GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ! Uradniški ta apravaiškl »rostorli i MIT a LawndaU Ave. Offte» of Publication; Mbi Sooth Lawn dala Ave. ToUpJtoao, RocltwoU 4904 I CTO—YEAR XXIX. liata je $6.00 January 1«. I»U. «t tU poat-efflM M OkUtrno. UtUote. ute Um A.et ot Ornim* •t Marek I, Iftl. CHICAGO, ILL, TOREK. 11. FEBRUARJA (FEB. U), 1936 Subscription lfl.00 Yorly STKV.—NUMBER 29 far mailing at apoclal nto of poiUco provided for ta section 1101. Act of Oct », HIT, antbortsod oa Jnao 14. fli- loj za industrijski unio-I nize m je zedinil rudarje konvencija rudarske unije UMWA, ki je bila pravkar zaključena v Waahingtonu, je bilo najbolj entuziasticno zborovanje rudarjev v zadnjih petnajstih letih. Lewis se je pokazal dobrega stratega, toda na politični fronti je slabo napredoval _- /ashington. — V vsej svoji [.letni zgodovini je rudarska u-UMWA imela še malo tako tuziastičnih konvencij kakor sedanja, ki je ob času tega ročila že zaključena. Prav tega bo ostala nepozabna ki so se je udeležili bodisi delegati ali opazovalci. )asi je pri dveh točkah pri-do večje napetosti med dele-pi, ko je bilo na dnevnem re-vprašanje provizorične vlade 17 od 30 distriktov ter zviša-plač glavnim funkcionarjem, ■ konvencija potekla izredno lonično in na splošno brez ticije proti Lewisovemu re-iu. Opozicija se je oglasila le omenjenih dveh vprašanjih, je bila obakrat poražena. >o dolgih letih je bila to sploh fa konvencija, ki je našla iz-velikemu navdušenju pri delegatih. Scementiral jih )j za industrijski unionizem, ?remu se je postavil na čelo predsednik Lewis. Prav tega svojega boja proti -i gardi v Ameriški delavski »raciji ima rudarje na svoji mi kot jih ni imel še nikdar v svojih dolgih in viharnih kot predsednik UMW, ki Je it postala lyy^jk jfit ameriškem kontinentu. Ia konvenciji se je odigralo dramatičnih »cen, toda vije bil dosežen, ko je prišel Brazilsko sodišče udarilo monarhiste Članom njih stranke je prepovedalo politične aktivnosti RJo de Janeiro, 10. febr. —-Voditelji gibanja, čigar cilj je restavriranje monarhije v Bra ziliji, so naznanili, da se bodo borili proti odloku vrhovnega volilnega tribunals, ki odreka stranki "patrionovista" (nova domovina) pravico do glasovnice. Ta tribunal je Že prej za vrnil apel te stranke, ko je vprašala za priznanje, češ, da ograža obstoječi red in skuša strmoglaviti, sedwi reiim ,pf silo. Načelnik monarhističnega gibanja je Pedro .Henrique Orleanski, ki biva v Franciji, a ima veliko pristašev v Braziliji. On in njegovi pristaši trdijo, da je upravičen zasesti prestol v Braziliji. Princ Pedro de Al- Španska reakcija spet grozi delavcem Vroča volilita kampanja v zamahu Domače vesti Relifni uradnik pred sodiščem Chicago. — Vincent Hrvat, 1157 W. 18 st., je te dni stal pred okrajnim sodnikom E. K. Jareckim na obtožbo, da je po-neveril $167 za časa svoje službe kot uradnik illinoiske relifne komisije. Hrvat je priznal krivdo, poravnal je dolžno vsoto in sodnik ga je postavil pod policijsko nadzorstvo za dobo enega leta. Nov grob na zapadu Tooele, Utah. — Tu je umrla po večletni bolezni Marija Skala, roj. GolobiČ, stara 69 let in doma iz Kala pri Semiču v Beli Krajini. Pokojnica je bila 24 let vdova po pok. Johnu Skali, pionirju v teh krajih. V Ameriki je bila 46 let in zapušča tri sinove, dve omoženi hčeri in brata Johna Golobiča v Kinneyu, Minn. Nov grob v Penni Forest City, Pa. — Tu je u-mrl Frank Petrič, star 47 let in doma iz Llpsenj pri Cerknici. Zapušča ženo, dva otroka, dva brata in pet sester v Ameriki. Milwauške novice Milwaukee. — Miss Gussie Ermenc, hči poznane Pavline Vogrič, je bila zadnje dni precej poškodovana pri avtni nesreči. — Med novimi bolničarkami, ki so uspešno izvršile izpit, je tudi Slovenka Eleanor Kopušar. ITALIJANI BOMBARDIRAJO DES-JE IN OKOLICO cantara, čigar naslednik je Pe-dro Hanri(]U(», se je odpovedal *nrtj*v*kim pravicam Ti90*. ^ Sodnik Plinio Casado, član volilnega tribunala, je izjavil, delegate William Green in rso spretnostjo in elokvenco lil rudarje za prenehanje boleti pripadniki poklicnega in »atrijskega unionizma v Ame-ti delavski fedraciji. Kot Istavnika federacije in biv-svojega tovariša ter vodico ga poslušali z grobno ti-in spoštljivostjo. Njegove >de so sekale in udarjale v [erno osebo v obširni ter luk-lozni Konstitucionalni dvora-jtoda Green si ni mogel osvo-rudarjev. Ko je omenil odlok eksekutive za razpust Odbo-ta industrijsko organizacijo, rrobno tišino kot blisk prese nov rain i klici in žvižgi ter >rav tako naglo polegli, ko je [preko tega vprašanja. )o najbolj dramatičnega tre- s predsednikom Ameriške fvske federacije. Vstali so le Vsa dvorana, nad 1700 de-Jtov, pa se je dvignila ko en ter dala izraza svojemu duš-I klici in pesmijo "We Shall Be Moved", ko je Lewis po-naj vstanejo vsi tisti, ki so Organiziranje neorganiziranih jvcev v industrijskih unijah. fr< « n jo bil t«meljito poražen, ton pred člani lastne unije k on testu o izredno važnem kanju. na katerega gledajo ¡rji z drugačnimi očmi kakor in njegovi pripadniki, ova misija pred konvencijo Ha. da prilije hladečega olja liko rano in prepreči groze-ikol v federaciji s kapltula-industrijskega bloka. Za ru-'«"topnike pa je bilo glav-[1'rašanje organiziranje indu-i ma«no produkcijo, lila Gro«na lahko spoštujejo I no »matrajo za svojega, tein Ikiju so pripravljeni i I^wisu, proti kateremu ¡"•teklo-ti čeatp rebelirali [• 't,4t«.ritva in ne»krupulot-To «o 1)rwj\ Hi"m pokazali, ž* Pred Greenovlm nasto-avtorizirali ekaekutivo uni-»J preneha s plačevanjem (l>ntjt na I. ilrui.) da bi bilo vlivanje petroleja na ogenj, ki že sedaj močno gori, če bi tribunal priznal monar-histično stranko za legalno. Don Pedro II., stari oče Pe-dra Henriquesa, ki hoče postati brazilski kralj, se je odrekel prestolu 1. 1989 in takrat je postala Brazilija republika. Nov mraz pod ničlo biča srednji zapad Pomanjkanje kuriva in živil v mnogih krajih Chicago.—Zadnjo soboto zvečer je prihrumel iz zapadne Kanade vihar s snegom v spremstvu novega pod/iičelskega mraza in temperatura v Chicagru in okolici je padla s 33 ob treh popoldne na sedem pod ničlo ob enajstih zvečer. V nedeljo zjutraj je bilo v mestu 10 pod nič lo, v okolici pa 1JS do 20. Ves severozapad in srednji zapad sta prizadeta. Vihar je zasul zameti ceste in železnice in brez malega ves motorni in par ni promet je začasno prenehal. To je povzročilo veliko pomanjkanje premoga in živil, zlasti mleka, v mnogih krajih. V noči med nedeljo in pondeljkom je vihar ponehal, toda mraz pod ničlo Je ostal In vremenski urad ne ve povedati koliko časa bo trajal. Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl Frank Smuk, star 57 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 32 let in i;u zapušča ženo, dva sinova in tri hčere, v Brooklynu pa brata n nekje v Coloradu sestro. — Dalje je umrl "cowboy" Jakob Mlinar, star 60 let in doma iz Zirov. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. — Umrla je tudi Josephine Kosič, roj. Gerk, stara 52 let in doma iz Brezovice na Primorskem. V Ameriki je bila 23 let in tu zapušča moža in dve hčeri. — Nadalje je umrla Theresa Kavšek, stara 18 let in rojena tu. Zapušča starše in dva brata. Bila je članica društva 142 8NPJ.