855«
6 6() O
126
tifi,
NICfi,
7v
ttl
ASKI DNEVNIK
^oitnina plačana » gotovini	'i/wv i*
Abb. poataie I gruppo (it!OU 4UU ilT
Leto XXXVII. Št. 225 (11.047)
TRST, sreda, 23. septembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. .maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. septembra 194^ ®e	tiskara^*°°b®^’
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuz j	p
NA SINOČNJEM POSVETU SPADOLLMJA Z GOSPODARSKIMI MINISTRI
Načelen sporazum o znižanju proračuna za 9.000 milijard
M še znano, katere postavke so oklestili in za koliko - Ostre kritike sindikatov
IZ REAGANOVEGA PISMA BREŽNJEVU IN GROMIKOVEGA POSEGA PRED OZN
RIM — Sinočnji ponovni posvet Spadolinija z »gospodarskimi* ministri se je zaključil po 7 urah težavnih pogajanj med ministri za finance Formico, za zaklad Andreatto, za proračun La Malfo, za zdravstvo Altissimom, za delo Di Giesijem, za industrijo Marcoro in za državne udeležbe De Michelisom, z načelnim sporazumom, po katerem so iz postavk osnutka državnega proračuna za prihodnje leto «odrezali»
okrog 9.000 milijard lir in baje dosegli zmanjšanje predvidenega primanjkljaja od 68.000 milijard na 50.000 milijard lir. Podrobnosti o kvaliteti in količinski razsežnosti klestenja po posameznih postavkah niso znani, saj jih bo vlada dokončno določila le na petkovi seji.
Do pozne ure. ko se je posvet zaključil, je bilo izvedeti le, da je sestanek potekal «v konstruktivnem ozračju* in da ministri soglašajo »glede splošne usmeritve* vladnega osnutka proračuna za leto 1982.
Iz palače Chigi so poročali, da ministri «proučujejo podrobnosti* v postavkah proračuna in finančnega zakona, ki naj bi ju vlada predložila v razpravo parlamentarnima skupščinama pred koncem meseca. Kolikor je znano iz javnih izjav posameznih ministrov, so pa ravno o-ne «podrobnosti» jabolko spora. Ni namreč težko verjeti, da vsi ministri (kot vsi državljani) soglašajo o potrebi po zajezitvi inflacije in »načelno* tudi z znižanjem tekočih stroškov države, ki predstavljajo e-nega izmed njenih glavnih vzrokov.
R. G.
LUGANO — Sodišče v Luganu je znanega italijanskega finančnika lin goljufa) Franpesca Ambirosia, ki se je pred leti izognil italijanski pravici z begom v Švico, obsodita zaradi goljufije v obtežilnih okoliščinah na pet let in pol zapora in plačilo okrog 6 milijonov lir globe. lJo leg tega so mu tudi za Jooo 15 let prepovedali vstop na švicarsko ozemlje. Ker so mu odbili 18 mese. cev preventivnega zapora, ga bodo morali gostiti še točno štiri leta.
ttUlluiiiiiiniiiiiiiiiiliitiiiiHiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiilimmiuiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHiuifuliiiiiiiiiiiiituimHiimin
SEJA VODSTVA SOCIALISTIČNI STRANKI
CRAXI ZASKRBLJEN NAD GOSPODARSKIM STANJEM V ITALIJI
Predsednik Pertini posredno podpira Spadolinija
RIM — Gospodarski problemi so bili včeraj v ospredju razprav T vseh političnih strankah. Socialisti, socialdemokrati in demokristjani so se celo sestali na najvišji rami in srečanjem so prisostvovali tudi predstavniki teh strank v vladi. Čeprav so formalno vse tri stranke potrdile svojo najlojalnejšo podporo smernicam vladne gospodarske politike in še zlasti protunflacijskim načrtom, je bila za vsemi temi izjavami razvidia neka rezerva. Tako so na seji socialdemokratov spet zavrnili možnost kakršnega koli klestenja na področju pokojnin in to je z največjo odločnostjo potrdil eden članov Spadolini-Jeve vlade, minister za delo Di Giesi.
Še bolj ostri so bili socialisti: ob koncu zasedanja vodstva PSI je tajnik Craxi izrazil »zaskrbljenost* nad gospodarskim stanjem, v katerem se nahaja Italija in je na-,	' odgovornostii že bi hotele
l^epajo»,^'naja sprejmejo. poU-ehnč sPlet“ okroS sedanje vlade. Pobude. Crasijev poziv je izzvenel kot nekako opozorilo, v katerem je bila prisotna tudi grožnja, da socialistična stranka nima najmanjše ga namena spet postati cilj vse prej kot jasnih manevrov. Namig socialističnega tajnika postaja bolj jasen. če upoštevamo katere so raz like v gospodarski politiki, ki ločijo demokristjane od socialistov. Minister za državne udeležbe De Mi-chelis je včeraj ponovno pribil, da je bistvenega pomena podpreti javna podjetja in tako povečati zaposlenost ter si zagotoviti podporo družbenih sil, medtem ko je finančni minister Formica bil mnenja, da je nujno nekoliko spremeniti sedanji davčni sistem, zaradi katerega nosijo vse breme inflacije gospodarsko manj močni družbeni sloji.
Ta stališča so v popolnem nasprotju z izjavami demokristjanskih ministrov Andreatte in Marcore. Zakladni minister Andreatta je še prejšnji teden potrdil, da je treba drastično zmanjšati javne izdatke, še zlasti tiste za krajevne ustanove, za socia'no skrbstvo in za zdravstvo ter za omejitev kakršnegakoli izdatka za aktivnejšo politiko na področju zaposlovanja. Minister Mar-cora pa zagovarja politiko še večjega davčnega pritiska.
Vsem tem nasprotjem znotraj vladne koalicije je treba še prišteti izredno zapleteno vprašanje odnosov s sindikalnim gibanjem.
Značilen je bil v tem smislu poseg generalnega tajnika CISL Carniti-ja, ki včeraj v Pesaru (o njegovem posegu pišemo izčrpneje na drugem kraju) dejal, da bi moral sindikat, če bi moral izbirati med vladno krizo in krizo v vrstah sin dikata, izbirati vsekakor zase ugodnejšo pot in predvsem rešiti spore v svojih vrstah, pa četudi bo to za vlado usodno.
Njegove izjave so povzročile v vladnih vrstah zelo ostro reakcijo.
Socialistični ministri, še zlasti Formica in De Michelis, so opozorili, da je tako stališče sindikalnega voditelja povsem neumestno, medtem ko je minister Marcora (Krščanska demokracija) bil popolnoma različnega mnenja in je s Car-nitijem soglašal. To različno gledanje na težave znotraj sindikalnega gibanja daje jasno slutiti, da je v Vrstah petstrankarske vlade prevladalo vzdušje nezaupanja. In Cra-Xi je morda imel v mislih prav to, ko je tako jasno, a obenem previdno, izrazil svojo zaskrbljenost.
Morda pa ne gre niti za naključje, da se je prav včeraj razširila \est. da je predsednik republike Pertini sprejel z dokajšnjim negodovanjem vzdušje negotovosti, ki lebdi nad vlado ter da je dal, seveda neuradno, na znanje strankam, da bi, če bi Spadolinijeva vlada padla, ponovno poveril mandat sedanjemu predsedniku. Predvsem Pa je dal razumeti, da ne bi na noben način dovolil izvenparlamentar-ne krize. Spadoliniju bi namreč dal mandat za sestavo vlade, četudi slednji ne bi razpolagal s trdno večino v parlamentu. S tem je opo-aoril stranke, da si morajo vzeti
Razhajanja se pa začenjajo, kot dokazujejo ravno izjave posameznih ministrov iz preteklih dni, ob določitvi postavk, ki naj bi jih oklestili.
Čeprav se vlada, oziroma predsednik Spadolini in njegovi sodelavci, doslej še niso uradno izrekli, je znano, da nameravajo omenjenih 9.000 milijard prihraniti pri zdravstvu, socialnem skrbstvu, šolstvu in javnih storitvah, ne- tei ministri, (zlasti demokristjana Andreatta in Marcora) pa zagovarjata tudi občutno privitje davčnega vijaka, da bi pridobili nova sredstva za državne blagajne.
Če je za liberalca Altissima sprejemljiva na primer okrnitev že i-tak nevzorne zdravstvene službe in zvišanje pokojninskih prispevkov, socialistični (in socialdemokratski) ministri ne morejo gledati tako brezskrbno na nadaljnjo bremenitev manj premožnih slojev. Socialist Formica po drugi strani ne mara odstopati od reforme davčnih količnikov, ki naj razbremeni delovne sloje krivičnih posledic inflacije, kar je bil njegov predhodnik Rovi-glio že davno obljubil sindikatom. »Podrobnosti* namreč nikakor niso nepomembne, saj bo ravno v tem okviru določeno, katerim slojem bo naloženo breme izhoda iz krize.
O tem so povsem prepričani sin dikati, ki se zavedajo nevarnosti, da pade to breme spet zgolj na ramena delovnih ljudi, in se (navzlic nekaterim notranjim nesoglasjem) zavestno upirajo takim poskusom, ki so se v zadnjih dneh odražali na primer v pritiskih združenj indu-strijcev, včeraj pa še trgovcev, da bi obnovo delovnih pegedb odložili za eno leto. Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je tudi že odločno zavrnila namen vlade, da bi izdatke za zdravstvo znižala kar za 7.000 milijard lir, ki naj bi jih prispevali državljani. Vladno zadr žanje je včeraj zelo ostro obsodil generalni tajnik CISL Carniti, ki je dejal, da »se le dela, da ukrepa proti inflaciji* in je zaključil, da «če ima tvegati krizo sindikat, tedaj je bolj$, da zaide v krizo vlada*. " V : takem naelektrenem vzdušju se bo Spadolini sestal danes z načelniki parlamentarnih skupin večine in predsedniki pristojnih komisij poslanske zbornice in senata, jutri pa ponovno s sindikalnim vodstvom (ki bo imelo danes ponoven »težak* sestanek s Confindustrio), »r upanju, da mu bo res uspelo na petkovi seji vlade dokončno izdelati proračun in finančni zakon za leto 1982.
m
4»
Nespremenjena stališča Sovjetske zveze in IDA
Slabi obeti pred današnjim srečanjem Haig-Gromiko
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je poslal sovjetskemu voditelju Leonidu Brežijevu pismo, v katerem poudarja svojo pripravljenost »navezati stalne in plodne stike s SZ*. To je sporočil včeraj glasnik ameriškega držai nega tajništva Dean Fischer, ki je obenem povedal, da je Reagan v pismu jasno poudaril, da ne bodo ZDA nikoli dopustile strateške nadvlade SZ in da so pripravljene
upoštevati »zakonite interese SZ», čej bgu g ZDA y m ^sprejemljivih
bo tudi slednja upoštevala amerišk spremenlbs> v mednarodnih sporih, interese.	.	-	- -
Pismo so odposlali Leonidu Brez
(Telefoto AP)
njevu le nekaj ur pred današnjim srečanjem med ameriškim državnim tajnikom Haigom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je včeraj spregovoril na rednem zasedanju generalne skupščine OZN. Gromikov poseg le dan po Haigo-vem govoru je v Stekleni palači vzbudil precejšnje zanimanje. Šef sovjetske diplomacije je namreč izjavil, da je Moskva »naklonjena dia
Delegacija Sovjetske zveze na 36. rednem zasedanju generalne skupščine OZN
.....................................................iii,nti«uiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiinuiuiiniiinimiiiiitimimi»
LE NEKAJ DNI PRED NADALJEVANJEM KONGRESA SOLIDARNOSTI
Delegacija gospodarskih strokovnjakov SZ včeraj nepričakovano prispela v Varšavo
Sovjetska zveza napoveduje gospodarske sankcije - Rakotvski in Olssotvski ostro napadla Solidarnost - Prvič se je oglasila KP Romunije
VARŠAVA — Le nekaj dui pred drugim delom kongresa Solidarnosti je na Poljsko prispela včeraj sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi podpredsednik ministrskega sveta in predsednik komisije za planiranje Nikolaj Bajbakov. Za poljskega predsednika vlade Jaruzcl-skega bodo pogovori o gospodarski izmenjavi med državama posebno težki, saj bo dosegla letošnja plačilna bilanca med Poljsko in SZ kar 1.600 milijard lir pasive za Polj-
sko. Pri tem pa ae gre pozabiti, da Poljska rie izpolnjuje sprejetih obveznosti glede izvoza premoga, saj, ga še zase ne bo imela dovolj 'u vse kaže, da bodo pozimi zaprli veliko tovarn.
Poljska bi želela v prihodnjem letu uvoziti iz SZ za 4,1 milijarde rubljev surovin in izdelkov, sama pa lahko izvozi le za 3,8 milijarde rubljev premoga. Kot nekatere druge članice SEV je tudi Moskva v preteklih dneh napovedala, da bo \ prihodnosti zahtevala strogo recipročnost, zmanjšala pa naj bi tudi dobavo nekaterih strateško pomembnih surovin, kot sta petrolej in plin. Opazovalci ocenjujejo to zadržanje kot gospodarski pritisk na poljske
.......................imiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiimiiimiiiii>iiiHiniiimiiiiiimiiiiiiiiiitii™iiimiii«iiiiiiiiii..
MINISTER COLOMBO POSREDOVAL VABILO HAIGU
Na povabilo predsednika Pertini ja bo Reagan uradno obiskal Italijo
voditelje, katere SZ obtožuje, da niso storili ničesar proti »nezaslišani ■'protisovjetski propagandi*. V zadnjem pismu je Brežnjev jasno opozoril, da je »Sovjetska zveza širokogrudno pomagala Poljski in ima zato moramo pravico, da zahteva prekinitev «anLSiOV'ieUzma» na Polj-
V preteklih dneh sta res tako politbiro kot ministrski svet hudo napadla Solidarnost, toda vprašanje je, če je to Sovjetom dovolj. Verjetno jim ne gre v račun, da bo Solidarnost kljub vsemu začela z drugim delom kongresa in prav ta je verjetno razlog za časovno izbiro Bajbako-vega obiska, ki verjetno nima samo gospodarskega značaja. Sicer so v pričakovanju Bajbakova poljski voditelji poostrili napade na Solidarnost. Predvčerajšnjim je podpredsednik vlade Rakovvski. ki je do sedaj vodil pogajanja za družbeni sporazum, izjavil poljski agenciji PAP, da je »ideja o sodelovanju med Solidarnostjo in vlado pokopana v Gdansku*. Ponovno je poudaril, da je sindikat postal politična sila, ki hoče prevzeti oblast v deželi in da je do takrat njegova ideologija le »program za ne*.
Včeraj pa je dozo okrepil član tajništva CK PZDP Olszowski, ki je pred televizijskimi kamerami izjavil, da se je družbena napetost v zadnjih dneh dramatično zaostrila, tako, da se Poljaki vedno bolj dramatično sprašujejo, kako bo končala Poljska in če je državljanska vojna neizogibna. «Smd država realnega socializma, ld ima določeno geopolitično lego, ki preživlja razvojno fazo v sistemu, ki ga je zgodovina opredelila*, je dejal Olszoivski, ki je nato obtožil voditelje Solidarnosti, da se tega ne zavedajo in da »vodijo državo v prepad, ki se mu ne ve konca*.
Podpredsednik KKP Solidarnosti Gwiazda je med tiskovno konferenco v Rzeszoivu včeraj zavrnil obtožbe vlade in politbiroja, češ da je vlada tista, ki zanika sporazum s Solidarnostjo. Politične zahteve Sindikata pa je utemeljil rekoč, da sindikalna organizacija mora braniti vse delavske interese in ne le ekonomskih. Giviazda je tudi zanikal možnost sovjetske intervencije na
Poljskem. Dejal je celo, da bi »sovjetski vojaki morali sedaj priti raje s kosom kruha kot s tanki*.
S poudarkom, da se noče vmešavati v notranje zadeve Poljske, se je prvič oglasila romunska komunistična partija, ki je na svojem glasilu «Scinteja* ocenila dejavnost Solidarnosti za »protidelavsko in kontrarevolucionarno*. Tudi vzhodnonemški tisk je včeraj napadel polj-ski‘-Sindikat in zahteval od poljskih voditeljev, naj »brez nadaljnega u-kinejo kontrarevolucionarno dejavnost*. Sovjetska agencija TASS pa se je včeraj spravila nad festivalom popevk, ki so ga priredili pred začetkom kongresa Solidarnosti v Gdansku. TASS meni. da je festival bil «blazna protisovjetska orgija*. Sovjetski vladni dnevnik »Izvestja* pa je uradno opozoril Solidarnost, da je »obramba socialističnih načel na Poljskem pred napadi desničarskih članov Solidarnosti in imperialističnih sil s katerimi se družijo, dolžnost celotne socialistične skupnosti*.
Pozno ponoči so tiskovne agencije sporočile, da je vodstvo KKP Solidarnosti sprejelo resolucijo, s katero pristaja na kompromisno reši tev v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom o delavskem samoupravljanju, ki je do sedaj bil najbolj pereča ost med vlado in Solidarnostjo. Resolucija namreč predlaga, da imenujeta direktorje podjetij bodisj, dr-iptvni organ, ki je ustanovil putljet je, bodisi tovarniški svet. Do sedaj je Solidarnost odrekala to vlogo državi. Seveda bodo o zakonskem osnutku še diskusije, res pa je, da je s to resolucijo Solidarnost pokazala dokajšnjo razpoložljivost do vlade.
BUDIMPEŠTA - Na povabilo madžarskih voditeljev je libijski polkovnik Gedafi na prijateljskem obisku v Madžarski. Na letališču sta ga včeraj sprejela voditelj KP Madžarske Janos Kadar in predsednik republike Pal Losonczi.
MSP MANEVRI PAKTA NATO V TURČIJI
VOJAŠKO LETALO STRMOGLAVILO: 60 MRTVIH IN VEČ STO RANJENIH
ANKARA — Reakcijsko letalo turškega vojaškega letalstva je včeraj strmoglavilo na večjo skupino turških vojakov, ki so po manevrih počivali na jasi blizu vasi Pancarkoy, približno 460 kilometrov severnozahodno od turškega glavnega mesta Ankare. Po dobro obveščenih krogih v Ankari se je,, izvedeto. da je v nesreči umrlo nad 60 vojakov, ta številka pa se bo v prihodnjih urah najbrž še zvišala. Do trenutka, ko pišemo, pa turške o-blasti niso izdale še nobenega sporočila, čeprav so ga napovedale. Tudi ranjencev je bilo med vojaki veliko. Po nekaterih vesteh naj bi bilo ranjenih 70 vojakov. po drugih pa nad 300. Te so s helikopterji prepeljali v vojaške bolnice.
Manevri turških enot so se začeli v ponedeljek v okviru vaj NATO «Display Determmation*, ki se ta čas odvijajo tudi v Italiji, Grčiji in Sredozemlju. Ma-
nevre vodi ameriški admiral Wil-liam Cro\ve, glavni poveljnik zavezniške vojske za južno Evropo. In prav v glavnem štabu NATO v mestu Smirne so sporočili, da «zaenkrat še nič ne vedo o nesreči*.
Toliko smrtnih žrtev je zakrivil lovec F-1M (po drugih virih F-5) ameriške proizvodnje, čeprav turške oblasti tega niso potrdile in kot rečeno o celotni zadevi vztrajno molčijo. Prav tako ni še znana usoda qbeh pilotov, ki sta upravljala letalo, saj ni gotovo da sta utegnila skočiti pravočas no iz lovca.
To je' še en incident v dolg vrsti,, ki jih terjajo taki vojašk manevri. Zanimivo je tudi dej stvo, da še nikoli ni bilo ob ma nevrih pakta NATO toliko smrt nih nesreč kot letos, kat potrju .jejo tudi vojaške vaje v ZRN, kjer so med drugim vojaki povzročili na poljih in poslopjih škode za več milijard lir. ‘
Gromiko pa je obenem odločno napadel Reaganovo administracijo, ki jo je obtežil, da izrablja svojo »protisovjetsko obsedenost*, da stopnjuje svojo vojaško prisotnost povsod, kjer je mogoče.
Po Haigovih besedah je torej tudi Gromiko ubral pot odločne besedne konfrontacije, to dopušča I« malo manevrskega prostora morebitnim kompromisom, saj je jasno, da SZ ne pristaja na »pravila cb-našanja*, ki ji ga hočejo vsiliti ZDA s trditvami, da popuščanie napetosti in omejevanje oboroževalne tekme pogojuje sovjetsko obnašanje v regionalnih spopadih.
V	odgovoru Haigu je namreč Gromiko poudaril zakonitost, «boja ljudstev proti kolonializmu in njegovim ostankom* ter jc odločno zavrnil Reaganovo »križarsko vojno proti mednarodnemu terorizmu*. Kot primer je navedel pravičen boi salvadorskega ljudstva, ki je v očeh' Reaganove administracije te »teroristične zarota*, medtem ko ie «svet priča vsakodnevnemu pokolu* prcameriške soldaveske nad nemočnim prebivalstvom.
