«*■ poiti prejeman: za ttlo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 „ —- , «etrt , , 6 „ 50 , ■esec , 2 „ 20, ¥ upravništvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — b pol lota „ 10, — „ » » 5 » ~ , mesec , 1 »70, 2» pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 279. Naročnino in inserat« sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. 1'redništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo 5. decembra 1900. Letnik XXVIII. Volilno gibanje. Politično del^^toatst*«- dr. Tavčarja. Dr. Tavčar se mora pač samemu sebi smejati, kadar pripoveduje kmetom, kako izboren katoličan da je. Saj vendar dobro ve, da nihče na Slovenskem ni toliko storil, da se izpodkoplje katoličanstvo, kakor on, in sedaj vedoma sam o sebi nasprotno trdi in — po gostilnah pred kmeti moli svoje čudne molitvice. Vsako nedeljo gre kam na Dolenjsko, in že prej svoj spisani govor izro-čuje tiskarni. Zato so samo njegovi govori doslovni v »Narodu«, drugi velikani — a Ia Jelene — ne pridejo do te časti. V nedeljo je na Dvoru na Dolenjskem strahovito »larbal« poslušalce. Pravil je, da se »s prižnic in iz spovednic psovanja kakor smradljiva gnojnica vlivajo na narodno napredno stranko«. Saj liberalna stranka je »poštena verna«. Duhovniki so »podrepne muhe«. »Vestni duhovnik bo mej nami kmalu nekaj takega, kar je bela vrana mej svojimi črnimi tovarišicami«. Dr. Tavčar sam ve, da ni hujših sovražnikov vestnih duhovnikov, nego so njegovi »podrepniki«. Nalagal je poslušalce, da je na Španskem duhovščina odrla krnela, ko vendar vsakdo ve, daje liberalna vlada pod vodstvom framasonov zakrivila vse gorje in oropala cerkev. In na to je strašil Dolenjce, da bo slovenska lačna duhovščina vrgla kmeta v ponev in ga bo ocvrla ! Na to se je lotil škofa, kateremu kar naravnost Očita, da ne govori sam iz sebe, ampak da iz škofa govore »znani nezreli mladeniči, ka terim je laž edino orodje in tudi edina molitev!« Z impertinentno brezobzirnostjo je trdil, da liberalci niso niti s prstom ganili nikdar, da bi ljudstvo odvračali od češčenja božjega in od obiska božje službe. Dr. Tavčar, ta znani »dobrotnik« cerkve, ki je v »Narodu« vedno hujskal zoper cerkveno premoženje, patetično vprašuje Dolenjce: »In mi, ki nas toliko blatijo, ali nismo vsikdar rade volje dajali, kar se je zahtevalo za resnične cerkvene potrebe?« — Ali je mogoče še ostud-neje lagati? Svetohlinsko jo dr. Tavčar zavijal svoje oči proti nebu in kmetom pravil, kako je »lakot, žejo, mraz in revščino prenašal naš ljubi gospod Jezus Kristus« in vpraševal, zaknj duhovniki ne hodijo »nagi okrog, kot berač sv. Martina'« Bogatin dr. Tavčar je očital duhovnikom bogastvo in rekel: »Ali nismo vsi berači, vsi skupaj?« Ljudi e so čudno gledali berača — Tavčarja. Indirektno je Škotu očital blaznost zaradi pastirskega lista, Pfeiferja zmerjal, da je hromi Pravil je kmetom, da je naš vek stoletje pijanih kapelanov (v resnici je bil sam Tavčar, ko je to rekel, že precej »gi-njen«), kvasil je, da kapelaui teleta koljejo, vino in žganje točijo, da letajo kakor beriči od hiše do hiše, da ponarejajo glasovnice in da imajo kosmata ušesa Z imeni na dan, dr. Tavčar I Če ne vam bomo rekli: nesramen lažnik! Vrhunec svoje poštenosti je dosegel Tavčar, ko je rekel: Narodna stranka sili nato, da naj 8e duhovščina povrne h Kristusu-kralju! Fej, da more izobražen mož tako hinavsko tajiti resnico! Na to je kvasil, da je narodna stranka prijateljica kmetov, in ni vedel nobenega drugega dokaza za to smešno trd/tev, nego — boj proti duhovščini. O bivših katoliško- narodmh poslancih je rekel, da so »se ti gospodje vedno bahali, kmet je naš, ta mora plesati, kakor mi gode m o« Kateri poslanec je to rekel in kdaj ? Z imenom na dan! Če tega ne storite, dr. Tavčar, bo svet vedel, da ste obreko-vali! Na to je čenčal, da Povše še nobenega klanca ni preložil, pravil o »groznem očitanju«, da so »katoličani pri prodaji umetnih gnojil naravnost goljufali« in da »deželo pri dacu sleparijo«. Groza ' Na to je kvasil o »poljskih j udih«, o »klerikalnem vozičku«, ki je »stara šara«, in slednjič je priznal, da Zupančič nima sladke zgovornosti, in prav nazadnje je rekel : »Amen«. Ali ni to politično harlekinstvo ? Tavčarja je za tem posnemal dr. Tril-1 e r. Ta je pa v svoji navdušenosti (ali je morda kaj pil, ali kali?) trdil, da »kapelani v mašnem plašču letajo na cesto in v gostilno«. Oho! Z imenom na dan, dr. Triller, drugače se vas prime isto ime, kakor dr. Tavčarja ! Triller je čvekal dalje, da je semenišče »ljubljanski golobnjak«, da je škofovstvo »strogo kapitalistično«, da je dr. Šusteršič »škofov po-strešček«, in je sklenil z »nekrščanskim fa-rovškim jarmom!« To jo govoril isti Triller, ki je dan prej v Narodnem domu govoril za — slogo! Ali ni znamenje na]hujše dekadence v liberalni stranki, da s takimi sredstvi deluje? Povsod drugje bi bilo količkaj izobražene ljudi sram, tako govoriti, kakor »izobraženca« Tavčar in Triller, pri nas pa »in-teligenca<< take otrobe slastno požira! No, z dekadenti bomo mi že gotovi! Saj vsi ljudje še niso na glavo padli I Gorenjsko. Iz Bukovice 3. dec. Slišali smo, da je neki Bukovčan izjavil v »Slov. Narodu« (pretečeni teden), da bomo na Bukovci vsi valili Jelenca. Ne vemo, kako dotični ve vse naše misli, saj mogoče vender ni vseveden, ako ga pa on sam misli voliti, še nismo vsi Bukovčani njegovega mnenja. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da bomo na Bukovici volili skoraj brez izjeme poslanca katol.-narodne stranke. Več posestnikov in volilcev na Bukovici. Shod na Lancovem pri Radovljici. Iz radovljiškega okraja se nam poroča: Približuje se čas državnozborskih volitev. Povsod vre in se pripravlja na te res važne volitve. Tudi lancevška občina ni hotela zaostati za drugimi. Zato so se v nedeljo dne 2. t. m. po dokončani popoludanski službi božji zbrali možje k volilnemu shodu. Bilo jih je veliko število, obširna kmetska hiša je bila prav natlačeno polna. Predsednik shoda da besedo govorniku, kateri je zbranim možem pojasnjeval važnost volitev ter kazal, kako potrebno je torej, da možje volilci dado glasove poslancem krščanskega prepričanja. Spoznali so iz besedij liberalcev, na posameznih shodih govorjenih, zlasti pa š.' iz njihovega »katekizma« lažnjivost teh »prijateljev kmetskega stanu«. »Kmet naj voli kmeta«, ki ni časti-lakomen, se ne da zapeljati ter nima zveze z župnišči. Te besede vpr,rahljajo liberalci pri svoji agitaciji prav posebno. Toda glejte, sami sebe s tem pobijajo, ker imajo uradnika za poslanca na eni strani, na drugi pa moža, ki se ne da zapeljati zdaj več — ker jo žo tako ves na oni strani. Tudi njih ver- nost nas ne moti, pravijo naši možje poštenjaki. Dobro namreč vidijo, da še ni zadosti vera v srcu, ampak dejanja, ta morajo kazati vernega moža. Lahko so so odločili pri izbiranju kandidatov. Mož, ki se ne upa s krščanstvom na dan — ne more biti naš najboljši zastopnik. Ponujali so jim res mnogo »4 vinarskega« prepričanja, da bi je vjeli v svoje zvito nastavljene mreže. Veliko je zlasti jeden izmed liberalnih agitatorjev imel opraviti. Besnel je od jeze, ko je videl, da se mu zdaj no spolnujejo njegove želje. Obljubil je, da prido nagajat na shod, vsaj tako se je izražal v neki mestni gostilni. A ni ga bilo. Morda se je možiček ustrašil svojega lastnega gromenja, kar je prav lahko, če je že na živcih bolan. Možje volilci so pa pomneč pregovora: Kjer je veliko gromenja, tam je malo dežja, pač le predobro uganili, za kaj ga ni bilo. Dejal je sam, da ga »treba ni . . .