izhaja vsak dan rasen sobot, nedelj ln praznikov, Issued daily except Saturdays, Sundaye and Holideys. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2657 8«uth l*awadalc A ve. Office of Publicatlon: 2M87 South LawndaU> A ve. Telephone, Rockwell 4004 LETO—YEAR XXXVI. Cena lista Je $6.00 En ter cd a» second-claaa m«tlrr January 10. 1M3. »t th« poht-uffice al Chlcaco. Illlnota. under thr Act of Congraa« of Marclt S. 1B7® CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 6. JANUARJA (JAN. R). 1944 Subscriptlon $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 4 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in seetion 1103. Act of Oct. 1917, authoriied on Jane 4, 1U1H Berlin priznal presekanje nemške bojne črte na vzhodu Prva ruska armada se vali naprej proti zapadli v obliki loka, da obkroži nemško oboroženo silo na ozemlju ob krivini Dnjepra. Ruti okupirali Bela jo Cerkev in 40 drugih naselbin.—Cez 3000 ameriških in angleških bojnih letal in bombnikov metalo bombe na Hitlerjevo "evropsko trdnjavo."—Nemške komunikacijske zveze v severni Italiji bombardirane.—Ameriški pomorščaki odbili japonske napade Stockholm, Švedska. 5. jan.— Besednik nemškega poveljstva je danes priznal, da so Rusi presekali nemško zimsko bojno črto na vzhodni fronti na dvoje v prodiranju proti zapadu. Eden cfj^l te črte je dolg 360 milj, drugi pa 480 milj. Dopisniki švedskih listov v Berlinu poročajo, da nemško poveljstvo se zaveda resnosti situacije. Izgubilo je upanje, da bi mogle nemške kolone reokupi-rati izgubljene pozicije v protinapadih. London. 5. jan.—Prva ruska armada, kateri poveljuje general Nikolaj Vatutin, se vali naprej v petih smereh v obliki velikega loka, da obkroži nemško oboroženo silo milijon vojakov na ozemlju ob krivini reke Dnje-per. Ogromne operacije so nadaljevanje prodiranja ruske armade proti zapadu. Sovjetske čete so udrle na ozemlje predvojne Poljske in zasedle Belajo Cerkev, važno nemško zalagal-no bazo,. 50 milj pod Kijevem, glavnim mestom Ukrajine, in tčez 40 drugih naselbin. Poročilo iz Moskve pravi, da >o Kusi zasedli tudi Stavič, 27 milj južno od Belaje Cerkve, in Dabrovko ter se približale Šepe-tovki, kjer se strnejo železnice Tarnopol-Korosten in Berdičev-Varšava. Vatutinova armada okrog pol milijona vojakov prodira naprej na 250 milj dolgi fronti, da požene Nemce iz Rusije. Levo krilo te armade je /.a petami demoraliziranih nacij-skih divizij na Poljskem. V bitkah si razbili in poškodov ških tankov in sestrelili 36 bojnih letal. bardirali tudi nacijska oporišča na Danskem, v Holandiji in Belgiji. Bombni napad na francosko obrežje pri Pas de Calaisu je bil največji od 24. decembra. Zavezniški stan v Alžiru, 5. jan.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so bombardirali komunikacijske zveze v severni Italiji. Čez sto bomb je padlo na središče Turina, železniške proge in postaje. Promet na železnici, ki spaja Turin z Milanom in Genovo, je pretrgan. Trideset nemških bojnih letal se je dvignilo v zrak in v spopadu so Američani sestrelili osem sovražnih letal. Villar Pe-rosa v dolini ob reki Chisoni je bila tudi tarča bombardiranja iz zraka. Ta kraj leži 23 milj južnozapadno od Turina. Bombe so razdejale veliko tovarno za lokomotive in drugo železniško opremo ter zanetile ogromne požare. „ Na italijanski fronti je še odmor. Čete ameriške pete armade so izvršile le nekaj sunkov smeri nemške bojne črte na drugi strani razdejane vat>i San Vit-tore. (, Kanadske čete osme britske armade so konsolidirale svoje pozicije ob reki Mori, ki se izliva v Jadransko morje. Poročila trdijo, da snežni viharji in deževni nalivi so zavrli operacije v večjem obsega. Pearl Hsrbor. Havaji, 5. jan. —Ameriški bombniki so metali bombe na japonske pozicije na treh otokih Marshallove grupe kah v zadnjih dveh dneh so Ru-.in sestrelili deset japonskih boj-ii razbili in poškodovali 81 nem-jnih letal v spopadih v zraku. Bombe so padale^ia otoke Wot-je, Maloelap in Jaluit. , General Marshall v zagati Pritisk za priznanje ali zanikanje izjave r Waahington. D. C., 5. jan.