—Lenka Muha v Eu-clidu j« prejela žalostno vest, da je v 8elšeku pri Begunjah u mrl njen brat Matevž Svlgelj, «tar 60 let. Mary Udovič je tudi prejela žalostno vest, da je v Hrastku pri Kostanjevici umrla njena mati Ana Barbič v starosti 60 let, V Ameriki zapušča hčer in sestro. ft« en grob v Penni Carbondale. Pa. — Zadnje dni je umrl Blaž Sivec, star 74 let in doma Iz Dragunj nad Ork nico. V Ameriki je živel 50 let in tu zapušča ženo, v Cleveland u pa sina in drugega sina v New Yorku. Madrid, 10. febfr. — Kandida-tje raznih političnih strank so silno aktivni v volilni kampanji, da pridobijo volilce na svojo stran. Vlada je uveljavila posebne ukrep«, da prepreči nemire. Vse dvorane in gledališča, kjer se vrše politični shodi, so zastražene. Gil Robles, vodja "Ljudske akcije", stranke fašisUčnih desničarjev, je imel velik shod v Madridu. Napovfdal je, da bo njegova stranka Izšla zmagovita iz volilne brobe in da bo imela v novem parlamentu najmanj 150 sedežev. V svojem govoru je srdito napadal marksiste in revolucionarje in naznanil, da bo njegova stranka uničila opozicijo na sličen način "kakor smo štrli oktobrsko revolucijo." Posvaril je volile« pred revolucijo, ki bo izbruhnila, če zmagajo levičarji. Francisco Lajrgo Caballero, vodja socialistvo, Je pobijal trditve, da bi znuiga levičarjev rezultirala v revoluciji. "Mi hočemo uveljaviti delavske ideale fn vsakdo, ki trdi obratno; nas obrekuje," je izjavil Cabal-ero. On je tudi za odpravo smrtne kazni, katero so vzpostavili desničarji, ko so prišli na« krmilo Španije. Manuel Azana, vodja levičarskih republičaaov, je pozval volilce, naj podpnejo levičarski blok. Obdolžil kpojltlftne na-sprotnike ha desn!cC da hočejo vzpostaviti diktaturo in jih o-značil za sovražnike republike. Obe armadi utrjujeta | svoje pozicije na južni fronti NADALJNJE CETEl POSLANE V AFRIKO Policija upognila delavce t strojnico Revolta relifnih delavcev v Clevelandu potlačena Cleveland, O., 10, febr. — O-krog sto delavcev WPA, ki so ustavili delo vsled odslovitve e-nega svojih tovarišev, je bilo v soboto prisiljenih vmitkse nazaj na delo po clevetandskl policiji, katera Je delavcem zagrozila s strojnico. Odslovljenl delavec je 25-letni Jos. Horvath, ki je bil uposlen v Doverju, cle-velandskem predmestju. Čim ga je delovodja odslovil, so ostali delavci takoj prenehali z delom in se napotili k delovodji, ki ima v bližini leseno uto. Delovodja Je med tem telefoniral |hi |>oli-cijo In pripeljala sta se dva policaja s strojnico v avtu, ki »ta velela delavcem, da se morajo vrniti na delo. To se Je zgodilo. Deaje. Abeainija, 10. febr. — Italijanski letalci so vrgli večje število bomb na to mesto, ki je glavni stan cesarja Selassieja, toda cesar ni bil ranjen. ltgube življenj in druga Škoda še nlio bile ugotovljene. Razen cesarjeve straže je to mesto popolnoma zapuščeno, ker se je prebivalstvo umaknilo na deželo predno so ga začeli italijanski letalci bombardirati. Ti so vrgli večje število bomb tudi na okoliške vasi. Džibuti, franeohku Somalija, 10. febr. — Sem dospela poročila se glase, da sta obe arma di, italijanska in abesinska, povečali svoje aktivnosti na južni fronti. Iz tega sklepajo, da se ponovno pripravljata na preizkušnjo moči. Nove abesinske čete prihaja jo v pokrajino Hidamo in so le zasedle ozemlje na obeh straneh reki Siben. Itvedena j* bila temeljita reorganizacija abesin ske oborožene sile, ki ji Je prej poveljeval ras Desta Demtu, zet cesarja Selassieja. Njega j« na sledil general Gabrlel Mariam, kateremu pripisujejo velike vo jaške sposobnosti, i Italijanska armada', kateri načeluje general Kodolfo Gra zlani, je začela utrjevati svoje pozicije v pokrajini Dolo, katero je nedavno zasedla. Armada je bila ojačena z novimi bata ljoni, ki so dospeli iz Italije. Del te armade je zastražil me jo provinc« Kenje, da prepreči nadaljnje dezertacije domačin-skih vojakov v britski teritorij. Tu domnevajo, da bo general Mariam skušal ustaviti prodi ranje italijanske armade. Njegove čete so oborožene z modernimi puškami in so dobro pre «krbljene z živili In municijo. Tvorijo jih izbrani vojaki, ki se znajo izvrstno borit! v hribovju. Cesar Belassie je uverjen, da bo njegova oborožena sila preprečila nadalnje prodiranje ita lijanske armade na obeh fron tah do nastopa deževni dobe, ko bodo Italijani prisiljeni U staviti vse militarističn« aktivnosti. Neapolj, 10. febr. — Dva na^ daljnja parnika sta včeraj odrinila iz tukajšnjega pristani šra v vzhodno Afriko. Na par niku "Conto Ko**o" Je bilo JUH4 vojakov in okrog 500 ton boj nega materiala. Koliko voja kov Je odrinilo v Afriko s par uikom "D«*)ia", ni znano. * S Podonavski pakt za zaščito Avstrije Francija bo odobrila predloženi načrt Parla, 10. febr. Podonavski pakt glede ekonomske in mili-taristične kooperacije bo danes predložil francoskim državnikom čehoslovaški premier Milan Hodža. Ta pakt jamči vojaško pomoč Avstriji s strani CehoslovaŠke, Rumunije, Ogrske in Jugoslavije v slučaju o-borošenega napada nacljike Nemčije na Avstrijo. Dalje predviduje medsebojno ekonomsko pomoč med temi državami, da ne bi bile v tako veliki meri odvisne od evropskih velesil. Premier Hodža, ki ima tudi pozicijo zunanjega ministra, je po prihodu v Pariz konferiral tudi i rumunskim lunanjim ministrom Titulescom, od katerega je izvedel podrobnosti rai-govorov, ki so se sadnje dni vršili v Parizu med vladarji in diplomati centralnih evropskih drŽav. Hodža bo danes obiskal francoskega lunanjega ministra Flandina. Politični opasovalci pravijo, da bo Francija odobrila pakt podonavskih držav i pridržkom, da te drŽave še na dalje obdrle stike s Francijo in drugimi velesilami tituma wt'iu a Vigilant je izgnali I linijska voditelja Ik mesta so ju istirali radi organiziranja delavcev SLABI IZGLEDI ZA NEVTRALNOST!« ZAKON Proti njemu vttaja vedno večja opozicija v kongresu OLJNI INTERESI PROTI EMBARGU Beaver Dam. Wis. — To mestece kakor tudi vsa država sta zadnje dni dobila veliko črno |>e-go, ko so bizniški vigilanti izgnali iz Braver Dama dva organizatorja livarske unije, Larry-ja Cullena iz Milwaukeeja in Merle Marksa iz Detroita. Slednji je podpredaednik unije. Semkaj so ju pozvali delavci, ki so zastavkali pri Westorn Malleable Co. Komaj pa sta prišla v stik z unijo, so je zbrala tolpa vigilantov, članov "Law and Order" lige in Ju v igodr njih Jutranjih urah izgnala iz hotela In ukazala, naj vzameta prvi vlalk iz mesta. Drhal se Je spravila tudi nad vladnega delavskega |K>sr*dovak'a O'Connor-ja. Tega Je pustila pri miru šele, ko je j>okazal |>overllnico zvezna-ga delavskega odbora. Dva dni poznoje Je bil spor "poravnan'' s tem, da so bili stavkarji prisiljeni vrniti se na delo s 1ft'{ redukcijo plač in podaljšanjem delov-nlka sa eno uro.- D va ji t irtev revolte v Siriji Beirut, Sirija, 10. febr. — V dosedanjih bitkah med francosko policijo in nacionalisti, ki so se uprli francoski nadvladi, je padlo že dvajset oseb. V Damasku so rebelnl študentje odklonili spravo, dokler ne bodo vsi dijaki, ki so bili v zadnjem času aretirani, izpuščeni iz ječ. Francoske avtoritete so v ivezi z izgredi v Homsu aretirale nad 400 oseb. ___ Japonske čete §e bliiajo Mongoliji Moskva, 10. febr. — Poročile iz Ulan Batorja se glase, da se mandtukušk« čete, katere vodijo japonski čaatniki. bližajo meji zunanje Mongolije v okrožju Bulun Dersuja. Vojaštvo potuje v avtotrukih in na konjih, toda fttevllo moštva golske čete so ni znano, zantražile Mon-mejo. Generalna ielezniiha stavka v Cilu končana Santiago. Chile, 10. febr. — St raj k na železnicah v južnoameriški republiki Čile. ki J< trajal teden dni, je bil vč«raj končan. V teku »tavke je bilo do 500 stavkarjev aretiranih na obtožbo, da so komunisti. /enih Novo poglavje perzij• bke zgodovine odkrito Chicago. — Orientalski in«ti tut čikaške univerze, kateremu načeluje dr. John A, VViUon, ki Je iianledil pokojnega dr. Jame sa H. Hr«ent«tda, je U* dni obja vil |>revod Mfdmerih tablic, ka tere Je ek*|M«lirija tege zavoda našla v razvalinah starodavnpga pi*rzij«k«ga m<*«t« I'enwpolUa. Tablice VftftbuJeJo do*i«J še neznano jKigiavje zgodovini* starega veks, ko opluujejo veliko versko revolt/) v IVrziji, ki ae j« vršile pred 1400 leti. To revol-to Je stri znani perzijukl, kralj K»erk»e« okrog leta 4M5 pr. Kr. Avftrijški načiji zahtevajo plebiscit Dunaj. 