« Zato so se pa tudi vsi do zadnjega z navdušenimi živio-klici odločili za katol. narodna poslanca, dr. Ivan Šusteršiča in Jos. Pogačnika. Po domžalskem shodu. Kmalo na to, ko ste Ljubljančani odrinili, so se pridrvili trije pisači v našo gostilno (Pihlarjevo) nas izzivat, a ni se jim posrečilo napraviti škandala. Precej pri njihovem vstopu je začelo vršati po celi gostilni, in to vršanje je bilo čedalje hujše, in prikipelo je do vrhunca, ko je jeden izmed hujskačev g. Strupija razžalil. Ne vem, kaj bi bilo, ako bi ne bil gostilničar prihitel, ki je hujskače spodil ven, g. Strupi jim je dal iz dobroto stražo, ki jih je spremila do drugo gostilne. Ravno tako so postavili pod kap nekega socijalnega demokrata, ki so je vtihotapil med naše može. Ljudstvo je silno razburjeno, ker je naš župan svoje ljudi ven gonil, privandrane liberalce in hujskajoče pi-sače branil in zagovarjal. Sosedni župani so bili vsi z nami, le domači je bil proti svojim ljudem! Tega mu ljudstvo ne more pozabiti. Neki liberalni učitelj pa je dejal o Je-lencu: »Kaj se meša v to, saj ni za to!« Shod v Radečah pri Zidanem mostu Preteklo nedeljo dopoludne se je vršil volilni shod v našem trgu. Udeležilo se ga je do 90 volilcev. G. Schvveitzer jim je v prav poljudni obliki razkazal, kakšne kandidate jim ponujajo liberalci, kakšno pa katoliško narodna stranka, od katerih amejo več pričakovati in katere more pameten in veren mož voliti. Omenil je tudi nekatere posebno debele laži iz liberalnega katekizma. V obče pa vsak pameten človek sam spozna, kaj je res in kaj ni res. G. R i ž n a r je na to navzoče volilce spomnil na zasluge g. P o v š e t a in dal sledn|ič na glasovanje kandidaturo Pov-šeta in Zupančiča. Pa nihče ni bil za Zupančiča. Ravno tako se tudi za Luko Jelenca ni nihče oglasil. S Krškega. Mislim, da je v deželi malo tako zagrizenih liberalcev, kakor je naš župan Romih. V družbi Gregoričevi je zdaj tu zdaj tam in ponuja volilcem liberalna kandidata. Minoli četrtek je bil v Leskovcu. V Maroltovi gostilni se je zbralo nekaj volilcev, in tem je Romih razdelil izkaznice in glasovnice, katere so se tudi precej podpisovale. Drugi volilci pa, ki niso bili pri shodu, še danes v ponedeljek nimajo dotičnih listin. Istotako je naredil tjdi v Veliki vasi. V petek jo bil na Drnovem v Venetovi gostilni. Sliši se, da je govoril o nekojih vampih . . . Bilo so navzoče tudi ženske in nekaj otrok. Lep župan, ki je tudi učitelj! Navzoči so glasno ugovarjali, da se ne spodobi tako govoriti o duhovnikih. Vse mogoče laži izmišljajo si liberalci, da le begajo volilce. Leskovški Arh, po domače Firer, je rekel možu. ki je izjavil, da bo glasoval za Pfeiferja: »Vsi, ki bodo volili Pfeiferja, bodo zaprti«. Če bo Glo-bočnik izvoljen, odpravil bo kaplansko biro; saj kaplani baje vlečejo iz kase kakor uradniki ! Tako ima leskovški kaplan baje 1300 gold. iz kase, kakor adjunkt, kaj mu treba še bire. Tako lažejo! Krški davčni e k s eku to r raznašal je to dni opomine za ostali davek. Ljudje pripovedujejo, da je k opominu prilagal tudi a •Narod« in »Rodoljuba«. Zato ljudje mislijo, da tudi pri okrajnem glavarstvu agi-tirajo za liberalce. Resnica je, da imajo pri županstvu cele sklade »volilnih katekizmov«, tega grdega, nesramnega pamfleta, katerega previdno razdeljujejo med ljudstvo. »Kulturonosci«. Kaki »kulturonosci« so liberalni učitelji, dokazala sta nadučitelj Fr. Lovšin in učitelj Jože Bergant na viniškem ahodu. Leta 1889 se je pač hlinil Lovšin proštu Klofu-tarju in župniku Volcu ter ponižno beračil za nadučiteljsko službo na Vinici, sedaj je pa on kriv vse zdražbe v tem kraju. Na Pfeiferjev shod sta učitelja pripeljala mladoletne fantaline, vpila in razsajala, hujskala mladi svet nad poslanca Pfeilerja. Učitelja sta tako razdražila fantaline, da je moralo priti orožništvo. Kako omiko razširjata, so vidi iz tega, da so trije fantalini šli čakat Pfeiferjevega voza, da ga — prekucnejo. To so — kulturonosci! Koliko more biti pač vreden učitelj, ki ga ni sram, raznašati in razširjati tako nesramen pamflet, kakor je »volilni katekizem«, ta nagrabek najostud nejsih lažij! Kako more ljudstvo spoštovati šole, če učitelji nastopajo kot komandanti fakinaže! Shod na Dvoru. Poroča se nam: To so kulturonosci! Svoje neslanosti so prišli ponujat na Dvor v nedeljo 2. decembra »prijatelji« kmeta: Slane, Tavčar in Zupančič. Priprave na ta shod so bile velike. Lelo ženske so ljudi loviie po vaseh, češ, pridite v nedeljo k nam, kjer boste dobro jeli in pili, vse zastonj; samo pridite in še sosede pripeljite seboj. Prišli bodo imenitni gospodje iz Ljubljane, ki »rešujejo« kmeta. Privabilo so to ženice tudi nekaj ljudi iz Ajdovca na shod, kjer se jo zabavljalo zoper duhovnike itd. Kdor ni vpil • živio«, dobil je klofuto. Ko je neki pamo-ten kmet spoznal prismojeno početje, dal je duška svoji opravičeni nevolji, a odnesel je komaj zdrave pete. Kričali in vpili so nad njim in zmerjali ga z mežnarjem, dasi tega posla dosedaj še ni opravljal. Tu so ljudje spoznali, kakšni »prijatelji« kmeta so kandidatje iu njihovi agitatorji, ki se poslužujejo tako umazanih sredstev. Politične katekizme marljivo širijo med judi. Na potu čakajo ljudi, ki so vračajo iz mlina, in jim dele te knjižice. Jo li to poštena agitacija! To je žo kar umazano, kakor počno sedaj liberalci! Pogorišče. Poroča se nam : Mnogo se jo govorilo po slavinski župniji, da pride Božič s svojim agitatorjem oblegat našo trdnjavo. A ni ga bilo. Pač pa je prišel šef gen. štaba notranjskih liberalcev, dr. Treo, in iskal prostora za shod. A ni ga dobil. Nato je dr. Treo poskusil v Matenji vasi. Prostor je sicer dobil, ne pa domaČih mož, ki bi hoteli poslušati njegove nauke. Razposlali so vabila v Orehek, Slavino in drugod in v nedeljo zjutraj ob '/«9. uri pride mogočni dr. Treo s svojimi pribočniki iz Postojine. V gostilni g. Burjave so se zbrali: Učitelja števanski in orehovski, nekaj Postojncev, ki nimajo tukaj volilne pravice, okoli 20 Orehovcev in le nekateri naši somišljeniki iz