— General George C. Marshall, šef generalnega štaba, je bil odprto pozvan, naj prizna ali zanika, da je on avtor deklaracije, da je preteča stavka na železnicah in v jeklarski industriji podaljšala vojno, da bo več življenj ameriških vojakov izgubljenih in da je dala nacijski propagandi močno orožje. Dasi uradno še ni razkrito, da je general avtor deklaracije, se vzdržuje mnenje, da je. To je baje podal na konferenci s časnikarji v uradu vojnega depart-menta. Vojni tajnik Henry L. Stim-son je bil pozvan po Williamu Greenu, predsednika Ameriške delavske federacije, nekaterih kongresnikih in senatorjih, naj objavi ime avtorja izjave. Green je zahteval od Marshalla, naj dokaže, da so organizirani delavci v resnici dali važno orožje nacijski propagandi. Predsednik Roosevelt je zavzel nevtralno stališče v kontro-verzl, čeprav je Stephen T. Ear-ly, Rooseveltov tajnik, izjavil, da se predsednik strinja z av-■Aoejm deklaracije Rooaevnlt je dal razumeti, da je proti uporab ljanju anonimnosti v diskuzijah, ki se nanašajo na zaHeve eksplozivnega značaja. Trije visoki vladni uradniki so bili v tem smislu že informirani. Stimson bo morda razkril identiteto avtorja deklaracije na konferenci s časnikarji v četrtek. Kongresnik M/»y, demokrat iz Kentuckyja in načelnik odseka za vojaške zadeve, je dejal, da ne ve, kdo je podal deklaracijo, toda kontroverza se lalrlto zaključi, če se unije odpovedo pravici do stavke v vojnem času Moskva omenja uspešne sovjetske operacije na fronti pri Nevelu. Rusi so okupirali v treh dneh čez 300 vasi in naselbin na tej fronti ter počistili vse ozemlje ob progi železnice, ki spaja Nevel z Veliko Luko. Prodiranje proti meji Latvije se nadaljuje. Okupacijo Belaje Cerkve je naznanil premier Stalin. Moskovski topovi so (Kidali dvanajst salv po padcu tega mesta. Stalin je pohvalil neodvisno čeho-Lhlovaško Suvorovo brigado, ki j<- udeležila bitke, katera je re/u I tirala v zasedbi Belaje Cer-tve. Na severni in /apadni strani pripetskeu;« moč vit ;a nemške divizije generala Fntza von Marin-steina beže pred Rusi. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, poroča, da Nemci puščajo na terenu topove, tovorne avte, orožje in drugi bojni material Sko-ro vse glavne ukrajinske železnice in ce*te so pod kontrolo ruske sile London. 5 jan —Čez tri tisoč auienških in angleških bojnih letal in bombnikov je bombardiral«. Hitlerjevo ' evropsko trdnjav«)" (*J Kiela. ladjegradniške in porJmorniške baze v severo-z* ped ni Nemčiji, do francoskega invazij»kega obrežja Čez ti-mk bombnikov je metalo bomb** na Klel i/ višine 21.000 dotfT.OOO revije v liombe m. pedale na la d jedilnice vaeu< iliščni distnkt in rezidenčne predele Ameriški bombniki so bom- Zavezniška baza na Novi Gvineji. 5. jan.—Ameriški pomorščaki so odbili japonske napade na svoje pozicije pri Cape Glou-cesterju, Nova Britanija, se glasi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja Dvesto Japoncev je padlo v bitki s pomorščaki. Japonske izgube v bitkah s pomorščaki v zadnjih osmih dneh znašajo čez 1500 ubitih. Dovolj živeža za ameriške civiliste Izgledi dobri v tem letu Poljaki poalanik konferiral § Hullom VVashington, D. C, 5. jan.