Gromiko je tudi obsodil Reaganovo politiko »sramotnih pritiskoi* proti Libiji in ameriško strategijo v obrambi »zahodnih interesov v Perzijskem zalivu*. Sovjetski Doseg v Afganistanu na ie opravičeval kot posledico zahodnega rovarjenja proti tej prijateljski državi Ob tem je odločno zavrnil vse dosedanje poskuse za mirno rešitev afganistanske krize vključno s predlogom EGS in poudaril, da to edina sprejemljiva rešitev predlog kabulskega režima o tristranskih Dogajanjih in zahteva o prekinitvi zahodnega vmešavanja v notranje zadeve Afganistana.
V	široki paleti mednarodnih problemov. se je Gromiko dotaknil vprašanja afriškega juga. iugo-vzhodne Azije. Bližnjega vzhoda in odnosov med kapitalističnim svetom in državami v razvoju. Skupni imenovalec njegovega izvajanja pa je bilo sovjetsko prepričanje da so vsega krive ZDA. Prgv taio ie Gromiko obsodil »poskuse raznih zahodnih krogov*, ki se vmešavajo v notranic zadeve Poljske in drugih socialističnih držav. Ob tem ie poudaril, da je Poljska bila, je in bo socialistična država.
Bolj umirjen je bil ob vprašanju pogajanj o omejevanju «evrostra-teškega* orožja, ki pa je do nie-govem izvedljivo samo v luči globalnega vojaškega potenciala na evropski celini vključno z ameriškimi letalskimi in pomorskimi silami. SZ izhaja torej še vedno ia prepričani. da ruši sklep o modernizaciji zahodnoevropskega raketnega sistema ravnotežje vojaških sil v Evropi. Če pa upoštevamo včerajšnje poročanje sovjetska tiskovne agencije TASS, ki je v ostrem komentarju na govor ameriškega državnega tainika Haiga obsodila ZDA. da skuša »z besedam miru* hinavsko skrivati vojaške priprave, ki nimajo primera v novejši zgodovini, so izgledi ob današnjem srečanju Haig - Gromiko skrajno borni. Obe velesili izhajata namreč iz svojih ozkih blokovskih stališč trmaste obrambe lastnih interesov.
NEW YORK — Na sedežu OZN v Ne\v Yorku je včeraj prišlo do pričakovanega srečanja med italijanskim zunanjim ministrom Colom-bom in ameriškim državnim tajnikom Haigom. Ta je italijanskemu predstavniku potrdil, da bodo najbrž določili datum pogajanj o evroiz-strelkih v prihodnjih dneh.	..........
Glavna tema razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom in Haigom pa je bilo vprašanje odnosov med Zahodom in Vzhodom, poleg tega pa sta se državnika pogovarjala tudi o položaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu ter o drugih mednarodnih vprašanjih, ki ta čas predstavljajo grožnjo svetovnemu miru. Colombo je med razgovorom poudaril, da je italijanska vlada prepričana o koristnosti pogajanj med obema velesilama in podpira vse napore v to smer.
Po pogovorh s Haigom je Colombo izjavil, da je popolno soglasje med ZDA in Italijo glede potrebe po pogajanjih in dejal, da »si je Italija najbolj želela prav začetek le-teh*. Kar zadeva evroizstrelke pa Colombo ni preveč prepričan, da se bo zares odprlo novo obdobje v odnosih med Zahodom in Vzhodom, glede tega pa morajo evropske države čimbolj utrditi politično sodelovanje, da lahko močneje vplivajo na potek
duKodkojanski zunan-i minjster je Haigu podal tudi italijansko stališče glede libijske politike, kar zadeva Južno Afriko pa naj bi ZDA aktivneje posegle in našle tako rešitev, ki bi jo moral južnoafriški režim sprejeti. Ob poljskem vprašanju sta državnika soglašala, da v zadnjih urah situacija ni več tako dramatična, vendar je položaj še vedno težak.
Colombo je Haigu posredoval tudi povabilo italijanskega predsednika Pertini ja in predsednika vlade Spadolinija. naj ameriški predsednik Reagan uradno obišče Italijo. Ameriška stran ,ie povabilo sprejela »z velikim zadovoljstvom*.
Na sliki (telefoto AP): Colombo in Haig med pogovorom.
Illllllllllll lili lllll llllll III lili III llllllllllllllllllilin>tlllint||||||lllllllll lili IIII lllllllllllllllllllll|t|||lllllllllllllll|||||lll(lll||||| IIII lilllllllllHIIIIIIIIIlIlvllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllt
NA MEDNARODNI TRIBUNI «SQCIAL1ZEM V SVETU» V CAVTATU
Kresanje mnenj o strategiji razvoja
CAVTAT — Tehnologija in strategija družbenega razvoja je bila tema včerajšnje razprave na mednarodni tribuni «Sociali-zem v svetu*. Kakšne so poti in katere so družbene sile, ki so lahko nosilke strategije izhoda iz krize, v katero so zašle kapitalistične države in v kateri si nelcatere sile prizadevajo poiskati nova področja za širjenje kapitala. To je bila tema, o kateri •e govoril Elmar Altvater iz Zahodnega Berlina. Delavski razred in različna družbena gibanja v razvitih kapitalističnih državah imajo pred seboj, po njegovem mnenju, novega nasprotnika — sile tako imenovanega liberalizma, ki iščejo poti za nove kapitalistične naložbe in nadaljnje širjenje kapitalističnega gospodarstva.
Predstavnika iz Lagosa in Kalkute sta govorila o poteh boja držav v razvoju za
uvedbo socializma. Ocenila sta. da bi države «tretjega sveta*, še posebej črne Afrike, v svojem boju nujno morale dobiti pomoč razvitih socialističnih držav. To je menil lagoški predstavnik. Gost iz Kalkute pa je menil, da je socialistični napredek mogoč z naslonitvijo na lastne sile in z oživitvijo lokalnega samoupravljanja.
Nizozemski predstavnik je v nadaljevanju oporekal optimizmu francoskega znanstvenika, ki je dejal, da večnacionalne družbe s tem, ko nudijo pomoč državam v razvoju, pomagajo krepiti njihove gospodarske sposobnosti. Trdil je, da se s tem samo povečuje odvisnost nerazvitih držav in da se s tem ustvarjajo pogoji za nadaljevanje izkoriščanja.
. V zvezi z naslonitvijo na lastne sile pa
je govoril ljubljanski profesor Boris Cizelj, ki je menil, da takšen korak terja usmerjanje gospodarskega razvoja nerazvitih držav, kar je nemogoče uresničiti brez selektivne prekinitve stikov z razvitim svetom. Menil je tudi, da je takšna politika lahko uspešna le, če jo spremlja sprememba strukture proizvodnje in potrošnje tretjega sveta*, kar pa je spet nemogoče brez naslonitve na lastne sile in kar po drugi strani vsiljuje sodelovanje držav v razvoju na regionalnem in tudi na širšem področju.
številni drugi udeleženci včerajšnje raz-■ prave so opozarjali na naravo kapitalističnega načina proizvodnje in interesov kapitalistov, katerih glavni cilj je dobiček. Pri tem so poudarjali, da skoraj ni razlike med večnacionalnimi in nacionalnimi kapitalističnimi družbami, (dd)
Zaradi jedrske baze na Siciliji
Spadolini prijavljen preiskovalni komisiji
PALERMO — Skupina komunističnih, demoproletarnih in radikalnih intelektualcev je prijavila predsednika vlade Spadolinija parlamen tarni preiskovalni komisiji zaradi »neizpolnjevanja javnih dolžnosti*, ker pri sklepu o namestiti'! jedrskih izstrelkov v Comisu vlada ni upoštevala mnenja predsednika deželnega odbora Sicilije, kot narekuje 21. člen njenega avtonomnega statuta. Sam predsednik D’Acquisto (KD) je včeraj ob uvodu v razpravo o tem vprašanju v deželni skupščini izjavil, da je vladna odločitev «politično nesprejemljiva*, ker se glede baze evroizstrelkov ni posvetovala s Sicilijo.
Spopadi pri Kabulu
NEW DELHI - Sodeč po vesteh, ki jih v glavnem indijskem mestu širijo zahodni diplomatski krogi, so na raznih območjih Afganistana v teku srditi spopadi med islamskimi uporniki in režimsko vojsko, ki jo podpira sovjetska armada. Baje j« upornikom uspelo izgnati režimska sile iz doline Panjshir 160 kilometrov severno od Kabula. Isti krogi trdijo tudi, da so še vedno pri Kandaharju krvavi spopadi, kjer je baje sovjetska vojska v defenzivi. .
PO VOLITVAH V DRUŽINSKIH POSVETOVALNICAH
PREPREČEN NAPAD NAZADNJAŠKIH SIL
V Rocolu m pri Sv. Soboti zagotovljeno demokratično poslovanje, nejasen položaj v Rojanu
Demokratične sile so zavrle prodor konservativnih skupin na ponedeljkovih volitvah v upravne svete treh družinskih posvetovalnic v tržaški občini. Najbolj reakcionarno Gibanje za življenje bo imelo svoje zastopnike sicer v vseh treh upravnih organih, a bo igralo kljub temu podrejeno vlogo, ker bosta dvema upravnima svetoma predsedovali predstavnici Zveze žensk Italije - UDI (v Rocolu in pri Sv. Soboti), enega (v Rojanu) pa bo vodila predstavnica melonarskega »Movimento donne Trieste*.
Od vseh treh posvetovalnic je »politično* najbolj enostaven položaj v družinski posvetovalnici v Rocolu. Zveza žensk Italije - UDI in napredna organizacija katoliških delavcev ACLI sta si priborili vsaka po dva predstavnika, Gibanje za življenje pa enega. O napredni usmerjenosti tega sveta, ki ga dopolnjuje pet operaterjev posvetovalnice, ne more biti dvoma. Organu bo predsedovala članica ZŽI - UDI Silvia Sandrin, ki je prejela na volitvah največ preferenčnih glasov.
V posvetovalnici pri Sv. Soboti je stanje že bolj zapleteno, a tudi tu bi morala prevladati demokratična usmeritev. Doslej sta bili izvoljeni v upravni svet dve predstavnici ZŽI, Gibanje za življenje pa bo imelo kar tri člane v svetu. Kot smo že včeraj poročali, je izvolitev šestega člana, (ki bi bila predstavnica ZŽI - UDI) še sporno. V posvetovalnici namreč dela šest operaterjev, prav toliko bi moralo biti zato tudi izvoljenih članov v upravni svet. Zdravstveni konzorcij pa je kar na lepem odločil, da bo porabnike zastopalo v organu le pet članov, ker je sedaj ena od operaterk (socialna delavka) na porodniškem dopustu. Demokratične ženske so se temu sklepu uprle in zahtevajo takojšnjo nadomestitev operaterke, kot tudi povečanje števila članov upravnega sveta na šest izvoljenih. Svetu bo predsedovala Ester Pacor (ZŽI - UDI), zaradi naprednih operaterjev pa bi moral tudi ta organ delovati v demokratičnem duhu.
Največ negotovosti Obstaja v po svetovalnici v Rojanu. Tu je bil na pad listarske ženske organizacije še najbolj oster. Članice »Movimento donne Trieste* so izvolile v upravni svet dve svoji predstavnici, od katerih je prejela ena (Nordiova) največ preferenčnih glasov in bo zato predsedovala upravnemu svetu. Tudi Gibanje za življenje je prišlo do svojih dveh predstavnikov, ostali dve mesti pa sta si izbojevali članici ZŽI - UDI Lauri jeva in Calta-nova. Glede takih rezultatov je sedaj-še-'prezgodaj govoriti o bodočem delovanju upravnega sveta. Vsekakor ne moremo mimo ugotovitve, da je rojanska posvetovalnica pristojna za področje (poleg drugih zavzema obseg njenega delovanja tudi oba kraška rajonska sveta), na katerem smo množično prisotni tudi Slovenci, ki pa nimamo v svetu nobenega svojega predstavnika. O
tem se velja zamisliti in tudi hitro ukrepati. Pravilnik družinskih posvetovalnic namreč predvideva obnovitev upravnih svetov v začetku vsakega leta. Po pravilniku bi morali torej spet voliti upravne svete posvetovalnic že v prvi polovici januarja 1982. Tega popravnega izpita pa ne smemo zamuditi.
Dmina finančna pomoč kmetom
Deželno ravnateljstvo za kmetij stvo je v teh dneh izdalo okrožnico, v kateri osvetljuje zadnje posege v korist kmetom, ki delajo na manj donosnih območjih. Ravnateljstvo je praktično izdelalo sistem za razdelitev 1.555 milijonov lir, ki jih je dežela namenila kmetom v 132 občinah, da bi preprečila zapuščanje kmetij.
ZARADI ZAVLAČEVANJA 1 OBNOVO KOLEKTIVNE DELOVNE POGODBE
V petek bodo zaradi stavke zamrle vse gostinsko - turistične storitve
Splošno stopnjevanje napetosti v delavskih krogih ■ Danes simbolična zasedba miljske ladjedelnice ■ Vrenje tudi med delavci škedenjske železarne Italsider
Kot je bilo že pred časom zlahka predvideti, se nam jesenski čas bliža v znamenju naraščajočega vrenja v delavskih in sindikalnih krogih. To je pač sad stopnjujočega napada konservativnih sil na delovni svet in njegove zagovornike; napad se zaostruje z brezobzirnim zanemarjanjem dolžnosti po uresničevanju sprejetih obveznosti, ki prihaja do izraza tako v vrstah zasebnega in poldržavnega podjetništva, kakor v samih vrstah rimskih ministrov in deželnih upraviteljev.
Vzemimo primer miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Pod množičnim pritiskom delavstva, sindikalistov in naprednih družbeno političnih sil je bil aprila letos slovesno sprejet sklep d ustanovitvi mešane družbe Fincan-tieri - Friulia, ki naj v bodoče u-pravlja ladjedelnico in ji torej zagotovi nadaljnjo proizvodnjo in ohra-
nitev zdajšnje zaposlenostne ravni, in to v sklopu vsedržavnega področnega načrta za zagon ladjedelskih in sorodnih dejavnosti. No, tako rimska kot deželna vlada v tem smislu še nista ukrepali, čeprav je medtem minilo že kar pet mesecev. Da bi zadeva ne šla dokončno v pozabo in da se ladjedelnica spravi čimprej v obrat, bodo njeni uslužbenci danes ob osmih zjutraj simbolično zasedli delovišča; s tem nameravajo opozoriti javnost in predvsem pristojne o-blasti na nujo po rešitvi problema.
Oglasili so se tudi delavci škedenjske železarne Italsider. Vsedržavni načrt o preustroju železarstva in jeklarstva predvideva med drugim, da ostane zaposlitvena raven neokrnjena, hkrati pa napoveduje določene proizvodne preusmeritve. Ker pa je jasno, da se bo popraševanje po ingotnih ležajih v prihodnjih treh le-
iiiiiiliiiHlllililliiiiliiiriimiiiiimtiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifMiiiiiiliiiiiiililMiiiiuiiuoimiiMiMaiiitiiiiiiiiiiiMiiN
DEŽELNA KOMISIJA ZA ZDRAVSTVO VČERAJ PREVERILA POTEK DEL
Bolnico na Katinari nameravajo deloma usposobiti že v tem letu
Prvi naj bi začel delovati oddelek za radiologijo - V samem upravnem svetu bolnice pomisleki glede umestnosti, da objekt izročijo namenu le postopoma
Člani deželne komisije za higieno in zdravstvo, ki ji predseduje svetovalec Vigini, so si včeraj ogledali katinarsko bolnico, da bi se seznanili s potekom del za njeno dokončno izgradnjo in izročitev namenu. Goste sta sprejela med drugimi predsednik bolnišniške ustanove Morgera in član njenega upravnega sveta ter obenem predsednik krajevne zdravstvene enote Pan gher.
Po obisku je prišlo teleksno sporočilo, v katerem je rečeno, da bo katinarska bolnica zelo verjetno pričela deloma obratovati še letos. Točneje: delovati naj bi začel ra diološki (rentgenski) oddelek in v njegovem sklopu tudi tako imenova ni TAC. To je avantgarden in za enkrat, kot kaže, najučinkovitejši in najmanj nevšečen način diagnosticiranja morebitnih hujših obolenj. Doslej so v naši deželi imeli TAC le v Vidmu, a pred-kratkim ga je naročila tudi otroška bolnica Burlo Garofalo.
Vest o delnem odprtju bolnice'še. v tekočem letu je morda navidezno spodbudna, toliko bolj, ker se gradnja objekta vleče dobro desetletje. Ni pa vse zlato, kar se sveti.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
pravijo nekateri. Zakaj? Upoštevati je treba, da se bolnišniško poslopje ne razteza vodoravno, da ni torej razdeljeno na paviljone, ampak se dviga navpično v obliki dveh stolpnic. Ta okoliščina narekuje popol no dokončanje bolnice in šele potem pričetek njenega obratovanja, sicer bodo nastale najrazličnejše težave — v prvi vrsti za bolnike. Z druge strani je izredno pomembno, pravzaprav ključne važnosti, vprašanje dohoda k bolnici. Bo prometna mreža s parkirišči in vsem u-streznim pravočasno nared, torej že do odprtja radiološkega oddelka?
V krogih bolnišniškega upravnega sveta vlada v tem oziru dokajšnja skepsa: «Vesti, kakršna je ta o skorajšnjem odprtju radiološkega i oddelka.* so nam dejali, «izvirajo prečesto iz krogov, ki z našim u-pravnim svetom nič skupnega nimajo*. V resnici bi bilo morda bo-"lje’zgradbo"z vsemi infrastrukturami in notranjo opremo vred dodobra izgotoviti in jo šele tako izročiti namenu; po. tolikšnem zavlačevanju je naglica odveč.
Načelnik deželne komisije za higieno in zdravstvo je vsekakor po ogledu bolnice izrazil zadovoljstvo spričo poteka del: stolpnici z bolniškimi sobami sta dokončani in docela opremljeni, podobno velja za storitveni del zgradbe, kamor so že
začeli vnašati aparate in opremo, tako so tudi pričeli opremljati radiološke sekcije, oktobra naj bi dovršili laboratorij za klinične raziskave, itd.
PRED OBČNIM ZBOROM SLOVENSKEGA ZAVODA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Uspehi dveletnega delovanja pričajo o važnosti poklicnega izobraževanja
V preteklem šolskem letu je uspešno dokončalo razne strokovne tečaje 70 kandidatov • Do petka odprto vpisovanje za letošnje tečaje
Vprašanje šolskega in poklicnega izobraževanja igra v vsakem družbenem sistemu zelo važno vlogo, saj učinkovita politika na tem področju omogoča kolikor toliko točno načrtovanje stvarnih potreb delovnega tržišča ter predstavlja nedvomno močno orožje proti nezaposlenosti predvsem mladih ljudi. Kar zadeva poklicno izobraževanje, italijanska zakonodaja krepko zaostaja za ostalimi evropskimi državami in šele pred nekaj leti je parlament poveril posameznim deželnim upravam mandat, da si same uredijo to problematiko in organizirajo to izobraževanje. Specifična vprašanja naše narodnostne skupnosti, tudi kar zadeva poklicno in šolsko izobraževanje ter usmerje-vanje, pa so svetovala nekaterim
zamejskim organizacijam in ustanovam, da aktivno posežejo v to področje z ustanovitvijo posebne strukture, ki bi mladim Slovenkam in Slovencem iz vseh treh pokrajin naše dežele omogočila poklicno izobraževanje. Na pobudo Sindikata slovenske šole, Kmečke zveze. Dijaške matice. Slivenskega deželnega gospodarskega združenja ter Slovenskega raziskovalnega inštituta je tako nastal Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki bo v petek na drugem rednem občnem zboru podal obračun dveletnega delovanja ter začrtal smernice za bodočo dejavnost.
V preteklem šolskem letu je Slovenski deželni zavod za poklicno i-zobraževanje izvedel osem izobraževalnih tečajev, ki jih je z uspe-
Zmaga gojenca GM Starca na tekmovanju pianistov
10-letni Aljoša Starc je v Vidmu dosegel najvišjo oceno 10/10
Aljoša Starc, desetletni gojenec šole Glasbene matice v klavirskem razredu prof. Kodriča, je včeraj zmagal na «drugem državnem tekmovanju mladih pianistov» v Vidmu v kategoriji A (do 16 let starosti). Žirija je njegov izvrsten nastop (z obvezno Bachovo dvoglasno inven-cijo, dvema mladinskima skladbama Marijana Lipovška in Mladinskimi skladbami op. 65 Sergeja Prokofjeva) ocenila z najvišjo možno oceno (10/10).
Drugouvrščena pianistka Fabio je prejela 8/10, tretjeuvrščena Mustac-ci pa 7,5/10. Z včerajšnjim uspehom si je Aljoša Starc prislužil tudi nastop na sobotnem sklepnem koncertu zmagovalcev tekmovanj v okviru *4. videmskega glasbenega septembra».