Slavine in Koč. Domačini so ostali doma in pomilovali g. Treota, ki je pogorel s 6vojim kandidatom. Dr. Treo je opravičeval Božiča, ker ga ni bilo na shod, češ, da je bolan. Pravil je o Božiču, da iz podžupnij dela samostojno župnije itd. Ker je dr. Treo videl, da za stonj meče svoj trnek, je zaključil shod in poparjen bežal s pozorišča. Kakor se govori, tudi krčmar ni bil zadovoljen, ker je preveč pripravil. Na vse druge čenče »Narodove« ni vredno odgovarjati. Štajersko IzPilštajna se nam piše: Včeraj dne 3. dec. skončali smo v kozjanskem okraju volitve volilnih mož. Zadnje bile so v Podsredi in so tudi tam izpadle prav častno. Izvoljeni so sami vrli katoliški možje jeklenega znača)a. Ne vemo, da bi si še dr. Piki mislil, da bo Hribar zmagal. Živela katoliška zavest 1 Iz Rajhenburga se brzojavlja: Zanesljive Zičkarjance so izvolile občine Trg Podsreda, Gorjane. Križe, Koprivnica, Vetrnik, Veliki kamen, Mrcnoselo, Blanca. »Domovina«, za koga je ljudska volja ? Volilno gibanje v Istri Iz Trsta se nam piše: Gospoda v laškem taboru so sila poparjeni. Shodi itali janskega političnega društva so bolj in bolj klaverni. Tudi vada: Mi smo Istrani! ne vleče več. Dr. Benatti, odvetnik v Kopru, italijanski kandidat za peto kurijo, tisti, ki je svečano izjavil, da mora živ. ali mrtev na Dunaj, bo bržkone moral voliti zadnje imenovano možnost. Na shodu v Pulju pr ešle nedelje je ta »justament« kandidat razgrajal samo četrt ure, potem so socijalisti shod razgnali. »Piccolo« laže glede volitev volilnih mož, da se kar kadi. Razgrnil je svojim vernikom bilanco, ki je ugodna za Italijane, da bolj ne more biti. Pogrešil je le v toliko, da je priobčil samo aktiva in pasiva, številko pa, iz katerih bi izhajala ta končna števila, je modro zamolčal. Kakor stoje stvari danes, imamo mi vsekako večin o o k o 1 o 2 5 g 1 a s o v. Če ne bo po sebnih iznenadenj, zmagamo gotovo. V Op rti ju je vladni komisar razveljavil volilni čin. »Piccolo« pravi velikodušno, da le zaradi nekih »formalnosti«. Ta formalnost pa je bila v tem, da so naše pustili voliti le toliko časa, dokler ni bila večina italijanska, potem so zaključili! Tudi v Lazaretu bomo volili še enkrat dva volilna moža, ker dotičnika nista bila v volilnem imeniku. Tik pred slovitim Koprom napnejo Italijani seveda vse sile, da bi nam vzeli ta dva glasova, a naši se zavedajo svoje dolžnosti ter smemo upati, da ostaneta ta glasa naša. V Škofijah, kjer bi bili že zmagali prvikrat, da se niso godile nezaslišane sleparije — vladni komisar je prepustil vse nadzorstvo prijatelju Italijanu, a sam je hodil požirat svežega zraka pred voliščem; glasjvali so, seveda za nasprotnike, mleče-zobi mladiči od 18 do "20 let, pa tudi cela vrsta mrtvecev — tudi tukaj, če Bog da, prodre naša pravična stvar. Živel zavedni narod! Ljubljanski občinski svet — z Židi proti ljudstvu! Nekaj nečuvenega se je zgodilo včeraj v ljubljanskem obč. svetu, nekaj, k a r m o r a najbolj zaslepljene mu volile u odpreti oči ' jubljanski občinski svet se je izrekel proti . )državljenju premogokopov ter se ni hotel pridružiti koraku dunajske mestne občine, ki zahteva od vlade, da takoj podržavi ali sekvestruje premogokope, d a Iz hrvatskega sabora. V Zagrebu, 1. dec. Vsako vprašanje, ki se tiče gmotnega napredka Hrvatske, ima gotovo svoje zapreke; za to poskrbe že ljubeznjivi zavezniki Mažari. Z nastopom letošnjega leta je bilo treba obnoviti financijalno nagodbo med Ogersko in Hrvatsko za daljnih deset let. Hrvatska regnikolarna deputacija je sestavila, če tudi malo kasno, poznato svoje poročilo, iz katerega se je dokazalo, koliko Hrvatska gubi pri svojih dohodkih, ker se le ti no zaračunavajo pravično od strani Ogerske. To poročilo je imela pretresovati ogerska regnikolarna deputacija že prošlo spomlad, toda to se ni zgodilo, češ da so so neki člani te deputacije odpovedali tej časti in da se morajo novi izvoliti, a to je mogoče le tedaj, kadar saboruje sabor. Tako je ostala ogerska regnikolarna deputacija ne-popolnjena do pred nedavnim, a ker je leto že pri kraju, ne kaže hrvatskemu saboru nič druzega nego financijelno nagodbo z Ogersko podaljšati še za eno leto pod dosedanjimi ustanovami. se tako ustavi podraževanje premoga in izsesavanje ljudstva od strani židovskih kapitalistov. Obč. svet je poslušal župana Hribarja, ki je bil mnenja, da bi bila »cenitev te žavna« in da bi državo veljalo ogromno stroškov, ko bi hotela nakupiti te premogokope, ali po domače rečeno — država naj mirno gleda, kako se izkorišča ljudstvo, kako premogokopni baroni vplivajo s podra ževanjem premoga na industrijo. Prav je povdarjal obč. svetnik P r o -s e n e c , ki je ohranil še nekoliko »kleri-kalizma« v sebi, da se država proti izkoriščanju v slučaju, ko se gre za blagor na tisoče ljudstva, lahko posluži izjemnih sredstev, naše mnenje pa je, da bi nakup premogokopov državi d o n a š a 1 t u d i d o b i č k a in bi se nakup skoro izplačal, pri tem bi ubogo ljudstvo dobivalo cenejši premog, zacveteli bi obrt in industrija. Tudi mnogo liberalnih obč. odborov je to sprevidelo ter se postavilo na stran dunajske krščansko socijalne občine, sprevidelo je, da ako se še nadalje puste premogokopi židovskim kapitalistom, da nas ti popolnoma usužnijo, — le ljubljanski narod no - napredni obč. zastop seje postavil na odločno židovsko kapitalističnostališče. Kakor v aferi Dreyfus, kakor v aferi Hilsner stoji narodno napredna stranka tudi v tej zadevi na strani židuv. Obč. svetnik Prosenc je zaman povdarjal, daje občinski svet pred meseci soglasno odobril njegov predlog, da se nastopi za podržavljen je premogokopov, zakaj hoče sedaj zavzeti nasprotno stališče?! Obč. svet mora gledati na blagor ljudstva, da se ne vrši dalje nečuveno podraženje premoga, izvrševati mora pritisk, da se urede razmere na blagor ljudstva Obč svet se je izrekel, kakor smo zgoraj poročali, in sklenil le, da se obrne na vlado da ona »upliva« na podraževanje. Upliv na podraževanje je mogoč le potom p o d r -žavljenja premogokopov, ker sicer so židovski kapitalisti nepristopni vsem vplivom. Z včerajšnjim sklepom je občinski svet ljubljanski pokazal popolno neznanje socijalnih preosnov. Mi moramo v imenu ubogega ljudstva najodločneje protestirati proti temu sklepu Mi pač verjamemo, da simpatizira Hribar s kapitalističnimi židovskimi podjetji, a da bi tem svojim zasebnim simpatijam na ljubo žrtvoval blagor ljudstva, to pa nikakor ne gre Da se ustavlja dež. zavarovalnici, to je čisto jasno in umljivo od agenta banke »Slavije«, ampak da se razteza njegova kapitalistična in njegovih somišljenikov ljubezen tudi na judovsko kapitalistične družbe, ki brez usmiljenja dero ljudstvo, to je pa nekaj nečuvenega, to je naravnost pregrehe nad ubogim ljudstvom. Iz tega lahko izprevidijo Ljubljančani