10. teUr. — Nad jI v Avatriji so v ftoi*>to naalovili na predsedniks Miklana zahtevo, naj odredi plebiarit <|jud«ko gla-novanje), ki naj odloči, kakšno formo vlade ho^e imeti avstrijsko IjudfllVO. Ta zahteva je bila raznešetia na letakih po vsem Dunaju, nakar Je bilo pet nad-jev aretiranih. Waahlng ton. — (FP) — V kongresu je vedno manj izgledov, da bo v tem zasedanju prišlo do sprejetja novega nevtral-noatnega lakona, čeprav se Je ob otvoritvi smatralo to ia najvažnejše vprašanje tekočega zasedanja. Opozicija proti predlofte-n?mu aakonu je i vsakim dnem večja. Senator Thomas (dem., Utah), član odseka sa zunanje zadeve, je že naznanil, da bo kot nadomestilo predlagal podaljšanje obstoječe nevtralnostne prokla-macij*f ki poteče 1W>. februarja. Predsednik odseka sa lunanje zadeve nižje ibornice kongrea-nik McRaynoids pa Je mnenja, da je na delu prevelika lobija, da bi bilo mogoče sprejeti ta zakon. Ta lobija sestoji is velebianfal-kih interesov, ki kujejo največ ppjflta I» vojnega materiala fn vsled lega nasprotujejo predlaganemu embargiranju surovega vojnega materiala ia vojne države. Najmočnejši del te loblje tvo-rljo vsekakor oljni Interesi. Njih ideal kakor tudi ideal vseh pro> fitarj«v je — svobodna trgovina, ne pa prava nevtralnoet, ki bi šla za tem. da se Amerika n« zaplete v prihodujo vojno, Fldliva pot v tej smeri Je pr«-poved Izvoza ne sumo munlclje in orožja, kakor določa sedanja novtralnotftna proklamaci-ja, marveč tudi vsega surovega vojnega materiala in dajanje vojnih posojfl, Pri Um bi seveda trpela več ali manj ameriška zunanja trgovina. Toda ameriško ljudstvo mora Izbirati med striktno nevtralnostjo, katero prlll-čno dobro predvideva predlaga-oni originalni oanut*k, ali pa med prihodnjo vojno, ki bo veliko dražja v dolarjih In centih kakor pa nevtralno«t in bi Ameriki sigurno prinesls fašizem. Senator Thomas je proti temu, da kongres sedaj ukrepa o novi nevtralnostnl politiki, ker Je mnenja, da Je v deželi preveč "emocionalnega mišljenja". V takem razpoloženju P* J* P° nJ*" govem ciničnem mnenju nemogoče priti do take zunanje politike z ozlrom na vojno, po kateri bi si Amerlks obdržala "ufektiven glas" v svetovni |>olitikl. Je ta to, da se Amerika drži "nevtralnost-W poHHke, ki je b«* naglušen« leta 1794 za čaaa prve VVaihing-(onove administracije, to Je — svobodne trgovine, kar pomeni, da lahko prodajaš kar hočeš in komur hočeš bruc ozira na |s»li-tičn« posledice za dešelo. Tudi republikanci senator Hiram Johnson iz ('aljfornije, do zdaj eden največjih pristašev a-merlške Izoiselje, Je zadnje čaae nprem nll svoje «tališče. Novemu nevtralnontfiemu zakonu Je napovedal M do konca. Vzrok temu je, ker so proti tamu zakonu oljni interesi v Californiji, ki imajo v J oh neonu vnetega zagovornika.Iz iatega vzroka j« proti tej zakonodaji »criatur < onnally It Tesasa. Oba «te se zadnjič srdito «kopala nad Nyejev odaek. ki preiakuje "trgovino s smrtjo" in branila s seriatorjam Giaasom vred — "dobro ime" vojnega predaednika VVlUorta. Kakor *ed«) le*Ma, »ma <«*>-ilclja dobre izglede za zmago. Zdaj brenka na strune, da podaljšanje »edarije nrvtraJnostne (Aklamacije za enkrat zadoatu-je. Predlagani zakon, katerega j* o4nek zbornice precej o-«mukaCin *i»ačj| s svojimi smen-»lomiti, Ishko čaka, dokler se de-as C. »ieaai.1 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IN LASTNINA «UlVBNMKC NASODNB rOUKOBNK JKONOTE Onmm ml w4 Jill' Í - ky Um SW»«m N*Om»I UtmtáH MM» MuUilui M UnlM M».. Ilm» to n m m toto, •• m *"*** **- * to Oto»* U.W « Mto M*. Ni» M »*•« •• ' " m mtmi tor to. U.iUd luM «m»« CWw» HM pm rMf. Chi«*» m4 Otom PN M» F***» ilr n» to-M »M Om «dur« p« 4a»U** to MMreMaih JI__L— M M muj* ftufc«»»*! IturvM vmMM (• Mik • 1'KOhVETA MW4» •• L«««4«lt «to«», OUMto HKMtfl OP TNB fKliMATBO PBCM 138 Glasovi iz nase Zanimive beležke Bonu« kmalu pojde... ■ r— Možje in fantje — brez malega štiri milijone jih je — ki »o služili v ameriški armadi za časa svetovne vojne, no končno dosegli denarno nagrado ali bonu« za svojo vojaško službo. Bonu« bo izplačan v dolinicah (bondih) po $50 io deloma v gotovini. Sedemnajstletni boj za U vojaški bonu« je torej enkrat zaključen in nič več ne bo služil za politično žogo raznim političnim strankam in demagogom pred vsakimi kongresnimi In predsedniškimi volitvami za lov na glasove. Sedemnajst let so bivAi vojaki agitirali na ta ali oni način za bonus, sedemnajit let so organizacije bivših vojakov — te organizacije •o tri in glavni vzrok ustanovljenja teh organizacij je bil bonus — bombardirale kongres-nike in senatorje glede bonusa. Porabili so morja črnila in gore besed in papirja v propagandi za bonus. Vsega tega bo zdaj konec. Koliko krika in propagande je bilo vsa ta leta za bonu«, bi človek mislil, da je bonus vprašanje, od katerega zavisi vsa materialna bodočnost armade bivših vojakov; Človek, ki bi bil včeraj padel v Ameriko in ne bi nič vedel zakaj gre, bi sodil, da bo z bonusom rešeno •ociaino vprašanje Združenih držav. In velika večina bivših vojakov se je res obnašala na ta način, kakor da je bonus vprašanje ekonomskega obstanka — življenja in smrti njihovih družin. Bonus — to je bilo pri njih glavno vpraAanje. Vse drugo ni bilo nič. Bonus jih je vlekel v organizacije, Ameriško legijo in druge, bonus jih je držal v teh organizacijah in bonus je bil zadnja leta, odkar, tuli kriza, njihova glavna politična zadeva. Zdaj bo to "rlavno vprašanje" rešeno s kratko potezo. V kratkem, v nekaj mesecih bo bonus izplačan — fantje dobe bonde, ki jih lahko takoj izmenjajo v gotovino, če hočejo — in čim možje dobe svoje zneske, bodo kaj kmalu spoznali, kako malenkostna je vsa ta reč. Denar hitro poide. Nekateri ga poženejo v nekaj tednih, drugi poplačajo dolgove in pri marsikomu še dosti ne bo; zelo malo jih bo, ki shranijo bonde, da bodo dobivali obresti. Yes, bonus kmalo pojde po vodi in kaj potem? Stavimo, kar hočete, da ogromna večina prejemnikov bonusa ne bo nič na boljem in danes leto bodo* v prav takem pomanjkanju kakor «o danes — in skominalo jih bo po novem bonusu, če bi bil mogoč. Kaj pa je pet stotakov ali tisočak? In redki bodo, ki prejmejo tisočak; velika večina dobi le nekaj stotakov. To ni nič! Družina se bo nekajkrat dobro imjedltt — pa ne bo stotakov. In kaj potem? Ali bodo milijoni bonuani-kov zadovoljni? Ali bodo s tem vse njihove težave in nadlog«» rešene? Mar bodo preskrbljeni za vse svoje življenje? Smešno vpraAanje! Prav nič ne bo rešenega Glavna runa. zaradi katere je bilo toliko kriku in imtezanja za bonus — revščina! — ostain» ru^a^a,__ Zahteva za bonus je izvirala iz ekonomskega jHimsnjknnja, iz bede. Ce bi bili fantje materialno dobro preskrbljeni, se ne bi bili nikdar zmenili z* kakšno beračijo od vlad«. Toda fantje so bili v stiskah. Ko so se vrnili iz vojni«, so oHlali v ogromnem številu na centi, brez del* Videli t* so, kako imenitno so si opomogli mu, ki no bili med vojno doma. na primer fabrikantje in razni drugi dobičkarji; ti so čez noč ¡>ont*li milijonarji, Čez tisoč milijonarjev jf zraelo med vojno. Fantje, ki so se tepli "za demokracijo", so pa ostali praznih rok. To jih je pogrelo, ds so se organizirali in zat ef) propagando za bonua. Ampak bonu* je kakor meglica, katero raz-žene prvi milnčni žarek. Nekaj od danes do jutri. Herašk* miloščina! —- Zdaj, ko fantje |x*pravljo bonus in »poznajo, da je to bito vse in nadaljnjega bonusa ne bo več, s« jim morda — ne vsem, a s saj večjemu številu — poftveti v glavi, da honusi nič ne pomagajo in da s takimi "napitninami" he bo socialno vprašanje nikdar rečeno. Bonus ni (»dpravil revščine v Ameriki., Ce hočemo kdaj <»dpra\iti revščino, moram«) najprvo od-praviti vzrok, korenino revHme. »To pa m- velja le za bivše vojake, ki so dane» reveži, temveč za vm; reveže v Ameriki. Vai reveži morajo praj ali »lej «|M»tnati, da korenina revščine je v prof ti tu m gitapudmr* Dogodek je bil remttenJ Hooftton. Pa. — Dopia Franka Barblča v Prosveti z dne 20. jan. t. 1'., v katerem je opisal resnične dogodke dušnega pastirja Kmeta v Sturjah, me je «pomnil na marsikaj, najbolj pa na mojo ljubljeno teto, katere družina je postala največja Žrtev te-goročilo, da je umrl. Tako je postala moja teta vdova — po krivdi boljih nameiitnikov —- a W otroki, val še majhne sirote, le starejša hči J« delala v tovarni. Ker je bila teta naša občanka, kjer Je invtla veliko sorodnikov. ki smo vsi z njo sočustvovali, se je naš gospod župnik počutil do "opravičbe". Tako smo bili neko nedeljo deležni posebno izbrane pridige. Seveda nam je hotel dokazati, da ni fajmoA-ter Km-; t nam kriv dotične afere, teonf da "hodi hudič po svetu. kOrMa tudi duhovntka. pa tudi vsi duhovniki niso