Solo Glasbene matice je na tekmovanju nastopal tudi Federico
Monti iz razreda prof. Šiškovičeve. Pred nekaj tedni je Monti na tržaškem konservatoriju opravil državni izpit čez peti razred z najvišjo oceno in pohvalo. Posebnega priznanja je bil deležen za izvedbo Mozartove sonate. Z njo se je predstavil tudi v Vidmu; po uvrstitvi sodeč pa tokratnim sodnikom njegovo prednaša-nje ni bilo povsem po misli. De gus-tibus. .. Tudi Lauri Corazzi, hčeri našega rojaka iz Dolenje vasi na Kontovelu, se tekmovalska sreča ni ravno nasmehnila; prevarala jo je živčna napetost, dasiravno je pokazala lepo stopnjo tehnične zrelosti. Laura Corazza živi v Chivassu pri Turinu: tam se uči pri profesorju Giuseppu Massaglii. Mladega in priznanega pianista bomo lahko spoznali v petek zvečer na prvem letošnjem «openskem glasbenem večeru» domačega SKD Tabor.
Od prihodnjega ponedeljka po koprski TV
«Odprta meja» postane dnevnik
Odprta meja, slovenski informativni program koprske televizije, bo od prihodnjega ponedeljka, 28. t.m., dnevnik. 15-minutni dnevnik s pregledom mednarodnih jugoslovanskih in italijanskih dogodkov ter primorske stvarnosti z obeh strani meje bodo oddajali vsak dan od ponedeljka do petka ob 13.30, ob .15.30 pa bo ponovitev. Prvi televizijski dnevnik za primorsko področje in še zlasti za zamejske Slovence bo spremljal ‘ Četrturni1 program' — ’ začeli bodo z oddajan iem rezijanskih pravljic, k. jih je pripravila ljubljanska televizija. Koprski televizijski studio ter zamejska televizijska agencija Alpe Adria sta vložila velik napor v prenovitev oblike in vsebine Odprt0 meje, da bo res postala vsakodnevni televiziiski informator primorskih ljudi.
Vsem prijateljem sporočava, da se nama je pridružila prvorojenka
TINA
Srečna starša
Mirjana in Boris Sosič
hom obiskovalo 70 kandidatov. Pri tem je treba pripomniti, da se lahko posamezni tečaj priredi le, ko se zanj prijavi najmanj osem tečajnikov, kot sicer predvideva dpželni pravilnik v tem smislu. Iz tega razloga so nato nekateri predvideni tečaji lani tudi odpadli. Tečaju za uradniško poslovanje se je lani prijavilo 35 fantov in deklet, za tečaj za monterje elektronskih aparatov pa se je odločilo 14 kandidatov, med katerimi je bilo več kot polovica višješolcev. Seminarju za programerje elektronskih računalnikov je sledilo 16 tečajnikov, spodbuden uspeh pa je doživel tečaj za prevajalce srbohrvaščine, ki ga je obiskovalo 27 tečajnikov. Strokovnemu tečaju za animatorje prizadetih o-trok je sledilo 25 učiteljic, medtem ko se je tečaja iz kamnoseštva u-deležilo 10 kandidatov. Tečaj, ki se je odvijal v Nabrežini, je bil opremljen tudi s praktičnimi vajami v kamnolomu »Cava romana*. Na sedežu kulturnega društva «1. Trinko* v Čedadu pa se je odvijal tečaj za prevajalce slovenskega jezika, Zgoraj navedeni podatki jasno pričajo, da je bila prva delovna doba Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje kar se da spodbudna, kar daje upati v še konkretnejše uspehe v bodočem poslovanju. Vsem, ki se nameravajo v kratkem zaposliti ali si želijo izpopolniti znanje in izkušnje v posameznih poklicnih strokah, sporočamo, da se lahko do vključno petka, 25. septembra še vpišejo v posamezne tečaje, ki jih bo v tem šolskem letu prirejal zavod. Vse informacije v zvezi s tečaji lahko dobite v Trstu na sedežu Kmečke zveze od 9. do 12. ure, v Gorici na sedežu SDGZ ter v Čedadu na sedežu društva «1. Trinko*. Vsi teča ji so brezplačni in se bodo odvijali večinoma v večernih urah dvakrat tedensko po dogovoru. Ob zaključku enoletnih tečajev dobi vsak kandidat potrdilo o obiskovanju, za večletne pa o poklicni kvalifikaciji, ki jih izda deželno odborništvo za šolstvo in poklicno vzgojo.
Danes praznujeta 25 let poroke
SANDRA
in
DRAGO SLAVEC
Mnogo sreče in zadovoljstva v nadaljnjem zakonskem življenju jima želijo Mario, Bernard in Elvira z družinami.
Danes praznuje 60. rojstni dan naša raznašalka Primorskega dnevnika
VIDA GRGIČ
Iskreno ji čestitajo
vsi vaščani
SINOČI URADNA PREDSTAVITEV
«TRŽAŠKA SINDIKALNA KRONIKA 1943-1978»
Knjigo sta za CGIL napisala sindikalista Paolo Šema in Claudi a Bibalo
tih zmanjšalo — kot pravijo statistike — za 50 - 60 od sto, in ker družba Finsider (ki je sestavila omenjeni načrt) ni pojasnila, kako misli nadomestiti izgubljena naročila, se delavstvo škedenjskega obrata vprašuje, kam z odvečno silo, ki bo po napovedi o skrčenju naročil samoumevno nastala. Delavci pozivajo Finsider, naj upošteva njihove pomisleke. sicer bodo prisiljeni podvze-ti primerne protestne ukrepe.
Hudo vznemirjeni so tudi uslužbenci gostinskih in turističnih storitev. Združenja njihovih delodajalcev FI j PE, FAIAT, FIAVET in druga, predvsem pa Confcommercio, so pred mesecem dni razbila pogajanja za obnovitev vsedržavne kolektivne delovne pogodbe, ker nočejo sprejeti novih zahtev delovnih mači; obenem tudi niso sprejela posredništva, ki ga je v sporu ponudil minister za delo. Deželno tajništvo enotne sindikalne zveze prizadetih (FILCAMS/ CGIL, FISASCAT/CISL, UILTuCS/ UIL) je iz protesta proti »izzivalnemu* ravnanju delodajalcev oklicalo za petek, 25. septembra, 8-urno stavko, ki bo sovpadla s celodnevnim prekrižanjem rok — v hotelih, gostiščih, potovalnih uradih, menzah idr. — v vsedržavnem merilu.
V dvorani »Di Vittorio* so voditelji sindikalne organizacije CGIL sinoči predstavili javnosti za.jetno knjigo z naslovom »Tržaška sindikalna kronika 1943-1978*, ki sta jo napisala sindikalista Paolo Šema in Claudia Bibalo. Gre, kakor že sam naslov pove, za «kroniko» sindikalnega boja, ki ga je tržaško delavstvo bilo v vzburkanem povojnem razdobju od padca fašizma pa praktično do današnjih dni. V knjigi se zato zrcalijo vzori in boji tukajšnjega delavskega razreda ob padcu dvajsetletnega totalitarizma, pod Zavezniško vojaško upravo, ob razkolu leta '1948, v napetem ozra-
Poleminia seja načelnikov skupin v pokrajinskem svetu
Včeraj je bila na pokrajini seja načelnikov svetovalskih skupin, na kateri je bil govor o sklicanju ponedeljkove seje skupščine. Načelnik komunistične skupine Martone se seje iz političnih razlogov ni udeležil, s tem je kontestiral njeno zakonitost. saj jo je sklical odbor, kateremu je skupščina zavrnila proračun in mu s tem izrekla nezaupnico; zaradi tega bi moral torej odbor LpT odstopiti. Kaj kmalu pa je sejo načelnikov skupin zapustil socialist Carbone, ki je takoj na začetku izjavil, da njeno sklicanje ni imelo nobenega smisla, ker je bila seja pokrajinskega sveta že sklicana in dnevni red seje ravno tako že določen. Po kratki polemični izmenjavi mnenj s predstavnico LpT je Carbone zapustil sejo; pokrajinski svet, kot znano, se bo sestal v ponedeljek; na dnevnem redu je obračun za leto 1979.
V Sesljanu prireditev za mir in razorožitev
Ustanova ARCI bo v sodelovanju z devinsko - nabrežin-sko občin, pripravila v soboto, 26. septembra, ob 15. uri v socialnem središču v Sesljanu miting «Središče proti bombi*.
S to manifestacijo se bo praktično začelo delovanje v se-sljanskem socialnem središču, ki je pred kratkim prišlo v pristojnost občine. Obenem si organizatorji prizadevajo povečati zanimanje med prebivalstvom o vprašanjih razoroževanja in miru.
Na prireditvi bosta sodelovali glasbeni skupini »Great Komplet* iz Pordenona in »Ensem-ble Havadia* iz Milana. Poleg tega bodo pripravili še razstavo o miru) razorožitvi, nevtronski bombi in raketah ter okroglo mizo »Furlanija - Julijska krajina — dežela miru*.
K tej okrogli mizi so povabili vse demokratične stranke v devinsko - nabrežinski občini, sindikalne sile, DP. PDUP, ACLI, SKGZ, ZSKD, Združenje za razorožitev, PR, ENDAS, ZKMI, FGSI in kulturna društva «Igo Gruden*. «Che Guevara* in in »Salvemini*. Okrogla miza se bo začela ob 18.30.
sinoči v dvorani «Di Vittorio* govorila oba avtorja, Paolo Šema in Claudia Bibalo, ter deželni tajnik CGIL Arturo Calabria. Pisca na je številnim prisotnim sindikalistom, delavcem, javnim upraviteljem in političnim delavcem predstavil pokrajinski tajnik sindikalne organizacije Mauro Gialuz. Knjiga («Cro-naca Sindacale triestina 1943-1978, Editrice Sindacale Italiana, tiskarna Salemi v Rimu. 550 strani) je v prodaji po ceni 13.000 lir, v pred naročilu pa po 10.400 lir.
• Jutri, 24. t.m., v petek in v soboto se bo v miramarskem Centru za teoretsko fiziko odvijal medna rodni kongres o »posredovanju znanstvenih in tehnoloških spoznanstev in izsledkov deželam tako imenovanega tretjega sveta*.
Stanovanjske miši
ponovno na delu
Tudi včeraj smo zabeležili dva primera kraj v stanovanjih. V Ul. Bellosguardo so neznanci vdrli stanovanje 68-letne Emme Sempre-vivo. Neznanci so se verjetno poslu-žili vrvi s kavljem, aa bi priplezali do balkona stanovanja, ki je v drugem nadstropju. Od tu so vlomili v notranjost in odnesli dva krznena plašča in druge dragocenosti skupne vrednosti 16 milijonov lir.
Nezaželenega obiska tatov je bil deležen tudi 49-letni Carlo Comisso. Tatovi so vdrli v njegovo stanova nje s pomočjo privijača in odnesli dragocenosti večmilijonske vrednosti. V zvezi s to tatvino naj omenimo, da je Comissova soseda opazila dve mladi ciganki v sumljivi drži v bližini stanovanja okradenega. To potrjuje mnenje policije, da deluje zadnje dni v Trstu nevarna tolpa ciganov, ki se ukvarjajo s tatvinami v stanovanjih.
Razna obvestila
KRUT - Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, VZPI-ANPI, Društvo slovenskih upokojencev, ŠZ Bor, združeni v »Krožek za rekreacijsko udejstvovanje - Trst - KRUT*, sprejemajo prijave za telovadbo (začetek 6. 'O- 81) in plavanje v Strunjanu (začetek 1. 10. 81) do 28. t.m. na sedežu krožka. Ul. Montecchi 6 - IV. nadstropje - telefon 040 - 795136 v uradnih urah.
SKD Tabor. V petek, 25. t.m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil Giuseppe Massaglia. Na sporedu: G. Martucci, L. von Beethoven, O. Messiaen, S. Rahmaninov, F. Liszt.
Krožek Foto Trst 80 sporoča, da bo v petek, 25. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/11 redna seja.
Tisti, ki bi radi obiskovali tečaj v črno beli tehniki ali tečaj ponovili, naj kar pridejo. Pomenili se bomo. Črno bela tehnika je osnova za barvno fotografijo. Naša vrata so na stežaj odprta, tudi za izvežbane fotografe!
KD Vesna prireja v soboto, 26. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine SKD Tabor, ki bo uprizorila «Me-lonarjado*. Spisal in režiral Dra< go Gorup. Vabljeni.
Šolske vesti
šola Glasbene matice obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije sol-feggia danes, 23. t.m., na šoli Glasbene matice v Trstu s sledečim urnikom: ob 15. uri gojenci iz Trsta, ob 16. uri gojenci iz Nabrežine in ob 17. uri gojenci iz Boljunca.
f Čestitke
Danes praznuje 16. rojstni dan ALIDA LORENZI. Da bi ostala še naprej tako veselega značaja, ji želi III. b trg. teh. z. «Ž. Zois*.
Danes praznuje 60. rojstni dan VIDA GRGIČ. Iz srca ji čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava leta Milka, Mirna in Klavdij.
čju okrog »tržaškega vprašanja* in pozneje ob ponovnem povratku Italije v naše kraje ter v polpretekli dobi. ko je vztrajno in dosledno rušenje tržaških gospodarskih struktur naložilo delavstvu in sindikalnemu gibanju čedal.je težjo nalogo aktivne obrambe preostalih industrijskih obratov, pristanišča, pomorstva in tradicij v mednarodnem blagovnem poslovanju. Hkrati s tem zasledimo v knjigi vsa prizadevanja. uspešna in mani uspešna. za dosego enotnega nastopanja sindikalnih organizacij v obrambo delavskih interesov. Knjiga se izogiba vsakega subjektivnega tolmačenja obravnavanih dogodkov ter se oslanja izključno na dokumente, ki tvorijo zametek zgodovinskega arhiva Deželnega inštituta za študije in preučevanja ki je bil ustanoyljen v sklopu CGIL 1. 1980.
O vsebini in strukturi knjige sta
MEDNARODNO SREČANJE 0 EKOLOCIJ1 V PRAKSI
DOLINSKI ŽUPAN ŠVAB NA PARIŠKI KONFERENCI
Zavzel se bo za varstvo in ovrednotenje naravnega bogastva doline reke Glinščice
Dolinski župan Edvin Švab sodeluje na mednarodni pariški konferenci o ekologiji v praksi, ki se je začela včeraj in bo trajala do 29. septembra. Na tem srečanju strokovnjakov o varstvu narave bo predstavil možnosti, da se tudi v dolini reke Glinščice ustanovi poseben naravni park, ki naj bi o-mogočil ohranjevanje sedanjega naravnega ravnovesja na tem območju. PTi tem se bo poslužil rezultatov mednarodnega seminarja o zaščiti te doline, ki ga je občinska uprava organizirala 21. in 22. marca v sodelovanju dežele in pod pokroviteljstvom UNESCO.
Številni italijanski in jugoslovanski strokovnjaki so takrat izpostavili vse posebnosti doline reke Glinščice, ki jih je zelo veliko zaradi njene geografske lege ob skrajni severni obali Jadranskega morja in
praktično na prehodu v območje celinskega in predalpskega podnebja. Ta posebno zanimiva geografska lega vpliva tudi na živalski in rastlinski svet, ki bi ju bilo treba čim prej ustrezno obvarovati pred škodljivimi posegi in ju seveda tudi primerno ovrednotiti.
Občinska uprava se sicer zavzema, da bi zaščitili celotno občinsko ozemlje z izjemo industrijskega predela. Poleg tega je že izbrala starodavno kraško naselje Botač kot prostor, na katerem naj bi u-stanovili trajen laboratorij, ki bi se ukvarjal s temi vprašanji.
Dolinski župan Švab namerava v svojem posegu poudariti tudi vprašanje prisotnosti Slovencev v teh krajih in njihovo povezanost z okoljem, kar bi morali še posebej upoštevati tudi pri varstvu naravnih značilnosti in znamenitosti.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHtimiiiiiiiiuiiitiimiiiiiMiiiiMiniiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiimMiiniiiimiiiiiiiiiia
Hiter razvoj pediatrične radiologije
V otroški bolnišnici Burlo Garofalo je bilo v soboto in nedeljo o-smo vsedržavno zasedanje o pediatrični radiologiji, ki so se ga udeležili številni specialisti za odkrivanje in zdravljenje otroških bolezni.
Tehnika odkrivanja notranjih bolezni je v zadnjih letih napravila velike korake in praktično omogoča do pred kratkim neslutene rezultate. To novo tehnologijo vedno u-spešneje uporabljajo tudi v pediatriji. Eden od takih diagnostičnih instrumentov je na primer ultrazvok, ki omogoča neškodljivo odkrivanje bolezni pri otrocih in to celo pred rojstvom.
O srečanju pediatričnih radiologov in o razvoju tehnologije na tem področju smo se pogovarjali z dvema tržaškima slovenskima zdravnikoma, Eriko Fonda in Egi-dijem Martelancem, ki sta tudi sama z dvema poglobljenima referatoma prispevala k uspehu zasedanja. Dr. Fonda je obravnavala kal-cifikacijo medvretenčnega hrustanca, dr. Martelanc pa je spregovo
ril o uporabi ultrazvoka pri odkrivanju trebušnih bolezni. Čeprav u-porabljajo ultrazvok v tržaških bolnišnicah že nekaj let, ga v zgoraj omenjene namene uporabljajo šele približno eno leto. Vsekakor je ta diagnostični sistem do sedaj omogočil hitro odkrivanje nekaterih bolezni, še posebej bolezni na ledvicah in nato tudi učinkovito zdravljenje.
Razvoj tehnologije zahteva, da radiologi in pediatri vedno pogosteje izmenjujejo izkušnje. Ta povezava omogoča tudi hitrejše določanje potrebnih raziskav in tako ne le določevanje bolezni, ampak tudi zmanjšuje nepotrebne stroške.
Diagnostična služba tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofalo, ki je že sedaj zgledna, bo še izboljšala svoje delo, ko bodo, verjetno že letos, montirali poseben zelo drag stroj za kompjutersko tomografijo (globinsko slikanje s pomočjo žarkov, podatke obdeluje poseben računalnik). Sedaj morajo bolniki na taka slikanja v videmsko bolnišni
co, s tako aparaturo pa razpolagajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru.
Zasedanje na univerzi o aplicirani kemiji
Na inženirski fakulteti tržaške u-niverze se v priredbi inštituta za aplicirano in industrijsko kemijo danes začenja vsedržavno zasedanje na temo: Aplicirana kemija in snovi na univerzi in v industriji. Sodelovali bodo predavatelji z raz nih italijanskih univerz, zasedanje pa se bo končalo z okroglo mizo pri kateri bodo sodelovali predstavniki industrijskega sektorja in raz pravljali o vprašanjih raziskovanja tako v industriji, kot na univerzi. Glavna tema tridnevnega zasedanja pa bo vsekakor proučevanje problemov, ki so povezani z aplicirano kemijo, tako na raziskovalni, kot pa didaktični ravni.
Ujet tihotapec
ukradenih avtov
Jugoslovanske mejne oblasti so v prejšnjih dneh aretirale 22-letne-ga angleškega državljana Samuela Marshalla, ki naj bi bil pomemben član organizacije, ki se bavi s tihotapljenjem ukradenih luksusnih avtomobilov iz Italije v bližnje-vzhodne države. Graničarjem se je mladenič zdel sumljiv, ker je imel angleški potni list, izdan v Siriji. Po natančnem pregledu so ugotovili, da so potni list, kakor tudi dokumenti avtomobila, ponarejeni. Marshalla, ki se rad izdaja za angleškega' kneza, šd'"zaprli v Koprski zapor.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Gabrijele Micheli darujeta Anica in Milan 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
V počastitev spomina strica Draga Dolgana darujeta Neva in Učo 50.000 lir za škedenjsko prosvetno društvo Ivan Grbec.
Uslužbenci mehanične delavnice Mocor izrekajo iskreno sožalje Vla-dimiru Dolganu ob smrti očeta.
Ob težki izgubi očeta
dr. Draga Dolgana
izrekajo globoko sožalje sinu VI** dimiru
Franco in Silva Mocor
Potrti sporočamo prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je 20. septembra po dolgi in kruti bolezni zapustil naš ljubljeni
dr. DRAGO DOLGAN
Pogreb bo danes, 23. septembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči sin Vladimir in drugo sorodstvo
Trst, 23. septembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Zapustila nas je naša draga
ANTONIA SERGON por. GIACOMIN
Pogreb bo jutri, 24. bolnišnice.
t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo mož Francesco, sinova Olivio in Arduino, snahi, sestri, svakinje, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 23. septembra 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
SILVESTRE ŽAGAR por. GRGIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. I. Hrovatinu, zdravnikom in vsemu osebju ortopedskega oddelka.
SVOJCI
Padriče, 23. septembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
23. 9. 1980
23. 9. 1981
Ob 1. obletnici smrti naše drage
MARIJE MILIČ por. 0STR0UŠKA
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Karlo In hči Marta s družino
Salež, 23. septembra 1981
k.