— Poljski poslanik Jan Ciecha-nowski je konferiral z državnim tajnikom Hullom in domneva se. da je bil predmet diskuzije stališče ameriške vlade glede spora med Poljsko in Rusijo Poslanik je dejal, da »o bili razgovori zadovoljivi, ni pa hotel razkriti značaja Hull je izjavil, da ni ničesar novega o poljsko-ruski situaciji in da posveča veliko pozornost tej zadevi. Unija CIO proteatira proti zapiranju tovarn New Kensington. Pa., V jan Nicholas A Zonarich, predsednik unije aluminijskih delavcev, včlanjene v Kongresu industrij skih organizacij, je odločno protestiral proti zapiranju tovarn in odpuščanju delavcev On je udaril po odboru r* vojno produkcijo in ga obdolžil, da name n«.ms rs vir a pr«»dukcijo alumi jnija Waahlngton. D. C.. ?>. Jan — Ameriški civilisti bodo imeli dovolj živil vseh vrst v tem letu, se glase uradna poročila. Mož-n«)»t je, da bo manj mesa, mleka, masla in sira kot preteklo leto, več pa zelenjave, sadja, krompirja in fižola. Zaloge perutnine in jajc bodo skoro iste kot v preteklem letu. Pomanjkanje »nekaterih živil lahko nastane le v slučaju padca pridelkov, Dva faktorja bosta odločevala v zadevi prehrane ameriškega ljudstva Eden je. da Amerika ne more producirati dovolj živi I vseh vrst za nasiče-varrje civilistov, drugI pa je za-laganje oborožene sile na drugI strani morja z živili Oddelek živilske administracije je naznanil, da bo akrbel, da bo sleherni civilist, moški, ženska in otrok, dobil vse kar potrebuje za svoje zdravje Splošna dijeta ne bo prizadeta v nobenem oziru NEMO ZAGNALI TANKE V BOJ PROTI PARTIZANOM Ameriški letalci bombardirali Split in Sibenik italijanska divizija v akciji London. 5. jan.—Jugoslovanski partizani drobe odpor nemške sile zunaj in anotraj Banja-luke, rudarskega ln železniškega središča v centralni Bosni, kjer je glavni stan druge nemške oklopne armade. Partizani so presekali glav?o železniško zvezo na severu ih napovedali, da bo mesto kmalu padlo. Glavni stan marftala Tita, poveljnika osvobodilne armade, je naznanil nove uspehe v bitkah za posest mesta. Partizani so zavzeli mestno hišo in jetniš-nico tec pognali sovražnika v severozapandi del mesta. Srdite bitke na cestah se nadaljujejo in Nemci so zagnali tanke v boj proti partizanom, da ustavijo napade, ki so se pričeli na novoletni večer. Obe sili uporabljata topništvo v bitkah. Partizanske topniške enote razbijajo nemške tanke. Radiopostaja Svobodna Jugoslavija poroča, "da se čiščenje sistematično nadaljuje" in da je Tito uverjen, ds js zmaga blizu "Naše topniške enote "uspešno odbijajo napade nemških tan kov in drobe odpor sovrašnika," pravi poročil«, —i — —- ■ Ameriški bombniki so se dvignili s svojih baz v Italiji, preleteli Jadransko inorje in bombardirali jKinioJe in želez niške naprave v Splitu in fti-beniku, lukama ob dalmatinskem obrežju. Američani so metali bombe tudi na nemške vojaške koncentracije pri Pri-jedoru, 27 milj severozapadno od Banjaluke. Regrupirana italijanska beneška divizija, ki se zdaj imenuje Ga n bali di jeva divizija, s«* Je pridružila partizanom v operacijah proti nemški sili v Jugo-slavjii. Ta je v akciji v krajih ob Jadranskem morju. Jugoslovanska ubežna vlada v Kairu, Egipt, poroča, da častniki jugoslovanske armade na Srednjem vzhodu stopajo v Titovo armado z namenom ustanovitve skupne ffonte proti Nemcem. Sedemnajst častnikov se je že vpisalo v to armado. Kairo je tudi naznanil, da je premier Stalin poslal poslanico Božidarju Puriču, predsedniku jugoslovanske ubežne vlade, z izjavo, "da bo 1944 leto zmage Združenih narodov." Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Daniel Buh iz Chicaga, ki služi strica Sama v Farragutu, Idaho, je 4. