IZDAJA CPi(G^ET?y§!fff?RT?« • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNTK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOC LETO XV7 KKA'VT, rrjIVEUELJEH., ZU. NUVf.miM 17X72 8T.137 I A L I S T I C N E I7FTATA OD OTTTOPiTA 1017 KOT TEHNIK Hi I lAM'AHlA |y*f> KOT POLTKUNIK - OD 1 JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NARuCNINA 110 - PO-SAM" * ŠTEVILKA 10 DIN G O E N J S K O Gibanje osebnih dohodkov v našem okraju Obrne Osebni dohodki v našem okraju so letos zelo gibljivi, kar veljalo zlasti za posamezne stro-seved:« ni odvisno samo od trenutnih ekonomskih uspehov, ' kovne službe, za manjša podjetja, temveč tudi od drugih vplivov. Glavna ugotovitev Je, da so se j ustanove in druge organizacije, osebni dohodki do'.:nJ ustalili in da nlma.lo več tendence na- j Spomladi so bile po vseh obračanja. V primerjavi • povprečjem mesečnih dohodkov na | činah zelo delavne komisije za zaposlenega v lanskem letu smo bili letos vse mesece, razen j uveljavljanje predpisov o delitvi februarja, nad lanskoletnimi za 5 do 10 odstotkov. V treh me- dohodka v gospodarskih organi-sedh: v marcu, juliju in avgustu pa se je ta krivulja povzpela zacijah. Te komisije so brez dvo-celo do 13 in na »6 odstotkov. Toda že v septembru Je znova ma opravile veliko delo, saj so padla na 8 odstotkov. i pomagale odpraviti nekatere kri- čeče anomalije in uveljaviti eko- x >i «,pct te močno razveselil naše najmlajše. V Tržiču (na sliki) in tudi drugod so bile ri^ra1/na"vsakem hribčku večje skupine sankačev tf&ua povprečju lani. Značilno je, da so se osebni dohodki bolj dvignili v negospodarskih kot pa v gospodarskih delavnostih. V negospodarskih organizacijah je povprečje osbnih dohodkov doseglo v septembru 34.171 dinarjev. Najnižji dohodek izkazujejo družbne organizacije s povprečjem 29.686 dinarjev. V gospodarstvu je povprečje prejemkov v septembru doseglo le 28.703 dinarjev. So pač ekonomski raz- Počitnice prilagoditi snežnim razmeram ,_nCj upraviteljev Je N'a *°^vanJe predlagal, naj eonter za iMljetnc počitnice po prihodwc' P" lovIoo nekaj potrehi ^f^itnic naj bi imeli dni matiJ *"ključku prvega pol-aćenei or> u, se 1 lahko odpočili. letja, W/"asu. ko bi bile ostanek '__ra-onere za rim ugodne skl spori »klju<3k« da ne hi v ° -" bil sneg že ob razmere Ce bi polletja počitnic seve- deliH- prilog so se offreli tudi Za ta P^* ^ta za 'šolstvo Bani okraju .porofill ustrez-In bodo z<»u nai prilagodijo se- nirn <^*or"čitTlicc snežnim raz-mestralne P^eka. ,et nazaj se 7nerarn- JZ« ni niti najmanj pn-namreČ stjoR. -n ^ jih učen-lagajal P^^^rcživljall v sta-* ^V^eieV ko ie bilo novanju. P^J^tni p^doli v šo-mega dov«*J J^gJ ^ li ali pri domači le za otmlko veselje, ne gre tu ™ ^mieivo zimsko ampak ^™a%0 otrok, Je po- Obetajoča stabilnost Za 2557 milijonov dinarjev večji promet v trgov inah je v glavnem posledica višjih cen živilskih potrebščin Športno - hvale in je £2? ^fse ni^mo nanjo spom-■f";^ Sole na Hrvatskem doPlej. - M- Pt-^A sejo Ob^O Jesenice Značilnosti gospodarstva V vseh trgovinah na drobno v našem okraju so v oktobru meseca prodali za 2097 milijonov dinarjev blaga, kar pomeni za .16 milijonov ali 24,7 odstotka ve" kot lani v istem mesecu. Skupno pa so letos do konca oktobra naše trgovine prodale blaga za 17 milijard in 477 milijonov dinarjev. To Je za 2557 milijonov dinarjev oziroma za 17,1 odstotka več kot lani. Vendar ti podatki niso razveseljivi, ker v glavnem pomenijo boljših življenjskih razmer, ne menijo, da so ljudje imeli možnost kupiti več blaga, marveč v glavnem pomeni, da je bilo blago dražje. Precejšnje povečani potrošnje je razvidno pri nakupih avtomo- bilov, pri nakupu televizorjev itd. I Hkrati je zanimivo, da se vsa- .. :S. novembra - Danes JZSSZZ bo seja občinskega ljud-^l^bora, L kateri bodo od-EiSiJcI obeh zborov razpravljali r^no nitvi družbenem načrta v ^SarLtvu v devetih mesecih letošnjega leta, o ustanovitv, zavodaza opravljanje f.nancno-cko-ijornskih uslug, o reorganizaaji KSuSnih bank v našem okraju, oddaji garancijo SGP .Sava« za Mtem Posojila za nakup buldožerja o potrditvi cenika komunalnemu Jrvisn za javne kopalnice. nSnlJižkih zadevah in o številnih imenovanjih. Za prvo točko dnevnega reda je Obcin*ki ljudski odbor oripravil obsežno poročilo o glavnih značil-nc-rt'h Rlbania gospodarstva v pr-vh treh trome.sečjih letašnjega' 'leta kjer eo podrobno obdelane* vse'panoge s posameznimi gospo-d3"fck:mi organizacijami in izpolnitvam; planov, gibanje poslovnih BtrPSkov, ustvarjeni čisti dohodek, tt-ior-l-nost. osebni dohodki in iz-vr-e-.-nnje rednih ur,in nadur, iz-: voz in družbene službe. j V uvodu poročila zasledimo po- j date!-:, da je bil v prvih devetih S me^e^ih letni plin proizvodnje '•n z 72,9 odstotki. Vendar pa Je po oceni gospodarskih organizacij pričakovati, da bo letni plan k'dn]eie- ^ Tnoaddo obokih -ve/. to .skladi o del« zve. s strokovnimi odbor pro_ „Hajduk Janošik na Jesenicah IK'Razprav a o teh vijaSanj«^ - I p^pehtlvne kiub, «- bila izredno koristna. ^eiJtPttl, j treba usmeriti ^c na .. > Srvnrt: in t< tajoca .N.uni.i-'^une s 1. strani! 