S«** SLOVENSKO l	STALNO „ ,
GLEDALIŠČE V TRSTU
REPERTOAR
ZA SEZONO 1981-82
V ABONMAJU
Ferdo Kozak Eduardo De Filippo Federico Garcia Lorca Nikolaj V. Gogolj Moliere
Tone Partljič Wasserman - Leigh
IZVEN ABONMAJA
Matjaž Kmecl Victor Lanoux Pavel Golia
PROGRAM ZA ŠOLE
Fran Levstik Ace Mermolja
PUNČKA, drama DOLGONOGE LAŽI, komedija KRVAVA SVATBA, drama ŽENITEV, komedija DON JUAN, komedija, gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, satirična komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ČLOVEK IZ MANČE, glasbena komedija, gostovanje Komedije iz Zagreba
INTERVJU, igra ODPIRAČ, groteska JURČEK, mladinska igra
MINISTER GREGOR PA NIČ 40-LETNICA USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA
Ariston 17.30—22.00 «11 dottor Stra-namore». P. Sellers in G. Scott.
Ritz 17.00 «Excalibur».
Eden 17.30 «Strade violente». Prepo vedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 «Bionda fragola*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Ricomincio da ire*. Massimo Troisi.
Cristallo 17.00 «James Bond — 007: Casino Royale*.
Aurora 17.00—22.00 »Lulu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00- -20.00 «Ludwig».
Moderno 16.30 »Blue brothers*.
Mignon 16.30 «Compleanno di san-gue». G: Ford, M. S. Anderson. Prepovedan mladini pod 14. letom
Filodrammatico 15.00 «Pomo show a Monte C,arlo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionalc 16.00 «Le Svedesi super pon-pon*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Io zombo, tu zombi e lei zoniba*. R. Montagna-ni.
Radio 16.00 «Lingua golosa*. Prepo vedan ndadini pod 18. letom
Lumiere 16.00 «Action in love*. Prepovedan mladini md 18 letom.
Koncerti
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Premiera
Parter	32.000 lir
V stolnici sv. Justa Po nocoj ob 20.30 koncert organista Viktorja Scholza, ki bo izvajal skladbe Bacha, Schmrerja, Czernvja, Schuman na in Liszta.
PO URADNEM ODPRTJU VRTCA
Poziv občinskega sveta otrok v slovenski vrtec v
za vpis Krminu
Kot je dejal odbornik Franc Kenda, je večina otrok iz Krmina - Do 30. oktobra bodo vložili prošnjo za vrtec na državo - Pogoj 15 otrok
Balkon
13.500 lir
Ponovitve 23.000 lir 13.500 lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13 500 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 13.500 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonmaja red F in red G staneta 18.000 lir.
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petromo 4,
tel! 734265, 7114269	t , ,	.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do
28. septembra.
Izleti

SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Trst
vabi člane in ostalo osebje slovenskih šol na
26. OBČNI ZBOR
jutri, 24. septembra 1981, ob 8. uri v prvem sklftm iti ob 8.30 v drugem sklicu v mah. dvorani Kulturnega doma, Trst, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
1.	izvolitev predsedstva občnega zbora
2.	branje zapisnika lanskega občnega zbora
3.	poročila
4.	razprava in sprejem poročil
5.	razrešnica
6.	sprememba pravilnika
7.	volitev sindikalnih organov
8.	predlogi članstva
9.	slučajnosti.
ODBOR
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
sklicuje
2. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 25. t,m., ob 19. uri v Trstu, v prostorih Gregorčičeve dvorane — Ul. sv. Frančiška 20/11.
Dnevni red:
1.	predsedniško poročilo
2.	poročilo ravnatelja
3.	poročilo nadzornega odbora
4.	razno.
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. septembra SLAVOJKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 — Dolžina dneva 12.08 — Luna vzide ob 1.27 in zatone ob 16 53.
Jutri, ČETRTEK, 24. septembia NADJA
Vrente včeraj: na j višja temperatura 25,7 stopinje, najnižja 20,8. ob 18. uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb pada. brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Mocchi, Irina Germani, Matjaž Pečar, Maria Chiara Rummolino, Concetta Cassara, Camilla Maržia Nordio, Stefano Di Pinto, Nicole Fantina.
UMRLI SO: 57 letni Dušan Bau-cer, 60 letni Henry Charles Watson, 88-letni Matteo Gregori. 70-letna Ge-noveffa Fabbro vd. De Val, 23-letna Gabriella Micheli, 78-letni Nazario Primani, 66-letna Giovanna Gec vd. Baissero, 68-letni Arrigo Lacchini, 80-letna Marina Gentilli vd. Scri-mali, 84 letni Angelo Tron, 79-letna Emma Lupine vd. Furlan. 70-letna Lucia Zamar vd. Sossi, 79 letni Carlu Dolgan, 75-letna Anita Bullani por. Arbe, 52 letni Romano Calcina, 80-letni Vincenzo Molfese, 54-letai Marcello Cattarini. 93 letna Lucia Cini vd. Cini. 74 letni Romano Del-la Croce, 83 letna Maria Biffi vd. Albrizio.
KD VESNA
prireja danes ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu razpravo na temo:
«Slovenski delavec v sindikatu*
Sodelovala bosta sindikalista Stanka Mokole in Patrizio Košuta.
Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo odhod avtobusa za Ilirsko Bistrico v soboto, 26. t.m., ob 7.30 izpred sodne palače.
Združenje Union - Podlonjer priredi 4. oktobra enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeniške Drage. Odhod bo ob 7. uri izpred sedeža dežele (Oberdankov trg). Vpisovanje v petek od 17. do 19. ure. Tel. 040 -64459 ali 040 - 732858.
Tržaška federacija KPI prireja or 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo Vse informacije dobite v večernih urah na tel štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72	*
ZAPOSLITEV v trgovini z nadome stnimi deli za kmetijske stroje nudimo prodajalcu z nekajletno prakso na tem področju. Plača po dogovoru in soudeležba pri dobičku. Interesenti naj pokličejo na štev. 0481/84-758 v delovnem času ali na 0481/85-728 v večernih urah.
PRODAM fiat 127 letnik 1971 v dobrem stanju in čoln znamke mo-linari 410 s prikolico in motorjem evinrude 25 HP. Tel. 040/826759 ob delovnem času.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalsko stroko — z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Zaposlitev*.
PRODAM deset 50-litrskih pletenk v dobrem stanju. Tel. (040) 416561.
PRODAM skoraj nov gonlnik znamke riello - isolhermo domus G4 (na kurilno olje) po izredno ugodni ceni. Telefon (040) 213034 od 19: ure dalje.
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390 788.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
ŠZ BOR išče podjetni osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1 maj». Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*.
it.
SLOVENSKO S,STALNO .-J GLEDALIŠČE W V TRSTU
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Snnnino 4. Trg IJbertš 6, Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do “* ure in praznična od 8. do 20 tel 68 441
21
ure
LEKARNE V OKOMC1
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001: Prosek: te! 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: teL 271-124.
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let: Vpisovanje in podrobne in-informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 29. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734 265.
OBVESTILO
V skladu z deželnim zakonom štev. 68 z dne 8. 9. 1981 o razvoju in razširjanju kulturnih dejavnosti — zakon je bil objavljen v Uradnem vestniku dežele štev. 91, tržaška pokrajina obvešča, da imajo krajevne javne ustanove, druge ustanove in inštitucije — vključno tiste, ki pripadajo slovenski manjšini — ki se ukvarjajo pretežno s kulturo in ki ne zasledujejo pridobitnih smotrov, možnost predložiti pokrajinski upravi, najkasneje do 7. oktobra 1981, prošnje za priznanje finančnih prispevkov. Gre za prispevke namenjene krepitvi dejavnosti, na pokrajinski in krajevni ravni, na področjih proizvodnje, dokumentacije, širjenju humanističnih, znanstvenih in umetnostnih ved (figurativne umetnosti, vizualne umetnosti, pobude za spoznavanje umetnostnega bogastva) ter disciplin s področja socialnih ved. V poštev pridejo pobude in aktivnosti, ki se nanašajo na letošnje leto.
Isti rok velja tudi za predložitev prošenj za prispevke v korist dejavnosti, namenjenih zaščiti in ovrednotenju jezikov in krajevnih kultur.
Zainteresirani lahko dvignejo u-strezno informativno okrožnico' z navedbo pojasnil za predložitev pro šenj v vhodu palače pokrajinske u prave na Trgu Vittorio Veneto štev. 4.
Potovalni urad AURORA
prireja naslednje izlete in potovanja:
27. septembra — z avtobusom v Novo mesto in Dolino Krke. Cena 25.000 lir.
Od 1. do 6. oktobra — z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale do Boke Kotorske. Cena 228.000 lir.
17. oktobra — z letalom v Beograd na nogometno tekmo Jugoslavija - Italija. Cena 140 tisoč lir.
Od 1. do 4. novembra — z avtobusom v Budimpešto. Cena 192.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
'B'AhtCA'-'D,l CREDITO Dl TRI E ST E f R Ž'A Š K A K-REDITNA BANKA
S.' p. A.
trst -. ULICA F=. Fji.zr jO.- & &i-aan
22. 9. 1981 Ameriški dolar	1-140.—
Kanadski dolar	945.—
Švicarski frank	586.—
Danska krona	157.—
Norveška krona	192.—
Švedska krona	205.—
Holandski florint	452.—
Francoski frank	207.—
Belgijski frank	29,50
Funt šterling	2.100.
Irski šterling	1.800.—
Nemška marka	504.—
Avstrijski šiling	71,75
Portugalski escudo	15.—
Pezeta	U-—
Jen	4 —
Avstralski dolar	1.250.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	27,20
Srednji dinar	26.75
Mali dinar	26,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Seji krminskega občinskega sveta posvečamo še en članek. Tako smo obljubili. Želimo namreč izčrpneje predstaviti razpravo o odprtju slovenskega otroškega vrtca (v nedeljski številki smo imeli za poročanje na voljo premalo prostora) in navesti še nekatere druge podrobnosti o poteku seje, da bi čitatelji spoznali, kakšen je odnos med občinskim svetom in rajonskim sveti.
Potem ko je podžupan Ambrosio (KD) odprl sejo (župan Nunin - PSI je bil zaradi bolezni odsoten), je odbornik za kulturo Claudio Canesin (PSI) prebral predlog odbora o u-stanovitvi otroškega vrtca, izbiri komisije za imenovanje vrtnarice in navedel izid natečaja, s katerim so mesto vzgojiteljice prisodili Adrijani Malič.
V Krminu je navada, da na začetku seje spregovorijo med občinstvom sedeči predsedniki rajonskih skupščin. V imenu rajonske skupščine za območje Brd je Vigini izrazil zadovoljstvo zaradi odprtja vrtca. Pripombe je izrekel zaradi postopka, češ da o odločitvi niso bili poučeni. (Kasneje je bilo pojasnjeno, da to ni čisto res). Zavzel se je za povečanja plešivske šole in okrepitev socialnega in kulturnega delovanja v njej.
Svetovalska skupina KPI je zahtevala razpravo o odprtju vrtca zato, ker uradno o tem ni nič vedela, ampak je izvedela iz časopisja. Odbor je predlog osvojil in sejo sklical (v skladu s poslovnikom) v času 10 dni Načelnik skupine KPI Mauro Ri zieri je pojasnil znano polno pod poro KPI enakopravnemu položaju slovenske manjšine, vprašanje vrtca pa je izkoristil za priložnost, da očita odboru, kako se je izneveril obljubi dani ob svoji umestitvi, da bo imel z opozicijo korektne odnose in da bo z njo iskal sodelovanje. Želel je pojasnilo odbora, kakšna bo vzgoja v vrtcu, ki je v zgradbi redovnic, laična ali religiozna. Vpra šal je, če so izčrpali vse možnosti za odprtje državnega vrtca. (Vrtec sedaj finansira občinska uprava). Ob koncu je dejal, da mora deman tirati tistega odbornika, kj je širil govorice, da KPI deluje proti slovenski manjšini.
Odbornik Canesini je opisal pošto pek za odprtje vrtca. Prošnja za odprtje državnega vrtca je prišla na občino 22. maja. -2. junija so vse rajonske svete obvestili o sklepu, da se vrtec odpre. Prošnje za odprtje državnega vrtca niso vložili v, ker je upravni postopek dolg ip zapleten Zato je 11 staršev 23 avgusta vložilo novo prošnjo za odprtje slovenske sekcije vrtca. Ker v Krminu kljub zmanjšanju števila otrok letos niso ukinili nobene sekcije otroškega vrtca, ni preostalo drugega kot da so vrtec odprli pri redovnicah, kjer je bil prostor na voljo.
Svetovalec KD Silvano Jacuz, biv ši župan, je dejal, da živijo Slovenci po vsej občini in da bodo do 30. oktobra vložili prošnjo na državo za odprtje vrtca. Na trditev, da je potrebno najmanj 15 otrok, je Rizieri dejal, da za šolo narodnostnih manjšin ta pogoj ni veljaven.
Načelnik skupine KD Bosso je želel razvoj vrtca, da bi prišli tudi do osnovne šole. Občina je morala pohiteti, če je hotela odpreti vrtec. Na natečaju, ki se ga je udeležilo 10 kandidatk, so izbrali tudi vrtnarico, ki jo plačuje občina. Tudi on je navedel število 15 otrok kot pogoj
za odprtje državnega vrtca in izrazil željo, da bi se v vrtec vpisali tudi slovenski otroci iz sosednih občin.
Odbornik Franc Kenda (SSk) je dejal, da je odprtje vrtca znak družbenopolitične odprtosti in prijateljstva med dvema narodoma. Poudaril je velik pomen otvoritve prvega vrtca v Krminu. saj je večina otrok prav iz mesta. Povabil je vse politične sile, naj pri svojih slovenskih somišljenikih dosežejo, da otroke vpišejo v slovenski vrtec. Povabil je občino in tudi vse druge sredine, naj bi vrtcu darovali didaktične pripomočke.
Zadnji razpravljalen je bil komunist Cipoloni, ki je zavrnil načelo, da je za otvoritev vrtca važno šte-
vilo otrok; najbolj važno je načelo, da Slovencem (zavrnil je uporabo besede manjšina) pripadajo pravice, ki jamčijo njihov obstoj in razvoj. Sejo so sklenili, kot smo že poročali, s soglasno odobritvijo obeh predloženih sklepov.
Veslaška regata
razkriva vikendašev v
skrbi
Fossalonu
Delegacija Renč na obisku v Štarancanu
Pred dnevi se je v štarancanu mudila delegacija pobratene krajevne skupnosti Renče. Ogledala si je nekatere industrijske in kmetijske o-brate. Obisk sodi v okvir rednih stikov in izmenjav med pobratenima krajema.
fmiiiiiiiiiKiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiinHiiiniiitiiiiiiiiiHiiiiiiitiitiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiii
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NOVO GORICO
Grafično podjetje Soča končno v novih prostorih
Sodobno tiskarno so odprli prejšnjo soboto v, sre. diščti Nove Gorice - Opremljena je za natis tudi najbolj zahtevnih knjig in drugih publikacij
Grafično podjetje «Soča* je prejšnjo soboto dobilo nove prostore v središču Nove Gorice. Vanje so preselili vse obrate, ki so morali doslej poslovati v premajhnih in skrajno neprimernih prostorih v Šempetru. Prav prostorska stiska je preprečevala širjenje oodjetja. ki zaposluje dobre oziroma strokovno usposobljene delavce in izvedence. Naj poudarimo, da razvoj grafične dejavnosti in tiskar stva na Goriškem izhaja iz boga tih tradicij. Svoj izvor imajo v Gorici.
Na otvoritveni slovesnosti le ravnatelj podjetja. Danilo Forčesinj poudaril, da se z novimi prostori začenja norm obdobje tiskarstva na Goriškem. Naročil za tiskanje knjig, raznih katalogov in drugih publikacij ter sploh pisanega oziroma ilustriranega gradiva je bilo zme raj več, v prejšnjih prostorskih razmerah na vsem željam ni bilo mogoče ugoditi. Sklep o eraanji nove tiskarne so sicer sprejeli že leta“1971v' toda začudi 'pomanjkanja denarja in drugih težav programa ni bilo mogoče hitvo izpolniti Kljub
Gledališka šola SSG
Si kdaj pomislil, kaj je gledališče?
Če še nisi, smo mi pomislili nate.
Letos odpiramo v Trstu in v Gorici gledališko šolo za vse tiste, ki bi želeli na drugačen način spoznavati sebe in svet, v katerem živijo. Ker menimo, da je gledališče tudi ena od možnosti življenja, te vabimo v našo šolo, ki jo letos odpiramo za I. in II. letnik: se pravi za vse tiste, ki so io že obiskovali, pa tudi za vse ostale, ki je še niso.
Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 30. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4. tel. 734-265, ali v Gorici na sedežu Zveze kulturnih društev. Ul. Della Croce 3. tel 8-»4-95. ob delavnikih od Tl. du 14 ure in od 16. do 18.30.
14 milijard starih dinarjev.
Za ponazoritev rasti tiskarske industrije na območju Nove Gorice navajamo, da je bilo v prvi knji goveznici, ki je bila no priključitvi teh krajev k Jugoslaviji leta 1947 ustanovljena v Šempeiru zaposleno komaj 7 delavcev. Kolektiv sedanje tiskarne na šteje 155 delavcev in tehnikov. Letos bodo v Grafičnem podjetju «Soča» natisnili raznih knjig, katalogov in drugih tekstov v vrednosti okrog 16 mili jard starih dinarjev. Ob otvoritvi tiskarne so ustanovili tudi nosebno službo za marketing Slednja bo nu-di'a naročnikom popolne storitve za vse vrste tiskarskih izdelkov, se nravi od idejne zasnove, fotografije ter do oblikovanja in natisa knjige ali publikacije. Pri tem bodo s pridom uporabljali tudi nov fotografski atelje, v katerem bodo lahko fotografirali tudi najzahtevnejše eksponate.
Ravnatelj tiskarne Danilo Forčesin je ob otvoritvi tiskarne'dejal, da si bo podjetje v okviru širjenja grafične, oziroma tiskarske de
»Remada longa* se imenuje netek-movalna regata čolnov na vesla, ki jo lastniki počitniških hišic, »caso-nov* v Fossalonu (kraja Quarantia in Lokovac (prirejajo v nedeljo ob 10.30 v kanalu Valentinis v Tržiču. Start bo pri elektrarni ENEL, cilj pa na koncu kanala, v portiču Nazario Sauro. To je prva veslaška regata v tem kanalu, ki ima še druge cilje in ne zgolj rekreativne.
Vedeti moramo, da so lastniki počitniških hišic in ribiških kolib v krajih Quarantia in Lokovac na prepihu. ker je območje, kjer imajo svoje hiše, od katerih so nekatere prav Učno urejene, v medobčinskem regulacijskem načrtu zapisano kot zelena površina, kar pomeni, da bodo morali te hiše podreti. Lastniki teh objektov združeni v svoji organizaciji, so se pritožili na deželno upravno sodišče (TAR). da bi uničil odlok o rušenju teh hiš. TAR bo o tem vprašanju razpravljal 22. oktobra letos.
Ohranitev zelenega območja V laguni in ob prekopih v laguni bi bilo za lastnike usodno, zato se nagibajo k predlogu, da bi lokacijo proglasih za kraj namenjen izkoriščanju prostega časa v okviru marine v štarancanu, ki jo nameravajo zgraditi v bližini.
O tem so «vikendaši» razpravljali na skupščini v nedeljo in ugotovili, da jim čas ni za zaveznika.
tom, kakor znano, prišla v pristojnost Krajevne zdravstvene enote, pri upravljanju katere ima goriška občina pomembno besedo.
Drufuco, ki je pribUžno eno leto uspešno opravljal naloge odbornika za šolstvo, šport in kulturne dejavnosti, bo kakor napovedujejo, zamenjal odvetnik Franco Obizzi podtajnik go-riške sekcije republikanske stranke. Ker imajo republikanci v občinskem svetu samo enega predstavnika, se Drufuca poslavlja tudi iz občinskega sveta. O ostavki in zamenjavi bo goriški občinski svet razpravljal že na seji 2. oktobra.
Prosvetno društvo Sovodnje čestita Patriciji in Dariju Figlju ob rojstvu drugorojenca .
ERIKA
Comelli se je sestal 5 pokrajinskimi upravitelji
S posvetovanjem s predstavniki geriške pokrajinske uprave se je včeraj začel krog posvetovanj, ki jih prireja deželna uprava pred sestavo deželnega razvojnega načrta za triletje 1982 - 84. Srečanja so se za deželno upravo udeležili predsednik odbora Comelli in odbornik za načrtovanje Coloni, za goriško pokrajino pa predsednik Cumpeta in odborniki Tomat, Lodi in Fabbro. Temu srečanju bodo sledili še sestanki s predstavniki tržaške, pordenonske in videmske pokrajine.