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Is Pennaylvanl)e Moon Run, Pa. — Na novega leta dan je umrl Blaž Kovačič, star 70 let in doma od Poljčan na Štajerskem, član društva 88 SNPJ. Tukaj ne zapušča sorodnikov. Naši vojaki padalo Cleveland. — John Valenčič, ki je bil 14 mesecev v službi strica Sama na Pacifiku, je podlegel na otočju Fiži, kjer je bil v vojaški bolnišnici. Tukaj zapušča starše, brate in sestre, strice in tete. Smrten padec v Pennl Spangler, Pa. — Dne 31. decembra je Frank Mavc, član društva 248 SNPJ, padel tako nesrečno, da je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici. (Poročevalec ne pove, koliko je bil star in odkod je bil doma.) Spor med člani vrhovnega sodišča Vprašanje tolmačenja zakonov in ekonomije Waahlngton. D. C., 5. jan,—Od prt spor se je pojavil med člani federalnega vrhovnega sodišča Na eni strani sta sodnika Hugo L. Black in T* nk Murphy, na drugi pa sodnik Felix Frankfur Black in Murphy trdita, da Frankfurter tolmači patentne zakone na podlagi svojega osebnega stališča, etike in morsle. To je demonstriral v dveh slučajih, ki sta se nanašala na patentne zakone in cene, katere računajo odjemalcem javnona-travne kompanije. V obeh slu-čsjih je FrsrtkfurVer pokazal svoje predsodke z napačnim tolmačenjem zadev zakonov )n eko nomije. * Spor med temi člani sodišča Je izzval veliko pozornost v javnosti in pokazal razlike med njimi. Vse tri je imenoval za člane vrhovnega sodišča predsednik Roosevelt in so znani kot liberalci. Frankfurter Je bil Rooseveltov svetovalec, preden J« bil imenovan za člana vrhovnega sodišča. Poulične bitke divjajo v Sofiji Nemci pošiljajo motorne enote v Bolgarijo Madrid. Španija. 5. jan,—Poročila iz Vichyja, Francija, govore o krvavih bitkah na cestah Sofije, glavnega bolgarskega mesta. Zadivjale so po masnih demonstracijah za mir. Nemci pošiljajo motorne enote v Bolgarijo, kjer je nastala kritična situacija.' Motno je, da bo vlada, katere predsednik je Dobri Bojilov, resignlrala. Mirovne demonstracije so sledilo zavezniškemu bombardiranju Sofije iz zraka. ' Sofija je odrezana od drugih bolgarskih mest. Berlin je naznanil, da so se zavezniška bojna letala sinoči ponovno pojavila nad bolgarsko prestolnico, toda bomb niso metala. Iz poročil je razvidno, da je Bolgarija na pragu važnih lz-prememb. Vlada bo morala revidirati svojo politiko sodelovanja z naclji pod pritlakom ljudstva in vojaških častnikov, ki so naklonjeni sovjetski Rusiji. Bolgarski vojaki odprto demonstrirajo proti vojni z Rusijo, če bodo njene armade invadirale balkanske države preko Rumunije. Druge vesti lz Vichvja omenjajo mirovne demonstracije v Rumunijl ln na Ogrskem. \l Proteat proti oavobodi- t vi angleškega fašiata i I^mdon, 5 jaT^ -Peticija, ka tero je podpisalo 123 prebivalcev vasi Colawald, v kateri biva Oswa Id Mosley, vodja angleških fašistov, s svojo /eno, odkar sta bila IzpušCcna iz londonske ječe pred sedmimi tedni, vsebuje proteat proti osvoboditvi Mi ne maramo fašista Mosleyja v naši sredi," pravi peticija "Pošljite ga nazaj v ječo, kamor spada ' Peticijo so podpisali tudi prebl valci sosedne vasi Nemci naznanili potop zavezniških rušilcev Ixmdon. 5 Jan —Nemško poveljstvo trdi, da so podmornice potopile šest zavezniških rušil-rev na Atlantiku v zadnjih dneh V d«-a*tih «lneh ao nemške prn»re p»»t/»pile 21 zavezniških rušilcev, Stavka uttavila produkcijo v tovarni Muskegon, Mu h , 5 jan.-- Produ ketja v tovar ni Campbell, Wvarit & Cannon Koundry Co je bila ustavljena ko je 3200 de lavcev za stavkalo v /nak prole »ta proti nizki plači N<»el K«»* dr*avni delavaki posredovalec je |*MM»fe| v k«mfllk1 med stav-karji ln kompeni jo Organizacija zdrav i 3~ * Vilkov kritizirana Kampanja proti ,. , raztegnitvi socialne zaščite VVashington. D. C.. 5. Jan.— Senator James K. Murrey, de mokrat iz Montane in soavtor zakonskega načrta, ki določa raztegnitev sistema socialne zaščite, Je okrcal American Medica I Assn., organizacijo zdravni kov, in jo obdolžil, da napačno tolmači provizije načrta glede zdravniške o«krl>e Načrt določa med drugim, da vse osebe, katero krije sistem socialne zaščite, so upravičene do oskrbe v bolnišnicah za do bo tridesetih dni v letu. Za kritje stroškov se odtrga trf od stotke od mezde slehernega de lavca Angleški komunisti kritizirajo vojni urad London, ft. Jan.