razloček med kršč. soc. in liberalnim delovanjem ! Mažari tako ravnajo zbok svoje koristi, a Hrvati jih seveda ne morejo prisiliti, da vrše svoje dolžnosti vestno in o pravem času nasproti Hrvatskej, ter morajo trpeti še na prej gmotno zgubo, ki jo donaša omenjena nagodba. Vsled teh okolnosti je bila tedaj prisiljena hrvat ka vlada predložiti hrvatskemu saboru postavo o prodolženju finan-cijalne nagodbe z Ogersko za eno leto. O tej postavi se je razpravljalo v sednici dne 27. novembra. Zedinjena opozicija se ni hotela udele žiti razpravo nego je predala le izjavo, da je sj)loh proti vsaki nagodbi z Ogersko in da zahteva financijalno samostalnost. Pač pa se je debate udeležila stranka čistih ter je dr. Frank v obširnem govoru dokazal, kako škodljiva je ta nagodba in koliko gubi Hrvatska vsled nemarnosti ogerske regniko lame deputacije. Sploh je krivično za Hrvatsko, da se nagodba podaljša za celo leto po starih ustanovah, ko je vendar Ogerska pristala po novej nagodbi z Avstrijo, da plača 33 34% mesto poprejšnjih 30%, ter bode tiko prisiljena tudi Hrvatska na veči prinos, in vendar to ne bi smelo biti, ker Hrvatska doprinaša za zajedniške stvari po svojej dav-čnej jakosti. Po starem ključu je plačevala 7 93%, kar je iznašalo 6l/s milijona goldinarjev. Zdaj je pa dokazano, da je davčna jakost na Hrvatskem pala ter bi Hrvatska mogla plačati komaj 6% ali 51/, milijonov goldinarjev. Hrvatska zgubi po tem takem čez milijon goldinarjev le pri zajedniških stroških. Koliko bo zgubila pa pri svojih dohodkih, ki jih mora izrof-evati Ogerskej, je pravo pomisliti. Poslanec Frank je pa tudi radi tega proti novej nagodbi, ker Mažari zatirajo Hrvatstvo na celej črti ter jim v novejšem času že ne puste v miru niti njihove avtonomije. Govornik je navel za to toliko dokazov, da človeka kar strah spreletuje, ko bere, kaj si Mažari vse ne dovoljujejo v svojej ošabnosti proti svojemu slabejemu zavezniku. Ta govor je bil tako prepričevalen, da je priznal celo poročevalec o tej postavi dr. Egersdorier, da je resnica, da Mažari iz-rabljujejo Hrvatsko, toda Hrvati so zdaj v takem položaju, da morajo to postavo sprejeti, ker sicer ne bi imeli pokritja za svojo autonomijo. To pa izhaja seveda od tega, ker ogerski sabor dovoljuje Hrvatom poznato tan-gento od 44%. Ko Hrvati ne bi sprejeli po stave, bi mogli Mažari reči, mi vam ne damo nič, ker nočete živeti v zvezi z nami. Nagodba veže Hrvate, da primejo postavo. Ta dokaz je pa seveda piškav, ker Hrvati bi mogli lahko skleniti, da se nočejo držati nagodbe glede financ in da hočejo imeti svoje lastne finance. Toda po dokazovanju dr. Egersdorfera je to zdaj nemogoče, češ da bi si moral narod to samostalnost steči le z revolucijo, kakor je to bilo 1. 1848. in pa 1883., ko je odstranil mažarske napise. S predstavkami, s katerimi se je narod obrnil na sabor, to ni mogoče doseči. Seveda ni mogoče pri današnji mažaronskej večini o tem misliti, saj ona ni sposobna nič več za nobeno plemenito narodno delo. Če ta večina dopušča, da njeni člani javno v saboru grdijo hrvatsko prošlost in pobor-nike za hrvatsko samostalnost, če dovoljuje, da se najsijajneji dogodki iz hrvatske zgodovine izbrišejo v saborskih izjavah, če se ne protivi, da se jasne pogodbe glede po rabe hrvatskega jezika brezobzirno gazijo po zajedniških uradih po celej Hrvatskej, če tej večini ni stalo nikdar nič, da se hrvatski narod povzdigne v gmotnem pogledu, po tem je seveda nemogoče misliti, da bi se ona zavzela za samostalne financije. V svojej zaslepljenosti pa vendar ponosno tr dijo, da stoji ves narod za njimi; a v od ločnem trenotku, ko je treba kaj izvesti, izjavljajo, da narod ni še zrol za taka vprašanja. To ie pa pravo hinavstvo, da si večega misliti ne moremo. Kdor zgubi značaj, ta zgubi tudi pogum in odločnost, pa potem more ž n]im ravnati njegov protivnik, kakor hoče. Razumi se, da je bila postava nespremenjena sprejeta od saborske večine, in tako bode Hrvatska zopet za par milijonov siro-mašneja, a zato sev^ lo zabolela glava nobenega ma oslanca. Politični pregled. V Ljubljani, 5. decembra. Volilno gibanie na Dunaju je z vsakim dnem bolj živahno, kandidatov pa toliko, da volivcem no bo težko zbirati mej dobum in slabim. V peti kuriji prideta seveda resno v poštev le krščansko-socijalna m socijalno demokraška stranka. Seveda je krščansko socijalnih, dobro organizovanih volivcev povsodi toliko, da bodo brez posebnih težav prodrli s svojim kandidatom. Težave jim provzročajo le nekateri lastni možje, ki ne poznajo nikake strankarsko discipline. Tako nastopata v 5. volivnem okraju dva kršč soc. kandidata, obč. svetnik Mender in mizar Haberreiter, akoravno je samo prvi oficijelno pripoznani kandidat. Ako pravočasno ne odstopijo taki tekmeci, bodo s svojim cepljenjem glasov morda pripomogli celo nasprotniku do zmage. Preosnova avstrijskega kabineta je po mnenju mažarskih krogov v najkrajšem času neizogibna in so se neki že uvedli razgovori mej voditelji raznih strank. O taki premembi so že poprej pisali dunajski židovsko liberalni listi, toda pokazalo se je, da je bila to le vroča želja židovskih liberalcev in nemških radikaleev, ki bi se radi čim preje znebili ministerskega predsednika Koerberja in pa poljedelskega ministra Gio-vanellija, ki se semtertje spomnita potreb kmečkega stanu in ne trobita v nemško liberalen rog. Praški, občinski zastop sedaj ne more izvoliti obeh podžupanov, ker oponi-rajo Mladočehi, Staročehi pa nimajo absolutne večine 46 glasov. V ponedeljek je došlo od 90 obč. svetnikov le 85 mož k seji. Pri volitvi prvega podžupana jo bilo oddanih 43 praznih mladočeških glasov, 42 se jih je pa glasilo na ime dosedanjega prvega podžupana Staročeha dr. Kiihna. Druga volitev je bila istotako brezvsptšna, ožja volitev se pa ni mogla vršiti, ker ni bilo dveh kandidatov. Včeraj popoldne se je morala vršiti druga seja. Ogerska poslanska zbornica bo morala dovoliti vladi tri ali štirimesečni proračunski provizorij, ker pravočasno ne bo završena nadrobna proračunska razprava, ki se še niti ni pričela. Sploh se sodi, da se po dognani glavni razpravi za nekaj dnij odstavi z dnevnega reda proračun, ker čaka rešitve več manjših zakonskih načrtov. Božične poč tnice se prično v ogerskem parlamentu 21. dec. ter bodo trajale do dneva po sv. treh kraljih Nemški cesar ne vsprejme Krii-gerja. Mej brzojavkami smo včeraj omenili, da nemški cesar ne mara vsprejeti transvalskega predsednika. Izgovarja se, da mu po dosedanjih dispozicijah ni mogoče ustreči izraženi želji. Nemški prvaki v Nemčiji in tudi pri nas so kar iznenadani in pravijo, da kaj tacega niso pričakovali. Z odpovedjo se je pokazalo, kako Nemci sim-patizujejo z Buri. Simpatija je, dokler jo izkazujejo neoficijelni krogi, zelo po ceni, ko pa treba nastopiti