Med zahtevami, ki so jih iznesli predstavniki goriške pokrajinske u-prave je tudi ta. da se reši vprašanje, ki zadeva šolanje študentov slovenske narodnostne skupnosti v Gorici.
tŠriu’‘je 'trna *6§l8iWia, "potem ko so javnosti prizadevalo..tudi za naglo-,
končno začeli z deli. zgratena v dveh letih. Vrednost objekta znaša okrog 10 milijard starih dinarjev, skupaj s komunalno opremo in kotlovnico za ogrevanje ter z novo opremo pa se vrednost poveča na
bite v sodelovanja z Založništvom tržaškega tiska. O pomenu nove tiskarne za Novo Gorico oziroma Slovenijo je ob otvoritvi govoril tudi predsednik Izvršnega sveta novrgoriške občine Stojan Vodopivec.
Spremembe v občinskem odbora
Drufuca podal ostavko nadomestil ga bo Obizzi
V občinskem -odboru in v občinskem svetu v Gorici bo že v kratkem prišlo do sprememb. Dosedanji republikanski predstavnik Dario Drufuca je županu poslal pismo z ostavko z odbe-miškega mesta. Kot razlog se navaja dejstvo, da je omenjena funkcija nezdružljiva z zadolžitvijo, ki jo Drufuca opravlja v goriški splošni bolnišnici, ki bo z novim le-
Razna obvestila
Šolski sindikat SNS - CGIL sporoča, da bodo seje tajništva vsak torek s pričetkom ob 17. uri. Ob petkih bo od 16. do 18. ure delovala informativna služba za šole vseh stopenj, ob torkih pa bodo zainteresirani lahko posebej dobivali informacije glede osnovnih šol.
Jutri ob 20.30 bo v mali dvorani prosvetnega doma Anton Gregorčič v Štandrežu, občni zbor prosvetnega društva štandrež. Podali bodo o-bračun opravljenega dela v minuli sezoni, izvolili bodo nadalje nov odbor ter se pomenih o bodočem delu.
V prostorih prosvetnega in športnega društva Vipava in sekcije VZPI - ANPI na Peči, bo v petek. 25. t.m., ob 20. uri sestanek z občani. Sklicuje ga pripravljalni odbor za postavitev partizanskega spomenika na Peči. Predvidoma bodo izvolili člane novega odbora ter se pomenili o drugih zadevah.
Občni zbor prosvetnega društva Sovodnje bo v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu.
Uprava občine Doberdob obvešča občane, da so na razpolago hišne številke, ki jih lahko dvignejo v občinskih uradih ob urah poslovanja. Cena tablic je 2.000 lir. Nadalje obvešča, da je obvezno izpostaviti številke na glavni hišni vhod in da v primeru, da do 10. oktobra interesenti tega ne bodo storili sami. bo zato poskrbela občinska uprava potom povračila vseh stroškov.
Občina Sovodnje sporoča, da bodo pobirali septembrski obrok davkov jutri od 9. do 11. ure.
Izleti
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiMiiKiniiuiiiiiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiinmiiimiiiiHiiiiiiiiiimilimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiB
Stari primorski učitelji so se zbrali
Leta 1970, ob priliki 50-letnice prve mature v Tolminu, so se, na pobudo Mirka Zavnika, sestah prvič učitelji, ki so študirali na slovenskem u-čiteljišču v Tolminu po prvi svetovni vojni. Potem so ta srečanja postala kar tradicionalna, obvezna, srečali so se v raznih krajih Primorske. Letos je bilo to srečanje že dvanaj-
..........................................n
ANTON MALIČ TEŽJE RANJEN V PROMETNI NESREČI V ŠTANDREŽU
V štandrežu se je včeraj popoldne ponesrečil 20-letni študent Anton Malič s Peči. Kljub številnim poškodbam, ki jih je utrpel, je njegovo splošno zdravstveno stanje razmeroma dobro, tako da so zdravniki zanj izrekli prognozo okrevanja v 40 dneh. Čimprejšnje okrevanje mu želimo tudi mi, saj je Anton poleg aktivnosti v kulturnih in športnih društvih pred dvema letoma sodeloval tudi pri Primorskem dnevniku, ko je bil na poletni praksi v našem uredništvu.
Nesreča se je pripetila okrog 14.30, na križišču med Mihaelovo in Kra ško ulico v štandrežu. Točen potek še raziskujejo orožniki, vendar kaže, da je do trčenja prišlo, ko je 27-letni Marino Vatri iz Latisane, Ul. Braccio di Volta 5, nameraval kreniti na levo z dostavnim vozilom Sa-
viem. Malič, ki se je na motornem kolesu peljal za malim tovornjakom v smeri proti Gorici, se ni uspel izogniti trčenju z vozilom, ko mu je to presekalo pot. Pri padcu se je precej hudo poškodoval, saj so mu v goriški bolnišnici ugotovili prelom lobanje, zlom desne noge, udarec v levo lopatico in prelom leve lične kosti. Kot rečeno bo okreval v 40 dneh.
Le kaki dve uri pred to nesrečo je prišlo komaj sto metrov dlje proti Gorici na Mihaelovi ulici do trčenja med motorjem in kolesom, pri katerem sta bila laže ranjena 25-letni Roberto Saina in 12 letni Nunzio Lopriore. Oba sta zadobila številne rane in odrgnine, Lopriore pa tudi lažji pretres možganov. Zdravila se bosta osem, oziroma deset dni.
sto po vrsti. Razširih so ga tudi na druge primorske učitelje, ne samo na tiste, ki so študirali v Tolminu.
Srečanje je bilo v Novi Gorici. Tokrat se niso sestali v kakem gostišču ah gledahški dvorani, marveč v kraju, ki jim je bolj pri srcu. V šoli, v novi osnovni šoli ob Komu v Novi Gorici, ki so jo odprli komaj pred tremi tedni. Seveda je ta šola nekaj čisto drugega od tistih v katerih so se oni, še pred prvo svetovno vojno in po njej, šolah in tudi različna od tistih starih stavb v katerih so poučevali dolga leta ter tudi od skrivališč kjer so bile partizanske šole, saj so bili mnogi med njimi pridni partizanski učitelji.
Lep program so jim priredili otroci te šole in šole Milojke štrukelj. Sprejeli so jih s pesmijo, recitacijami, plesi in nagovorom. Pozdravil jih je tudi ravnatelj šole Danilo Šte-kar. Pozdrav jim je poslal obenem tudi predsednik občinske skupščine Jože šušmelj. Potem pa so v obed-nici šole imeli skupno kosilo ter se med seboj dolgo pogovarjali.
Vse srečanje je vodil Stanko Skočir, ki je izročil priznanja nekaterim učiteljem, ki so letos dopolnili 80. leto. To so Mirko Zavnik, Teme Rutar, Danica Mančič in Marica So-•banova. Potem pa so se priglasiti še nekateri učitelji in učiteljice, ki so dopolnili 80 let, niso pa bili na seznamu. Pa so tudi oni dobiti priznanje.
Na srečanju so bili prisotni tudi
številni učitelji in učiteljice iz gori-škega zamejstva. Mnogi nekdanji sošolci so se srečah komaj po več letih. Zaradi tega je bil pogovor med njimi zelo prisrčen. (Na sliki: upokojeni učitelji v novi dvorani osnovne šole v Novi Gorici med nastopom tamkajšnjih učencev).
Prosvetno društvo »Oton Župančič* priredi 9. in 10. oktobra dvodnevni izlet z letalom v Beograd z ogledom mesta, obiskom Hiše cvetja ter ekskurzijo v Kragujevac z obiskom Oplenca. Cena je 155 tisoč tir (otroci imajo 30 odst. popusta). Informacije in vpis vsak večer od 19. do 21. ure v Domu Andreja Budala v Štandrežu.
SPD - Gorica priredi zaključni družinski izlet na otok Krk v neder ljo, 4. oktobra. Vpisovanje do zasedbe mest v avtobusu, vsak dan med 9.30 in 11. urp na sedežu v Utici Malta. Pohitite!
Kino
U vrtcu
CORSO 17.00-22.00 «Excatibur». Barvni film. N. Perry in H. Miren.
VITTORIA 17.00-22.00 »Doppio ses-so incrociato*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Maca-bro*.
PRINCIPE Zaprto zaradi počitka.
Ao«'u (loricu
m okolica
SOČA 18.00—20.00 «Mesto žensk*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Plava laguna*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Ko tujec pokliče*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je » Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
bo(f Rubite svoj dom, bolj smo Vam potrebni
ZAVESE PREPROGE PREŠITE ODEJE PREGRINJALA MOOUETTES
HABITAT opremi Vaš dom
V.le Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma) - TRŽIČ - Tel. 40148
DAVNE ŽELJE ISTRANOV SO SE TOREJ URESNIČILE
PREDOR POD UČKO ALI «CESTA ŽIVLJENJA» OPREMLJEN Z NAJSODOBNEJŠIMI NAPRAVAMI
Zagotovljeno za cist zrak, za popolno vidljivost, pa tudi za gašenje v primeru požara - Izredna propustnost - Skoraj vsa elektronika je domačega izvora
Pred dnevi so zaklj učna dela pri predoru obiskali jugo slovanski časnikarji
Ko sem se, pred kakim poldrugim letom sredi Opatije srečal z univerzitetnim profesorjem ing. Lorencinom, je pogovor kaj kmalu nanesel na gradnjo predora skozi Učko. In tedaj je Lorenein, ki ga upravičeno smatramo za enega izmed tistih, ki so »izsilili nemogočem, namreč gradnjo predora, z njemu lastno ognjevitostjo, da se «tam gori gradi »čudo*, »veliko čudo*, «videt češ*. In če sem to «čudo» jemal tedaj z določeno skepso, ker da jo potencira Lorencinova plemenita ognjevitost za vse. kar je za Istro dobrega, sem se pred dnevi prepričal, da je šlo tedaj zares za «čudo», za »čudež*. In če morda ni šlo prav za čudež, je šlo zagotovo za nekaj, česar bi si pred kakim desetletjem prav gotovo ne mogli v Istri niti zamisliti, pa čeprav je misel o predoru skozi Učko stara več kot ICO let.
Če ne gre za čudež, gre za zares veliko stvar in to ne samo zato, ker je to za Istro »cesta življenja*, pač pa zato, ker je ta »cesta* grajena in še posebej opremljena z najsodobnejšimi tehničnimi dosežki.
Ko smo zadnjič poročali o prvem obisku predora skozi Učko in navedli nekaj podatkov, smo ugotovili, da bi se dalo o tem velikem gradbenem dosežku še Veliko napisati. In zato se bomo danes ustavili pri nekaterih podatkih, ki nam bodo povcdbli. kaj vse se razume ped tunelom Učka. Nekatere podatke bomo ponovili, da bo slika popolnejša.
Od Matulov severozahodno od ličke se odcepi 7 km in pol dolga povsem nova cesta, ki pripelje do vzhodnega vhoda v predor. Predor je dolg 5.062 m torej o-blhiih 5 km. Na zahodni strani'se nadaljuje prav tako povsem novo trasirana cesta do Lupoglava, kjer se zaključi z veliko »deteljico*. s cestnim vozljem. iz katerega ena glavnih vodi proti Buzetu in bo nekeč vozila tudi preti Kopru in Trstu.
Predor se začne na višini 495 metrov nad morjem in je v začetku do polovice v vzponu, nakar začne spet padati. Oboje-
stranski nagib znaša le 0,4 odstotka, kolikor pač zahteva gradnja velikih oz. dolgih predorov.
Predor so »kopali* z obeh strani hkrati, in sicer «v celotnem profilu*, to se pravi v vsem obsegu predora. V ta namen so uporabljali avstrijske stroje «jum-bo», ki so omogočali izkopno površino od 66 do 70 kv. m. To je bila osnova predora, na katero so nametali betonsko oblogo, tako, da so dobili v celoti 55,5 kv. m »čiste površine* ali čistega profila.
Preden so se lotili gradnje oz. izkopa, je poseben zagrebški geološki zavod napravil geološko sliko ali bolje geološki profil Uk-ke in je pri tem ugotovil, da je Učka sestavljena pravzaprav iz treh plasti, katerih vrhnja in spodnja sta geološko stari, srednja pa je mlajša in jo sestavljajo mešane geološke sestavine, lapornata ali flišaste ter tipično kraška torej kalcijeva. In ko so cb izkopu napravili obračun, so ugotovili, da so imeli še srečo, kajti pretežni del terena je bil kamen in bolj malo, le kakih 17 ali 18 odstotkov izkopa, je bilo težjega, lapornatega terena. Geološke raziskave so tudi povedale, da bo v gori voda, da bodo v gori jame. In zares so naleteli tako na jame in tudi na vodo in če je voda pri takih gradnjah po navadi huda težava in ovira, je v tem primeru vodni tok predstavljal tudi srečo, kajti v gori so že napravili zajetje in tok speljali skozi" predor -"d« vstopa, od koder bodo v poznej šib časih vodo napeljali vse do Opatije, ki je tako rekoč vode žejna.
Skozi predor tečeta dva po
3.5	mesta široka cestna pasova, ob straneh pa sta šestdeset centimetrov široka pločnika. V tunelu so še tri obračališča, namreč trije manjši, ožji predorčki, ki se v ovinku vračajo iz predora v predor in omogočajo vrnitev vozila v vstopno smer. Poleg tega je v predoru še 5 dostavnih prostorov, kjer se vozač v primeru potrebe lahko ustavi.
Vse to omogoča izredno »propustnost*, ki vsaj teoretično go-
vori o 1800 vozil na uro.
Kar zadeva tehnično plat, bomo poudarili, da je veliko elektronike in avtomatike. V komandni zgradbi, kjer je osredotočena vsa elektronika dva tehnika nadzirata ves promet od vstopa do izstopa, lahko sledita
prav vsakemu vozilu, kajti v tunelu je nameščenih 32 televizijskih kamer, od katerih sta dve, ena ob vhodu in ena ob izstopu, ki moreta slediti vozilu tudi v premiku 180 stopinj. V komandni zgradbi pa se lahko nadzira tudi delovanje ventilacije, za katero skrbi skupno 144 ventilatorjev, ki odvajajo pline in onesnaženi zrak, ki ga nadovešča 338 kubičnih metrov svežega zraka na sekundo, ki prihaja v predor z br-zino 2 metra na sekundo, tako, da je v predoru stalno svež zrak. V primeru močnega prometa ne moremo govoriti o povsem čistem zraku, toda posebne naprave merijo tudi gostoto plinov in to nalogo opravlja pet takih analizatorjev. K temu dodajmo še pet merilcev vidljivosti, ki so prav tako vezani z komandno dvorano, vendar pa — kot že navedeni ventilatorji — delujejo avtomatično, tako da pospešujejo delovanje ventilatorjev, če je v zraku prevelika gostota prahu, in drugih sestavin, ki zmanjšujejo vidljivost.
Dobro je poskrbljeno tudi za razsvetljavo predora. Skozi ves
Fre
Iz umetnostnih galerij
Košič v Kraški galeriji
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Splošno naraščanje zanimanja za likovno umetnost in likovno u-stvarjanje, ki je zajelo svet po drugi svetovni vojni, verjetno zaradi večje svobode in višje življenjske ravni, je našlo svoj odmev tudi ,v našem, zamejstvu med Trstom in Gorico in je plaho seglo tudi v Beneško Slovenijo. Če je po prvi svetovni vojni 'prednjačila Goriška s svojo iti našo avantgardno likovnostjo, se je po drugi svetovni vojni težišče premaknilo na tržaško stran. Kljub temu pa deluje tudi v Gorici sedaj skupina naših slikarjev, ki so prav tako pomembni za naš nadaljnji likovni in kulturni razvoj. Med ustvarjalce spada tudi Andrej Košič s svojim zanj značilnim realističnim krajinarstvom, s katerim je posredoval in še posreduje z vrsto razstav globlje po Italiji in Sloveniji spoznavanje lepote naših zamejskih kra-jev.
Kdor si-je pred poldrugim desetletjem ogledal prvo Košičevo razstavo v Trstu v >Rossonijevi pasaži in prinperja tedanje slike z zdajšnjimi, bo ugotovil le določeno razliko slikarjevega čustvenega odnosa do narave, kajti razvojno se je Košič že tedaj predstavil kot dovršen krajinar. Vendar ga je tedaj kot mlajšega človeka vznemirjala nadaljnja usoda človeštva, katerega iznajdljivost duha nam je sicer lepšala in lajšala življenje, hkrati pa tudi napovedovala možnost mračne bodočnosti samouničenja s strašnim orožjem atomske bombe. Za-
to so se med zelenjem njegovih tedanjih krajin pojavljale med kraškim kamenjem tudi bele človeške kosti neznanih vojakov, ki so umrli v spopadu dveh imperia-lizmov v prvi svetovni vojni.
Čustva in razum pa sta se v nadaljnjem razvoju takega krajinarstva pri Kosiču uravnovesila v neposredno doživljanje narave, kot se nam kaže na sedanji razstavi v Kraški galeriji v Repna. Tako opažamo, da se je v nekoč že strupenostih zeleninah razbohotila rjaviva rastlinstva in kraške zemlje, nekoč ozki izrezi so se odprli v široke razglede in gošča dreves se je razredčila pod sinjino nebesnčga svoda.
V ploskoviti resničnosti izgradnje nekega pokrajinskega prostora ume Košič slikovito nizati iz globine ozadja , v ospredje razne plastične elemente krajev, ki jih prenaša v slike Krasa, Goriške in od drugod. Morda nekoliko močneje občuti lepoto Goriške kot pa bistvenost Krasa. Uspe pa povsod pričarati pred nas prepričljivo iluzijo tihe narave in sveže utripajočega ozračja. Andrej Košič je pač slikar poštenih nazorov v odnosu do splošnega o-kusa občinstva in širolco zajema v svoje slike značilnosti krajev in ne obremenjuje našega■ očesa z naključnimi podrobnostmi. Dejstvo pa ostaja, da Košič med našimi zamejskimi krajinarji izstopa po ustvarjalnostii ki beleži in opozarja na lepoto naših krajev.
M. B.
MED GVATEMALO IN MEHIKO LEŽI DRŽAVA BELISE
Dokaj labilna suverenost državice ki tako rekoč plava na petroleju
Sosedi nočejo priznati dežele, zaradi katere so celo spremenili ustavo
Včeraj smo objavili kratko vest, da smo sredi Latinske Amerike dobili novo, suvereno državo — Belise. čeprav bi se o tej suverenosti dalo govoriti, se bomo ob novi državi ali bolje državici ustavili nekoliko obširneje, kajti o Beliseju se bo v bodoče verjetno veliko govorilo, čeprav gre za zares neznatno deželo.
Belise meri le 23 tisoč kv. km površine in šteje komaj kakih 160 tisoč prebivalcev, vrh tega razpolaga z vojsko 300 oboroženih mož, poprečni dohodek na prebi-»valca*. pa- znaša koautj .960 dolarjev na mesec. Gre torej za efe-želico, ki je bolj siromašna kot bogata in jo na zemljevidu zasledimo nekje med Mehiko in Gvatemalo, vendar pa na Atlantski strani.
Do predvčerajšnjim je to bila ena izmed britanskih kolonij, rekli bi raje eno izmed britanskih oporišč. Velika Britanija je torej na ameriških tleh izgubila svojo pomembno kolonijo. Sicer pa je London že pred 18 leti dal tej svoji koloniji zelo široko notranjo avtonomijo, v zadnjih 15 letih pa so se med Londonom in glavnim mestom nove deželice Bel-mopanom vodile dolge razprave

SPECIALIZIRANA PODJETJA BI IMELA PREMALO DOBIČKA
Malo priložnosti za nakup manjših rabljenih čolnov
'Jake čolne kupujte I« v domačem kraju, da bodo presenečenja manjša
Fred tedni sem vam dal nekaj sološnili nasvetov za nakup večjih. že rabljenih gliserjev ali jadrnic. Podobni nasveti veljajo tudi pri nakupu majših motornih čolnov, jadrnic in napihljivih čolnov. Seveda to tu skrbi manjše, vseeno pa je potrebna skrajna previdnost. Specializirana podjetja navadno nerada prekup-ču'e!o z manjšimi plovili, saj so dobički malenkostni. Večina tovrstnih pogodb se torej sklepa brez posrednikov med zasebniki.
Kot rečeno nam manjše razsežnosti omogočajo, da natančno preverimo vsak kvadratni centimeter površine, da bomo brez večjih težav odkrili skrite napake in morebitna popravila. Male gliserje ali jadrnice iz ojačenih poliestrskih smol lastniki navadno ob koncu sezone spravijo na suho. da se jim le malo pozna zob časa in so po petih desetih letih kot novi. Temu primerno »nove* so tudi cene, da bomo nemalo presenečeni, ko bomo ugotovili, da je cena nižja le za stopnjo inflacije v primerjavi z novim č( lncm. v vsakem primeta- pa bo višja od cene. za katero so preti leti kupili čoln. Srečujemo se torej s podobnim primerom kot pri malih avtomobilih, ki ohranjajo visoke cene. Vseeno pa se nam taki nakupi i/.p'aeajo, posebno, če se lastnik hoče znebiti svojega čolna, ker je po prvi sezoni spo znal. da zanj ni morje. V ta kun primeru je 26 odstotni pri-
hranek kot nalašč za vse tiste, ki se prvič približujejo navtičnemu turizmu. Povsem razumljivo bomo kupovali le čolne znanih znamk, ki imajo dobre plovne sposobnosti, po možnosti take, ki jih je kaka specializirana revija že testirala. Idealno bi bilo, da bi tab čoln poskusili tudi med plovbo. Smotrno je torej, da kupujemo take čolne ob koncu sezone pred zimskim spravljanjem, ko so čolni še v vodi.