1 giasja, je bilo razumljivo, aa no-I Mlnler LTH, Niko in drugi - Uejo občinske weze na svojih ob-ltv.H te>aV« v prodaji svojih U- močjih voditi tako politiko in dc- flejavn«,^ — .. . '-■Jin ob tem niso mogli dvi- javnost športa ^v?tKS5 drugače Rrltto-.. j-i_~*k&*ši*i M se je r jim na bolj ugreza. V ta na- min«-"J^ OTimere, ko ima vod povečal men i izdelale tudi «voie pro.ra- tMl » tog W*™ Qcnik p0 5 odst.! me, ki So jih prilagodilo potre- g ^/ve? nadur ker Je vpra--T sanje, kako ta lahko opravUf na- :n okrajnih odborov znašla v dokaj neugodnem položaju, ker je bilo treba delo športa in telesne I 1-------- ivzgoie usmeriti v povsem drugo I kristalizirala jasna 6 1 emer. I kako io treba v pr Prrlro svojih strokovnih odborov se je okrajna zveza ukvarjala z delom posameznih društev in klubov. Ko pa so bile lani ustanovljene občinske zveze in ko 60 se med strokovnimi odbori ln občinskimi zvezami pojavila nesoglasja, je bilo razumljivo, da ho- teh vprašanjih i« s strokovnimi oouui* . ze. V občinskem in okrajnem pro gramu se bo v prihodnje forsira lo tiste športne panoge, ki so gle- j de na materialno in naravne po- ) goje najbolj razviti. Med te zlasti ' sodijo zimski športi, atletika, ko- J sarka, nogomet, rokomet itd. Najvažnejše pa je, da se v dru- ' štvih in klubih razvija množic-1 nost. Vrhunske športe naj bi po- I sebej razvijali v tistih klubih, ki | imajo za to največ molnostl. Vse perspektivne športnike bi bilo kristalizirala jaso* 0 kako jo treba v prihodnje 'ukrc- i itaj m Pati, da bosta šport in telesna skem glede vrhunskega m .....- vzeroja resnično napredovala. ' žičnega športa dosegli svoj na-Sprejetih je bilv> vrsto pomemb- men. - R. Carman V šolah še ni vse dobro j so, da bi si šole lahko pri kadrov m bolj pomagale V počastitev dneva republike bo v sredo, 28. novembra, zvečer gledališče »Tone Čutar« na Jesenicah uprizorilo letošnjo tretjo premiero — čeako ljudsko igro »Hajduk Janošik-. Zlasti majhni narodi so si v zgodovini svojega bflrfa za nacio-[nalno svobedo in socialno ureditev polskalr simbola za to borbo. ! Ljudska fantazija si je našla te simbole predvsem v času propadanja fevdalnega reda, v času kmečkih uporov in prosvetljenih idej renesanse. Našla jih je v več ali manj pomembnih zgodovinskih osebah in jim ne glede na objektivno zgodovinsko resnico pridala vse upe, 6anje, junaštvo in borbenost lastne lepše prihod-I nosti. Angleškemu Robin Hoodu, (srbskemu kraljeviču Marku, slo-vnskemu Petru Klepcu in celi vrsti narodnih junakov se pridružuje čežki hajduk Janosik. Cehi so o njem posneli film. napisali vreto iger in povesti ir. uglasbili opeTo. Narodni jvmafc Janošik je simbol socialne pravičnosti, nacionalne zavedne«*i M človeške topline in borbenoati. -Njegova tragična zgodba je zgodba o človeku, ki žrtvuje svojo srečo in živlienir> 7jvraA\ «4** da r. lm (Nadaljevanje e 1. strani) lzvenšolske dejavnosti bi bo njegovo ljudstvo nekoč nacionalno in socialno svobodno. Zgod-b asama je res ljudska, toda v njo se skriva vse tisto, kar iaku-ša sleherni narod in posarMCn-k-ki se boTi za svoje pravice "* včeraj, danes in Jutri. Delo jc režiral Jože Toma*-sceno je zasnoval Bojan V gteviimh vlogah nastopa ^ igravski ansambel gledališča, P?" I množen z vrsto mladih debut&r.-tov. - B. PRIPRAVE NA PRAZNIK Je i'niče, 25. novembra - V po- - sta bili 20, 30 ali vec nadur ~-Sanje, kako ta lahko opravlja na loge svojega delovnega mesta. Na to se navezuje P*««^ dra na splošno. Čeprav Je neka term učiteljev *ES£SJ* m?nj kot na Jesenicah Vl spored. dinarjev, vino in vodnjo, da i večjo tenkočutn^tjo opremljajo in upoštevajo zelje -^^^ ^„ T., potrošnikov, odstranjujejo ma..j _,_„f „ nrn kvalitetno blago, itblojšujejo proizvodnjo itd. Tc težave so ne^-bežne in v nekem smislu koristne zlasti spričo nujnosti orehoda na zunanje tržišče. - K. M. OVn^ko kulturno društvo na' ki so ie priredilo PT^vo zv.-,r v de- predmet. ; ___iJK-i,. ti - W1 no- res zav2 so, da bi si šole laanv sirih problemih še bolj pomagale, I nujno pa bi hilo tudi sodelovanje | med občinama. Matematikov je na primer v radovljiški občini dovolj in čeprav jih povsod drugod primanjkuje, so enega takoj, ko jc izpolnil poboje za upokojitev, upokojili, da so izpraznili i mesto za novega. Pri tem bi bili t prav gotovo moiroči sporazumi. ' Člani so se strinjali s predlo-,' gom, dar bi morali kadrovsko politiko prepustiti Šolam samim. VI tem okviru bi jim bilo potrebno • -r^tzotoviti tudi denar za štipend;- j *•'♦< da vsaj ] „Nebeski odred" v Kranju Jutri zvečer,' 27. novembra, ob I ločitvijo za to «f^»_ -19.30 uri bo -Oder mladih« v Pre- smrti, pa do zSr ^ šernovem gledališču v Kranju histerije ko „?^T^JU*neSa obup*-»ni«.- I zaman. ' vm*°> da je bflo vai ajo iJiuo... r šoli nrlrrivill za drug Ker se le del teh za-po-' res zavzame za predmet (urroto- datifMe« o prmwr, ^ rp. vlli ^ da kljubp m moi, ih,;;^J m" Č ****** n°-t;" ^"aj nihče izredno ne ^£&S* Zn"a/!r"ni^ " "r* na VPS ali filozofski fa- reei a,npm!. - P-,.Sl-,vi ]a sloiil v „ s,ab „ uCencev pri občin zbor društv:, - V ^ predmf.tu razum]jiv, McviU zagotoviti tudi aeaai ^. ranje in jim omogočiti, da vsaj kdaj pozneje razpolagajo s sred-j stvi za stanovanja. Dokler pri bi sami tega ne zmogli, bodo za ftp« novanja morali (bolj kot deslej) skrbeti občinski ljudski odbori. Zanimiva je bila tudi razprara o skladih za šolstvo in odnosih (med skladi in šolami, vendar o tem kdaj pozneje. — M. S. sernavem gioua..