enaki; med vsakim dobrim temenom je tudi ljulika" itd. Seveda je zraven tudi jokal, da se nam je že vsem smilil. Ni pa bilo usmiljenja za nas. ko se Je v nekaj tednih potem izvedelo, da Je neko 17-letno dekle "malo prehitro doeo-relo". Takrat je pa po cerkvi miall, kar hoče in verjame, kar hoče. Vero so zanesli v zakonike, da so na ta način strahovali ljudf-stva. Vzelo je mnogo let, da se je to storilo, pa tudi mnogo let bo vzelo, |>mln<> se bo to odpr4- SNPJ v «o. Chicagu- Zastopana ao bila društva št. 8, 490 in 610. Sestanek «e je vršil v Hrvatskem domu, ki Je sedaj la«t SNPJ. Vprašanje je bilo, kako »e bi dalo omogočiti, da bi ta dom prinašal čim več uspeha skupnemu članstvu. Navzoči so bili tudi trije glavni odborniki: V. Cain-kar, F. Godina in J. OUp. F. Kosher, 8. Družinske vesti Sygan, Pa. — Obljuba dolg dela. Precej časa je žf, kar sem poslala zadnji dopis in obljubila, da se večkrat oglasim v Prosveti. Da tega nisem storila, je bila vzrok moja bolezen. In Če «e Človek ne počuti dobro, tudi nima pravega veaelja do nobene reči. Tako je bilo z menoj. Bolehala sem že delj časa. Junija meseca lanskega leta me je zdravnik poslal v bolnišnico. Podvrgla sem se operaciji. V bolnišnici sem bila 16 dni. Nisem še pozabila gorja, katerega sem bila prestala par let nazaj v bolnišnici Mercy v Pittsburghu, kjer sem bila £est tednov. Bolehala sem potem še več mesecev po operaciji. Srečno sem pa prestala obe operaciji. Dasi Š* nisem popolnoma zdrava, upam, da mi bo letošnje leto prineslo popolno okrevanje ter več veselih dni ko leto 1986. Novembra meseca tem dobila žalostno vest iz Trbovelj na Štajerskem, kjer je moj rojstni kraj, da je umrl moj ljubljeni oče Franc Puntar. To žalostno vest sem že meseca decembra dala v domače vesti v Prosveti. Ker i-ma pa moj pokojni oče precej znancev v Ameriki, od nekaterih žal i bug nimam naslovov, hočem danes nekoliko več poročati. Moj oče je bil rojen leta 1861 v prijazni vasici Pijavško v bližini Krškega na Dolenjskem. V Trbovljah je bil od svojega 23. leta. Bil je rudar. Zadnja lete je živel v pokoju. Od Trboveljske pramogokopne družbe, pri kateri je delal nad 40 let, je prejemal malo pokojnino. V premogovniku je pustil vse svoje moči. In ko je opešal, ga je družba od-srlovlla s par dinarji, češ, to je tvoja — "pokojnina." 2e k<$ 30-letni mož je okusil vse grenkosti in barbarstvo današnje človeške druibe. Po prepričanju je bil «ocialist. Zavedal se je, da delavec ni mrtev «troj, marveč bitje, ki potrebuje poleg telesne tudi duševno hrano. UČil je nas otroke kolikor je pač mogel, dokler smo bili majhni in še tudi pozneje, ko smo doraščali. Umrl je 14. novembra, ko ga je zadela možganska kap. V Trbovljah zapušča žalujočo ženo rojeno Rostaher, tri «inove in tri hčere, tu v Ameriki pa mene, najstarejšo hčer. Vsi mu ohranimo lep spomin. Pet tednov po očetovi smrti, prav na Štefanov dan, dne 26. decembra, je prišlo telefonično poročilo, da je umrla ljubljena «estra mojega moža Angela Pu-cel na Weatlandu, Pa. Rojena je bila v Doleh pri Litiji. V Ameriko je prišla k svojemu soprogu pred osmimi leti. Bila je zelo priljubljena med tukajšnjimi rojaki. Bolehala je precej časa, nakar jo je zdravnik poslal v bolnico, kjer se jr zdravila dve leti, a zanjo ni bilo pomoči. Zapufttila nas je v 49. letu starosti. Z mo- i teror v Nemčiji —Federated Pictur« Edgar BlayIock, fterifski depu-tij, ki je obstrelU zamorskega jetnika Ozieja Powella v Deea-tur ju, AUu želela. Pri tem obisku, ki je bil zadnji, je rekla, da bi pri svojih hčerab rada živela še par let, a ni ji bilo dano. Uboga Angela je prestala mnogo, ker jI življenje ni bilo postlano z rožami. Poleg treh hčerk in moža je zapustila edinega brata na Sygan Hillu. Članica SNPJ je bila, odkar je prišla v A-meriko. Mati jednota ji je mnogo pomagala kakor je že tisoče drugim članom. Nad 30 let že stoji ob strani svojih članov in jim prihaja na pomoč povsod. Tudi jaz s H6erke TMriKS aekti. ao Jo obiskavale redno vsak te- Na 30. jan. se je vršila, skup- d?n trikrat ali štirikrat ter jo na seja ali sestanek treh društiv tolažile in ji nosile, !tar si je po- A riet te Mtaviaky. «leva fraaeoakeffa špekulanta, ki je If vršil ko «n hI le njegm* «lepa rile rasgal Jene. oh prihodu Ne* Y «Hi. Julija Kramžar, 6. Kakor se vzame FinleyviUe, Pa.—Vsaka stvar, vsak pojav, ki se priredi na svetu, je lahko obenem koristen in škodljiv, kakor se pač vzame, odvisno je, s katerega vidika «e ga presoja. Nekaterim je lahko škodljiv, drugim koristen. Ko na primer ženi umrje mož, je to zanjo slabo, vsekakor pa je koristno za pogrebnika, ki dobi delo in plačilo. Do neke meje se bi torej dalo sklepati, da je vsak pojav lahko dober in slab. To pa tudi pomeni, da se vsem ljudem ne more nikdar ustreči, ne vseh zadovoljiti, obenem in istem ča-tu. Nihče ne more zadovoljiti vseh ljudi. Ta bo tvoja dejanja hvalil, drugi jih bo grajal in kritiziral, nevtralen pa ne more biti nihče, vsaj v mišljenju ne. Pravijo, da je Hoover mnoge pripravil ob delo. Najbolj so bili prizadeti delavci, milijonarjem ae ni skrivil niti las na glavi. Prišel je Roosevelt, skušal dati delavcem delo in jelo ter pri tem do neke mere uspel. Seveda letijo nanj kritike, najbolj iz vrat posedujočih, ki trdijo, da jim krati pravice do privatnega izkoriščanja in profita. Mnogi so dobili delo, na milijone pa je še brezposelnih. Ko je republikanski voz zavozil v lastno blato, je prišel Roosevelt, ki ga je pričel vleči na tir. Koliko je pri tem u-spel, lahko vidimo, njegove reforme «o vsakemu znane. Niso bile bogina kako velike, vseeno ga imrbonci neprenehoma napadajo, menda zato, ker jih je izvlekel iz blata. Krparije se torej niso obnesle. Zadnje čase se mnogo piše in razpravlja ter rešeta o ideji avo-bodnomiselne šole SNPJ. To ni nič slabega. U Ideja, temveč Dokazuje, d» se naša organizacija oziroma njeno članatvo zanima za mladino. Seveda bodo nastale potežkoče glede vzdrževanja in stroškov. Kakor zgoraj omenjeno, drži tudi tukaj, da vaem ljudem ne bo mogoče nikdar uatre čl. —Delavske razmere ao še vedno piškave. Frank Pern lahek. Vabilo na domačo zabavo Milwaukee. Win. — Društvo Balkan it 24 podporne zveae Sloga priredi domačo sabavo dne 15. februprja v 8ST dvorani na 726 W. National av«. Začetek ob 7:A0 zvečer. Druttvo vabi vsa podporna društva v Mihtfau-keeju In West Allisu. da ae udeleže naše domače zabave, za kar vam gotovo ne bo tal. Vstopnina Je samo 60 centov. Postrvih* bo izvrstna, kakor tudi godba našega »obrata Mata Pinka. ki zadovolji start in mlade. Za pripravljalni odbor. Joe Vidmar (16). __J Čehoalovaški "Sozialdemokrat" poroča: "Krvava sramota cezarizma kriči do neba V miru «♦ nadaljuje iztrebljevalna vojn» Nemcev proti Nemcem. Pravica pesti vlad* zopet sedemdeset mili jonskemu narodu, ki j« bil nedavno v prvi vrsti kulturnih narodov. V imenu tisočkrat onečaščene pravice mečejo najboljše ip naj plemenitejše ljudi v ječe. P ro. ti 47 socialnodemokratičnim možem in ženam so bile nedavno v Bremenu izrečene zaporne kazni do petih let, ker so zbirali denar za bed-ne rodbine zaprtih rodbinskih očetov. Muče-njem v preiskovalnih zaporih in koncentr». cijsklh taboriščih se v.tretjem cesarstvu pri. družuje še nekaj strahovitega: zahrbtna smrt jetnikov za gladom. Oskrbni stroški za jetnike, ki so znašali 1929 Še 42 fenigov na dan, «o bili znižani na 20 fenigov. Življenaki pomočki so se obenem podražili za polovico. To pomeni, da poginja v Nemčiji deeettiaoč političnih jetnikov v mukah gladu. Onim špicarjem nacionalnosocialističnih tri-noških hlapcev, ki proslavljajo "mir in red" v Nemčiji, bije v lice naslednje poročilo angleškega opazovalca, ki je te dni krožilo po časopisju kulturnih držav. Anglež pravi o nemški sramoti v "Daily Heraldu": "Tisoči iz vseh dežel, ki so v zadnjih treh letih potovali po Nemčiji, ao videli samo fasado diktature, ki je bila pripravljena za obi-skovalce. Taka dobrohotna poročila "prič zgodovine na lastne oči" «o Hitlerjevem sistemu več koristila, kakor bi mu ves Goebbelsov propagandni «troj koristil v desetih letih. Jaz poznam drugačno Nemčijo. Dežela, v kateri narod trdo dela in malo je, vendar vodijo ti-soči heoričen boj proti nacistični diktaturi. Dve leti je Hitler dopovedoval svetu, da v Nemčiji ni organiziranega terorja. Ljudje, ki nikdar niso okusili pritiska, silo in brutalnosti fašističnega terorja, ga ne mo-rejo umeti, in vem, da mnogi ne bodo mogli, verovati, če jim povem, kako je tam v resnici. Fizični in moralni teror ni niti eno minuto popustil. Postal je le neviden — ne le za inozemstvo, marveč tudi za veliko večino nemškega naroda. Več kot Šest mesecev so ae valili valovi preganjanja in v velikem obsegu organizirani teror po vsej državi. Nihče ne pozna števila žrtev, po zmerni in skrbni cenitvi je število teh žrtev najmanj 10,000 oseb. V dobi zadnjih devetih mesecev je moralo samo v Hamburgu iz političnih vzrokov nad 1000 oseb v zapore. Mnogo mojih prijateljev je med njimi. Ena teh žrtev ~ žena 34 let — je ubila policija (gestapo) že nekaj ur po jetništvu. Policijski častnik je izročil staršem nje obleko. Nacisti imajo za ta način smrti posebno ime, imenujejo ga "samomor". Nihče ni smel videti trupla umrle, niti vedeti, kje je pokopana. 