uradni Nemčiji, so takoj na vrsti višji oziri in se vse trese pred angleško oholostjo. Neki nemški list pravi sedaj, da nemška vlada ne more nastopiti proti oni Angliji, s katero se skupno bori proti Kitajcem. To bi bili lahko prej povedali burskim zastopnikom in ne vodili za nos cele Evrope. Mac Kinlejjeva poslanica na kongres severoameriških zveznih držav se peča skoro izključno z zunanjo politiko. Največ se seveda govori o dogodkih v Kini in o vojski v Južni Afriki. Mac Kinley je v obeh vprašanjih znal kreniti zlato srednjo pot, da se ne zameri nobeni stranki. Prijateljske razmere hoče ohraniti napram vsem velesilam, a zameriti se noče niti Kitajcem, niti Burom. Nad našo monarhijo se je mož nekoliko pritoževal radi izgona Amerikanov. Sicer pa ni bilo nobene druge nesreče. Priporočala se je pariteta mej zlatom in srebrom in obljubila popolna svoboda Fili-pincem. Kitajci se še ne udajo. Mejtem ko prihajajo proko Berolina in Pariza vesti o velikih vspehih mejnarodnih čet na kitajskih tleh, ter se dostavlja, da bo kmalu pomirjen velik del Kine, se Kitajci le še intenzivneje pripravljajo na nov če mogoče še večji odpor. Kal oročajo »Standardu« iz Tien- tsina, so nabiti na vogalih v večjih mestih lepaki, ki poživljajo vnovič v boj proti tujcem. Neki bivši kitajski uradnik je izjavil, da se velesile grozno motijo, ako menijo, da so Kini pošli vsi viri. Vsled tega naj bi se raje pripravljale za zimp, mesto da pošiljajo posamne oddelke v notranje. Cesar in cesarica sta izdala zopet navodila vsem podkraljem in guvernerjem, naj ae pripravijo na odpor proti evropskim četam. Po celi Kini se pripravljajo novi polki prostovoljcev, ki jih zalaga vlada z orožjem in streljivom. — Iz tega je razvidno, da še ne bo kmalu konec kitajskega koncerta. fSlovstvo. Didonov Jezus Kristus. CeRa prvemu zvezku je 1 K 50 h, elegantno v platno ve zanemu 2 K 50 h. D^bi so v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Dopisi- Z Jesenic, 3 dec. L'beralci po naši dolini besne, ker mislijo, da bodo neomejeno gospodarili vzlasti ob času volitev, a smo jim ta račun prekrižali. Dan za dnevom pošiljajo v »Slov. Naroda na vse rnožne načine zvita in neresnična poročila. Najbolj jih peče, da so se jim po robu postavili savški delavci in jeseniški kmetje. Še vse bolj kakor jeseniški liberalci pa besni dovški učitelj g. Jeglič. Dne 28. nov. je skoval na Dovjem za »Slov. Narod« dopis, ki ga hočem tu stvarno popraviti. Učitelj Jeglič taji, da ni klel na shodu v Mojstrani. Vprašam ga, ali je to-le klet vina : »H . . . čev f . ., doma ostani in ne delaj pri nas prepira«. »P......Bmrko- vec tiho bodi, če ne te vržem ven!« Za te vašo besede imamo prič na razpolago ! Učitelj Jeglič trdi, da je rekel g. Šinkovcu : »Saj vam še te dve uri (v šoli pri verouku namreč) presedata, ker jih ne porabljate ! Imate z agitacijo i. dr. dovolj opraviti, zato naj pa pouk verouka izostane !« Teh besed Jeglič ni govoril, pač pa je rekel proti g. A. obrnen : »Saj nekateri še teh dveh ur ne drže!« Delavci kat. društva smo se obrnili na tukajšnje šolsko vodstvo, naj nam blagovoli naznaniti, ali g. Šinkovcc res opušča verouk v šoli, kar trdi učitelj Jegl ič v »Narodu« ? Šjlsko vodstvo nam je izjavilo, da potrdi, če treba s prisego, da g. Šinkovec ni nikoli opustil v šoli verouka niti »zaradi pojedin niti zaradi agitacije« ali iz katerega druzega jrzroka. Torej, g. Jeglič, komu velja, kar pišete v »Slov. Narodu?« Učitelj Jeglič trdi v »Narodu«, da ga »nobeden domačinov ni pogovarjal«. Gosp. učitelj, ali veste, kaj so vam rekli Klančnik mlajši, Klančnik starejši in drugi Dovžani ? Ali ni bil tisti mož z Dovjega, ki je g asno zaklical: »Sedaj še le vem, kakšen brezverec uči mojo otroke?« Nas savške delavce nazivlja učitelj Jeglič »Sinkovčeve podrepnike in mlečezobue podrepke« G učitelj, vprašamo vas samo to-le: »Ali poznate dovskega podrepnika, ki je tako rad praznil kozarčke pri prejšnjem gosp. župniku in nekoliko časa tudi pri sedanjem ? Ali ste nas delavce že videli, da smo delali nadlego kakemu duhovniku za radi pijače? Ali ste nas že videli in slišali, da smo mi delavci moledovali okrog duhovnikov, da bi nam pomagali hčerke spraviti v pripravnico ? Pravite, da na nas delavce niti »ne plju nete«! Se ve da ne, ker nimate tako dolgo šobe, da bi pljunili z Dovjega na Savo. Ko bi Vi pljuvali z jezikom, bi Vam bilo to kaj lahko delo, katero bi sedaj ob času volitev gotovo prav vestno opravljali ! Očitate nam delavcem, da moramo župniku ploskati. Za božjo voljo, ali bomo Vam ploskali zaradi neolikanih izrazov!? Vam še krave ne bi ploskale, ko bi znale, ker ste tako »pametno« govorili! Trdite, da naš g. župnik ni v »dober izgled« našim delavskim otrokom. Seveda, če imate priduševanje in druge kletve za vzgojevalno sredstvo mladine, potem imate prav, da naš župnik ne dela tako, ne uči tako naše mladine. Župniku očitate lenobo, da dela kakor zanikrn p;- ' da so mu ovco zgube, da ima menj de, . Živa du 5a še ni očitala g. Šinkovcu lenobe, samo dovški učitelj je to storil. Pridi, ti pridna dovška čebelica, na Jesenice. G. župnik ti bo rad dovolil, da boš čepela od jutra do večera v župnijski pisarni, ali če hočeš kako nedeljo v cerkev, pazi in glej, kako prijetno počiva mož, katerega hočeč obrati do kosti in zmašiti v svoj žolč. Torej, g. učitelj Jeglič, »pam. t je boljši kot žamet!« Co ne verjamete, prepričate se lahko pri sodniji če hočete, Vam bomo vse to s pričami dokazali! Vam pa, Dovžani, svetujem, kupito za vsako hišo en velik okvir; notri denite sliko Vašega miroljubnega, pobožnega, nedolžnega, resnicoljubnega učitelja, da bodo potomci Vaši rekli: »Ta je bil tisti učitelj, ki je znal dobro preklinjati I« Dnevne novice. V Ljubljani, 5 decembra. Osebne vesti. Imenovana sta a\skul-tant dr. Met. Dolenc sodnim pristavom za Novomesto in finančni komisar Maks Ko-stanjevec finančnim nadkomisarjem. — Sekundarjem v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je imenovan dr. E. M a j e r. — Službi okr. šol. nadzornika so je odpovedal nadučitelj Andr. Šest. Umrla je prednica usmiljenih sester v Uelju, sestra Iledvika. Naj v miru počiva! Popravek. V št. 276 -Slovenca- smo poročali, tla jo gdč. Marija Bukovičeva imenovana za učiteljico v Koprivni irekše : Koprivniku v kočevskem okraju). Stvar ni resnična. G Ič. Marija Bukovič je nastopila že pričetkom tek šolskega leta službo na T r e b e 1 n e m pri Mokronogu. Sestra njena Leopoldina Bukovič pa je postala učiteljica v Koprivniku. Tako so sedaj t r i gdč. sestre te častite obitelji ljubljanske uči teljice, in sicer : L j u d m i 1 a v Postojini, Marija na Trebelnem, Leopoldina v Koprivniku. Njih č g. brat, Henrik Bukovič, pa je kapelan v Sostrem pri Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je v si- nočni seji pokazal