^ Delo »ttebSJJitl odred« sta napisala avtorja Labovič in Obrenovič in se godi v Auisschvvitzu. Vsebina zajema tri mesece življenja skupine ljudi, ki je določena za zastrupljanje na smrt obsojenih taboriščnikov in za krematorij. Čas od nastopa službe pa vsfe do nekaj minut pred smrtjo, s katero se v taborišču zaključuje opravljanje take službe, je poln psihičnih sprememb: od začetnega optimizma, ko nesrečniki upajo~, da so se s prostovoljno od- zaman. V vlogah »Nebeškega odreda-nastopajo mladi fantj« - 8«* , Odra mladih, režija je delo l»* cija Cigoja, scena in kostumi P* 1 Saše Kumpa. b morav o novi ustavi Razmerja mM delovno organizacijo in občino O i :_ „ i nalovnl liudie vodijo Pri uaejanju razmerij do delovnih organizaerj je treba izhajati iz osnovnega načela, da občina ne sme kršiti samostojnosti in samoupravnosti delovnih organizacij in da morajo vsi akti in ukrepi občinskih organov temeljiti na zakonitih predpisih da pa mora občina kot skupni samoupravni organ delovnih or;-niza-dj imeti nad n.;imi družbeno '.lai-ronstvo in pravico intervencijo, kadar to zahtevajo družbeai interesi. Naj v nadaljnjem navedem nekaj najbolj pomembnih primerov, ko občina oz vnj»ni organi stopajo v razmerja do delovr..h organizacij: 2e pri ustanavljanju delovnih organizacij mora občina - tudi ta 1 in predvsem ta ustanavlja delovne organizacije - skrbeti za to, da hodo zadovoljene določene potreb občanov in družbene skupno n, To skrb uveljavlja v ustanovitvenem aktu % določitvijo dejavnosti o2. delovnega področja delovne "n-ganizacije in s tem, da poskrbi za materialna in fi- j nančna sredstva za opravljanje | dej vnesti delovne organizacijo. Delovna organizacija sprega sama svoj statut in dru;e ipl i e J akte, g katerimi se uresnivu'^'o samoupravne pravice In urcja;e razm?rja v organi^aci.'i. Tu je zlasti pomemben statut, s kr.terijnC delovna orrranizae;"a i:r.-'i — v skl: Ju /. u - lavo m ?uk m'ivi -svn'o đaJaVnđn in naloge, cr.^a-nlzscijo, prav'ce in obveznosti organov upravi!an;'a, nj'in roclo-vnnja ter drtt^a notranja fhzmef« Ja. Prav zaradi te pomembnost! r,e lahko r. zakonom določi, da potrjuje statut v celoti aH njegov posamezni del organ dru/beho-poHtlčne skupnosti, predvsem ob-| činska skupščina oz. drug organ obv'ne. Pa tudi glede drugih samoupravnih aktov delovne organizacije (zlasti tistih, ki ure,'a»o delitev) se lahko 'a občinske organe predpišejo določena pooblastila ia pristojnosti. Dolovn! ljudje vodijo in upravljajo delovno organizacijo sami, neposredno ali po svojih organih (po delavskih svetrih in drugih organih), ki jih enmi postavljajo in odpoklicu jejo. v primerih pa, ko I je družbeni interes, zlasti širši, posebno važen, lahko zakon določi, da v kolektivnih organih pri Upravljanju in Vodstvu sodelujejo tudi za-topniki družbene skupnosti. To je pri gcšpodatsiklh organizacijah in njihovih združenjih vendarle lahko samo izjema, ko organizacMa nima samo gospodarski, ampak tudi siril družbeni I pomen (npr. podjetja, ki opravljajo izdajateljsko dejavnost), pri delovnih organizacijah, ki opravljajo družbeno 6lužbo, pa Je to sploh pravilo, saj je poseben pomen takih organizacij za družbeno skupnost povsem evidenten. Vpliv ln sodelovanje ob*ine kot predstavnika te skupnosti v upravljanju sta torej razumljiva in nujna. Pri tem pa je vendar treba poudariti naslednje: Vpliv družbene skupnosti se v takih delovnih organizacijah zagotavlja zaradi uskla'evanja njihovega dela z javnimi, splošnimi tflier« J. s tem pa se ne smejo Mlttjejratl osnovne pravice samo-* delovnih kolektivov. PrcdstavniKi družbe v kolektivnih or*ranih lahke sođelu'ejo le pri reševanju vprašanj, ki so važna za onenjene splošne družbene koristi ln v kaierih je treba zagotoviti družbeni vpliv (npr. določanje raZVojS delovne organiza-| ci.fc, Plin njenega dela lp:l.). Po-ložaj vseh delovnih organizacij, kar se tie> samoupravljanja in ! poloiaj& delovnega človeka v teh I organizacijah, mora biti enak dejansko In ne le formalno. Sicer pa m^ra Itak zakon določiti pogoje in oblike vplivanja predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih takih delovnih organizacij. Najpomembnejšo vlogo v razmerju do delovnih organir^j imaio družbeni plani občine in . _______: TiT/-vcrrnmi. Z, NESREČE ZANESLO GA JE S CESTF Minuli četrtek ob 18.30 je vo> nik amater Edvard Delopst, S. * Fitaom 600 KR 36-39 vozil po cesti I. reda v smeri od Žirovnici proti Jesenicam. Pri srečavanju * tovornjakom TAM LJ 54-81, ki 8» je upravljal Emil Nemefi, 28, ^v fer podjetja 2ito, ga je na zasr.<" imajo uLutusm f---- drugi njeni razvojni pro.grami. z.|ier poujeija ^uo, ga je na z njimi namreč občina usmerja in I zeni nepluženi cesti zaneslo _ usklajuje - 6eveda v skladu z stišča, tako da je s sprednjim d> družbenimi plani širših družbe- lom zadel obcestno ograjo. B' no-političnih skupnosti - razvoj nesatrokovni oceni je na vozi:-produktivnih sil in družbenih škode za 100.000 dinarjev. Telo> služb ter zaposlovanje, določa nih poškodb ni bilo. v sredstva občine, določa ukrepe za SN£(; S£ j>QS\JL usklaievanje dohodkov delovnih mn organizacii in posameznikov z IVAAV1U Znano je, da direktorja gospodarske organizacije - po določbah osnutka nove ustave — postavlja na podlagi razpisa delavski svet •' v soglasju s pristojnim organom I družbeno-politične skupnosti, I predvsem občine, način postavljanja direktorja v zavodu pa bo določen z zakonom. Pa tudi za gospodarske organizacije, ki opravljajo za družbeno skupnrst posebno pomembno dejavnost, bo lahko zvezni zakon predpisal drugačen način postavljanja direktorja, i zadovdievrrve spjv.iih okrog 100.000 dinarjev družbenih potreb. Pri recporeV .iVTOVinnii a ei>> Djn