—Dally VVork-cr, glasilo komunistične stranke, je objavil uvodnik, ki krltiznu vojni urad. Očita mu arogant-nost, surovost ln topoglavnost, ker ni hotel potrditi nobenega člana njegovega štaba za vojnega poročevalca S tem Je jKinov-n«< demonstriral svoje pred*«>dke in kršil svobodo tiska ln pravne delavcev. Senator Je dejal, da je organizacija zdravnikov ustanovila |K>sebni odbor s sedežem v Chl-(agu in da t# širi zavajalno propagando Odbor je izdal letak, ki trdi, da U zdravniki postali politični podrepniki, onKlje bi rokratov, če bo kongrea spreje načrt (ilaeoverije, ki ga Je vodila Ga I lopova ustanova, Je do kazalo, da večina amerišlurga ljudstva t »dobrava načrt. POLJSKA VLADA BO PODPISALA PAKT Z RUSIJO Premier Mikolajcnyk ee izrekel za ko. operacijo voditelji pridejo v ameriko London. 5. jan — Stanislav Mi-kolajczvk, predsednik poljske ubežne vlade, Je Izjavil, da je za obnovo diplomatldnlh odno-šajev s sovjetsko Rusijo in pridružitev k pogodbi, ki sta jo podpisali Cehoslovaška in Rusija, pod pogojem, da ns bo m-danja pogodba med Poljsko in Anglijo prizadeta. Poljska mora dobiti tudi garancije glede svoje neodvlsnoslt. Ker Čehi trdijo, da so jim sovjeti garantirali meje, mora tudi Poljaka dobiti slične garancije, katere pa morata podpreti Velika Britanija in Amerika. Mikolajczyk je priznal trenj« med poljsko vlsdo ln sovjeti, ki se je poostrilo, ker slednji zahtevajo, da morajo poljske podtalne grupe voditi odločen odpor proti nemšKl okupacijski sili, obenem pa js Izrazil upanje glede dosege sporazuma, ki bo omogočil kooperacijo a poveljniki ruskih četjšii so fts invadirale poljske polfrajine. Prvi korak za doaego sporazuma mora storiti Rusija. Poljski premier js dsljs rekel, ds «s strinjs i zaključki, ki so bili sprejeti na konferencah v Moskvi in Teheranu, Fsretja, glede ustanovitve mednarodne Organizacije za vtdrftevanje in zaščito miru v povojni dobi. Mnogi trdijo, da se Rusiji lahko zaupa in ti priporočajo malim evropakim drŠavicam sklenitev paktov s sovjeti. Proti nemški okupacijski sili na Poljskem se borita dve grupi. Eno tvorijo pristaši ubdtae vlade, drugo pa komunistični elemen-tje. Situacija sliči oni v Jugoslaviji, kjer odporno silo tvorijo četnikl in partizani. Poveljnik partizanov je maršal Tito, katerega |>odpirajo Rusija, Velika Britanija ir\ Amerika. Pj-emier MikolaJczyk, zunanji minister Tadej Romer in nekateri drugi člani poljake vlade bodo kmalu odpotovali v Waah-ington, kjer bodo 4meli razgovore s predsednikom Rooaevel-tom in državnim tajnikom Hullom o |x»ljsko-ru*klh vprašanjih. Poloiaj zaveznikov ae izboljšal l/mdon, 5 jan - 8 tali "i d Ctipps,- minister za produkcijo letal, je dejal, da se Je j>olo*aj zaveznikov izboljšal na vseh frontah 'n da upa, da ho vojna v Kvropi končana v tem letu Kljub dobrim izgledom w morejo zavezniki pripraviti za slino borbo proti aovražniku Iraka internirala nemške mornarje Dublln, Irska ft Jan.—Vlada jr naznanila, da je internirala 102 nerHških mornaričnih čaat rokov in članov posadke katere je iraki parnik vzel na svoj arov v Hukaiskem zalivu med Francijo in Španijo po bitki, v kateri ao ervHe brItake bojne mornarice jx»t'»pile tri nemške rušflce Grški gerilci ubili 60Q Nemcev Naciji požiga jo grške vasi New Yo»k. 5 jan —Radijsko poročilo l* Kaira, kjer Je aedež grške ubežne vlade, pravi, da so grški gerilci ubili flOO nemških vojakov v Ijutl bitki v nekem kiaju province Kptrua Poročilo dostavlja, da so geni« i napadli nemško motorno kolono 7000 mož ln da ao bile njihove ugube v bitki ne-'znatne Prejšnje akcije grških geril-cev proti Nemcem m - <*zvele na rijake reprlaallje v Macednniji. Nemci ii požgali več v a al in U-bili veliko število prebivalcev v vsaki vasi, Zbiranje invazij-skega brodovja Vojaška aila v Angliji ojačena London. 