bi jih plačala Nemčija, dovolj, da bi bila s tem poplačana vsaj. delna škoda, ki so jo zagrešili nemški okupatorji?" Molotov: "To bi seveda niti za sovjetsko zvezo ne bilo.dovolj, dalo bi nam pa vsaj nekaj zadoščenja,” Vprašanjei "Kdo je doslej dobil več reparacij: Velika Britanija, Združene države ali Sovjetska zveza?" , Molotov: Biez dvoma je Sovjetska zveza mnogo manj dobila, kakor njena dva zaveznika." Vprašanje; “K^ko bi bilo mogoče najhitreje in najbolje nn Grškem spet uvesti demokracijo?" Molotov: "Najboljši način bi bil, ko bi prenehalo vsako tuje vmešavanje v notranje grške zadeve." Vprašanje; "Ali mislite, da bo ameriška politika, kakrZ: predlaga predsednik Truman, mogla na Grškem obnoviti demokracijo?" Molotov: "0 tem pa dvomim prav tako kakor marsikdo drugi *v Vprašanje•"Ali mislite, da moskovska konferenca služi ko -ristnim namenom in da bo rodila konkretne sadove?1’- Molotov: "Zelo bi bilo želeti, da bi moskovska konferenca prinesla čim največji dobiček nafti skupni stvari. Vendar to ni odvisne le od sovjetske delegacije. Vsekakor bodo,sovjetski delegati storili vse, kar bo v njihovih močeh, da bi uštvarili jamstvo in pogoj, da bi konferenca rodila zadovoljive sadove ANGLEŠKI PREDLOG GLEDE*NEM 5l JE Pretekli teden je angleško zastopstvo v Moskvi predložilo nov načrt glede bod-oče organizacije Jeriči je. Nemško državno ozemlje . naj bi se razdelilo na več docela samostojnih drž^-v. Njihovi prebivalo! bi. imeli državljanstvo samo svoje dr&ave in ne bi bili deležni -nemškega državljanstva. ATENE. V srednji in severni Grčiji so v teku nove borbe. Iz vladnih krogov poročajo,- da je v borbah v srednji Grčiji padlo te dni okoli 100 gverilsev, 70 so jih pa zajeli.Vzhodno Soluna pa so vladne čete pobile nad 50 gveril- cev. . Stran 272*, Štev.98. TABOR I' •§ O H I K Sreda, 9.aprila 1947. r R Ž AVL JANŠKA VOJSKA V PARAGVAJU. Francoski neodvisni de sr., carski list "Ube Semaine dana le Monde” od 29. marca prinaša ta le članek o sedanjih humatijah v Paragvaju! "Minilo je že več tednov, odkar se je uprla posadka .-nesta Coneepeion paragvajski vladi v Apsunsionu.Čeprav so se sovražnosti doslej omejile samo na praske med patruljami in ne nekaj letalskih napadov,vzroki tega boja niso še čisto, jasni. Bilo bi brez dvoma braz= uspešno, ko bi^ hoteli verjeti izjavam enega ali drugega tabora. Med ' tem,ko vladni šef general Higino Mningo razglaša,da so uporniki pod vplivom komunistov, pa ti spet od svoje strani razglašajo, da nočejo nič drugega kakor le to, da se spet uvads demokratični režim. Ko oba dela na zunaj razglašata te vzroke, pri tem očividm škilita na inozemstvo..Saj vemo, kako visoko je v čislih danes demo= kračija v anglosaškem smislu in kako je po Trumanovem govoru povsod vzplamtele-protikomunistično mnenje. £ Mala paragvajska republika je že preteklo stoletje imela mnogo notranjih težav. Pred ±5 leti je imela-hudo vojsko v Chaku z Bolivijo, katere se še danes z groze spominja.. Nastala je potreba ' velikega reda, da bi se zacelile narodne rane,. Zato je po smrti prej = snjega predsednika leta 104-0. general Mo rini go s' skupino častnikov ustvaril resnično diktaturo. Toda leta 1943 se je za pet let dal iz= voliti za predsednika, ne da bi bil pri tem.svoji vladi vzel vojaški značaj. Pod pritiskom dela paragvajske vojske pa je diktator meseca junija 1946 z nekaterimi ukrepi se skušal postaviti na zakonito sta« lišČe.V ta nam^n je sprejel v svojo vlado zastopnike konservativne stranke "Colorados" in stranke "febreristov", ki so se tako imenovali £0 februarski revoluciji leta 1936. Tako se je smel vrniti tudi m= celnik. febreristov polkovnik Franco,ci je doslej živel v begunstvu v Montevideo. ' * * • Sporazum med tako različnimi elementi pa ni bil .dolg, in le= tošnjega januarja je zato Mo rini go v a vlada ra z gl-: sila obsedno stanje, Češ da je 'bila odkrita zarota zoper osebo generala Moriniga. Začelo se je hudo preganjanje febreristov. Mo rini go je ustanovil novo vla=^ do, v katero je sprejel tudi svoje ga nečaka dr. Moriniga Viktorja, W druge resore pa po večini , prepustil vojaškim osebam«Sedanje gibanje torej ni nič drugega, kakor nadaljevanje že poprej započetega,Zdi pa se, da bo uspeh sedaj večji,ker se je ustaja že razlezla po vsej dr= žav i. - ooo ~ IZ TABORIŠČ A .. Včeraj 8,.t.m,. sta se poročila v taboriščni kapeli g.Dragotin K r ž e iz Ribnice in gdč,angela Horvat iz Dolenje vasi, No= voporočencema mnogo božjega blago slova na skupni živijenski poti. MALI OGLASI. DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno, po c eni'''pr odam', bar. 2 a/1. ŠIVANKE ZA STROJ dobite v bar. 2f