Poglavje zase predstavlja nakup že rabljenih napihljivih čolnov. Če pri plastičnih masah in aluminiju ni večjih težav, je treba biti pri gumenjaku skrajno previdni. Tudi tu velja nasvet, da bomo kupovali izključno znane znamke in modele. V prvi vrsti bomo natančno pregledali tkanino gumanjaka, predvsem dno, kjer so odrgnine najpogostejše. Čoln bomo razstavili in skrbno preverili stanje kobilice. Ce je ta lesena, morajo biti priključki brezhibni, pri napihljivem gredlju pa bomo pregledali spoj med gredljem in dnem. Po vsem tem bomo čoln ponovno sestavili ii) ga pustili v senci vsaj šest ur, Ne smemo sc namreč plašiti mo renitnih krp, bodimo prepričani. c|a je lastnik zadelal vsako kul-nico. 'če pa nam bo pritisk v zračnih komorah po šestili urah padel, z milnico pa ne bomo opazili nobenega mehurčka. »bo'eha» gumenjak za tako imenovano mi-kroprozorooetjo. V takem primeru
ni pomoči in smo obsojeni, da bomo neprestano napihovali čoln. Kot zadnje bomo natančno pregledali leseni pod in krmo. Čolna pa ne bomb kupili, dokler se ne bomo podali na krajši potep. Celo z novimi napihljivimi čolni doživimo večkrat neljuba presenečenja, da se med plovbo čoln slabo obnaša, da ga zanaša na desno ali levo. Toliko bolj moramo paziti pri že rabljenem čolnu.
Glede starosti je treba povedati, da je ta precej relativna. Dobro vzdrževan napihljiv čoln, ki ga je lastnik rabil le kak teden med dopustom in ga je nato skrbno in po vseh predpisih spravil, bo tudi po petih letih zanimivejši od čolna, ki ga je lastnik po prvi sezoni neopranega zagnal v vlažno klet. Po vsem tem še nasvet, ki je obvezen pri nakupu malih čolnov — kupujte jih le v domačem kraju, kjer se lahko pozanimate, zakaj lastnik prodaja svoj čoln.
Ta nasvet velja toliko bolj, če kupujete leseni čoln, kjer bo lastnik z barvo skrbno prikril vsako napako. Resnici na ljubo so leseni čolni najbujj nevarni. Njihova življenjska doba je najdaljša. V priiperu, da so bili dobro vzdrževani. so tudi po desetletjih kot novi. v nasprotnem primeru pa bomo morali za zamenjavo preperelih delov odšteti težke de narce, da se bomo kaj kmalu kesali »ugodnega* nakupa.
glede načina, kako naj Belise postane neodvisna dežela.
Že v začetku smo rekli, da je suverenost te dežele relativna, toda v zadnjili časih so vse suverenosti relativne, posebno v zvezi z blokovskimi vezmi, ki vežejo številne države. Pogajanja med Veliko Britanijo in zastopniki Be-liseja so se zavlekli dolgo poldrugo desetletje zaradi tega, ker je sosednja država Gvatemala oporekala Beliseju neodvisnost, ker da je Belise pravzaprav del Gva-
Vse od odkritja Amerike pred malo manj kot 500 leti je bila dežela Belise, zemljepisno vzeto seveda, pod upravo generalne kapitanije Gvatemale, kot šo imenovali špansko upravo v Centralni Ameriki. In prav na osnovi tega Gvatemala zagovarja svojo zahtevo po Beliseju. Toda pred 140 leti so to deželico zasedli Britanci in jo imenovali Britanski Honduras. In to ime je Belise ohranil do leta 1973. Osem let prej, 1965. ko so se začela pogajanja za neodvisnost te dežele med Veliko Britanijo in zastopstvom Beliseja, pa je Gvatemala nalašč spremenila svojo ustavo in vključila vanjo poseben člen, kateri govori, da je Belise del njenega nacionalnega ozemlja. Gvatemala pa je nato vendarle nekoliko popustila in se skupno z Veliko Britanijo in z zastopstvom Beliseja lotila pogajanj o neodvisnosti tega zemljepisnega področja, letos v marcu pa je Gvatemala v Londonu podpisala z Veliko Britanijo »temelje sporazum v zvezi z razmerami v Beliseju*. S tem sporazumom pa se je Gvatemala obvezala, da bo spoštovala suverenost nove države, hkrati pa je vsaj načelno dobila tudi pravico, da izkorišča nekatere otoke v Karibdi, ki sicer pripadajo Beliseju za svojo svobodno cono, v nekaterih pristaniščih Beliseja pa je dobila pravico proste cone in tudi pravico proste cone in tudi pravico gradnje naftovodov na ozemlju Beliseja.
Ker je zastopstvo Beliseja v tem popuščanju Gvatemali napravilo tudi kak «drzen korak*, je naletelo na ostre obsodbe doma, češ da je izdalo interese dežele. Opozicija, predvsem seveda desničarska, je ostro napadla premierja Georgeja Pricea, češ da je deželo prodal. V demonstracijah, ki so izbruhnile ob tem sporazumu, je padlo več ljudi in na vseh zidovih smo mogli v tem času brati geslo »Bolje avtonomija kot polovična suverenost*.
Kot bi tega ne bilo dovolj, se je javil k besedi tudi sosednji Honduras, ki trdi, da otoki, ki jih je Belise odstopil Gvatemali, pravzaprav niso last Beliseja, pač pa njegovi. In pod takšnim pritiskom je premir Priče bil primoran skrčiti svoje popuščanje Gvatemali. In tako je prišlo do »osnovnih sporazumov*, ki so jih podpisali zastopniki Velike Britanije. Beliseja in Gvatemale. Ti sporazumi so bili podpisani letos marca, nakar se o reševanju problemov ni več govorilo, dokler ni konec julija Velika Britanija tega »mrtvila* prekinila in objavila vest, da bo 21. septembra dala Beliseju popolno neodvisnost.
Ih predvčerajšnjim je bila v glavnem mestu nove neodvisne države svečana predaja oblasti, vendar se je Velika Britanija obvezala. da bo tudi po proglasitvi neodvisnosti oiiranila v Be-
liseju kakih 1600 svojih vojakov, saj smo ‘že prej rekli, da razpolaga Belise s svojo vojsko borih 306 slabo oboroženih mož. Ta britanska vojska, pa bo vadila do mačo vojsko, ki pa naj bi štela kvečjemu tisoč oboroženih mož,. Tudi nestrokovnjak in nepoznan valcc razmer bo opazil, da za vežbanje tisoč mož ni potrebnih 1600_ inštruktorjev.. Iz tega izhaja, da je dolžnost britanske vojske v Beliseju ta, da zajamči novi ‘deželi suverenost, pa čeprav le relativno, praktično, da brani deže-,lico pred grožnjami, ^ jijrib^ja^ iž Gvatemala. Sicer*pa je Gvatemala pred dnevi obvestila mar Postni svet združenih naredov, da nove dežele ne bo prizadela.
In zakaj se Gvatemala tako o-klepa teh svojih zahtev? Dva sta razloga, zakaj v Gvatemali vztrajajo pri svojih naklepih, pri nepriznavanju suverenosti nove dežele. Prvi razlog je v tem, da je ščuvanje proti sosedni deželici služilo kot ventil proti notranjemu nezadovoljstvu. Gvatemala je pač dežela kot mnoge dežele Latinske. Amerike, kjer vla; dajo še vedno malone srednjeve,-ške razmere. Samo dva odstotka veleposestnikov razpolaga s 65 odstotki zemeljskih površin; Logično, da je v, deželi živa gverila proti predstavniku te družbene ureditve, proti diktaturi generala Garcie Lucasa.
Poleg tega pa so najnovejša geološka raziskovanja ugotovila,
da dežela tako rekoč plava na velikanskih naftnih ležiščih. In prav v odnosih med temi silami v Gvatemali je odvisno, ali bo Belise ostala suverena dežela, ali bo Gvatemala skušala na tak ali drugačen način poseči v njeno notranje življenj?. Gvatemalsko politiko intervencije iv Beliseju zagovarja skrajna desnica, namreč Gibanje za nacionalno osvoboditev, ki ga vodi Mario Sando-val. mož, ki kandidira ali bolje, ki bo kandidiral na prihodnjih volitvah in ki si je postavil za osnovno geslo: »Bejjseje,,naš, kot je to zapisano tudi v sami naši ustavi. Celo zgodovina je na naši strani. Vodja te. desničarske opozicije sicer priznava vojaško moč Velike Britanije, ki ščiti suverenost nove države, toda hkrati grozi, da «v pravem trenutku bomo Belise zasedli.*
Z druge strani je tudi vlada diktatorja Lucasa mnen a, da je maksimum, ki ga je Gvatemala dosegla, pravzaprav sporazum o izkoriščanju otokov in pristanišč ter morebitno sovlaganje v izkoriščanje naftnih vrelcev. Toda desničarji na to ne pristanejo in .pritiskajo na Lucasa, da mora to vprašanje rešiti,' kajti sicer, da bodo, gverilci prevzeli vodstvo • v deželi. Kot vidimo, gre za izgovore, ki bi jih desničarji Gvatemale v pomanjkanju gverile našli drugje, vendar pa drži, da je suverenost nove države izredno labilna.
uiiiiiiiiiiiMioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiidiiiriiiiia
Dan kmetijstva v Bolj uncu
Kmetovalci in razstavljavci na Dnevu kmetijstva v Boljiuicu v družbi s predstavniki občine, vladnega komisariata ter dragih organizacij in ustanov, ki so prispevale k uspehu prireditve (gornja slika). Na spodnji sliki pa vidimo del množice, ki se je udeležila prireditve v
v Boljuncu
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK - Danes v parlamentu
17.00	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
17.05	Strašilo
17.30	Furia - Deset dolarjev za glavo - TV film
18.00	Mister fantasy, glasba
18.50	Pazite na ona dva: Ugrabitev - TV film
Današnja epizoda nosi naslov »Presenetljiva ugrabitev*. Brett mora odkriti nekega vohuna, ki ga je zasledila angleška protivohunska služba. Zato odpotuje v Italijo, da bi zbral podatke. Tu ga ugrabijo, pa čeprav mu na poti sledi še Kay Ilun-ter, ki spada prav tako v angleško vohunsko mrežo. Danny in Archie Sinclair ga osvobodita in mu pomagata tudi priti v stik z vohunom. Toda medtem tudi Ka.v Hun-ter pade v mrežo ugrabiteljev, ki zahtevajo v zameno ves dosje. Toda Brett in Danny ob pomoči Archiea vso zadevo izpeljeta do zaželenega konca
19.45	Almanah in Vremenska slika
.20.00 DNEVNIK
20.25	Nogomet: Italija - Bolgarija
■21.20 Danes, Donna Summer
22.20 Filmske novosti
22.25	V prvem krogu: Stalin in stalinizem
23.30	DNEVNIK
Vmes: Atletika. Italija - Velika Britanija, ob koncu: Danes v parlamentu - Vremenska slika
Drugi Kanai
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Zvezda Robot - Kontakt ipsilon, risanke
17.00	Vesolje 1999 - TV priredba Program za mladino:
17.50	Risanka
17.55	Zavozl.iane pravljice
13.30	Iz parlamenta
DNEVNIK 2 - šport
18.50	Korenine - 9. nadaljevanje Spet smo med ameriškimi črnci v preteklem stoletju. Na posest prispejo prvi glasovi o uporu črncev, ki jih vodi Nat Turner. Žena farmarja Mooreja se prestraši, črnec Chicken George, ki se .je bil medtem oženil z Ma-
• tildo, mora v Anglijo. Njegov gospodar je namreč dolžan nekemu Angležu večjo vsoto in zato mu pošlje Chickena, ki je znan kot vzgojitelj petelinov za Petelinje borbe. Ko ga pošljejo v Anglijo, mu obljubijo, da
nil. Toda brž ko je George odpotoval v Anglijo, je Mass»>Mee»fc pfceJtelaSgjego-vo ženo Matildo z otroki vred ih tako babica Kizzy ostane sama in moralno povsem strla
Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	DNEVNIK 2 - Sikstant
21.30	«La ninfa degli antipodi*, film
Igrajo: Esther Williams, Vic-tor Mature, Walter Pidgeon DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretn Kanai
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Živeti skupaj s psom
20.05	Vzgoja in dežele
20.40	Razporoka po italijansko, film
Igrajo: Marcello Mastroian-ni, Daniela Rocca, Stefania Sandrelli
22.20 DNEVNIK 3
22.55	Violetta Chiarini
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 11.00 TV v šoli
18.35	Poročila
18.40	Cirkus
19.05	Romantika proti klasicizmu, dok. serija
19.30	Obzornik
19.45	Za pesmijo na Brač 20.10 Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna 20.30-DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Film tedna: Naša hči, kamerunski film
22.40	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
22.45	Miniature: Stane Dremelj
22.55	V znamenju
Koper
16.00	Serijski film
17.00	Rezervirano za najmlajše Plitvice, dok. oddaja Risane zgodbe
18.00	Ponovitev filma
19.30	Telestart, glasbena oddaja
20.00	Risanke
Od prihodnjega tedna ODPRTA MEJA - DNEVNIK! Od ponedeljka do petka ob 13.30 ter 15.30 po koprski televiziji - 15 minut TV dnevnik za Primorsko in zamejstvo, in še četrt ure zanimivega slovenskega programa.
20.15 Stičišče - Dve minuti 20.30 Smrt razsaja ponoči, film Igrajo: Eleonora Rossi Drago, Karin Dor . . . .
22.00	Dnevnik danes
22.10 Glasbena oddaja: Ansambel Abba
Dnevnik danes
Zagreo
18.45	Dom in otroštvo
19.45	Nogometna reportaža: Dinamo - Partizan
21.00	Prosta sreda
"22.15 Portreti: Veda Zagorac
ŠVICA
■ > 18.50 Pcr-sledch Eneje 19.20 Srečanja ■
19.50 Deželni programi 20.40 Priče iz Ladinije
22.45	Lov na nasilneže, film
TRST A
7.00, 8.00. "0.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro;
3.10	Radijski mozaik: Danes bomo govorili o .. ., Literarni vložek, Glasbene spremljave, Iz arhiva;
10.10	Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevni-ški razgledi: Pomisleki, Slovenska poezija skozi stoletja, Razgovor z zdravnikom; 13.20 Poštni predal, Zborovska glasba s koncertnega o-dra; 14.10 Popoldanski program; V gosteh imamo Elvisa Presleya; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih: »Veleumni plemič Don Kihot iz Manče*: 16.00 Orkester RTV Ljubljana; 16.15 Za ljubitelje vokalnega jazza; 17.10 Razširjeni obzornik: Klavirski album, Letošnja revija »Primorska poje*, Roža mogota - 2. serija; 18.25 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pregled dogodkov; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Pri-morski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski programi
7.30, 8.30, 9.30. 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14130. 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9,32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je ...; 10.15 Orkester Baiardi;, 10.32 Glasbeni odmor;
11.00	Glasbeni trenutek; 11.10 O-troški "kotiček; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; '12.05 Glasba po željah: 14.00 Iz Rima s simpatijo: 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.33 Mala diskoteka; 17.00 Na prostem; 16.15 Glas Eroln Mlakarja; 16.45 Ansambel Galletti;
17.00	S simpatijo; 17.32 Orash; 17.55 Pismo iz . . .; 18.00 Lestvica LP; 18.30 Muratti mušic; 19.10 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00. 7.15, 8.40
Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.03 Radio anclie noi; 11.00 Štiri četrtin ■;
12.03	Ljubezen pomeni. . .; 13.'5 Master; 14.28 Knjižna diskotek ; 15.00 Errepiuno - poletni prograi ; 16.10 Rally; 16.30 Sobe davne ti -ne, zgodba o neki dediščini; 17. 1 Patchwork: Rockland, Glasbei kombinacija; 18.02 Cab-musica ■
18.30	Golda Meir: Od Kieva < Jeruzalema, radijska prfredbr 19.15 Jazzovska zgodba: 19.40 Pc Ratapovim znakom, W. Terleckija: ?0.13 Glasbeni trenutek; 20.25 Pr: jateljsko nogometno srečanje; Ita lija - Bolgarija; 22.30 Naš mali ve liki svet; Kakšna Evropa je to!;
23.03	Danes v parlamentu, Tele fonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Poletni dnevi: 9.05 Kronike siromašnih ljubljencev, 3. nadalj.; 9.32 in 10.12 Luna v vodnjaku: 11.32 Tisoč popevk: 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Prizori današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervjuji. ob koncu: Poje Riccardo Fogli; 15.42 Vse o toploti minuto za minuto: 19.00, 19.57, 22.50 Napravimo korak nazaj: 20.15 Cali-gola, A. Camusa; 22.20 Parlamen tarna panorama.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00. 10,00, 11.00, 12.00. 13.00. 15.00. 20.00 Poročila: 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vre imensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb: 9.45 Zaplešimo in zapojmo; 10.05 Z radiom na poti;
10.40	Turistični napotki; 11.05 Re zervirano za ...; 12.15 Lokalne ra dijske postaje: 12.35 Znano in pri ljubljeno: 13.10 Veliki zabavni or kestri: 13.30 Kmeti:ski nasveti;
13.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov: 14.30 Priporoča jo vam ...; 15.05 Razmišljamo, ugotavliamo; 15.25 Glasba po željah; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.00 Priredbe ljudskih pesmi; 19.15 Naš gost; 19.30 Ra dijsko tekmovanje mladih pianistom; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 21.00 Oddaja zborovske glasbe; 21 25 Violinist Dejan Bravničar; 22.05 Verdi: Odlomki jz o-pere Trubadur; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini: 23.25 Iz naših sporedov;
23.30	Revija slovenskih pevcev zn bavne glasbe; 00.05 Lirični utri m ki; 00.10 Jazz pred polnočjo; 1.05 Nočni program.
BOR1SPORT ŠPORT 4
NOGOMET V ' :	»
DREVI V BOLOGNI OB 20.30
PRIJATELJSKA TEKMA Z BOLGARIJO KORISTNA PREIZKUŠNJA ZA ITALIJO
«Azzurri» v že običajni postavi - Le Selvaggi bo zamenjal poškodovanega Bettego
BOLOGNA — Z današnjim prijateljskim srečanjem v Bologni proti Bolgariji se bo za «azzurre» začela «naporna jesen» za dokončno kvalifikacijo na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Španiji.
Današnja tekma bo namreč poslednja preizkušnja za zveznega trenerja Enza Bearzota pred srečanjem v Beogradu, ko bodo Italijani igrali proti Jugoslovanom. Že zaradi tega bo današnje srečanje proti Bolgarom dokaj pomembno. Kot sam Bearzot pravi, reprezentanti se med sezono le redkokdaj sestajajo in zato treba prav ob takih priložnostih poskusiti nove nogometaše in preverjati formo že standardnih igralcev in po možnosti u-vajati tudi nove sisteme igre.
Glavna novost v italijanski reprezentanci pa je tokrat Cagliarijev napadalec Selvaggi. ki bo zamenjal poškodovanega Bettego. Selvaggi je sicer že igral v prijateljski tekmi v Vidmu proti NDR, zato bo verjetno zanj današnia preizkušnja odločilna, da si pribori mesto v ožjem krogu reprezentance.
Sicer pa je «trdoglavi» Bearzot tudi tokrat zaupal svojim «vetera-norm>. Bistvenih sprememb v reprezentanci ni. Tudi Dossena, kr je zelo dobro igral v Vidmu in nato povsem zadovoljivo v Kopenhagnu, ne bo startal v začetni p- stavi. Verjetno bo nadomestil Marinija v drugem polčasu.
Bearzot bo tako poslal na igri šče nasledn'o prvo postavo: Zoff, Gentile, Cabrini, Marini (Dossena), Collovati, Scirea, Centi, Tardelli, Graziani, Antognoni, Selvaggi. Re
ITALIJA - BOLGARIJA po TV
Italijanska televizija bo drevi s pričetkom ob 20.25 nepo sredno prenašala na prvem sporedu prijateljsko nogometno srečanje v Bologni med Italijo in Bolgarijo.
zerve: 12 Bordon, 13. Vierchvvod, 14 Oriali, 15 Dossena, 16 Ancelotti, 17 Bagni, 18 Pruzzo.
Bolgarska reprezentanca je v glavnem nepoznana. Zvezni trener Bolgarije Parjelov je znatno pomladil reprezentanco, ki jo sestav-
ljajo izključno nogometaši treh klubov Levskega, CSKA in Trakije.
Današnje srečanje se bo pričelo ob 20.30.