5 jan,—Radio Berlin poroča o /hiranju zavezniškega m vazi J skega brodovja v angleških Jukah in da je bila britsko-a meriš ka sila v južni Angliji oje-čena »n da sd pripravlja za invazijo evropskega kontinente. Uradna častnik^ agent ur a 1)NI4 pravi, da so nemški uradni krogi prepričani, da bodo britake in ameriške čete kmalu invadirale zapadno Evropo in to kljub fiaaku pri Dleppu, Francija, in drugih krajih. Dalje prevl, da je nemške sila pripravjlena in je pod vzele več korakov aa obrambo in pr cprečenje invazije v zadnjih dveh mesecih. Veliko število telkih topov je bilo Instaliranih v obrežnih krejih," pravi DNE "Ti lahko ' vtdrie bomberdirsnje i morja. Obretje je poeejano t minami. Tam ao tudi ibrane nemška divizije ui pripravljene ar akrtjo proti sovrainiku." , . inicllons PBOSVETA Glasovi iz Član unije elektrlčerjev a« delu ▼ tovarni radioaparatov v Fort Monmouiku, n. j. * v' ^'^f^lbmbl Medved; i in Fran-1 ntine La-llkry A Dominik tohn Hor l Sever. I Zupan, lezel, J* prosveta THE ENLIGHTENMENT OLAJHLO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE P0DPORHE JEDNOTE Oggma ot and publUhsd by Sleveae NalUmal lliedlf Soeletf H—čnU* sa ZdruUn« države (Ure. Chiaaga) to Kmdo tiM n. l.io »3 00 u pol leis. 1150 m fcatri teta; sa Chlcapo to okolico Iste. S3.75 u pol l.U; « toos^o $9410. SuiMertptlon ralMt ter tho Uniled ftlaftss (o«cept Chlcago) and CmUUM**' Chicago and Cook Counlr VM per year. (oraton counUrin 9$JOO psi T«- i ._- dogovoru.—RokopUl dopiaev to^oč^to M^Tv^Tm vrai.Jo. RokopUk literarne TMbtoe (črtlfS. por.*"' SST^ lli) ae vrnejo poiUJ.flJi. le v slu*.Ju, če Je prltoill S Ad.orti.io0 raU. on .ffr..m«nlrM.nu^pt. of sad omeUcitU srticle. wUi not be »etitsnaf^Ofre .uch M itorio*. pUrs. poenu. .te« wUl be r. turne* • ^n ^m^n^ br Mli-.ddr^d and .ta»ped .nfSlop.. NmIot n* vm, ker Ima .tik s listomi ^ PR08VETA 2657-59 So. Lawndaie A ve. Chlcago 23, IUlnol. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS naselbin U Seattle, Wash., je prttel na obisk naš član Frank Ašič, ki je prispeval pet dolarjev za pomoč našim v starem kraju. V menu teh reveiev Franku lepa hvala in da bi imel dosti posne-malcev. Anton Tratnik. vite Jo pravoCa.no, d. »e vam losi ne ustavi._ - > ■ - . a t Ameriški politični luksus ti< AnulU« jk odložila volitve parlamenta na povojni tU. mfd'e™ pa poiluje «tara zbotnlc. na podlagi polittfnega premU1a rn«i »lavnimi rtrnrikami. Angleika demokracija je prožna ln z*tg prak-KE. V«e. kar ni važno med vojno, »e lahke, odto«i na BOrti^a. Nič ne »me motiti vojnega napora za čim hitrejio TRlj, kjer ne poznajo »vobodnih, demokratičnihvol^, lrM-,o pa nekakim- "volitve" delegatov v »ovjete, 10 tudi to odložil, za čtM vojne. To ni važno in lahko počaka! . Pri na. v^Ameriki je drugače. Tudi mi m« vojm;nal« arrn^ d., letalake ihe in bojne ladje «, na v.eh kontlnentlh na vart morjih ln v zraku nad Evropo, Pacif.kom in Kitajko Sti^e.et odatotkov v« nate produkcije gre-danea za vojakovan e Ali w Z moti, da ne bi poteg tcgS imeli 4e domač p^UcnUutau. m.7«) črti. - Pri na. «e^rajo>»M volitve natanko ob ca.u ln natanko po »tarih tradic\jah-čei*av ae « tem zavleče vojna zmaga! , i V tem je razlika med amenfiko in angleško politično demokra-cijo. Angleška je starejša, bol) zrela ln praktična; veliko bolj je tolerantna, tako tolerantna, da trpi v svojem okviru sistem srednjeveškega plemstva, mortitfhijO in državno cerkev. Ameriška demokracija je mlajša in v marsičem še zelo otročja in navezana je na ustavo. Anglija nima u*tave, namesto tega ima čarter, ki ga parlament lahko vsak čas izpijemeni. Tam