sredstev v te nam e Jc ob- AVTOMOBILA STA TRČIL* čina v okviru enotne;* ni. tema ^ »"oboto okrog 9. ure se j« r« delitve asmestojna. Posebej je cest i II. reda v vasi Suh* pr«! treba poudariti, da se pri' ^ hi'^ St^M1f**P*kn» Prometna ne-viružbenimi plani rresniču.x •3';r^; Trčila sta poltovorni «r«r družbeno-ckc-iomskl polo'aj. pr* ( J«« KJ-5^«' kl «■ je uprav vlce ln dOlineatl - pa 'v.dl »kupnlr^ Dan"» f» f» »*»Oe 1> interesi delovnih ljudi ln de'ov-|:f ^ oselml artomobU KRawi moupravne pravice (W/3 * (Nadaljevanje prihodnjič) PAVLE ZUPANČIČ il mu e bii za krmilom Iva* 'loK*r iz Kranja Skoda na obet vozilih znat* 17v.oOO dinar.ev; telesnih poškodb nI bilo. - lleareči se Je znodilP r-'^di Posegove ne pravilne vo>«»e m močno poledenele ceste. ro.vgnFT.TBig; m Filipu mi' mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 2 prašiča po 50 do 60 kg težka. Praprotna polica 18, Cerklje 4743 Prodam osla z vso vprego. Šenčur 331 - baraka 4771 IMtanega prašiča in 3 koze z mlekom ugodno prodam. Ljubno št. 23 4772 Uporabnost naših sort krompirja za prehrano Cas nabave krompirja za ozim-'rok krog naših potrošnikov, so nlco je za nami. Sedaj, ko ga go- strokovnjaki zavoda za napredek spodinje pripravljajo za različne [gospodinjstva in kmetijskega za- V KRANJU Fižol 190 do 230 din. jeSprenj 120 do 160 din, kaša 160 do 170 dinarjev, krma za kokoš 61 do 83 din. kostanj 50 do 60 din - zn liter: orehova jedrca 1000 din. ne- j ^ primke 29. novembra Odprta sa 60 din. kolerabe 40 din. volna 2600 do 2800 din, ohrovt 70 din. cvetača 120 do 140 din. suhe slive 250 din. hruške 60 do 120 din. Jabolka 90 do 110 din.( solata 120 do 140 din, redkev fiO* din. klala repa 70 do 80 din, sladka repa 20 do 25 din. kislo zelje 140 din DELIKATESA KRANJ JAVLJA 1. Trgovina Delikatesa Kranj'bo praznike 29. novembr vse dni od 6. do 21. ure. Se priporoma kolektiv trgovine Delikatesa Kranj. jedi, pa so z njim bolj ali manj zadovoljne. Marsikatera izmed niih jp npmreč ob nakupu posvetila vel!ko pozornost predvsem barvi k-omnirjn. saj je gledal«, da bo kupila bel krompir, l^po prebran, ne oredroben in ne predebel ter suji in sladek. Kliub vsemu na sedal ni zadovoljna, 'saj se ta kromnir pogosto močno razkuhl in celo spremeni barvo — po'emni nli pa je zelo suh in porabi mno"!) maščobe. Vse na-vedane lf»ott»oati kromoirja so nera-e* p-i v sne od njegove jedil- 2. Prvovrstni domaČi keksi vel-, nP kva "tete. 6ladko 7el.jp 50 din. kromnir 30 do 40 din. čebulo 120 do 130 din. surovo mas'o 760 do 830 din sir skuta 1.40 do 160 din. korenček 60 do 70 din - za^": smetana 20 din - za merico: irT-a 42 din. nor 10 do 20 din, česn 10 do 60 din. kokoš 7O0 do 800 din. plSčanci 300 do 380 din - za komad; zelena in peteršilj za šopek 10 do 30 din. no na zalog; v trgovini Delikatesa. 3. Za dobro d^ma*o znbavo -dobro vino preko uln-e, belo namizno 1 220 din, rdeče namizno 1 211 din. Trgovina De'ikatesa Kranj, 4. Vsak dsn sveže prežena kava v trgovini Delikatesa Kranj. Dfl bi rp».«ivetl!ll vorašanje jedrne kval'tete krnmo'p'a. s katerim se Vsak dan srečuje zelo ši- prebivavstva OBJAVA V sredo, 28. novembra, bo običajni poslovni čas kot vsako sredo-to je dopoldansko in popoldansko poslovanje: v četrtek, 29. novembra in v petek, 30. novembra, poslujejo po slovalnice oziroma obrati, ki so odprti tudi oh nedeljah, z nedeljski m poslovnim časom. V petek zjutraj bodo odprte prodajalne mleka in dopoldne dežurne prodajalne kruha; V soboto, 1. decembra, bo poslovni čas kot vsako drugo običajno ■oboto in v nedeljo, 2. decembra, kot vsako drugo običajno nedeljo. Ker bi se pokazale potrebe, lahko uprave podjetij uvedejo tudi še daljši poslovni čas od tu navedenega. O svojem poslovnem času bodo vse poslovne enote tudi še same obvestile potrošnike. Kom OBVESTILO unalna banka Kranj sporoča svojim strankam, da bo zaradi nia dneva republike dne 28. novembra 1962 poslovala samo praznova ^ soboto, dne 1. decembra 1962, pa bo zaprto dopoldne o" ■ ves dan. Komunalna banka Kranj Cenjene goste obveščamo, da smo v prostorih resta-• i i I« »P°8ta« Tržli odprIi nove obnovljene restavracijske pros tore. Ob sobotah In nedeljah Igra tržlški kvintet, ostale ve Pa reproduciramo magnetofonsko in radijsko glasbo', soboto in nedeljo sprejemamo tudi rezervacije. — Se Xa orf)ča gostinsko podjetje Tržič. sj 80 letu je po težkem trpljenju dotrpela naša dobra, skrbna mama, stara mama, teta in svakinja ZOFIJA KRISTAN roj. SPECHT D^erreb drage pokojnice bo v torek, 27. novembra 1962 ob IS uri iznred hišc žalosti StrahinJ št. 5 na pokopališče v Naklem. 25. novembra 1962 Globoko žalujoči: sinova Alfred in Andrej, hčerki: Francka por. Janrnr. Zofka por. Le-skovec z družinami in ostalo sorodstvo. — Strahinj, Tržič, Stražiščc, Rochdalc — Anglija, Reutte - Avstrija V KRANJU Poročili so se: Mariian Jan, brivski pomočnik in Danica Jug, perica: Alojz Bohinc, posestnik in Julrana Burger, posestnica; Alojz'i Kilan. m!zar in Inge Savs. nam^ščenka: Ivan Jarc, šofer in Mrr'ja Avsec. nameščenka; Stanislav Božič, delavec in Antonila Urlir. delavka: Andrej Medvod, delavec- in Zofija Cebašok. delav-jka: Anton Strgar. elektromonter in Stanislava Janko» kmečka delavka: Ludvik Ilinčič. elektromonter in Frančiška Jenko, gospodinjska pomočnica: Anton Zo-leznkar, delavec in Vida Zupan, -Mila; Janez Pičman. podmoj-ster in Angela Kern, tkalka: Marijan Gantar, uslužbenec in Jožefa Zumer. uslužbenka; Ciril