na originalen način, kako se mora narediti, da davkoplačevalci za vse ne zvedo. Vseh 7 točk regulačnega odseka, ki so bile naznanjene za j a v n o sejo, je občinski svet preložil v tajno sejo. Ker so v tajni seji liberalni občinski očetje sami mej seboj in ondi nimajo kontrole opozicije, lahko sklepajo v tajni seji po svoje. Tako postopanje govori za nujno potrebo opozicije v občinskem svetu. V nadaljnem razvoju seje je obč. svet naklonil Prešernovi hčeri Ani Jelovškovi darilo 500 K, določil, da naj odslej ogledujeta živinozdravnika v klavnici živino v kavčugastih plaščih, in določil o županovem dopisu v zadevi zastopanja mestne občine ljubljanske pri zborovanju odposlancev mest, katero se bode vršilo sredi decembra t. 1. na Dunaju. Mestno občino bode zastopal župan Hribar. O županovem dopisu, kako stališče naj bi zavzela mestna občina ljubljanska k sklepu dunajskega občinskega sveta glede p o d r -žavljcnja ali sekvestriranja premogokopov, poročamo na drugem mestu. Obč. svet se je izrazil tudi proti podržavljen ju prodaje premoga na debelo. Izvolitev 15 članov za državnozborske volitve se je tako-le izvršila: V I. sekciji pete skupine bodo člani komisije od strani magistrata: knjigovez B o n a č, učitelj Dimnik, Oroslav D o-1 c n e c, v II. sekciji bodo kavarnar Krape ž, Alojzij Kune, Jožef L e n č e, za III. sekcijo Friderik Pauer, Jožef P r o-s c n c in trgovski potnik Franc Ro j n i k, za IV. sekcijo: tapetnik Fr. Šebcr, trgovec Fr. T e r d i n a, Ludvik W i d m a y e r. Pri volitvi poslanca za mesto Ljubljana, ki bode dne 3. januvarja, bodo člani komisije dr. M a j a'r o n, Matija Kune, Franc Trček. V zadevi ljub-Ijansko-idrijske žclcznice se je obč. svet izrazil za progo Vrhnika I d r i j a, ker je največ nade, da se ta proga doseže. Ob jednem se je izrekel, naj bi bila ta proga neodvisna od južne železnice. Sprejel se jc predlog obč. svetnika Tostija, naj se obrne obč. svet s prošnjo do trg. ministerstva in do poštnega ravnateljstva v zadevi ustanovitve brzojavnih postaj po poštnih podružnicah v Ljubljani. Njegov predlog o ustanovitvi telefoničnih postaj je obč. svet zavrnil. Sprejel se je proračun mestne klavnice, ki ima letos manjše dohodke, ker g. Buzzolini zgradi novo tovarno na Jezici' in bode dal ondi ogledati meso.^ Povedalo se je, da se najemščina za topničarsko vojašnico ni zvišala za 7000 K, kakor se je vrglo skozi okna obč. sveta, ampak samo za 53 K 08 v. Porotne obravnave v Ljubljani. Včeraj vršila seje proti Jakobu Mlakarju, kajžarju na Gorah, porotna razprava. Drž. pravdništvo ga jo tožilo radi hudodelstva uboja in prestopka lahke telesne poškodbe ter eventuelno radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Obtožbo zastopala sta državnega pravdnka namestnik g. Ver der b e r in g. ur. Krisper, slednji kot zastopnik zasebnega udeleženca. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Furlan s stališča silobrana kakor tudi s stališča, da je od Mlakarja poškodovani Mlinar umrl vsled slabega zdravljenja, ne pa vsled Mlakarjeve poškodbe. Porotniki so vsa tri glavna vprašanja o krivdi obtoženca z dvanajstimi glasovi zanikali in Jakob M akar je bil popolnoma oproščen. — Prvi dan porotnega zasedanja, 3- t. m. je pa stal pred porotniki najprej 20 etni delavec Jos. Bemik iz Šutne, ki je 26. avg. letos ob '/,8. zvečer, neposredno po oprostitvi iz škofjeloškega zapora s kamnom smrtno ranil posestnika Fr. Križnarja iz Sredn. Bitinj. Sodišče mu je prisodilo sedemletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem vsako leto 27. avg. — Drugi je stal pred porotniki 381etni oženjeni črevljar Jan. Drinovec iz Stražišča. Obtožen je bil, ker je 4. sept. letos zažgal pod Frana Kunstlja ter hišo Mart Rozmana in pro-vzročil s tem blizu 4000 kron škode. Obsojen je bil v osemletno ječo z mesečnim postom. Za vipavsko železnico. Doslej seje oglasilo za vipavsko železnico sedem podjetnikov. Pretekli teden sta progo pregledala dva: gospod Frohlich z Dunaja in Ceconi iz Gorice. Med 12. in 20. t. mes. bo delo oddano temu, kogar ministerstvo sprejme. Ljubljanske novice. Zarota mej konji Bolčevega Pepeta. Konji obč. svetnika Turka vozijo odgonce. Včeraj bi morali pripeljati s kolodvora odgonce na magistrat, a menda so se kon|i usmilili od-goncev. Ko so konji pripeljali voz z od gonci pred gostilno »južni kolodvor«, niso hoteli se premakniti z mesta. Odgoncetn se je to strašno imenitno zdelo. Končno so se konji premislili, ter zavili — nazaj na kolodvor in zopet nazaj na prejšnje mesto. Od tu pa se niso premaknili. Dva moža sta se spravila nanje ter jih poskusila jahati, pa tudi to ni pomagalo. Odgonci so morali peš na magistrat in pravijo, da takih konj še niso videli. — Tatvine na Miklavževem trgu so sedaj na dnevnem redu. Danes neka lepo oblečena deklica ni hotela počakati, da bi ji prinesel zvečer Miklavž, in je ukradla na trgu neko knjigo. Prodajalka jo je oklofutala in izročila stražniku. Včeraj ste bili radi tatvine na Miklavževem trgu aretovani sestri Lenarčič, delavki v predilnici. — Izginil je delavec Karol B o k a r. Predrznost magistratnih uslužbencev v Trstu in zdravilo. Iz Trsta se nam piše: To je že znano poglavje, o katerem Vam moram poročati. Dan za dnem se ponavljajo na tuk. državnem uradu, ki ga je vlada izročila magistratu, isti prizori. Pri nas ni zadosti, če hočeš plačati cesarske davke, da razpolagaš s potrebnim drobižem ; ako ti riedostaje še druge potrebne kvalifikacije, ako ne znaš laški, ne opraviš na tuk. mestnem davčnem uradu ničesar. Ves uspeh je ta da te opsujejo vsemogočni gospodje — privandrani z onkraj luže — s ščavom — sužnjem — ter to vržejo ven iz svetišča lrredente. — No izumih emo si lek proti tej laški objestnosti, lek, ki morda pomore. Vsak novčič, ki ga ne bodo hoteli na magistratu sprejeti od slovenski govorečih strank, pošljemo naravnost na finančnega ministra na Dunaj z ulogo, v kateri razjasnimo tuk. jezikovno ravnopravnost. To bo sicer spojeno s sitnostmi in stroški, ali če bomo uporabljali to zdravilo dosledno, mora zginiti v doglednem čn« iz naše mestne hiše kuga, katera lazvali »ščavi- zem«. Menda b V Jdu finančnemu ministru stvar vendarle prezanimiva, če bo dan za dnevom moral sprejemati toliko in toliko tržaških davkov. Ako smo dosledni in vstrajni, pokažemo drzni gospodi, kdo je suženj: ali sinovi svobodnega naroda, ki je neštevilnokrat krvavel za to državo, ali pa sinovi plemena, ki je po dvatisočletni kulturi obrodilo strupeni — anarhizem — pleme, katerega pripadniki si štejejo v srečo, če smejo jesti britki kruh v galerah ter odločno protestirajo, kedar jih kralj pomi-lošča ! Pri včerajšnjih obč. volitvah v Gradcu v prvem razredu so prodrli nemški nacijonalci s štirimi kandidati, dva so si priborili liberalci. Od 19 novo oddanih mandatov jih imajo torej sedaj nacijonalci 14, soc.