je parlament najvišja oblast, ki lahko vsak čas legaliio odp^vi monarhijo in izvrši vsaKo drugo še tako radikalno Spremembo, če je-kar je glavnO-večina za to. ; jji t \ Ameriška demokracija je takoj ob svojem rojstvu.zavrgla evropsko srednjeveško navlako, hkratu se je pa ukovala v tradicije. Kar je bilo dobro v začetku, mora biti dobro še danes! Ustava se lahko tapremeni, dasi je ta proces počasen, ampak tradicija je največkrat proti izpremembi. j Ameriška ustava bi lahko že davno imela določbo, da se glavne volitve lahko odlože za časa večje vojne, ampak tradicija ne bo tega še dolgo, dolgo dovolila. Volitve so se vršile natanko ob določenem datumu v teku vseh vojn v preteklosti—in če je bilo to dobro takrat, mora biti tudi danes. Zadnje predsedniške volitve, ko je bila Ameriki, v vojni, so bile leta 1864. Takrat je bilrf tukaj civilna vojna, katera je divjala doma in bila je najdestruktivnejše v zgodovini Združenih držav, vzHc temu so se vršile, predsedniške volitve z vsemi tradicijami političnega cirkusa. Predsednik Lincoln je drugič kandidiral in eden federalnih generalov, kateremu je Lincoln kot vrhovni poveljnik dajal povelja, je bil njegov protikandidat. Bila Je politična tragikomeilija najekstremnejše vrste, umpak takratna Amerika si jo je privoščila brez ozira na vse drugo. V tem letu ho spet predsedniške volitve. Splošno upanje je, da bo vojna v Evropi končana pred volitvami, ni pa še upanja na konec vojne na Pacifiku tn v Aziji. Jasno Je to, da največje ofenzive v Evropi in na 1'aeifiku bodo v teKu letošnjo pomlad—in haš tedaj m> bo volilna kampanji doma bližala svojemu višku, ko bodo izbirali kandidate Torej v kritičnem času, ko bodo smeriške žrtve padale na debelo na bojiščih in ko bodo oči slehernega Američana, ki ima sina ali brala v armadi, uprte na fronto—bo moral doma poslušati demagoški krik volilnih agitatorjev, ki se bodo drli v imenu padajočih žrtev in »eveda tudi izkoriščali prelivano kri v interesu svoje bankrotirane »Vn^nke. . . Resnično—to bo višek vse nervoznosti, vse potrpežljivosti in vse čustvenosti, ki jo more prenesti človeško bitje. . . Resnično—letol l>ikle največja preizkušnja za ameriško demokracijo! Kadar Je človek v osebni krizi, kadar >lvi dan in noč v živčni napetosti, kadar razdražena čustva nadomestijo "common sense," taktat je navadno manj toleranten. Američani, ki so že in še bydo i/gubill svoje sinove, brate in druge svojce na bojiščih, bodo v prihajajočem eirkuHU volilne kampanje prej podlegli demagogom, kakor pa bi v normalnem, mirnem času, ko ne bi hilh osebnih tra- - / Človek ki &e tako spoštuje načela demokracije, bo prišel letos V velike Iknpce ukufcnjave—da |» /,d>i na demokratična načela in zabrede v ptedfcodke, katerih k.n mi goli v tej* deJseU. Demokracija Ametike do danes &e ni bila \ nrvaino.lt poraza od zunaj— bila pa je £e večkrat v veliki nevarnosti, da ae satna Tadavi doma. Navadno prkie to ob času vi-lik« ku/e, ko mora alehernik držati glavo pokonci injtooperirati / diugitm Skiatka ko mora vsakdo disciplinirati Mirnega sebe ni t>bdi/«iti,kontrolo nad «eboj. Čim posameznik.izgubi konttolo nad seboj in če je teh veliko &tevilo, M^dttnokt aclju lipremem v anaihijo. To mp je zgodilo v Franciji tik pred njenim padi cm Pri ameriških volilnih kiunpiftijah )«• navada, iu »K itki i« t<- biv/ io«»t I* nekatere manjšinske stranke »e dt/e i.i. ki bodo U vistno mazilo »a ap.o.it *.\u»/iu- ptopagande Da Ik» to škodilo vojnemu naporu, je g. . Letošnje volitve i»oka/.il«- koliko j»- ameriška politična dcmokiacija bližje »\< «i«'7t»ielin>t» — koliko korak«iv )*e htarila do •VOJ. m«»ike dobe. \ k..!in odi.hoji- m/um n* pa M*nliment to otročja tradicija O zmagi ameriške «irti.<»kiat ■)«• nad diktatorji v Kvropi in Asi)1 nt nobenega dvom« m t hi m- i i »i gotovega. k......................