Vidic. uslužbenec in Irena Pelcar, delavka; Karel Gomboc, delavec in Terezija Forjanič, delavka; Alojzij Sčap. delavec in Marija .Tanšovec, dolavka; Janez Krt, kmM m Milena Kern, gospodinjska pomočnica: Emil Lisec, soboslikar fn Gabrijela Kozjek, uslužbenk«; Franc Lukanc, mizar in Marija Rozman, pletilja: Franc Stern. delavec in Francka Lukanc. tkalka; Martin Ahčin, kmet in Angela Kern, . gospodinjska pomočnica: Frane Jelovčan, delavec m Helena Bambič. delavka; Stanislav Bobnar, cestni delavec in Frančiška Draksler, delavka, Ivan Petrič. kmet. tehnik in Danica Spenko, gospodinja; Jože Bajt. zidar in Ana Jerič, kmečka delavka; Bruno Pečuh, dipl. eko-. nomist in Marija Trlep. babica; Ferdinand Stenovec. delavec ln Elizabeta Matko. kuh. pomočnica. Rodile so: Valentina Nahtlgal - deklico; Julijana Kuralt - dečka; Marija Jenko - dečka; Marija Frelih - dečka: Matilda Kne - deklico; Pavla Eržen - deklico. v TR2ICU Poročili so se: Nikolaj Erlah. delavec in Terezija Debevc, delavko; Franc Perko, delavec in Stanislava Skerget .uslužbenka; Franc Papler, delavec ln Frančiška Praprotnik, delavka: Milan Gros .delavec in Helena Markoljc, delavka: Karel Koder, uslužbenec in Ivanka Polajnar, uslužbenka; Jože Mali, uslužbenec in Jožefa Grasmajer, uslužbenka. Umrli so: Marija Klemene, upokojenka; Ignac Vidmar, delavec; Lovrenc Kuhar, upokojenec; Mihaela Jaborneg, soc. podpiranka. Rodila se Je: Veska Zaletel. afera .. n m e Odpovedujem sobo, gospa Meise. Napišite mi račun do naslednjega meseca. Vse, kar vam dolgujem. Pohitite* -Saj nimate denarja! 2elite, da bi odšla iz sobe in bi jo pobrisali.*« Iz žepa sem vzel deset bankovcev in jih potisnil ženski pod no* Strmela je vame in odhitela. Odprl sem kovček. Bil je vlažen ko' vse drugo v tej sobi. Soba je bila vlažna in mračna in skozi okno je bilo vide': 7 -1, m katerega se je krušil omet. Posteljnina je bila nenehno vlažna, prav tako moje srajce v omari pa papirji. Toda bila je cenena, veljala je petintrideset mark in v njej sem pravzaprav samo spal. V postelji sem n^sil vedno poneseno srajco in nogavice, ker nisem imel pižame, vlage pa nisem prenesel. Gospodinja se je vrnila z rakunom. Plačal sem. brez be>sede Je vzela denar in molče odšla. Stanovanjski ključ 6em položil na mizo. vzel kovček in odšel iz sobe, kjer 6em prespal štiri mesece življenja pa preživel težke sne. V garaži so medtem pripravili avtomobil. Natočili so bencin. Odvratni kovček sem vrgel na zadnji sedež. Na rdečem usnju je bU videti še posebno grd. »Lahko telefoniram?« sem vprašal moža pri črpalki. Z brado Je pokazal proti stekleni kabini, ki Je stala zraven bencinskih stebrov. Tam je stal telefon. Poklical sem Juliusa Brummerja v tiradu, kajti povedal mi je svojo številko. Čakal sem na zvezo in znoj mi je orosil čelo. v stekleni kabini je bilo vročo kot v parni kopeli. »Holden?« ►.Da .gospod Brummer. Pripravljen sem.« »Prav.« Govoril je resno, kot vselej. »Se za dve urj dela Imam. Potem pridite pome. Odpeljite se domov. Služabnik naj mi pripravi kovček.« -Da.« -Poznate cvetličarno Stadler v Kraljevem drevoredu?« -Ne. Vendar jo bom našel, gospod Brummer.« V senci garažnega zidu so se igrali otroci. Nosili so kopalno obleke. Majhen fantič je druge škropil s cevjo. Smejali so se, kričali, poskakovali in bili zadovoljni. »♦Odpeljite se tja pa vzemite cvetje, ki sem ga naročil. Rože so za mojo ženo. Odnesite jih v bolnišnico.« -Da, gospod P rum mer.« Da, gospod Brummer. Ne. gospod Brummer. Takoj, gospod Brummer. Kako hitro se privadimo tega glasu, kako hitro se vrnemo k tej navadi. Da. gospod poročnik. Ne. gospod poročnik. Takoj, gospod poročnik. Takrat 6i zaradi tega ni*em razbijal glave, tudi danes m drugače. V Brummerjevi hiši sem imel sobo in postelja bržkone ni bila vlažna. V žepu sem imel denar, imel 6em delo in predstojnika, ki ni zastavljal vprašanj. -Ne, gospod Brummer. Da. gospod Brummer. Takoj, gospod Brumer. In kaj zato? V vojni so vrhu tega še streljali. »Kaj je z računom?« sem vprašal moža pri črpalki. -Vselej ga mesečno pošiljamo gospodu Brummerju.« »Lepo,- sem rekel in sedel za krmilo. Prižgal sem motor in zračnik je začel brneti. Zrak Je zavel po avtomobilu. Počasi sem zapeljal na ulico. Bmmmer mi Je povedal, da bom po vrnitvi lz cone dobil tudi prikupno uniformo, po meri, krojeno pri dobrem krojaču. Uniforma je bila uniforma. Da, gospod poročnik. Da, gospod Brummer. Imel sem delo. Imel sem mir. Nobenih vprašanj. Nobenih zlohotnih pogledov. Kakšno bogastvo za moža, ki je prišel iz kaznilnice. voda v Kranju ocenili jedilno kva liteto najvažnejših sort krompirja na Gorenjskem. Razen tega so jedilno kvaliteto Istih sort kromp'r-ja ocenili tudi strokovnjaki inštituta za ugotavljanje jedilne kvalitete krompirja v 1 Wagenin<»pnu v Holandiji in prišli do enakih rezultatov kot naši strokovnjaki. Pri tej oceni so upoštevali predvsem razkuhavnnje. čvrstost, močnatost. suhost in strukturo gomoljev raznih sort krompirja. Splošna ocena za vsako sorto krompirja posebej je pokazala, katere sorte so za naše prehrambene navade najprimernejše za nrioravo različnih krompirjevih ledi. Da bi bila ocena jedilne kvalitete raznih sort krompirja čimbolj realna, smo vzeli za osnovo sorto oneida (stari »beli kromnir«). Na jedilno kvaliteto te sorte je namreč nas notrošnik navajen in jo zato tudi tako vztrajno zahteva. Njene glavne značilnosti so: nerazkuhavanje. čvrstost