-dem. tri in liberalci dva. Volitev v zavarovalnico za slučaj nezgode. Politično društvo »Edinost« v Trstu je prevzelo vodstvo volilne akcije za volitve v zavarovalnico proti nezgodam, ki se bodo vršile 18. t. m. Odbor »Edinosti« se je konstituiral kot centralni volilni odbor. Najbolje je torej, ako se glasovnice pošljejo naravnost odboru političnega društva »Edinost« . Utonil je 29. m. m. opekarski delavec G. Toncatti iz Vidma. Truplo so našii v Gradašci blizu Viča. Z Reke bo poroča: Volilni imenik za mestne volitve je izložen. Uradno se zatrjuje, da dr. Maylander odloži načelništvo in da bode načelnikom izvoljen Ciotta. Razpisana služba. V kaznilnici v Kopru je razpisano mesto paznika z letno plačo 800 kron, 20odstotno aktivitetno do-klado, prostim stanovanjem, kruhom in obleko. Prošnje do 18. januvarija 1901 c. kr. državnemu pravdništvu v Trstu. Potrebno je znanje slovenskega ali hrvatskega jezika. Razpisana učiteljska služba. Na trorazrednici v Dragatušu je popolniti definitivno tretje učno mesto. Prošnje je do 20. t. m. poslati okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju. Uboj. V nedeljo dne 25. nov. so se stepli v vasi Podrebro fantje Jos. Rožnik, J. Završan in Jos. Ambrožič in drugi. Obmetavali so se s kamenjem in pri tem ubili Rožnika. Završana so prijeli. Dobavni razpis C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo drž. tiskarne v Belemgradu razpisalo dobavo k. lonijalnega blaga, železa, lesa in pisarniških potrebščin. Ponudbena licitacija so vrši dne 10. dec. v pisarni omenjenega ravnateljstva, kjer se tudi lahko upogledajo vzorci in natančnejši pogoji dobave. Telefonska in brzojavna poročila. Idrija, 5. dec. Shod v Idriji mnogoštevilno obiskan in sijajno uspel. Kandidatura, dr. Šusteršiča v peti skupini sprejeta soglasno. Celovec, 5. dec. Pri občinskih volitvah v Hodišah Slovenci po hudi borbi z m a g a I i v tretjem in drugem razredu. Celje, 5. decembra. Minulo noč je doceli pogorela papirnica M. Stallnerja blizu Vojnika. Celj e, 5. decembra. Pri volitvi vo-livnili mož so tu zmagali socijalno-de-mokraški in nacijonalni kandidatje. Slovenci se volitve niso udeležili. Dunaj. 5. decembra. Cesar se je danes zjutraj pripeljal iz Budimpešte. Dunaj, 5. dec. Dr. Korber je pozval dr. Engel a na Dunaj. Dr. Engel se je povabilu odzval. Dunaj, 5. dec. Sliod zastopnikov avstrijskih mest je preložen na konec januvarija. Praga, dec. Namestništvo je razveljavilo sklep obč. sveta, po katerem naj bi se nemški napisi na mestnih ljudskih šolah odstranili in zamenili s samočeškimi. Obč. svet se jo pritožil na notranje ministerstvo. Liberoe (severno češko), 5. dec. Pri volitvah volilnih mož zmagali so nemški nacijonalci proti soc. demokraciji. L, 1897 je zmagala socijalna demel"- Livadija, 5. decembra. Carju se je stanje znatno zboljšalo. Včeraj je prebil že nekaj ur izvan postelje. Berolin, 5. dec. Razne stranke državnega zbora se dogovarjajo o interpelaciji na grofa Bxilowa, ker cesar ni hotel vsprejeti Krtigerja. Časopisje napada vlado. Bruselj, 5. decembra. Transvalsko poslaništvo potrjuje, da goji Kriiger zadnjo nado v sprejem pri ruskem carju. Dr. Leyds se poda v Livadijo. Amsterdam, 5. dec. Zanesljivi viri poročajo, da je potovanje Krtigerja brezvspešno, tudi ko bi bil pozneje vs-prejet na nemškem dvoru, ker bi se nobena velesila ne izjavila za potrebo razsodišča. Kapstadt. 5. dec. Vseh jednajst oseb, ki so jih aretovali radi nameravanega napada na Robertsa, so morali izpustiti, ker ni proti njim prav nobenega dokaza. Durban. 5. decembra. Roberts se je s posebnim poveljem poslovil od armade, kateri so zahvaljuje za izborno pomoč. Mnogo šern se naučil, pravi Roberts, in vse to bom uporabil pri po polnitvi angleške armade. Washington, 5. decembra. Repre-zentantski zbornici je došla predloga glede preosnove armade. London, 5. dec. (C. B.) Iz Tien-tsina poročajo: Dva Kitajca sta posku šala razpršiti v zrak arsenal. Poskus se je izjalovil. Jeden mož je ubit. — „ Ti mes" poročajo iz Shanghaja: Rusi v Niučvangu so prevzeli pošto v svojo upravo ter poskrbeli tudi za pobiranje zemljiškega davka. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Lašk' spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Kdo bi pri tem hitrem in nenadnem učinku ne imel vzroka v sprevodu samem? A čudno in žalostno moč imajo splošni predsodki. Ne večurni gnječi tolike množice, ampak temu se pripisovali ljudje še večjo umrljivost, da so mazači še lažje svoje po-gubonosno delo izvrševali, ter v množici pomešani okužili s svojo mažo, kolikor ljudij so hoteli. Vender se to ljudem ni zdel zadosten vzrok, da bi ljudje radi njega tako silno umirali. Kajti njihove oprezne in urne oči niso mogle nikjer opaziti peg ali madežev, tudi ne na zidovih. Da bi si pa nesrečo vender razložili, poprimejo se druzega pripomočka, ki je tedaj bil sprejet v vse vede cele Evrope, namrčC strupenih pogubonosnih praškov. Ljudje so rekli, da je nekak prah bil potresen po pestah in da se je prijel robov obleke in bosih nog. »Kajti onega dne", pravi neki istodobni pisec,1) „se je družila pobožnost z brezbož-nostjo, hudobija s krepostjo, izguba z dobičkom." Ljudje so si v svoji domišljiji ustvarjali goljufive prikazni. Po onem dnevu se je kuga vedno bolj širila. Kmalu je bila vsaka hiša okužena. V kratkem času je število bolnikov v bolnici poskočilo od dveh na dvanajst pozneje na šestnajst tisoč. ') Agostino Lampugrano: La pestilenza seguita in Milano 1' anno 1630. Milano 1634 Dne 4. malega srpana je po poročilih zdravstvenega odseka umrlo petsto ljudij. Ko je kuga najhuje razsajala, umrlo je na dan dvanajststo do petnajststo ljudij. Ta-dino trdi celo, da tritisoč petsto. Ta nam tudi pove, da se je prebivalstvo Milana za časa kuge skrčilo za štiriinšestdeset tisoč duš, in da je preje štelo dvcstoinpetdeset tisoč duš. Po Ripamontiju jih je bilo samo dvesto tisoč. Ripamonti tudi pravi, da je umrlo ljudij stoinštirideset tisoč. Drugi trdijo več ali manj. Dekurijoni so bili seveda v veliki stiski; skrbeti so morali za javne potrebe, kolikor se je dalo v taki nesreči. Vsak dan je bilo treba dobiti novih služabnikov raznih vrst. ,M o n a 11 i' so imeli najtežavneje in najnevarnejše delo; morali so iz hiš, bolnic in po cestah pobirali mrliče, voziti jih do jam in jih zagrebati, v bolnico nositi in spremljati bolnike, sežigati okuženo in sumljivo obleko. Ripamonti pravi, da pride ime monattor iz grškega ,monos' Gaspare Bugatti trdi, da pride iz latinskega ,monere'. Domneva pa tudi, da je nemškega pokoljenja, ker so te ljudi nabirali po Švici in v Grigioni. Verjetno je, da pride ime tudi od besede ,mo-natlich' (mesečno). Najbrže so jih najemali na mesec, ker niso vedeli, koliko časa bode trajala kuga. ,A p p