*„.......... 1,80079 47 86 16,055.31 Skupni izdatki Ročna blagajna Bančna bilanca Psefled vaeb dohodkov In tsdetlsev le ortanlaeetJe« Skupni dohodki od 5. dec 1042 do 31. dec 1043 ..... Skupni izdatki od 5. dec 1042 do 31. dec 1043....... Bilanca ................................. Mirko O. Kuhal, pomožni tajnik. Joaaph Zalar. blagajnik bolgarski narod, naj izsili, da bolgarske čete evakuirajo ona ozemlja, ki ne piipedajo bolgarski državi. v— ...... MooKi lov se ne udeležuje politike, prepričan pa je, da bi bila evakuacija tujih ozemelj edina stvar, ki bi mogla rešiti Bolgari jo ostre obsodbe v trenutku, ko se bo začelo obračunavanje. U Bolgari J« London, 2* dec (ONA).—Ni-kola) Momčilov, eden največjih bolgarskih diplomatov in gospo* d ar ak ih strokovnjakov, je bil od bolfarske vlade obsojen ne smrt. Momčilov, ki se neheja na Angleškem, se je spri s bolgsrsko vlado ža leta 1041, ko je njegove dežela postale nemška vojaška baza sa naped proti njenim so-Redom ns Balkanu Poleti je preko radia poaval f ČETRTEK, 6. JANUARJA PROSVETA la obraz, da je bil podoben reže-čemu se hudiču. Krilil je z rokami in kričal v ekstazi tenko, žvrgoleče: "Ah, Bi-bi-bi!" Objel je Heleno čez paa in jo vzdignil na stol, sam pa se je opotekel krog nje, kakor da bi hotel plesati. Klanjal se je Heleni in priklanjal. V baru so se smejali, pokrikovali so nanj, nekdo je zaploskal. Dolg mršav vagabund na drugem kraju krčme ga je oponašal z votlim gr-grajočim basom: "Bi-bi-bi! . . . Bi-bi-bi«" Nekdo se je zasmejal kratko, visoko, odre^no; tako iine plamen iz strehe. Vsi so se razho-hotali. Vsi so kazali s prstom nanj in bar je zapel v enoglasnem anapestu: "Bi-bi-bi! Bi-bi-bi!" (Dalje prihodnjič.) GUSARJI CLAUDE FARRERE NewyorAki župan F. H. La GuardU pozdravlja voditelje angleških delavskih unij, Id so dospeli v New York. M#SKI m ŽENSKE -sa procesiranje S#il Vojno produkcijska tovarna Starost brez obzira Dobra plača FOOD PBOCESSORS 2642 Elaton Ave. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S-N^PA' NAROČA V SV0,J1 TOen-ll: s.n.p.j. printery 2657-59 Sa LAWNDALE AVENUE . TELEFON ROCKWELL 4M4 Tam so dobo na Mjo tudi vsa ustmens pojosnila CHICAGO. ILL. tednik, so Jka to vstšfeofte k easošatni. Tssel sedsj al vsraka. roo. da |e Ust ptodraf sa šlano SVPJ. Ust Piesvota Je vala lostatas la gotovo Je v vsaki tfrušial nekdo, ki M red šlftal Ust vsak dan. Pojoauiloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se presoli proč od družino in bo zahteval sam svoj Ust tednik, bodo moral tisti član is dotične družine, ki j« tako skupno naročena na dnevni! Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu llsU. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega na stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Deset povesti Anton Novačan HUDIČ V ULICI SV. MIHELA * (Se nadaljuje.) Nad Parizom je vihrala pomlad, oblaki, črni, cunjasti kolo-»1 so se podili pod nebom in to-pel š«rok veter se Je valil po mestu. plahutaje kukor peroti ogromne ptice, /.azibale ao se v svetilkah motne plinove luči. začutil je pomlad m glanno za-resgetal na cesti bedni tramvaj-aki konj. a Naj,*|>azovalnem stolpu je ostat il astronom drobno *vezdp, problem, tn *t nemiren pomladil dol^o belo brado. To je bilo tedaj, ko.ee je Helena »pomnila Konstantina. Stala je ob temnem knmku in mislila ns visoko matvaardo in na veliko kitko, ki jo j«* dane* tam videU Mogočni an^elj pritiska k tlom drobnega mrtavega ui-tana Njegove oči'tonejo v krvavih solzah, usta. m* mu penijo, krivijo v boleitti. rtenke »tabot-ne roke m- drŽe krčevito teikth . no# zmagovalčevih. £aymlil m-je Heleni tisti satan Nje) ae je Zdelo, da /i je daven znanec, ds Slika kaše assertške vojake aa Ironfl prt Venafri Italija.