0 drugih prijateljih ne vem, kam so jih spravili, ali so mrtvi ali živi, ali so bili- morda tudi u-morjeni, pretepani in pohabljeni, ali se jim je zaradi mučenja omračil um, kakor se je zgodilo z dvema mladima žrtvama, ki sem ju poznal. Vem, da so ljudje, ki kar nočejo verovati, da je brutalnost pravilo in ne izjema. Vsi »o v zmoti. Takim ljudem hočem povedati. Povedati jim hočem resnico. Resnica je, da izvajajo nacisti hladnokrvno in preračunano sadistične muke in zverinstvo praviloma povsod, kjer so politični jetniki, pa naj bodo župniki, socialisti ali 2idiM.—D. P. Zemlja v toči kozmicne anovi Ko je pred nekoliko meseci treščil na ameriškem zapadu ogromen meteor na tla, so znanstveniki spet načeli debato o vprašanju, kakšne posledice nastajajo za zemljo zavoljo teg« neprestanega bobnečega ognja kozmične «novi. Vsak dan treščijo na našo premičnico stotine in atotine zvezdnih utrinkov, večina se jih potopi seveda v morje kajti njegova povr*^* je neprimerno večja nego površina kopni* Bili «o celo fiziki, ki «o računali porast zemeljske teže zavoljo meteorjev in ki «o trdili, -mi fotografskimi pripomočki poaneli na Škotskem svetlikajoče ae nočne oblake, ki «o * r Javili pod njegovim vplivom. Pred kratkim )f padel na madžarsko ozemlje meteor, ki ie nam popolnoma neznane snovi. Ta «nov )* baje trša od demantor. Podobnih present in ugank nam dajejo nebeški utrinki še ***** dosti. h^püüt 11. FEBRUARJA Vesti iz Jugoslavije (Irrinik por^H» is Jugoslavije.) k\KO SE JE KROGLA SELILA K GLAVE V NOGO Sena^end^-ni-Ka iz svetovna vojn« Ljubljana. Nekaj izredno nenavadnega se ¡e primerilo pred dnevi posestniku Janezu Ovnu (po domače: Matjaževemu) od Sv Križa pri Litiji. Zdaj je star 60 let, a ko »e je pričela svetovna vojna, moral takoj na fronto v Srbijo. Pri Sandiaku je bil v prvih vr-Hah ter je bil eden izmed prvih Ranjencev. Dobil Je kroglo v gla-10 obupavali so nad njim, a mu rendar rešili življenje. Krogla pa e ostala itfkje v glavi, ker je liso mogli najti. Seveda je bil o->roččen nadaljnjega vojskovala, odšel je domov in s kroglo r glavi živel in delal dalje. Po-em čez leta je začutil bolečine v rratu in si teh bolečin ni mogel pojasniti. Na kroglo pa je sploh ►ozabil, češ, morda se je svinec e raztopil in ni krogle nikjer reč. Ta mesec pa je Oven začutil iude bolečine v nogi. Mislil je, a gr* za revmatizem, saj je že letih. Toda bolečine niso popu-tile, pogosto je zarjul od bole-Po nasvetu neke ženice je a j al na boleče mesto lanenovo eme, a ni pomagalo. Lepega dne »a začuti, da ima na podplatu o-eklino, trdo majhno bulo. To o-eklino je z roko raztrgal in — močnim curkom krvi je skočila i podplata krogla, tista krogla, i jo je pred 21 leti dobil na rbski fronti v glavo. Seveda je postal Oven s to godbo še bolj popularna oseba n stalno nosi s sabo v papir za-ito kroglo in z njo v roki znova 'buja in pripoveduje spomine o asu, ko je stal na fronti in do-v glavo ta svinec, ki mu je daj skoz podplat zdrknil v roko. Vsekakor nenavaden primer »otovanja tujega telesa skozi loveško telo. Ker je znani chicaški sodrug ožko Oven tudi doma nekje od v. Križa, je morda sorodnik lavnega junaka te zanimive godbe. mnoge Kazpravi o dveh ubojih Mariborsko sodišče je razpra-ljalo te dni o dveh ubojih. Pr-i je stal pred sodniki 22-letni osestnikov sin Ferdinand Vog-rinc, doma iz Crensovcev, obto-en, da je trikrat ustrelil proti lariji Geratiôevi in ji še z no-pm prerezal žilo odvodnico na oki, da je izkrvavela. Vogrinc je nel nezakonskega otroka z Ge-itičevo hčerko. Geratičeva pa marala Vogrinca in pogosto je «to zmerjala hčerko. Dm> 1. [cembra je Geratičeva hči šla k "grincu, otroka pa je pustila »nia. Ko «e je potem vrnila, jo je lati .sprejela z zmerjanjem, Vori ne pa ne je zavzel zanjo. Ker « je hotela Geratičeva napasti kolom, je Vogrinc ustrelil tri-rat Proti njej, a je le en strel Pel, potem, pa jo je še z nožem tako, da je izkrvavela in malu umrla. Obtoženi Vogrinc j« zagovarjal pred sodniki s ilobranom in pijanostjo. Obso-" J«* bil na 4 leta robije. Drugi je ata I upniki 2r,-tni Feliks Korun iz Zrnove pri obilščaku. Dne 27. nov. je s ko-do amrti pobil posestnikoma sina Andreja Zamudo ter " druga poškodoval. Med temi ;r# mi 'i Korunom je bilo staro ^vraštvo, in ko so se neki večer «H. j,. n\o<\i) prepir in Zamu J« IxMkodbam podlegel. Ko-jt bil oUojen na 4 leta in 3 **ce r<4>ije. k upi na br?zpoaeinih — men-kakih 200 — je torej nesla u-"Wa dne na zagrebško ban-" upravo spomenico • svojimi ht vami po zaščiti, po podpori ' Ko »o «» razhajali, j« Sla «upina teh brezposelnih po.ee-11 v canter menta ter klicala t» tuji industriji, proti izko-F • ■ ■ i in /a Zabito domačega *v*tva. Na nekem krfilAču Jih t a \ il Ntražntk Ratajc ter jih al. naj -»e razidejo. Aretiral ««*lna delavca *.» )* |>ri*lo d*» iiliruha in ne ' rf h ji- v gnetli in prerivanju tAl »irvl, ki ji zadel KaUjca. Ta je omahnil in se zgrudil na cesto — brezposelni so se razbe-žali. Nekdo, ki je bežal, je bil ustavljen od drugega policaja. Ko je ta bežečega demonstranta peljal v neko vežo, da ga preišče, ga je brezposelni obstrelil in zbežal. Kmalu potem je neki tretji stražnik opazil, da je nekdo zbežal v neko hišo. Ker je sumil, da je to tisti, ki je enega stražnika u-strelil in drugega ranil, je šel za njim ter ga našel na podstrešju. Aretiral ga je. Je to Djuro Ha-laberac, ki je baje že večkrat sedel v zaporu zaradi udeležbe pri mnogih zagrebških izgredih. Baje je tudi že priznal, da je on u-strelil stražnika Ratajca, ki je umrl, in ranil stražnika Bobiča, ki se zdravi v bolnišnici. Seveda so sledile še druge aretacije. Rudnidka nesreča. — V kisov-škem rovu v Zagorju ob Savi se je zgodila huda nesreča. S stropa se je vsul premog ter zasul rudarja Jožeta Likarja. Takoj so ga rešili izpod plazu, a imel je zlomljeno hrbtenico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu bodo le težko poma«-gali. Obsojen bo v stalno letanje in hiranje. Nesreča se je zgodila na istem mestu, kjer je pred dvema mesecema zasulo rudarja Antona Prašnikarja in mu dvakrat zlomilo križ, da leži zdaj kakor živ mrlič, niti ganiti se ne more sam. Nekaj tednov pred to nesrečo pa je na istem mestu u-bilo Prašni kar je vega brata Jožeta. Odkod to naraščanje nesreč v rudnikih? Prav te dni je zbral tajnik Zveze rudarjev Jurij Arh podatke o nesrečah in vzrokih. Precej krivde je v tem, da je sta ra rudarska generacija izumrla ali je upokojena, mlada generacija pa je doraščala v času, ko vlada v vseh rudnikih tako imenovani "roparski sistem": kopati le za premogom brez sistematičnega odkrivanja in zavarovanja z edinim ciljem, izkopati čim več premoga ne glede na varnostne ukrepe in naprave. Tako doraAča rod rudarjev, ki nima pravega pouka, nima pravih učiteljev v izkušenih rudar jih. Že s tem v zvezi smo omenili pomanjkljive varnostne naprave v vseh rudnikih. Na jugu to ni nekaj izrednega, ker so že od ne kdaj tamkaj rudniki bolj po domače urejeni, toda