Za igralce pod 21. letom
Bolgarija- Italija
SOFIJA — Reprezentanci pod 21. letom Bolgarije in Italije bosta danes ob 17.30 igrali v Sofiji prijateljsko srečanje, za katero, resnici na ljubo, v Bolgariji ne vlada veliko zanimanje.
Za oba trenerja pa bo današnja tekma lepa priložnost, da preverita fermo svojih reprezentantov pred bližnjimi nastopi v kvalifikacijah evropskega prvenstva te kategorije.
Glede italijanskega moštva gre o-
meniti, da bo trener Vicini uvrstil tri nove nogometaše Nelo, Battisti-nija in Massara, katerim gre še posebno slediti.
POSTAVI:
ITALIJA: Zinetti, Tassotti, Bo-netti, Baresi, Pin, Nela, Musella, Battistini, Nicoletti, Bonini, Massa-ro.
BOLGARIJA: Dagalov, Aleksandrov, Marinov, Petrov, Mladenov, Bezinsci, Iskrenov, Sadakov, Kurdov, Murlg.v, Pacev.
SODNIK: Cinea (Romanija).
Tudi Borg v Neaplju
NEAPELJ — Na mednarodnem teniškem turnirju v Neapelju. ki bo od 16. do 18. oktobra, bo nastopil tudi Šved Bjorn Borg.
ODBOJKA v
Turnir na Kontovelu
Prvo mesto je zasluženo osvojila domača sesterka
Nekaj res zanimivih srečanj in veliko borbenosti
V	nedeljo zjutraj se je z zmago Kontovela A zaključil odbojkarski turnir, ki ga je priredilo ŠD Kcnto-vel za deklice letnika 1966 in mlajše. Turnir je v celoti uspel, saj smo videli nekaj res zanimivih srečanj in veliko borbenosti v vrstah naših najmlajših odbojkaric.
Že v odločilnih srečanjih je Kon-tovel A dokazal, da je za razred boljši od ostalih šesterk, saj je brez težav odpravil najprej Sokol, nato še Bor in se uvrstil v finale za prvo mesto. V finale za tretje mesto pa se je presenetljivo uvrstil Sokol, ki je s tesnim 2:1 premagal borovke.
V	B skupini je za prijetno presenečenje poskrbel Kontovel B, saj mu je za las ušla uvrstitev v fina-

ODBOJKA	-	V
EVROPSKO PRVENSTVO V BOLGARIJI
Zopet prevlada vzhodnih držav
Za Italijane in Jugoslovane pomeni letošnje EP velik korak nazaj
VARNA — Tekmovalci na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Bolgariji imajo predah, trenutno pa zaseda evropska odbojkarska zveza, ki pa, verjetno, ne tu sprejela pomembnejših sklepov (določila pa bo naslednjega gostitelja 13. evropskega prvenstva, ki bo skoraj gotovo NDR.
Na letošnjem EP je prišlo v ka kovGstnem vrhu do sprememb. Poleg SZ in Poljske, ki sta bili na vrhu lestvice tudi na zadniem EP v Parizu, so letos v boju za eno izmed šestih najboljših mest še Romunija, Bo'garija, ČSSR in NDR. (Pred dve ma letoma so bile med najboljšo šesterico tudi Jugoslavija. Francija in Italija. Tehtnica seje torej ponovno nagnila v korist vzhodnih držav.
Po velikih tekmovanjih (kot so n.pr. olimpijske igre) reprezentance svoje vrste običajno pomladijo. To se je zgodilo tudi letos in mladi odbojkarji so se izredno dobro vključi’i v igro svojih ekip. Zato smo videli vrsto zelo lepih tekem, kar pa ne

KOŠARKA
V ILIRSKI BISTRICI
JADRAN TRETJI
Zmagalo je domače moštvo Lesonita- V malem finalu jadranovci premagali Avstrijce - Kvarner razočaral
Jadran je v okviru pripiav na tretjeligaško prvenstvo, ki se bo začelo sicer šele čez mesec. odi-gral v soboto in nedel.io dve tekmi na turnirju v Ilirski Bistrici. Sodelovale so še ekipe Kvarnero z Reke. Asko Lanckron iz Beljaka ter domači Lesonit. Zmagal je nepričakovano prav, sicei ojačeni Lesonit, saj je premagal favorizirane Rečane. Jadran pa je osvojil tretje mesto.
V	prvi polfinalni tekmi so se morali jadranovci takoj spoprijeti s favoritom z Reke. Tekma se je končala pri rezultatu 113:85 seveda za Kvarner. Tako.i naj povemo, da so zamejski fantje od srečanja pričakovali več in tudi prvi del tekme je ustrezal upanjem. Do izida 24:24 se je Jadrar. zelo dobro upiral nasprotniku, vendar tu so se upanja Splichalovih varovancev končala, saj so le ti popustili in stanje je bilo takoj 45:28 za Kvarner. Res škoda, treba ua ie reči. da Kvarner resno misli na takojšnjo vrnitev v jugoslovansko »rvo ligo. Jadranovci pa so vseeno le nekoliko razočarali. Pri Kvarneru sta največ točk dosegla Jugo in Štimac' (34. oz. 27), Jadran pa je igral v naslednii postavi: Vassal-lo, Žerjal 10, Udovič. Klavdij Starc 4, Rauber, Vremec. Valter Sosič
12,	Ivo Starc 11, Viter 24, Ban 14. Danieli 10
V	malem finalu so morali tako zamejski fantie igrati s skromnimi Avstrijci. Po slabi tekm: so seveda zmagali naši z rezultatom 85:46. kar mnogo pove o slabosti Avstrijcev in nerazpoloženosti ja-dranovcev.
Postava Jadrana: Vassallo 4. Žerjal 11, Valter Sosič 2 Ivo Starc
13,	Ban 15, Vitez, Danieli 13, Udovič 10. Vremec 8. Rauber 9
V	velikem finalu je v veliko veselje gledalcev slavil domači lesonit. katerega sta sicer ojačila dvometraša Tiringer in domačin Muha, ki igra sicer v Celju Lesonit je zmagal s kosom v zadnii sekundi srečania. rezultat pa ie bil 74:72. Za domačine, ki sicer že nestrpno pričakujejo na zgraditev nove telovadnice ie to bil torej zelo uspeh, za Rečane pa kratko-malo sramota.
SINOČI V GORICI
Tai Ginseng zadovoljil tudi proti Billyju
Tal Glnsena — Billy Milan 73:71 (40:39)
TAI GINSENG: Nobile, Valentin-sig 5, Turel 2, Jones 8, Sfiligoi, Pa-leari 21, Ardessi 15, Pieric, May-field 15, Biagi 7, Galuzzo, Tonzig.
BILLY:	Boselli 14, Lamperti,
D'Antoni 16, Ferracini G, Premier
8. Pignolo, Del Buono, Innocenti 4, Gianelli 23, Sciacca.
PROSTI METI: Tai Ginspng 7:9, Billy 9:9.
V zadnjem predprvenstvenem prijateljskem srečanju je goriški Tai Ginseng premagal milanskega Billy-ja, ki pa je tokrat nastopa! brez poškodovanega Meneghina. Že v prvem polčasu so Goričani zaigrali dobro in niso nikoli dovolili nasprot nikom, da bi prevzeli pobudo. Po počitku se je ponovila ista slika z domačini, ki so bili z le redkimi izjemami sta'no v rahlem vodstvu. Niti s pressingom v zadnjim minj tah niso gostje uspeli streti odpora solidne goriške obrambe.
Na splošno lahko rečemo, da je ekipa potrdila pozitivni vtis, ki ga je zapustila že v dosedanjih pred prvenstvenih srečanjih. Glede na lansko sezono je precej izboljšala obrambno igro, s prihodom Paleari-ja pa se je tudi izrazito okrepila pod košema. Kar se Američanov tiče. je dobro zaigral Mayfield, medtem ko Jones ni še povsem prepri čal. M<~d gosti je bil nedvomno najboljši Gianelli.	M. M.
Barazzutti uspešen
REGGIO EMILIA — V prvem kolu italijanskega državi.ega teni škega prvenstva je Corrado Barazzutti premagal Costo s 6:1. 6:3.
velja za nastope Jugoslavije in Italije.
Italijanska ekipa je razočarala in je že zdaj gotovo, da bo prišlo v zvezi z njenimi nastopi do kritik in polemik.
Temu se ne bo izognil niti selektor jugoslovanske ekipe Ribarič, ki ■ je privedel v Varno svoje igralce celo brez trenerja.
Za Italijo in Jugoslavijo pomeni to prvenstvo velik korak nazaj.
Drugače je bilo v ženski konkurenci, kjer spadata italijanska in jugoslovanska šesterka v drugi kakovostni razred. Italijanke so se na to prvenstvo pripravile dobro. Tre r.er jugoslovanske vrste Boričič pa je imel s sestavo svoje ekipe vrsto težav in tudi on je bil edini spremljevalec svoje šesterice. Vse torej kaže, da v Jugoslaviji za sodelovanje v vodstyu reprezentance ni ravno pretiranega zanimanja.
G. Furlanič
SAH j -.-.. .t/Vjr
ZA Svr.iOVNO PRVENSTVO
Karpov v Miranu
MERAN — .Anatoli Karpov je sinoči prispel v Meran, kjer bo nastopil na svetovhem šahovskem prvenstvu. Svoj naslov svetovnega prvaka, bo ta 30-letni šahist namreč branil proti sovjetskemu apolidu Viktorju Korčnoju.
Karpov je skupno z ženo Irino prispel z letalom v Milan, od koder je z osebnim avtom nadaljeval pot do Merana.
Karpov je prispel v Milan z večjim spremstvom, v katerem je tudi sloviti parapsiholog Suhar, osebni kuhar, dva trenerja, zdravnik in drugi.
OLIMPIJSKE IGRE
Na kungresu C1 MOO v Baden Badnu
Corlina sc bori ra ZDI 1988
BADEN BADEN — Danes se bo v Brden Badnu začel kongres mednarodnega olimp jskega odbora, v okviru katerega bo za Italijane posebno zanimivo vprašanje dodelitve organizacije olimpijskih iger, o katerem bodo tudi razpravljali. Za letne igre se namreč potegujeta Seul (Juž. Koreja) in Nagoya (Japonska), za zimske pa Cortina (I-talija), Calgary (Kanada) in Falun (Švedska).
Kandidati za organizatorje teh i-ger so v Baden Badnu izredno aktivni. V ta kraj so prispeli polni prospektov, značk, spominčkov, dokumentacijo. reliefov in drugega «o-, rožja«, s katerim si želijo priboriti izvedbo iger za leto 1988.
Glavno «orožje», ki ga vihti Cor-
tina (in ki ji daje določeno prednost) je cenenost izvedbe iger in pa izkušnje, kajti zimske olimpijske igre so bile v Cortini že leta 1956.
Podobno kot Cortina propagirajo svojo kandidaturo tudi ostali kraji, vendar kar se zimskih iger tiče, imata tako Calgary, kot Falun precej točk, ki jima ne govore v prid. V Calgaryju bi treba npr. vse naprave šele zgraditi, v Falunu pa so tekmovalni prostori tako oddaljeni od središča iger, da je na smučišča-treba potovati (z vlakom.) kar sedem ur.
Tudi žensko EP
PR'-GA — Na seji odbora evropske nogometne zveze (UEFA) so med drugim sklenili, da bodo leta 1984 na evropskem prvenstvu ukinili mali finale za tretje mesto, obenem so tudi odločili, da bodo .priredili žensko evropsko nogometno prvenstvo.
le za prvo mesto. Kontovelke so namreč najprej premagale Slogo z gladkim 2:0, nato pa so s tesnim 2:1 klonile Bregu. Ta tekma je bila nedvomno najbolj napeta in borbena, saj se je zadnji set zaključil z rezultatom 16:14. Breg se je tako uvrstil v finale za prvo mesto, Kontovel B pa v finale za tretje mesto.
V nedeljo zjutraj so odigrali finalna srečanja. Bor je z lahkoto odpravil Slogo in zasedel končno peto mesto. V finalu za tretje mesto je Sokol zasluženo premagal Kontovel B v samih dveh setih igre. Kontovel A je v finalu za prvo mesto zaigral zbrano in učinkovito in Brežanke se kljub požrtvovalnosti niso mogle enakovredno upirati. Kontovelke so tako zmagale s prepričljivim 3:0,
Končna lestvica turnirja:
1. Kontovel A, 2. Breg, 3. Sokol, 4. Kontovel B, 5. Bor in 6. Sloga.
Vse nastopajoče ekipe so na koncu prejele spominsko plaketo.
Tatjana Cibic
atletika
VČERAJ V PALERMU
Italijanke presenetile
PALERMO — V atletskem prijateljskem dvoboju v Palermu je včeraj italijanska ženska reprezentanca nepričakovano, toda zasluženo premagala Veliko Britanijo.
Čeprav je bil končni izid izenačen (78:78), pa so vseeno slavile r«azzurre», ker so zbrale večje število zmag v posameznih disciplinah.
V štafeti 4x400 m pa so Italijanke v postavi Lombardo, Pistrino, Ci-rul’o in Rossi izboljšale državni rekord s časom 3’33"53 (prejšnji čas 3'34"89).
Posnetek z odbojkarskega turnirja na Kontovelu med domačo šesterko in Slogo
tniiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiniuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiilliiiiuiiiMfuiiiiiHliiuilil«
ZSŠDI
ZDRUŽENJE SLOVENSKI ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI - TRST
obvešča, da bodo
urad! za stranke odprti
od 11. do 14. in od 18. do 20. ure
NOGOMET
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija danes v Ljubljani proti Radniekemu
Danes bodo igrali 9. kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Ljubljanska Olimpija bo igrala doma proti Radničkemu. Ljubljančani bodo verjetno siartali z naslednjo postavo: Janjuš, Vujinovič, Iskra, Bošnjak, Elsner, Šarenac, Sejdič, V. Ameršek, Petrovič, J. Voljč, Rožič.
V Olimpijinem taboru se sicer zavedajo, da bodo danes pred težko nalogo, so pa dokaj optimistično razpoloženi.
DANAŠNJI SPORED (16.30)
Olimpija - Radnički, Vardar - O-sijek, Željezničar - Rijeka, Dinamo - Partizan, Veiež - Vojvodina, Bu-dučnost - Zagreb, Crvena zvezda -Teteks, Hajduk - Sloboda. Jutri (po TV): Beograd - Sarajevo.
INTERLIGA PRIJATELJSTVA
V nedeljo zadnje kolo
Tekmovanje bo v prostorih telovadne zveze v Gorici
BOKS
.jjlv . - p
NAGOJA (Japonska) — Mehikanec Lupe Pintor je ohranil svetovni boksarski naslov v petelinji kategoriji (verzija WBC). S KO v 15. krogu je namreč premagal izzivalca, Japonca Hurricana Teruja. ,
IDRIJA — šahisti slovenskega Primorja, Furlanije Julijske krajine in avstrijske Koroške bodo v nedeljo, 27. septembra v prostorih telovadne zveze v Gorici s srečanji zadnjega kola zaključili tekmovanje v petem krogu šahovske interlige prijateljstva, v kateri sodeluje v A skupini enajst šestčlanskih ekip. Po šestih kolih so iz tekmovanja izstopili šahisti Tržiča in v B skupini deset štiričlanskih ekip.
V	A skupini je na vrhu turnirske razpredelnice po črtanju vseh doseženih rezultatov šahistov ekipe Tržiča nastal s predzadnjim kolom zanimiv razplet, saj ima Videm le pol točke prednosti pred Piranom,
Vrstni red A skupine:
Videm 39, Piran 38,5, Trst A 30,5, Tolmin 28 (odigral je vsa srečanja), Nova Gorica in Sežana 27,5, Finken-stein 26, Polet (Opčine) 22,5, Koper 21.5, Gorica 21, Celovec 11.
V	11. kolu, ki bo na sporedu ob 9. uri (po jugoslovanskem času) se bodo srečale naslednje ekipe:
Nova Gorica - Finkenstein, Koper -
lili 111111111111111111111111111
NOGOMET


NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Vesna odlično začela v prvenstvu «under20»
Nezaslužen poraz Krasa med naraščajniki - Gaja je ugodno presenetila
Vesna
«UNDER — Breg
20»
6:2
(3:0)
VESNA:	G. Somma (Savarin),
Sehettini, Kodarin, A. Somma (Eva), Basiacco, Zucca, Perfetto, Picchieri, Bruno, Cusatelli. Kost-napfel.
STRELCI: v 10. mm d p. Pic-cliieri. 21. in 83. min Bruno, 33. iri 78. min. Kostnapfel, 57. mm. Cusatelli: 84. in 88 min. Breg.
Ekipa Vesne je odlično opravila krstni nastop v prvenstvu «under 20», saj je nasula nasprotniku kar pol ducata golov. «Plavi» so Dokazali že dobro uigranost in odlično kondicijo. Zlasti so se izkazali vezni igralci, ki so imeli vrsto u porabnih žog, in pa napad, kjer sta bi’a hitra Kostnapfel in Bruno vedno nevarna.
Breg je tokrat razočaral, tako da se bodo morali Brežani nošteno notruditi, če bodo hoteli pokazati boljšo igro.
Fabio
OSTALI IZIDI 1. KOLA
Portuale - Aurisina 2:2: Zaule -Monfalčone -0:3; Stock - Domio- 2:4; Opicina - Op. Supercaffe Cf-0; S. Marco - Costalunga 2:1.	^
NARAŠČAJNIKI Gaja — Zaule 3:1 (1:0)
GAJA: Žagar (Zupin). Jež. štra.in, Rapotec, Tome, F. Kralj (Di Do-
■ •/ * ' *' '• ’■ ;;	... : x :
Uspešno sklenjen turnir na Vrhu
Ekipa iz Renč je zmagovalec 1. mladinskega nogometnega turnirja, ki ga je na Vrhu pripravil Športni odsek PD Danica in ki je veljal za memorial F. Grilja. Mladi nogometaši z onkraj meje so namreč z rezultatom 3:2 premagali Doberdob-ce ter tudi v tem srečanju potrdili, da so najboljša ekipa. V malem finalu pa je domača ekipa premagala z 2:1 moštvo Peč - Rupa.
Kar zadeva tekmo za 3. mesto,
je treba reči, da je bila precej slaba in zanimivih akcij je bilo izredno malo. Lepša je bila igra med Rečani in Doberdobci. V prvem polčasu so prevladovali prvi, v drugetp pa sta si bili ekipi enakovredni.
Ob zaključku turnirja se. je Avguštin Devetak v imenu prirediteljev zahvalil vsem nastopajočim za uspeli turnir. Robi Devetak.in ne-
katera vrhovska dekleta pa so poudarili pokate in priznanje vsem osmim ekipam. Plaketo so darovali tudi Jožku Mužiču iz števerjana, ki je sodil vse tekme. Posebni priznanji pa sta. dobila Adolf Frančeškin kot najboljši; igralec turnirja ter domačin Boris Frandolič, kot najboljši iz vrst ekipe Vrha.
Na sliki: ekipi iz Renč in Doberdoba pred pričetkom finulne tekme;
nato), Kalc, D. Kralj, Pečar, Milkovič, Rrižmančič (Gojea).
Na razmočenem in blatnem pa-driškem nogometnem igrišču se je enajsterica Gaje dobro izkazala do nedeljskem nesrečnem spodrsljaju in je odnesla s padriškega oravo-kotnika obe točki.
VsesKozi je bila tekma zelo lepa. Ekipa iz Žavelj je imela v prvih 20 minutah igre prvega uol-časa terensko premoč na igrišču, toda prav v trenutku, ko je že vse kazalo, da bodo nasprotniki zatresli Ga.iino mrežo, se ie izkazal Pečar, ko .ie v hitrem protinapadu lepo streljal pod prečko in Dovedel svoje moštvo v vodstvo.
Od tedaj dalje so se Driložnosti za gol vrstile kot na tekočem traku.
V	drugem Dolčasu se je izkazal nasprotnikov vratar, ko je zelo lepo branil točen in močan strel F, Kralja. Po osebni akciji je Pečar drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Sledili smo vedno lepši igri domače Gaje. ki je zopet v oroti napadu potrojila rezultat s F. Kal-cem.
Na splošno so naši nogometaši zaigrali zelo dobro in so dokazali, da je bila prejšnja tekma le nesrečen spodrsljaj.
Franko Pečar
Blue Star — Kras 1:0 (0:0)
KRAS: Hrvatič, Peric. Bertocchi, Šuc, D. Purič, Colja, Castellani, Doljak. Terčon, Bullo, I. Purič.
V	tekmi s precej šibko ekipo Blue Star je Kras doživel tesen in nezaslužen poraz. Zlasti v prvem polčasu je bil Kras boljše moštvo, imel pa je precej smole in tudi streli napadalcev so bili večkrat netočni.
V	drugem polčasu so igrali fantje nekoliko bolj zmedeno, zlasti na sredini igrišča so izgubljali or e več žog. V polovici drugega dela srečanja je Drago Punč skušal zaustaviti napadalca in mu .je zbil žogo v kot. Ker je nasprotnik padel, je sodnik na spiošno začudenje dosodil povsem neupravičeno enajstmetrovko Kraševci so se pognali v napad, da bi stan.ie vsaj izenačili, toda nekaj nevarnih strelov je vratar domačinov lepo u-branil.