ijomoljev, neznatna močnatost. vlažnost in fina struktura tkiva fer zato majhna poraba maščobe. Razen navedenih lastnosti ima ta stara sorta ameriškega izvora, ki je izoblikovala naS okus. tudi važne pomanjkljivosti. Nien ok"s je prazen ali repnst. Kuhani 1*0-mol'i potemnijo in SMtfadl mevc'-črvstih gomoljev ni nrjmnrna za pripravo nire kromnirja. Prav tq-ko nI nrimorna zn prlfrsvo fr*«'«« nirjeveca testa, k^r ;e 1" no""'-no močnata. Razen tca -'-,i:o gomolj! globok« o^esa in «r" "-i lupi jen hi nr"cej8*ri del kromnirja v odoadek. Med sortami kromp'r'n. ''! !!h sedaj gojimo na Goren :ck">m imamo dvo sorti, ki no svoji :e dilni kvaliteti prekašata on-dV To sta sorte bintje in cvetnik. k: sta po kvaliteti sicer enaki ono-idl. nimata pa že navedenih pomanjkljivosti. Sorta bintje jo zaradi možnosti vsakovrstn« nnor."-be in odlične jedilno kakovost 1 najboljša sorta, ki jo hrnno ljudi predvsem cort^ bintje. cvet Jedilna fVftlitetn ostalih sort krompir;n. ko: nor. merkuVta. vo-rana, tveckararisa in Viktorije pn je znatno slahša. Te sorte so primerne predvsem za krmo aH Industrijsko nredelavo. za orehrano liudi pa so nri nas ncza/oljcn«. Večina pofro*n'kov te sorte tudi resnično odklanja. Tudi obral^m drfftbena prehrane priporočamo. dq ktmuje'o krompir kvalitetne tfih sort. čeprav je le-ta dražji. Merkur, ki ga obrati družbene prehran? največ kuDuleio, je za kuhanje v vpčMh količinah še posnhno neprimeren. Kuha H namreč neenakomerno. Na površini Je že novsem razkuhan. v sredini pa ?p trd. Znto je kvaliteta prinravl'e-nee-a kromoirja dokaj slaba. Razen je odpadek zelo velik, zaradi česar se cena znatno dvig-np. Pri ocenjevaniu jpdilne kvalitete kromnirta smo urotoviH. da ima v oblinah Kuhan krompir (v mpspeu senie-nHru) ser

h meseca januarja prihodnjega leta. Kn' vsj1 bi radi naredili na Jezerskem V fh dn-h s" na Jezerskem Živahno pogovar'sjo k" j vse bi bilo OOtrekfia nnre^iti. So-laj je čas, da ->rinrBvi|n ra7.ne predloge, načrte, nre^l-rhijo potrebna sredstva, ma-ff*r!al in drugo zn nrlhodnie leto. Cas za razna dela je na Jezerskem nrecej krajši kakor v dolini, saj lam kmalu zapade sneg. V prihodnjem letu bi med drugim radi napel 'nli vodovod še v zaselek v Vaniški žagi, kjer je nekaj .hiš še bfez zdrave pitne vode. Omrežje hi bilo dolgo 400 m. Vsa težačka in nestrokovne dela bodo prebivavci opravili s prostovoljnim delom. Na več krajih bodo uredili javno razsvetljavo in podobno. Za vse skupaj na bi rabili l.SOO.IO^dinar-jev. - C. - Preteklo sredo Je v Ljubnem naš fotoreporter ujel na filmski trak precej nenavadno sliko. Pred gostilno v Ljubnem se Je zadrževal tovornjak (Odpad, LJubljana), naložen z najrazličnejšim odpadnim materalom. Za tamkajšnje otroke je bilo to prijetno doživetje, Kot mravlje sladkor, so tamkajšnji otroci naskočili svetle metalne odpadke, ki Jim bodo prav gotovo v nekoristno igračo. In povsem tem, dvoje vprašanj brez odgovora: kaj je delal tovornjak popoldne ob 16. uri v Ljubnem, kjer takšnega odpadnega materiala verjetno ni ln zakaj nihče ni pazil na tovor na kamionu? šofer Je napodil otroke šele takrat, ko je zaslutil nameno fotoreporterja, toda na Žalost, že prepozno Ustavil sem, izstopil, vzel stari kovček z zadnjega sedeža in ga postavil v veliki prtljažnik. Avtomobil je bil hudo lep, kov« ček pa gnusen. Paznik Hirnschall mi ga je podaril, ko eo me izpustili ... 10. Enaintrideset temnordečlh vrtnic. Ko sem prišel, so bile Se zavite v dvojni celofanski papir.' Mogočen šopek je bilo treba pošteno prijeti. »In peclje odrežite, preden postavite cvetje v vodo, prosim.« ••Prav.« »Nizozemsko blago. Najboljša kakovost. Gospod Brummer bo zadovoljen.« •»Račun.. .« •.Gospod Brummer ima pri nas odprt račun. Najlepša hvala. Na svidenje, gospod ...« Počasi sem spoznaval, kako žlvije bogatini. Imeli so račune. Plačevali so mesečno. Imeli so kredit, ker so jim ljudje zaupali. V tem je bila razlika. V Marijini bolnišnici je sedela v vratarski loži druga redovnica in na zasebnem oddelku je bila v službi druga sestra. Prikupna nočna sestra je UflJfdla, V vroči, majhni sebi je bila starejša dama. Odstranila je celofanski papir in resno ogledovala vsebino. Od petstotih mark, ki mi Jih je dal Brummer, sem jih sto petinsedemdeset pustil pri vdovi MeJeeJevi. Toda tudi s tristopetindvajse-timi markami v žepu f^rn imel občutek, kot dn sem Brummerjev sorodnik, solastnik v nlegovlh poslih in pripadnik vladajočega razreda. Prikimal sem redovnici in odšel. Na stopnišču sem nomislil, da si bom najprej naroČil sivo obleko iz freska. Enovrstno. Morda s telovnikom. Lahko bi nosil bele srajce in črne kravate. Crne čevlje ln črne nogavice. K sivi barvi Je sodilo pravzaprav vse. Jaz... -Počakaj t f, prosim!« Obrnil sem se. Starejša redovnica Je prihitela za menoj. -Gospa Brummerjeva bi želela govoriti z vami.« -Z menoj? C emu?« »Ne vem. NI se še prav_zavcdola. Toda pripeljati vas moram JUei. Pojdite zjnjrnoJ.*A POVTDFT.tFK, ?