v Sloveniji so bili nekoč rudniki opremljeni varnostnimi napravami in se je kopalo po dobro premišljenem sistemu, vsa zadnja leta, odkar je kriza, pa se v hlastanju po pre mogu pozablja na varnostne naprave, in kaj malo se gleda na življenjsko varnost rudarjev. Glavni cilj delničarjev je, čim več profita, človeška življenja so njim brez cene. Imamo pa tudi v Jugoslaviji to posebnost, da i mamo pet različnih rudarskih za konov, katerih pa nobeden ni nič prida. Ministrstvo za rudnike in gozdove pa je hkrati tudi delodajalec, ker ima svoje rudnike, zlasti v Bosni, in nadzdrna o-blast,.kar pa je seveda težko združljivo brez škode za varnostno opremo rudnikov. Le tako j« mogo6e, da uradne statistike navajajo, da je 80% vseh rudniških nesreč kriv sam rudar! Taka nadzorna oblast, ki Je hkrat delodajalec, ima seveda interes da zvali krivdo za neareče na rudarje in njih neprevidnost, lah komiselnoat itd. Po podatkih t«' nadzorne oblasti so rudarji sa mi krivi 80% nesreč, 18% ne sreč je pripisati nesrečnemu na ključ ju in le 2% nesreč odpade na krivdo podjetij. Reanica Je ae veda čisto drugačna. Podatki rudarskih n?arečah v številkah pa kažejo, koliko žrtev zahteva divji tempo in brezobzirnost de la. Od 1926 do 19US se Je na be ograj «kam področja zgodilo smrtnih nesreč v rudnikih, 65."» je bilo hudo poškodovanih in 10, 171 lahko poškodovanih. Na področju ljubljanske bratovake skladnice je bik» v Hi desetih letih 140 »mrtnih nesreč, R76 tež ko in 17,682 lažje poškodovanih Na področju »arajevsk* bratov ake skladnice pa je bilo v teh tih 241 smrtnih nesreč. 508 tet ko in 14.990 lahko poškodovanih Na va*h treh področjih — ta področja obsegajo vse glavne rod nike v državi — Je bilo torej teb desetih letih 674 rudarjev u- bitih, 9063 težko in 42,828 lahko poškodovanih. Prav prihodnje ni se bo vršila v Beogradu anketa glede tega vprašanja. Rudarsko delavstvo namreč zahteva ,da se sestavi enoten rudarski zakon, ki naj ustreza potrebam n se ozira na sodobno tehniko in socialno politiko. Hkrati pa naj se izdajo novi rudarsko-poli-cijski predpisi in naj se z njimi n z zakonom kar mogoče strogo predpiše varnostne naprave v rudnikih in kar mogoče zasigura zdravje in varnost rudarjev. Jeatnaka zima. — Medtem ko beremo v list h brzojavke o hudi zimi v USA, se mi potapljamo v ežju in strahu pred poplavami, 'red božičem smo dobili precej-šnjo plast snega, toda o božiču je nastopil jug in dež, ki je v nekaj dneh spral ves sneg. In ves januar pomalem dežuje, snega in mraza ni od nikoder. Popolnoma jesensko deževno vreme. Reke naraščajo in če deževje zadnjih dni ne preneha, utegne priti do poplav. Smrtna nesreča v radijski postaji. — Ljubljana ima svojo radijsko oddajno postajo. Studio, kjer se vrše predavanja in koncerti, se nahaja v Ljubljani, oddajna centrala pa je v Domžalah. u v tej oddajni postaji se je i pripetila 20. jan. smrtna neare-Ča, katere žrtev je postal 47-let-ni monter Ivan Povše iz Domžal. Kakor običajno, je tudi ta dan zvečer ob Šestih šriklopil postajo s študijem v Ljubljani, ker se ob šestih prične oddajanje. Opazil pa je, da nekaj pri aparatih ni v redu, zato je stopil v odde-ek visoke napetosti ter tu sku-i al ugotoviti napako. Po nesreči pa je prišel v stik z napeljavo visoke napetosti 10,000 voltov. V lipu se je Povše zgrudil na tla. Viskočili so mu na pomoč, pri-el je zdravnik dr. Kremžar ter dal Povšetu injekcijo, toda vse bilo zaman. Povše je bil mr- ev--Radijski poslušalci so od šestih dalje čakali, kdaj se bo oglassila ljubljanska postaja, vendar je šele okrog devetih začela z oddajo in pojasnila, kaj se je zgodilo. Iz Ljubljane je ta-coj po nesreči prišla v Domžale leomisija pod vodstvom inž. Osa-ne, ki je tehnični nadzornik p<£-staje. Ugotovila je majhne napake v aparaturi. V prostore z visoko napetostjo je vstop prepovedan, vendar je Povše v svoji vestnosti hotel ugotoviti in odstraniti napako, a je plačal to vestnost z Življenjem. Ali sU I» narotm Pro«r«to ali Mla-diaakl liât in|mn prijatelja ali a» rodniku ▼ Oomovlao? Ta J« «dial dar trajne Tradamvll, kl fa sa «al denar lahke pdttMt areje«n v dewevtae. P K o s▼ir A Boj sa industrijski unio-nizem je zedinil rudarje (Nadaljevan}« a 1. mani.) / prispevkov federaciji, Če aled-nja ne preneha z bojem proti industrijskemu unioniimu. Lewi-su so tudi poverili, naj vodi kam. panjo M organiziranje masnih industrij v industrijskih unijah po radiu, za kar bo stroške nosila unija. To je odgovor rudarjev na zahtevo eksekutive ADF za razpust Odbora za industrijsko organizacijo. Brez opozicije In entuziaatič-no so podprli tudi Rooseveltovo kandidaturo za ponovno izvolitev, kar pa ne pomeni indorsi-ranje demokratske stranke, kakor je rekel Lewia. Za to politično indorsiranje kakega predsedniškega kandidata, kar se je zgodilo prvič v zgodovini rudarske unije, sta v glavnem dva razloga. Prvi je, da so rudarji dobili od Rooaeveltove administracije več kakor katera druga delavska skupina. Brez NRA, ki je u-stvariia ugodno psihologično razpoloženje tako mod rudarji kakor tudi v deželi za organiziranje, bi se rudarska unija najbrž ne bila mogla pobrati na noge in zopet zrasti v najmočnejšo delavsko organizacijo v Ameriki. Administraoija je šla na roko rudarjem tudi s sprejetjem G uf fey je vega zakona za reguli-ranje premogovne industrije Dragi raalog je nedvomno združena fronta reakcije proti Roosevelt u. Oprijeli so se preproste ideje, ako bi Roosevelt ne bil za delavce, bi ga wallstree-tar j i ne napadali tako silovito. In ker združena reakcija stremi tudi za razbitjem vseh delavskih organizacij, je-v očeh rudarjev dolžnost vsega delavstva, da podpre Roodevelta. Poleg tega najbrž Lewis upa tudi na pomoč administracije v svojem boju proti stari gardi v Ameriški delavski federaciji. Tega mnenja je Norman Thomas. Z ozirom na rudarsko indorsiranje Roosevelta, čemur bo najbrž sledilo več unij, je Thomas mnenja, da se rudarji in vsi druigi motijo, če mislijo, da bo Roosevelt obvaroval deželo pred fašistično reakcijo, Ce bo delavstvo odlašalo z zgraditvijo močne delavski stranke in se zanašalo na Roosevelta ali katerega drugega predsednika starih strank, da bo stopil reakciji na vrat, se vražje moti, pravi Thomas. Zgodilo se bo prav tako kakor se je z Wilsonom, ki je bil leta 1916 ponovno izvoljen na paroli, da nas je obvaroval vojne. Odločujoč faktor bodo ekonom-1* ake razmere in pa delavatvo, ki bo zmožno preprečiti fašizem le tedaj, če si uatvari močno In bojevito politično stranko. Oe bi ai zgradilo lastno stranko, bi bilo v stanju dobiti tudi več od Roosevelta ali pa republikanskega predsednika kakor pa s podpiranjem sedanje administracije, pravi Thomas. Konvencija je aprejela še več drugih važnih zaključkov in tudi zvišala plače glavnim unijakim funkcionarjem — Lewiau na 125,000, podpredsedniku Philipu Murrayju na $18,000 in prav toliko tajniku4>lagajniku Thomaau Kennedyju. Dan pozneje pa je Lewis naznanil, da v interesu harmonije vsi trijs odklanjajo zvišanje, ker ne marajo, da bi se s tem zanesel konflikt v unijo. Kontraktorja nočeta k zaslišan ju Kongresni odsek ju bo slcuial prisiliti s tiralico J Waahington. — Ola ni unije najemnlnšklh farmarjev, katere Jt plantatnlk C. 8. Dibble« Karle. Ark., Izgnal iz stanovanj zaradi unljaklh aktlvnoatl. Slabi iifledi za nevtral-rtostni zakon (Nadaljevanja « 1. strani.) žela na otrese "emodonalneKa mišljenja." Ce pride do toga "streznjenja", tedaj bo ameriško ljudstvo pripravljeno slediti politiki vojnih profitarjov kakor je aledllo v cadnji svetovni vojni. Razlika bo le v tem, da bodo posledica it hujše, ker poleg novega davčnega bremena in novih ftrtev na bojlšdu, bo aigurno dobilo tudi faAlzem. O tem ni nobenega dvoma pri mialečlh ljudeh. Katoliški demonstracij* proti nacijom IV Berlin, 10. febr.