a r i t o r i' so hodili pred vozovi in zvonili, da so se ljudje umikali. Komisarji so obema vrstama slug zapovedovali po navodilih zdravstvenega svčta. Bolnico je bilo treba preskrbeti z zdravniki, ranocelniki, zdravili, živežem in drugimi stvarmi. Treba je bilo napraviti novih stanovanj za nove bolnike. V to svrho so postavili na dvorišču par lesenih in slamnatih koč. Postavili so novo kočo iz lesa, ki je imela prostora za štiri tisoč duš. Sklenili so postaviti še dve drugi in že začeli zidati, a morali so prenehati, ker je zmanjkalo vseh potrebščin. Ljudstvo in pogum sta pešala, čim večja je bila sila. Nemogoče je bilo izvrševati vsa povelja in načrte. Celo najpotrebnejše stvari so se mogle le površno oskrbeti. Obnemoglost in obup sta naposled tako vzrastla, da je bilo nemogoče, najnujnejše stvari opraviti. Mnogo otrok je umrlo zapuščenih, ker so jim pomrle matere za kugo. Zdravstveni svčt je sklenil, da se mora za te revčke in za noseče ženske napraviti kako zavetje, a ni nič dosegel. „Celo dekurijoni so bili obžalovanja vredni", pravi Tadino, „mesta so bila razdejana, opustošena in izsesana od vojakov, vojvodina se je bližala poginu, namestnik ni dal ne pomoči ne podpore. Z vojaki se je moralo lepo ravnati." Toliko je bilo vladi mar za Casale! Veselila se je zmage, brigala se pa ni za vzrok ali smoter boja. Velikanska jama pri bolnici je bila kmalu polna mrličev. Povsod po mestu je ležalo mnogo nepokopanih novih trupel, ki so se z vsakim dnevom množila. Gosposke so dolgo zaman iskale delavcev, nazadnje so pripoznale, da ne vedo nobenega pripomočka več. (Dalje prih.) Cena žitn na dunajski borz) dne 4 decembra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7'72 do K 7*73 Rž za pomlad . » 7-fiO » » 7'62 Furšica za ma| junij /01 » 521 » » 5 21 Oves za pomlad . . » 5 87 » » 5 89 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306*2 m. srednji zračni tlak 736-0mir. Stanje Torape- 1 3'e a 0a> opa- baro- ratura Nebo ; ; a * zovan ia metra » fim. po C»»lvijo VotroTl | 09 •a •r! * 41 ^ *v»<; iT3>4_ fi| ; zjuti I 784 4 12. popol.,1 732 7 -11Ž i si. jzali TO jsl.svzh, 69 1 si. zah. oh ačno oblač. 00 Srednja včerajšnja tenneraturs 12 normale: 0 1'. T.ffl' kovlnastl, mrzel uporabljiv, v poljubni , ' M' za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v z,log, pri tvrdk. BRATA EBERL v Ljub ijant, h rančiškaiiske uhce. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11-6 Razpisuje se 1052 3-3 služba organista in cerkvenika v Krškem, ki se more nastopiti s I. janu-varijem 1901. Prosilec mora biti sposoben voditi moški zbor. Plača je 600 kron v denarji in nekaj postranski,! dohodkov. Cerkveno predstojništvo v Krškem, dne 29. novembra 1900. 1054 2 Mnogovrstno kožuhovino priporoča pO najnižji fr y M M » ceni cKarol cftocfinagel, Mestni trg št. 24. *3 D« JANKO BREJC zagovornik v kazenskih zadevah v Ljubljani, na Dunajski cesti JVledjatova, hiša,. 889 17 Nova zdravju koristna pijača je nova kisikova sodovlca, imenovana Eau d' Oxygen", ."aSK* lekarne „pri orlu" Mr. 1*1». lKardetsclilagei*-}a, lekarnarja in kemika v Ljubljani. Ta pijača ima poleg osvežujočega tudi človeški oreanizem oživljajoči učinek, ker ima v sebi obilico kisika, vslep česar se odlikuje, č'sta ali spojena z dngmi pr mesi, kakor vinom ali sadnimi soki, mej vsemi nararnimi ali umetnimi ogljenokislimi vodami. Vsebina sifonske steklenice stane 30 h, takezvane kr-aherl-steklenice stane 20 h. — Pazi naj se na v steklo vtisnjen napis „Eau d'Oxygen' in ime Mardetsohlager. 1062 (3—1) ■ K;-1 l.i* ti- I O i -pa », M jjtj Lepa in primerna božična in novoletna darila priporočam slavnemu občinstvu vse novosti (Secession) v zlatenini in srebrnini, prave švicarske zlate, srebrne in nikelnaste žepne ure, različne budilke, <*e-veliko izbiro kina-srebra, tudi jedilna oprava (Besteck), lepe, krasno izdelane stenske ure, novost (Secession) v bitju. Šivalne stroje iz najbolj izkušenih tovarn, s petletnim jamstvom. Za vsako uro jamčim. Ceniki brezplačno in poštnine prosti. urar v Ljubljani. Glavni trg štev 25, nasproti rotovžu. 1063 2-1 H Franc Čuden, JU ' A V \ A V $ il PV« ffl M ft A A tu iir^iuiuB' uJB * I > «8 O a j 8 a, borza. OnG 5. decembra. Skupni državni dolg v noiai. 98 55 Skupni driavni dolg v »rebru . 9h 25 Avstrijska zlata renta 4"/0 .... 117-45 A.vstrijBka kronska renta 4°,0 200 kron . 98-45 Ogerska zlata renta 4"/0 . 115-75 Ogerska kronska renta 4",,, 200 . . H165 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 1^94-_ Kreditne delnice, 160 gid. . . 675- — London vista ... . . . 24025 Neaiflki drž. bankovci zh 100 m. nem.dr}.vi- H7 o7\„ 20 mark . , 20 '"raukov (napoleondor! Italijanski bankovci , . C. kr. cekini ... Bne 4. deoembra. 3-2'1 „ državne trecice 1. 186 l 26u gld.. . 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne Brečke 1. 18K4. luo ({Id. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, p 800 kron Tišine srečke 4'J/0, 100 gld DunavsRe vravnavne srečke 6"/0 tfUT Nakup Is prodaja »siuovrstnih državnih papirjev, *rt>0k, denarjev itd. Zavarovanja za /gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Proiueno za \sako žrebanje. K 11 lt c I n a izvršitev narodi] na borzi. 23-51 19 16 90 70 17 34 172 50 164-197- — 94 50 268'fi0 Dunavsko vravnavno poBojilo 1. 1878 . . 106 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke l"/0 . 93 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 417' > > južne železnice 3°/0 331' > > južne železnice 5°/0 . 119' ^ > dolenjskih železnici0/, . 99 Kreditne srečke, 100 gid..............400- 4° „ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 350- Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 45- Ogerskega » „ » 5 > . 22- Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 Rudolfove srečke, 10 gld. 59- 75 •10 75 50 Salmove srečke, 40 gld. . ... 180 — St. Geni5is srečke, 40 gld. ....... 203"-- VValdstemove srečke, 20 gld..............—'— Ljubljanske srečke .................SO — Akcije an^io-avstrijsne btnsa, 200 ?ld. . . 270.50 Akcije Ferdinandove sov. žiilez., 1000 gi. st. v. . 6196-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ... 805 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 112- — Splošna avstriiska jtavbinska družba . , 143.— Montanska družba avstr. plan. . . 453 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld . 460 — Papirnih rubljev 100 ...... . . 264-5q lim fttsnjarnicna ■ritilnisKa družna ,,i?l IS II C U 81" 1., Woll?eilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasni la ~ftXt v vseh gospodarskih in flnittftnih »tvartih, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vradnoctcllt papirjev in vestni uviti za dosego kolikor je mogoče visocog* obrestovanja pri popolni varnosti Ajt n a 1 o i e n i 1» ar B. a v n i o. "fJ