«. novembra 198? RT Jeseničani pred zimsko športno sezono Po uspeli turneii 25 O p V četrtek zjutraj so sc jeseniški hokejisti vrnili s turneje po CSSH, kjer so trenirali 14 dni in v zadnjom tednu odigrali B tekom. Ob povratku smo od jeseniških fantov zvedeli naslednje: »V Kolinu, kjer smo trenirali, smo bili zelo prisrčno sprejeti, pa tudi ves čas bivanja v tem mestu smo bili deležni izrednega gostoljubja. l'o enotedenskem treningu smo odigrali prvo tekmo z domačim moštvom. Od tu so nas vozili z avtobusom v druge kraje in smo odigrali še 4 tekme. Rezultat prvo s Kol inom jc bil 2:7, druge z moštvom Havlički Brod 3:7, tretje z Liberetom 3:4, 8 Sokolovom v Pragi 3:11 in z.Lit-vino 5:14. Ker so vsa moštva že vi grana, saj imajo led že od .septembra, smo jasno vse tekme iz-Izgtibili, pridobili pa toliko več izkušenj. Ob vrnitvi smo v torek t^ečer odigrali na Dunaju tekmo ■ tamkajšnjim >-EisIaufveroln« in Jo izgubili a 7:13, zadnji večer v Celovcu pa z moštvom KAC 2:9. Vse tekme so bile tehnično popolne ln izredno fair, ne morem pa tega reči o dunajski tekmi, kjer smo občutili, da nismo zaželeni. Ker smo bili vsak dan na ledu, smo dobili potrebno kondicijo ln Vigranost. Navdušila nas je češka t do hokejska šola, ki ne pozna >*so-lerjev«, marveč napadajo in branijo vsi. Vsa drsališča so odlič- na, v Pragi pa je drsališče celo pokrito. Ker imajo na Češkem led že od pričetka septembra, Komaj 16-Ietnl JOŽE DOLŽAN iz Mojstrane skače s smučmi že od petega leta, med tekmovavce pa se je vključil pred dvema letoma. V minuli sezoni je dosegel nekaj lepih uspehov, še boljše pa pričakuje letos, ker se je »na zimo« dobro pripravil imajo moštva polovico prvenstvenih tekem že za seboj. Vtisi s Češke so najlepši. Vseskozi smo čutili, da Cehi Jugoslovane zelo spoštujejo. Potrudili se bomo, da bomo Cehom ob njihovem obisku vrnili gostoljubnost, ki smo je bili deležni.« Po zaslugi uspele turneje so jeseniški fantje pripravljeni na prvenstvene tekme. Moštvo je sicer pomlajeno s Hribarjem in Mlakarjem, ki sta še brez rutine in potrebne tehnike; nekaj težav bo verjetno tudi zaradi Tišlerje-ve bolezni. Upajo pa, da bodo v borbi za pridobitev sedme zvezdice, uspeli. Mišljenja so. da jim bo v nekaj letih najresnejši tekmec Medveščak iz Zagreba, medtem ko bo Olimpija manj nevarna, ker nima za seboj mladine. Zelja hokejistov in vseh ljubiteljev hokeja na Jesenicah je, da bi z drsališčem in vremenom ne imeli težav, saj bo le od teh dveh činiteljev v največji meri odvisna letošnja hokejska sezona. P. Ulaga N a m i z n i tenis Tudi jeseniški skakavci se že vneto pripravljajo na novo sezono tekmovanj. Mnogo obetajoči LUDVIK ZAJC pa ni le dober skakavec, ampak bi se z marsikaterim vrstnikom kosal tudi v matematiki« kar pove pravilni izračun naloge na šolski tabli, pred katero ga;je presenetil nas fotoreporter Mladinski turnir Namesto četveroboja le troboj Ljubljana, 25. nov. - Ob pohvalni organizaciji * * končal mladinski troboj mest Zagreba, Kranja in domače Ljubljane. -Jesenic, ki so bde tudi pozvane na tekmovanje. i/: neznanih vzrokov ni bilo. Tekmovanje je potekalo v telovadnici na I Slovenska nogometna liga Končan je jesenski del H Ljubljana, 25. novembra — Danes bi morala biti na igrišču v Šiški odigrana prvenstvena nogometna tekma šestega kola slovenske nogometne lige med domačo Ljubljano in Gorico iz Nove Gorice. Tekma je bila v zaostanku, ker se ljubljanski nogometaši 23. septembra iz objektivnih vzrokov še niso vrnili s turneje po Italiji, kamor jih jc poslala nogometna zveza Slovenije. Zato, ker je ligaški odbor sklenil, naj se tekma še enkrat odigra (čeprav so sc Goričani pojavili na igrišču in je sodnik »odpiskal« tekmo s 3:0 v njihovo korist), je bilo pričakovati, da drugič Goričanov ne bo v Šiško. Tako je tudi bilo in tekma se je 'končala s 3:0 za Ljubljano! — Ce tekmovalna komisija ligaškega odbora ne bo z administrativnimi posegi odgovorila na odprto pismo celjske no-naetoe podzveze o nepravilni registraciji igravca Delamarisa Ja-nusa, potem je lestvica ©b koncu jesenskega dela prvenstva naslednja: Triglav Ljubljana Železničar O.-Krim Kladivar Delamaris Slovan Rudar T Sobota Celje Svoboda Gorica Ilirija Rudar (V) 13 10 2 1 13. 8 2 3 13 7 3 8 M 6 3 4 13 4 6 3 13 5 4 4 13 6 1 6 13 5 3 5 13 4 4 5 13 S 2* 6 13 3 4 6 13 4 2 7 13 2 3 8 13 2 1 10 :13 22 :19 18 :20 17 :15 15 12 14 24 14 25 13 :31 13 19 12 25 12 :17 10 29 10 :26 7 :35 5 Prulah. Igranje je bilo zelo počasno, saj so igrali na eni sami mizi. Po pričakovanju, da se bo dvoboj za prvo mesto odvijal med ekipama Zagreba in Ljubljane, bi se stanje kmalu izpremenilo. V prvem dvoboju so se pomerili Kranjčani in domačini. Gostje, ki skorajda niso upali na zmago, so imeli po zmagi Trčka nad Use-nikom že več nade. V tem dvoboju pa je razočaral Klevisar. ki je vse tri igre prepustil nasprotnikom; sicer z najtesnejšimi izidi. Kljub porazu pa ne moremo reči, da ni igral dobro. Končni rezultat dvoboja je bil 5:3 za domačine. Nato so igrali Kranjčani z eJd* po Zagreba. Edini zmagi sta dosegla Markun in Klevišar nad slabim Turino, Trček pa je igral le z boljšim Rothom in Surbe- kom. REZULTATI - Kranj : Ljubljana: Markun : Trupej 2:1, Kleši var : Strojnik 0:2", Trček : Use-nik 2:1, Klešivar : Trupej 1:2. Markun : Usenik 2:1, Trček ! Strojnik 0:2, Klešivar : Usenik 1:2 in Trček : Trupej 1:2. Kranj : Zagreb: Trček : Rom 1:2, Klešivar : Turina 2:0, Markun : Surbek 0:2. Klešivar : Roth 0:2, Trček : Surbek 0:2, Markun proti Turina 2:1 in Klešivar : Surbek 0:2. - J. Pogačar Skupni trening naših alpincev 11'. BUKOVAC MED RADOVLJIŠKIMI ŠAHISTI Jeseniški hokejist CENA VALEN-TAR se je s turneje po CSSR vrnil tako utrujen, da ga je naš fotoreporter — čeprav je bila ura že poldne — našel v postelji A * t 1 e t i k^M Radovljica, 25. novembra — Danes je v Radovljici gostoval šahovski prvokategornik Desimir Bukovac iz Kranja, ki je s tukajšnjimi