—Okrog 8000 katolikov je včeraj demonstriralo pred stolno katedralo v Mo-nakovem proti nacljakemu reži mu • klici "2ivio kardinal Faul-haber" in "fclvlo kronprinc Ruprecht". Policija Je brž razpršila demonatrante in preprečila it-greda. Demonstracije Je izsval kardinal Faulhaber, ki je v pridigi silovito napadel nacljsko časopisje, Izgradi na Poljakom; tri jo kmati ubiti Varšava, 10. febr. — Krvavi izgredi meti kmeti in žandarjl so izbruhnili zadnjo aoboto v ftetlevku, okrog 100 milj od Varšave. Trije kmetje so bili u-strel jeni. in več drugih je bilo ranjenih, žandarjl so iskali nacionalistične kolovodje, ki ao organizirali protlildovake Izgrede v Zagorovu In ki ao potam našli zavetje v Setlevku, toda kmetje ao begunce branili s gnojnimi vilami In koli. Ko ao lan* darji začeli streljati, ao sa kmetje podali in Izročili ubežne nacionaliste. Osem landarjev j« bilo ranjenih. Curtii, bi vit pod- prod&odnik, umrl VVashington, I). C. — Charlta Curtia, podpredsednik Združenih drž^V za časa lloovra. Je v soboto naprlo umrl zadet od srčne kapi. Star Je bil 76 let. Curtis jo bil deloma indijanske krvi, NaJzanenl JireJie dnevne dtlsf-ake vnII ao v dnevniku "Prmva-ti." Ali jih Citata vaak daaT LAHKA KAJA nudi nekaj vsakemu kadilcu! ua n» Aa Lvckies so moa i»f»it ' d. .m«j« 6r\tf» in** a pohajala v Aolo Cim ktnrejAa sta postajala. tr>m rajši «tu ne imel* l-eta so potekala dalje, ona dva sta |mi rasla in ne razvijala. Dokler sta hodila v Aolo, sta mu dnevno sestajala in si drug dru-gimu metala zaljubljene poffte» d«*. Ko stp končala Solo, )«• (toata-ls njuna ljubezen Ae bolj gorela í'eato «ta m» m-ftt*ln pred cerkvi-jo In pod ivonik(»m, ko sta hodila ob nedeljah k maši. Tudi v cerkvi so nista mogla zdržati in večkrat »ta se njuna |*ogleda »rr-čala in oba sta zardela. Zdelo m-jim« je, da grešita, tod« mlads lju)*i?n »# na to ni ozirala. ' I • • |M>nn\ljalo i*d trdna do tedna Mlada xaljuhljntra «ta s- \enkrat «retala na ee«ti, na polju m v drugih krajih in M »(»u*tila tudi \ pogovor, ki (i« «e m nikoli toliko rartrfrili da bi no rada. Tako sta živela v nekem strahu. da si nista razodela ljubezni, |v kateri bi se nekoč lahko zilru-fcila kot mož in žena. Taka je bila ta mlada ljubezen, ki nista imela od nje nobene koristi in v po-znejših letih jima je ostala le Ae v apomlnu. Lota so potrkala in zaljubljenca «ta «e razAla in «e nista več videla. On je vedel, da je prva mlada In skrivnostna ljubezen pokopana, moral je poiskati drugega dekleta. Zahrepenel je po novi ljubezni in to Je hotel do* seči čimprej mogoče. Po par letih tavanja se je tudi on odločil za |>ot v daljno Ameriko. toda v novi «leteli ni dosegel ljultezni. po kateri Je vedno hreja-nel. Preteklo je par let, ko je «lučaj natiesel. da Se Je «pet zaljubil. Da«i je bil do«ti starej Ai nego tedaj, ko «e je prvič za ljubil, je bila njegova druga I ju tiezen slišna pni; zaljubil «e je htl po naključju. Da«t ni imel prave aceto, je v«M»tio tnal pripovedovati o Lju-Itezni kot mojster ter naštevati različne \r«te ljubezni. bila deklina, ki ji ni drugega bilo mar, kakor da čim prej zmeša moškega, ki mu je sedela na kolenih. Naenkrat je pa zaljubljencu nekaj novega šinilo skozi možgane — čemu se je sploh zaljubil v deklino, ki je pri volji izročiti svoje telo vsakemu moškemu za denar? "Kaj vraga imam od tega," je pomialil in *e dalje ugibal o ljubezni. Končno je prišel na to, da ljube»en nima meje. Človek se lahko zaljubi kar mimogrede, naposled pa od tega nima nobene koristi. Po tistem dntvu, ko se je bil zaljubil v prostitutko, je ni več videl. Le včaaih se je spomnil na tisti sestanek in zdel se mu je kakor sanje. Cas je drvel enakomerno naprej. Naš znanec se je selil iz kraja v kraj in iskal novega dela. Nekega dne ga je pot zanesla v mesto Milwaukee, Wis. Dospevši v to mesto, si je takoj poiskal stanovanje in hrano. Zakonca, pri katerima je dobil stanovanje, sta imela osemnajst letno hčerko, ki pa ni bila doma. Bila Je v službi neke bogate družine, zunaj mesta in je prihajala domov le ob sobotah popoldne. Ko je dospela domov prvo soboto, je on pregledoval njene slike. Ko je »topila v sobo in pozdravila svojega malega bratca, je njen glas predramil rojaka, ki je bil v isti sobi. Takoj se je ozrl v deklico in tudi ona v njega, pogleda sta ae srečala in že se je on zaljubil. , Kar kri mu je zastala v žilah, tako je bH očaran ob pogledu na krasno deklico. V grlu ga je zap čelo tiščati in nervoaen je postal. V tistih trenutkih se je spomnil na moč ljubezni in ji je hitro podlegel. Toda zavzel se je, da bo mimo in tiho vse prenesel. Z deklico se je seznanil in nekam boječe se je obnašal napram nji, toda srce je gorelo v ljubezni. V pondeljek je ona zopet odšla nazaj k bogati družini. Tisti dnevi so bili zanj tako mučni, da jih je komaj prenašal. Skoro neprestano je mislil na deklico in bil v duhu z njo. Strašno težko je pričakoval sobote, ko bo ona zopet dospela domov in jo bo zopet videl. Teden se mu je zdel ko večnost. Na vse načine je odvračal misli, a pomagalo ni nič. Sanjal je o dekletu ponoči, misli so ga ovirale pri delu, bil je kot začaran. Vtepsti si je hotel v gla vo, da je vse to le prevara, pa pomagalo ni nič in on je moral trpeti vsled ljubezni. Prišla je spet sobota, ko je deklica prispela domov. Zaljubljenec je zopet gledal in v srcu je kipela ljubezen, ki je ni hotel razr kriti. Končno se je tudi ona zar ljubila v fanta. Dopadel se jI je, vedela je pa tudi takoj, da je on neke trde vrste in da ga bo treba na to opomniti. Neko nedeljo ga je prav ljubeznivo pogledala in je vprašala, ako bi hotel iti z njo v gledališče. Ko je on čul te besede, je zaslutil, da ga ona ljubi, a se je kar utarašil, namestu da bi zavriskal od veselja. S tem je pokazal, da še ni zrel za ljube-Sto. Ponudbo je sprejel in odšla sta v gledališče, kjer sta gledala slike na platnu. Ona je bila zgovor Frank Žagar (Kansas City, Kans) : Moja služba v a-meriski armadi Z zanimanjem sem čital npise rojakov, bivših vojakov, v Pro-sveti, ki so opisovali svoje doživljaje iz svetovne vojne. Ko se je Amerika pridružila zavezni-ikim državam in napovedala vojno, sem stopil v ameriško armado, a me niso poslali čez morje n tako sem se izognil trpljenju, ci so ga morali prenašati vojaki na evropskih bojiščih. V smrtni nevarnosti, da bi me ubila krogla iz sovražnikove puške, nisem >il, dobil pa sem nekaj udarcev v rebra, ko sem moral krmiti mu-e in konje v vojaškem tabori šču. Ko je Amerika napovedala vojno, sem bil uposlen pri neki družbi. Opravljal sem različna dela, dobra in slaba, do 16. maja 1917, dokler ni kompanija naznanila, da bo odpustila vse, ki nimajo prvega papirja. Za to družbo je delalo veliko število tu-jerodcev, in vsem je pretila izguba zaslužka. Takoj po tistem naznanilu se je zbrala skupina 48 mož in se odločila, da bo dobila prve papirje, da obdrži delo. V skupini smo bili Hrvatje, Slo» venci, Poljaki in Ru«i. Obvestili smo kompanijo, da bomo šli iskat papirje, nakar je ta naročila poseben voz električne železnice, katerim smo se odpeljali v mesto, kjer je bil sedež okrajne sod-nije. Z nami je šel tudi kompa-nijski uradnik. Z vožnjo in o-pravkom na sodni j i smo izgubili eno popoldne, toda družba je bila velikodušna in nam ni utrgala plače za tisto popoldne. Jaz bi bil morda še dolgo časa delal za tisto družbo, ako se ne bi bil spri z nekim Rusom. Z njim sem se večkrat prepiral, neki dan pa sva se zares spoprijela. Na-klestil sem ga tako, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, mene pa je družba vrgla na cesto. Bi sem brez zaslužka in to je bi glavni vzrok, da sem stopil v a-meriško armado. V tistem času so stali skoro na vsakem oglu mestnih ulic vojaki, ki so vabili mlade fante armado. Tako so ti vojaki tudi mene in več drugih pridobili, da smo se vpisali v armado. Pr: zdravniški preiskavi sem bil potrjen, nakar so me poslali v vojaško taborišče na Sunset Hill Mo. To je bilo 1. junija 1. 1917 E Dodelili so me h kompaniji H pri kateri ni bilo nobenega Hrvata in nekaj časa, dokler se nisem seznanil z drugimi, sem se silno dolgočasil. V taborišča so prihajali dnevno novi fantje med temi prostovoljni in oni, k so morali v armado. Z neko skupino je prišel silno zamazan in razcapan fant. Lasje so mu segali čez ramo, nosil je deset palcev dolgo brado, iz raztrganih čevljev pa so mu gledali palci. Vzelo je precej časa, da so ga očistil in iz njega napravili fanta, kateremu ni bilo para. Star je bi okrog 26 let, visoke in lepe postave in uniforma se mu je is-vrstno prilegala. Tisti, ki smo ga videli, ko je prišel k nam uma- vedeb» 4n čutita, da s« Imita srč- |da se popeljejo ven na deželo na neko posestvo. Lastnik pivnice je imel avtomobil in rojaki so ga prosili, naj jih pelje na deželo. On Je bil za primerno ceno pripravljen to storiti in naposled so mu plačali vsak en dolar. Zajedli so avto in se odpeljali, kamor so se namenili. Na tistem posestvu je lastnik imel trgovino s ljubeznijo. Vedno je imel par deklet, ki so za primerno odškodnino prodajale svoje telo moškim, ki so tja za hajali. Lastnik beznice je Imel vedno na raapolago tudi vsakovrstne pijače, ki jih Je prodajal po visoki ceni. Novi gosti so zasedli stole in in koj sta se začeli vrteti okrog njih našminkanl deklini. Vsedali sta se na kolena moškim in se smehljali, da so moški kaj kmalu! zgubili obla «t nad seboj. V kratkem času se je tisti rojak. ki je v ljubezni Ae dvakrat pogorel, tretjič zaljubil v eno ia-med deklet, ki «e je v«ed!a drugemu moškrmu na kolena. Ta prizor Je on s na«lado < »pasov al in deklino gledal kot najdndUi za klad na svetu. Toda vse drugačnih misli je je ves čas silila vanj z rasnim besedami, on je pa samo na kraft-ko odgovarjal in tuhtal svoje. O-na je računala, da ga bo že dobila. ko se ji nekoliko privadi, se je motila. Neke nedelje, ko je prišla zopet na dopust, jo je on kar sam pobrisal v gledališče. Razume se da jo je to močno užalilo. Ko se je vračal iz gledališča, jo je naenkrat opazil pred seboj. On je ne bi rad dohitel, zato je počas stopal. Toda takoj je opaši I. da ona tudi počaal stopa, kakor da se ji nikamor ne mudi. Ko je dospela do nekega mosta, se ustavila in nekam Čudno vedla, je njemu šinila v glavo slutnja, da morda misli skočiti vodo saradi nesrečne ljubesn In temu bi bil on kriv. Hitro jo je ubral za njo in kmalu Jo je dohitel. Vprašal jo je, kje je bila In ona mu j« odgovorila, da je bila na obisku pri sestri in da se vrača domov. Govorila sta o rasnih stvareh, samo o ljubezni ne Dospela sta domov in s tem je bil tudi zaključen sestanek in ljubezen j»»kopan« ta vselej e prihodnji«.) nam niso, kam nas bodo poslali. )va dni pozneje so nas odvedli na postajo, kjer smo zasedli vlak. Vozili smo se vso noč in šele naslednjega dne ob 10. zvečer smo dospeli na cilj — v Fort Sili, 0-dahoma. Tu nas je že čakala dobra večerja in ko smo se najedli, smo se podali h počitku. Drugi dan smo morali postavljati šotore in dobili smo tudi puške in bajonete. Potem ss je pričelo vežJbanje, šeat ur na dan. Nekega dne s?m dobil ukaz, da moram na stražo. Na določeno mesto me je spremljal neki podčastnik, katerega Bem vprašal, naj mi da ostre naboje, ki i jih bom potreboval, ko bom stal na straii, a on je dejal, da jih ne bom rabil.- Tako ssm moral stati na straži s prazno puško. Vsak si lahko misli, kakšen stražnik sem bil. Pozneje smo morali opravljati težja dela. Tri dni v tednu smo kopali strelske jarke, ostale dneve pa so nas urili v streljanju. To je trajalo do 15. februarja 1. 1918. Na ta dan je prišel iz Wa-shingtona ukaz, da se moramo vsi tujezemci pripraviti na izpit. Odpeljali so naa v glavni stan in tu ae mi je spet sreča nasmejala, da mi ni bilo treba iti preko velike luže. Premestili so me v drugi kraj, kjer sem moral krmiti mule in konje. Teh živali je bilo na stotine v tistem kraju. Živino sem oskrboval približno mesec dni, potem pa so mi daji par mul, voz in dva pomagača, da smo prevažali razne stvari. Zaeno so mi zvišali mesečno plačo od trideset na $36. Pri prevažanju blaga nas je bilo zaposlenih okrog 850 ljudi — Hrvatje, Slovenci, Poljaki, Rusi, a največ je bilo Nemcev. Stanovali smo v lesenih barakah, v vsaki okrog 50 mož. Imeli smo mehke postelje in vsaka baraka je imela tudi svojo jedilnico. Iz kraja, kjer se je nahajala san in raacapan, skoro nismo na. fant pa molčeč. Domov grede mogli verjeti, da je to ena in ista oseba, ko smo ga zagledali v vojaški uniformi. V tem taborišču smo ostali do 20. septembra, nakar je prišlo povelje za odhod, toda povedal AGVTTRAJTE ZA PRU8VBTOÎ ■IRAK BITI tli» IEPREMVROSTI Trlssrjm trasi» Vlao vat raii top "Zahvaliti m Vam moram la Tri-nerJ«vo ftonko vlao. Skoti loto dni «•m trpel radi n*probavno«ti — kar koli «om povili jo uatvarUo plin mnjom ftolodcu. Prod trami tod ni «om opasil val o*laa. kupil «taklaai-ro in od prvo tajno ilttka, ki «om ga povtil Jo moja tolodtna sitnost pr» tla. Bilo Jo kot oprostita« kasajen tu. MoJa ¿rova «odaj rishijojo rodno kot ura tn «odaj Jem • slastjo. Val ivoott. Walla«o A. Combs." Ako trpite vslod nopr «kovnosti, ■labofa spotit«, taprtnico. plinov glavObola. nervotnoati, nomirnoga •panja, provoliko utnijonosll. kupilo o« Trtnorjvvo rronko vino; jemljtto ta rodno po ono tajno ftltfko nhtdvaajoia. V vooh lokarnak. tumiri klikih OF BITTER Trtaor tam ■fMm | Frank Knox, lastnik čikaSke-ga lista "Daily News," ki bi n< postal predsedniški kandidat republikanske stranke. na£a stotnija, so vlaki stalno • važali in izvažali vojake, muk in konje tako, da nismo vedeli, ali in^jo časfc*tyti več opravka x Sivino ali vojaštvom. Med temi je bilo tudi nekaj Italijanov, ki pa niso bili priljubljeni. Nekateri, katerih imena nočem izdati, so se hvalili, da so Italijane večkrat namlatiU in si s tem ohladili vročo kri. Tisto delo sem opravljal do 8. maja 1919, dokler ni prišlo ii Washingtona poročilo, da vsak, ki noče več služiti v ameriški armadi lahko izstopi. Jaz sen takrat slekel vojaško suknjo in se vrnil v civilno življenje. Po dolgih letih sem spet obudil spomine na vojaiko službo v ameriški armadi, ki bodo morda zanimali čitatelje Prosvete, in jih opisal. Mlada leta so minila, o-stala mi je le -plešasta glava, s katere štrli le še nekaj sivih las, ampak to ne spada med spomine. NAROČITE «I DNEVNIK PROSVETO Po sklop« lt. rodno konvencije a« lakka naroČi aa Hat PraavoU la pri» Štejo eden. dva, tri, »tiri ali pot ¿laaov !■ ona dru«ne k eni naročnini. Ud Prosvete stene sa vse enako, sa tlsae sli neflnne M.00 ss ene letno ur* nino. Ker pa Clsni «e plačajo pri aaeamantn 11.20 ss tednik, «e JIm U prišteje k naročnini. Torej seda) nI vweka, reči. da Je ltat predraf i« tlut S. N. P. I. Ltat Preevote Je vala lastnina In foteve Je v vsaki dralial aekfc Id M rad «tal list vsak dam. Cena Itatn Praavete Je: Za Zdrni. države ta Kanade HM Za Cieero ta Cklenfo Je.....S7JI 1 tednik ta................iM 1 tednik ta................<* 1 tednika ta...............S.M t tednika ta...............»-U t tednike ta...............14« t tednike ta...............1* 4 tednike ta...............lJt 4 tednike ta...............L* I tednikov ta.............. nič I tednikov ta..............1* Za Evropo Jo..............ft.Of Iipolnlte spodnji knpoa, priletne i^trebno vsoto denarja ali M«* Order v planin ta si naročite Prosvete, ltat, Id Je vala laetaina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tek članov preneha biti Han SNPJ, alt če so preseli proč od draitae ta bo sahteval um svoj list tednik, bo* moral tisti član ta dotične draiine, ki Je teko skupno naročena na dn«nik Prosvoto, to takoj nasnanitl upravniitvu liste, in obenem doplačati dotttsr vsoto listo Prosvete. Ako tefs m store, tedaj mora upravnlitvo mila« datvm sa to vsoto naročniku. 1) Naslov P ROS V BT A, SNPJ, MS7 So. Lawadale Ave. Chicago. ID. Pri ledene pošiljam naročnine ia Hat Prosvete vente I....... .......................................CL Ustavite tednik ta «a pripišite k moji naročala! ad sledečih ČUaov D O 4) »> CL -ČL CL .CL IL. IL. IL. IL. TISKARNAS. N.P.J SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila ss veselice in shoda, vtiitniee, ¿asnik* knjife, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatski» slovaškem, čeikem, ne mi k ena, angleikam J «siku Is dru fi* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ„ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnita daje vodstvo Flüte po taforaarije an S.N.P.J. PRINTERY W74I 80. LAWNDALK AVENUE Teleta RtekwnlJ 4KM CHICAGO, ILL.