šahisti odigral simultanko na 20 deskah. Za prireditev je bilo precejšnje zanimanje med domačini, ki so se gostu tudi trdovratno upirali. Rezultat je bil 13,5 proti 6,5 za Bukovaca. Jesenice: Kitzbiihl 7:6 (0:23:34:1) Kranjska gora, 25. novembra — V četrtek so se na skupnem treningu na zasneženem Vitrancu zbrali naši alpski smučarji. Pod vodstvom zveznega trenerja Marjana Magusarja so pripravljajo na številna letošnja tekmovanja Majda Ankelc (Triglav), Zmaga Klo-futar (Kranjska gora). Krista Fa-ncdl (Enotnost), Peter Lakota, brata Andrej in Mirko Klinar, (. ril in Janez Cop (vsi Jesenice), Fric Detiček (Kranjska gora) in nekateri mlajši alpski smučarji. Smučarska zveza tokrat ni poslala vabil za skupni trening re-prezentantom Janezu šumUu. Tomažu Jamniku in Maji Rutar Kranja! Morda bomo o vzroku za tak odnos do njih še pisali. — * Občinska atletska šola Kranj, 21. nov. — Občinska zveza za telesno vzgojo je sklenila Ustanoviti pionirsko atletsko šolo, ki naj bi skrbela za razvoj pionirske atletike v občini in "pripravljala pionirje za poznejše športno delovanje. Šola bo organizirana v dveh izmenah po 30 pionirjev oziroma pionirk. Rok prijav je do 30. novembra, zakaj prva skupina bo začela z delom že v petek, 7. decembra. Vadbe bodo pod strokovnim nadzorstvom vsak petek v osnovni šoli »Staneta Žagarja«. Organizatorji vabijo pionirje in pionirke - rojene v letih 1948-1091 da se vpišejo v šolo v čimvečjem številu. — M. J. Moderna muzika zmaguje pt> vsem vesoljnem sicj\ polni plesišča in žepe umetnikov, ki nam jo že vsa povo'na leta ponujajo z neozdravljivo vztrajnostjo. Mladina se navdušuie zanjo. A jaz /e, bogme, ne razumem! Mladost '.e mi neusmiljeno jsipa pa in moje srce je že tako okorelo, da se ne more in ne more ujeti v taktu z moderno muzika, ki v Anftriki, na švedskem m se kje v svetu, kjer je vse dije ter operne arije so me obiskovale kar doma, ko sem takole v copatah posedal v sobi in poslušal koncert. A zdaj? Redki so petki, ko mi le nekako uspe napolniti dušo, žejno lepote, z muziko starih časov — tako rekoč. Današnji čas je bolj naklonjen moderni muzi ki, da se človek, čigar uho ie še uglašeno za sfirejem lepih melodij, zaprepadeno vprašuje, če jc vse to, kar se dandanašnji prišteva k mo- Ne, tako ni samo pri nas! Motil bi se, kdor bi mi pripisoval takšne hudobne namene, češ da pljuvam v domačo skledo. Obrnem gumb pri sprejemniku in se preselim v tuje dežele. Oh, vse zaman! Ves eter je nabit z divjimi popevkami: čačača. »Tako je samo v jutranjih urah,* se tolažim. »Ljudje vstajajo izpod toplih pernic, dre-motni so še, potrebno jim je Lojze Zupane: £ AC A Alieti Triglava se pripravijafo na novo sezono Atleti kranjiskeca Triglava so že začeli s pripravami za novo sezono. Dvakrat tedensko trenirajo v tolovadnici tekstilne šole, razen tega pa kl>ub slabemu vremenu vadijo tudi na prostem. Posebno skrbno se pripravljajo a'.'rii. ki so v pretekli sezoni v klubski kale.t;,r;- p! j j dc.~e.3li prvi r.::: e i. V prvi razred so si uvršali T rjoveč HHm - 10.9). Proti (190 m - H,fl\ Khv (400 m -»M), Grli.' H.Vln - 4:05 9, S' n - 15:38,6} ivab (višina -189 . HlenkuŠ (kreglu - 13,82), Anic« Saj/ovlć (100m - 13,1) in Mira UdovČ (400 m - 62,4, 800 m - 2:22,8). Drugi razred je doseglo 15 atletov in 8 atletinj, tretjega pa še veliko več. V zvezni razred se ni uvrstil še nihče. <"~rjrav so mu nekateri že zelo blizu. V naslednji sezoni bo AK Triglav usmeril svoje sile predvsem na ekipna tekmovanja v mladinskih ligah. Tem tekmovanj m so atleti Triglava kvalitetno že kos, imajo pa še premalo tekmovav-cev. Manjkajo predvsem mladinci, ki bi tekli na srednje proge (1000 m. 1500 m. 2000 m, 1500 m oviri), in metali kopje, kladivo n diski mladinke pa za vse discipline. — M. J. »kolofMlhd*. »prima* in »perfektna*, tako navdihuje mladino , da prenaša svoj temperament iz plesnih dvoran na u'i-ce, kjer pod sugestivnim vplivom divjih ritmov razbija izložbe, prevrača na parkirnih prostorih avtomobile in še na sto podobnih »kulturnih* načinov daie duška ljubezni do moderne muzike. Skromen državljan sem, človek s province, ki mu ni dani, da bi obiskal sleherni koncert, kjer se klasični in lepi muziki se vedno odkazuje častno mJ.-sto, kakršnega zaslužijo Beethoven, Mozart, Grieg, Hacbt Smetana, Čajkovski, Blaž Arnič itd. t Zato pa imam doma lep radijski sprejemnik. Ta mi je včasih nadomestil vse poman>-kljivosti, ki so v nujni zvezi z odmaknjenost jo od kulturnega osredka naše domovine. Zaobrnil sem gumb m prelepe melo- derni muziki, še v kakšnem svaštvu z umetnostjo. Prosim, naj mi mladi svet ne zameri, čt ne ujamem koraka z njim! V redakciji je mo\ naslov in če me želi kdo zaradi tega kamenjati, se bom junaško uvrstil med mučenike. Ste se že kdaj vprašali, čemu je pravzaprav podobna moderna muzika. Človek z živo domišljijo sem in vselej, kadar obrnem gumb pri sprejemniku, me Prevzame občutek, da se mi nekdo roga: »Življenje ali pa poslušaj — čačača!* .. . In vendar se mi zdi, da ta umetnost ne more biti kaj prida. Vse skupaj izzveneva nekako tako, kakor da bi na Polnil vrečo s praznimi škatlicami kreme za čevlje, potlej pa vrečo zavezal, zagazil Po njej in zaradi večjega efekta razbial še s polenom Po obrnjenem škalu ali s pokrovko udrihal po praznem pi pa sem le potožil ženi: »EJ. l[uba moja, staram se, staram. Moderna muzika ni zame. A ie zda) te pro.^m.-kadar bom umrl takrat r.^^ri radio na v