Ravbar Bogdan OSTALI IZIDI
Montebello - San Vito 1:4; Olim pia - Roianese 1:1: OGS - S An-drea 1:0; Chiarbola - Campanelle 0:7; S. Luiei - Fortitudo 09.
NAJMLAJŠI
Giarizzole — Breg 2:0 (0:0)
BREG: De Grassi, S. Olenik, Cin-cotto, Ciacchi, Žerjal, Tul, Biagi, Sancin, Krstič, Godina in Barut.
V	nedeljo so najmlajši Brežani odigrali drugo prvenstveno tekmo v gosteh proti ekipi Giarizzole. Tekma je bila izenačena in prvo pri-
liko za gol je imel Breg z Biagi-1 vo ekipo sestavljajo v glavnem no jfjn. Ko pa so povedli gostje, so1 vinci, zato Tržačanom ni bilo težko
...............zmagati s štirimi zadetki.
F. Korošec OSTALI IZIDI
Chiarbola A - Ponziana 2:0; Do mio - Costalunga 0:1; Muggesana -Zaule A 4:2.
Brežani popustili, tako da je bil poraz neizbežen.
F. Korošec
OSTALI IZIDI 2. KOLA Chiarfco’a - Campanelle 1:1; S. Luigi - Fortitudo 0:5; Domio - S. Vito 0:2; Costalunga - Ponziana 3:1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
Soncini B — Breg 4:0 (0:0)
BREG: Turko, Ražem, Vodopivec, Kraljič, Bevk, Mauri, Glavina, Bo-neta, Felician, Canziani in Koren, 12 Bandi, 13 Zobec, 14 Piras.
V prvi prvenstveni tekmi so začetniki visoko izgubili proti ekipi Soncini. «Plavi» so se požrtvovalno branili v prvem polčasu, a so morali v drugem polčasu kloniti proti močnejšemu nasprotniku.
F Korošec OSTALI IZIDI
Costahinga - Ponziana 0:3; Liber tas - Fortitudo 2:0; Muggesana -S. Serrrio 2:1.
CICIBANI
SKUPINA A
Breg — Soncini B 0:4 (0:1)
Breg: Bandi, Glavina, Tedesco, Vodopivec, Ota, Slavec in Lovriha.
Tudi Bregovi cicibani so odigrali prvo prvenstveno tekmo in visoko izgubili proti ekipi Soncini. Brego
MLAJŠI CICIBANI Breg — Soncini 0:3 (0:1)
BREG: Reggio (Alberti), Govoni (Gombač), Kosič, Kozina, Gulli, Krašovec in Zupin.
V prvi prvenstveni tekmi so najmlajši Brežani visoko izgubili proti močnejši ekipi Soncini. Omeniti je treba, da igrajo v vrstah Brega v glavnem novinci, zato neizkušeni i-gralci niso nudili močnejš°ga odpora močnejšemu nasprotniku.
F. Korošec OSTALI IZIDI
Opicina • S. Luigi 1:4; Chiarbola
Ponziana 0:1; CGS - Campanelle 0:0; Domio - S. Andrea 4:1; S. Gio-vanni - Inter S. Sergio 4:2. dranke Čulav v kroglici in daljini.
Polet Opčine, Gorica - Trst A, Videm - Piran, Celovec - Sežana, Tolmin je prost.
V	B skupini šahovske interlige je po osmih odigranih kolih v vodstvu ekipa Rudarja iz Idrije. Ima kar pet točk prednosti pred Ilirsko Bistrico in si je tako že v predzadnjem kolu zagotovila prvo mesto.
Vrstni red B skupine po osmih kolih: Rudar Idrija 26, Ilirska Bistrica 21, Costalunga 20, Izola 19, Portorož 18, Čedad 13,5, Kontovel 12, Fiumicello 11. Trst B 9,5, Zagreb in Unione Italiana Koper 6.
V	9. kolu se srečajo naslednje ekipe: Costalunga - Trst B. Portorož-Kontovel, Izola - Unione Italiana Koper, Čedad - Rudar Idrija in Fiumicello - Ilirska Bistrica. Razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov, plaket in spominskih diplom bo v nedeljo ob 15. uri (po jugoslovanskem času) v prostorih telovadne zveze v Gorici.
Silvo Kovač
ATLETIKA
OBVKSTTLO ŠZ Bor -
košarkarska sekcija
sporoča, da bo seja sekcije danes, 23. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
V CELOVCU
Naturalova se je izkazala
Na športnem srečanju treh dežel, ki je bilo v soboto v Celovcu, je v atletski ekipi naše dežele uspešno nastopala tudi borovka Tiziana Na-tural, ki je skakala v daljino. Za obema predstavnicama Slovenije se je uvrstila na tretje mesto, z rezultatom 4,98 m, ki je njen drugi najboljši dosežek.
Tekmovanje v Celovcu predstavlja za borovko prvi člen kroga treh zelo važnih preizkušenj. Naturalova bo namreč konec tega tedna nastopala na državnem prvenstvu v mnogobojih v Modeni, kakih 10 dni kasneje pa bo startala v Rimu v finalu
letošnjih mladinskih iger.
* * •
Za lastne potrebe je Bor priredil na Koloniji društveno tekmovanje v troboju za mlajše deklice. Troboj je vseboval tek na 60 m čez ovire, met kroglice in skok v daljino.
Z minimalno razliko je zmagala Jadranka Čulav pred Veroniko Ger-dol. Sledi'e so Aleksandra Foraus, Karmen Natural in Tanja Kalc.
Med boljše posamezne rezultate moramo prištevati čase 11"9 Veronike Gerdol ir 12”4 Tanje Kalc na 60 metrov čez ovire ter dosežka Jadranke Culav v kroglici in daljini. Vrstni red:
1. Jadranka Čulav-1.604 toč (60 m ovire 1”23; kroglica 31,10 m; daljina 3,95 m)
2	Veronika Gerdol 1.580 točk (11"9; 38,60 m; 3,82 m)
3	Aleksandra Foraus 1.418 točk (12”2; 27,90 m; 3,55 m)
4.	Karmen Natural 1.088	(13"5;
21,40 m; 3,45 m)
5.	Tanja Kalc 1.022 točk (12”4;
16,10 m; 3,63 m)	kb

ODBOJKA
NA TURNIRJU V BOVCU
Štandrežci pokazali viden napredek
Konkurenca pa je bila zanje le premočna - Potrjeno prijateljstvo in sodelovanje z domačim klubom iz Bovca
V soboto in nedeljo je bil v Bovcu tradicionalni turnir «Ivov me morial». Tudi letos so organizatorji povabili Juventino Belca kot i hodnjo soboto in turnir v Kamniku, edinega predstavnika zamejstva, j nato pa še vrsta drugih prijatelj-Poleg Juventine Belca in domače skih srečanj in turnirjev.
Turnir v Bovcu .je prvi letošnji predprvenstveni turnir, temu bo sledil še turnir v Izoli, ki bo pri-
ekipe ČIB Bovec so nastopili še Fužinar iz Raven, Karlovac, Bled in Izola.
Vse ekipe nastopajo v višjih ligah, zato ni bilo pričakovati večjih uspehov belo-rdečih. Upoštevati moramo tudi. da so štandrežci začeli trenirati šele s 1. septembrom in da so pred turnirjem odigrali samo eno priiateljsko tekmo, medtem ko so vse druge ekipe bile že precej uigrane. Pozna' pa se, da so znatno izbolišali tehniko, kajti z enoletnim skupnim igranjem pod vodstvom trenerja Igorja- Orla, ki bo letos v vrstah ekipe tudi nastopal, so se uigrali in izpopolnili svoje znanje.
Poudariti moramo, da turnir v Bovcu ni bil samo vrsta športnih srečanj, temveč tudi izmenjava mnenj in izkušenj, saj so bili ju-ventinci deležni lepega sprejema in srečanja, na katerem sta predsednika klubov spregovorila in naglasila prijateljstvo in sodelovanje med domačim klubom ČIB Bovec in Juventino.
IZIDI
Juventina - Belca Bled 0:2: Bled - Bovec 2:0; Juventina - Belca Bovec 0:2.'
Karlovac - Izola 1:2: Fužinar -Izola 2:0; Fužinar ■ Karlovac 2:0.
Izola - ČIB Bovec 3:0; Fužinar -Bled 1:3.
LESTVICA
1. Bled; 2. Fužinar, 3. Izola, 4. Bovec; 5. Karlovac; B. Juventina.
Postava Juventine:	Plesničar,
Orel, L. Černič, Mučič, Malič, Ju-ren, Petejan, Jarc, Pahor. Trenerja: I. Orel in A. Corva.
(ip)
V Barceloni
Evropa — Amerika
Od 1. do 3. decembra bo v Barceloni zanimiv teniški dvoboj med selekcijama Evrope in Amerike Za Evropo bodo igrali Borg (Šve.), Lendl (ČSSR), Panatta (It.) in Noah (Fr.) ali Orames (Šp ), A-meriko pa bodo zastopali McEnroe (ZDA), Vilas (Arg.), Gerulaitis in Mayer ali Connors (vsi ZDA). Zmagovalci bodo prejeli «koraj pol milijarde lir, poraženci pa polovico te vsote.
•radništvo, upravo, oglosni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84 000
V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljoh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00. letno 800.00 dirt, za organizociie in podietia mesečno 100,00, letne) 1000.00.
Po*tni tekoči ročun zo Itolijo	Založništvo tržaškega tisko, Trst 11-5374	StTOH 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
23, septembra 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT» DZS 61000 L|utl|ono Giadisce 10 u nad., teieion 22207
Cd delavnikih trgovski l modul 'šir 1 st., viš. 43 nuni 27 000 lir Finančni 9čG legolm HOO osmrtnice JOO sožo.iB 400 lir za mm višine v sirim l stolpcu Mah og.usi 200 m beseoa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlomie Julijske krajine se naročalo pri ogiosriem oddelku ali upravi, i2 vseh drugih dežel v liali|i pri SPI.
i i	Čl« n italijanske J
Izdaja^^^ZIT	časopurnh I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in	^ ust	2eiožmkcv fieg1
'M
RAZMERJE DOLARMARKA SPET V REALNIH MEJAH
OB PIČLIH IZGLEDIH ZA POLITIČNO REŠITEV SPOPADA
VZPON MARKE JE DOKAZ ZAUPANJA Pred letom dni je izbruhnila V ZAHODNONEMŠKO GOSPODARSTVO vojna med Irakom in Iranom
Ob izginevanju tako imenovanega Reaganovega učinka so se razblinili tudi špekulativni cilji mednarodnega kapitala
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Z vidnim olajšanjem je zvez.ni kancler Helmut Schmidt v
bilne narave, ker noben?, stran ni popustila v celoti in si je pustila prostor za morebitno spremembo politike, če bi se bistveno spretne
zadnji parlamentarni razpravi o iz-1 n>le razmere. Občutno povečanje
hodiščih proračunske politike za prihodnje leto ugotovil, da je «med-narodno denarno tržišče enakega mnenja kot on*, namreč, da zaupa v dolgoročno stabilnost zahodno-nemškega gospodarstva. Od minulega petka, ko je to dejal, so ga dogodki še bolj prepričljivo poti dili v domnevi: vrednost nemške marke se hitro povečuje nasproti vrsti drugih valut, zlasti nasmoli ameriškemu dolarju m je že blizu kurza 2,20 (za en dolar), ki so ga pred mesecem dni največji optimi sti šteli za realno razmerje med obema valutama.
Komentatorji, ki beležijo zasuk na denarnih- borzah, ne skrivajo zadovoljstva, da so se ob izginevanju tako imenovanega Reaganovega učinka razblinili tudi špekulativni cilji mednarodnega kapitala Sredi poletja se je vrednost ameriškega dolarja nasproti nemški marki povečal? na 2,57, nato pa zmanjšala za več kot deset odstotkov Zvezna banka v Frankfurtu. kj je v minulih mesecih prodala velikan ske količine ameriških dolariev. da bi branila vrednost nacionalne va lute. je prvič pri utrditvi dnevnega kurza na frankfurtski borzi kupila 21 milijonov dolarjev Pred tem je zadnjič nastopila v vlogi kupca julija 1980. ko je kuoila 15 milrona dolarjev po ‘edanjem kurzu 1.74 marke za en dolar. V zvezi s tem so se Dovečale govorice, da je pričakovati povečanje vrednosti nemške marke, toda predstav nik vlade za tisk ie včeraj zatrdil. da razponi znotraj tako inuno vanega evropskega denarnega si Sterna zadostujejo in da bonska vlada sodi. da bo francoska vlada uspela utrditi položaj franka, ki so mu napovedovali devalvacijo.
Večina strokovnjakov se strinja, da je hitro padanje vrednosti ameriškega dolarja izid vrste špekulativnih pojavov, take kot je bil tudi vzpon posledica pričakovanja v zvezi z novo gospodarsko politiko predsednika Reagana. Visoke obrestne stopnje, ki so bile del te nove usmeritve, so privlekle kapi tal iz vsega sveta, toda očitno je padec zaupanja v celotno gospodarsko usmeritev ameriške vlade zdaj prevagal prednosti kratkoročnih dobičkov iz naložb. Odkar ie v \\a shingtonu spet govor o nadzorstvu nad cenami, o povečanju davkov in nadzorstvu nad dohodki, je očitno imetnikom kapitala ljubšo \ laganje v Zvezni republiki Nemčiji, ki je v minulem obdobju izkazala občutne presežke v zunanjetrgovinski bilanci. Tako meni tudi radnje me sečno poročilo nacionalne banke v Frankfurtu, ki sodi. da je k po večanju zaupanja v nemško marko prispevala tudi razjasnitev političnih razmer v bonski koalicijski vladi in potrditev »varčevalnega programa* v proračunskih izdatkih za prihodnje leto. Hkrati z olajšanjem položaja za nemško marko so se okrepili glasovi, da je v interesu zahodnonemškega gospodar stva. če bi se nacionalna banka ločila od nepotrebne politike dragih kreditov, s katero je doslej sledila ^ podobni politiki v Združenih drža j vali Amerike in sprostila voculne j obrestne stopnje, da bi olajšala in | vesticijsko dejavnost srednjih in majhnih podjetij.
Sredi neskritega navdušenja, da je večplastna politična kriza ki ie v veliki meri nastala zaradi nepričakovanega upada poleta gospodarstva in primanjkljaja v plačilni bilanci, navsezadnje le minila, je eden izmed gospodarskih raziskovanih inštitutov (s ,ede>em v Kie-lu) napovedal hitro obnovitev le žav, če bi ostalo pri do-edanji us meritvi. Zvezna vlada c Bonnu namreč izhaja pri preceni razvoja v prihodnjem letu iz predpostavke, da bo zaradi spremenjenih razmer na mednarodnem denarnem tržišču mogoče povečati rast /.a dva odstotka. zmanjšati inflacije na stopnjo 4 odstotke in zadržati v celoletnem poprečju brezposelnost na približno sedanji ravni (1.4 milijona brezposelnih). Kielski institut ni tega mnenja in sodi. da se inve sticijska dejavnost sama na sebi ne bo povečala (obresti v ZDA naj bi ostale še naprej visoke), če ne bo nacionalna banka publiki omejila trde politike dragih kreditov. Znanstveniki napovedujejo še naprej zmanjšanje družbene ga bruto proizvoda in dvig brezposelnosti celo na 1.7 milijona,
Ce bi bilo v resnici tako. so po litični spori v bonski (vladi tako rekoč vnap.-ei napovedani. Računajo namreč, da vsakih novih sto tisoč brezposelnih pomeni dodatno finančno obremenitev proračuna z 1.2 milijarde nemških mark. kar bi uravnoteženje varčevalnega končen ta ponovno zmedlo. Do!eg tega bi se avtomatično obnovile razprave o tem. ali naj bi primanjkljaj v proračunu reševali po pozitivni poti (z ukrepi, ki bi krepili investicije in ustvarjali nova delovna mesta), ali po restriktivni (z zmunjševa njem denarnih nadomestil za čas brezposelnosti). Obe teži sta nedavno skoraj porušili dvanajstletno sodelovanje med socialnimi demokra ti in liberalci v bonski vladi. Dosežen kompromis je
brezposelnosti ie po oceni poznavalcev za socialne demokrate za nesljivo taka sprememba razmer.
MOJCA DRČAR MURKO
na 97 oktanih, medtem ko ima jugoslovanski «super» bencin predpisanih 98 oktanov.
Na liho ošibljcn «super» bencin
RIM — Ne da bi kdorkoli obvestil italijanske avtomobiliste, se že dva meseca (pravzaprav skoraj tri) vo zijo s «super* bencinom, ki je neko liko manj »super*. Pogonska moč, če naj tako rečemo na grobo, bencina «super*, ki ga tanka jo italijanske črpalke, se je namreč od prvega julija zmanjšala'od 98 na 96 oktanov. Tako so se domenili kar med sabo petrolejske družbe in avtomobilski industrijci, da s tem pokrijejo stroške za zmanjšanje (strupene) vsebine svinca v bencinu od 0,63 na 0.40 grama pri litru, kolikor določa EGS.
gl ailia H11 lluu' rvuunui uvjiuvu usiu, j
Vmes so se pa zmenili za kompromis I goslavije. (dd)
Če parlament ne potrdi odloka
48 milijard lir dolga stanovanjskih najemnikov
RIM — Če parlament ne bo potrdil do 30. t.m. vladni odlok z dne 21. julija. ki je zamrznil najemnine, bodo morali ljudje, ki bivajo v tujem stanovanju, na osnovi zakona o »pravičnih najemninah* doplačati na račun v tem času dozorelih poviškov lastnikom v povprečju po 6.0C0 lir dodatka na mesec, skupaj pa kar 48 milijard lir.
BEOGRAD - Na temelju 128. člena kazenskega zakonika SFRJ je o-krožno sedišče v Beogradu včeraj 'zaradi vohunjenja obsodilo Boška Simiča na 6 let zapora. Med preiskavo so ugotovili in dokazali, da je Beško Simič članom obveščevalnih služb dveh držav odkril zaupne podatke, pomembne za varnost Ju-
Teheran išče popolno zmago in vztraja pri «izvozu svoje revolucije^
BAGDAD. TEHERAN - Včeraj je minilo leto dni. odkar je nepričakovano in z vso silo izbruhnila ira-ško-iranska vojna. Spopad je zavrgel številna logična sklepanja začenši od prepričanja, da je nemogoč v tako občutljivem delu svela, da lahko traja le malo časa in da bo povzročil drastično naftno sušo na svetovnih tržiščih. Ne samo, da je vojna izbruhnila, temveč je «vzd. zala* že leto dni in po vsem sodeč se bo nadaljevala z vsemi posledicami od zaostrovanja mednarodnih odnosov do razdvajanja in ši-bitve enotnosti gibanja neuvrščenih.
Gledano z iraškega zornega kota je vojna nezaželen? posledica teheranskega vmešavanja v notranje zadeve Iraka in Homeinijevih ambicij. da izvozi tako imenovano islamsko revolucijo v ves muslimanski in arabski svet. Predsednik Husein in iraški voditelji trdijo zato, da je mir mogoč samo v trenutku, ko bo iranska duhovščina prenehala s tujim vmešavanjem in bo dala jamstva, da bo spoštovala morebitni sporazum.
V Teheranu pa besede mir ne poznajo. Prepričani so, da bedo prej
NIMItUKIMtltllltllllllMIIIIIMKlIMff IIIIII lllilllUlllMIIIIIIIIIIIIIH Hilli III tMIIIIIIIIIIMIIlllllinillllltMllllllimillllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIMMIIIIItllimillllllllllllHIIIIII
Neredi v zahodnem Berlinu
Tudi v ZRN je pomanjkanje stanovanj pereče vprašanje. Tako je prišlo včeraj v zahodnem Berlinu do spopada med policijo in ljudmi, ki so nezakonito zasedli stanovanja v osmih blokih. Vsega skupaj so Berlinčani do danes zasedli že 160 stanovanj, kako pa bo nadalje ukrepala oblast, ni še znano (Foto AP)
ali slej porazili »nevernika Huseina*. da bo islamska revolucija pljusknila tudi v Irak, kjer se bo šiitska večina uprla vladajoči sunitski manjšini. Za sedaj so to le želje šiitske duhovščine, saj ni znamenj, da bi se uresničevale. Za Teheran je vojno sprožil Irak, ki je hotel po nalogu imperialistov streti mlado iransko revolucijo, zato bi bilo vsako pogajanje za iranske voditelje nedopustno. Samo enkrat so bili v Teheranu pripravljeni na politično rešitev spopada in to letos spomladi. Kot pogoj so zahtevali u-mik vseh iraških sil z iranskega ozemlja. Danes pa bi bili taki politični pogoji za iranske voditelje nesprejemljivi, saj hočejo zmago in strmoglavljenje Huseinovega režima.
Enoletni iraško-iranski spopad pa ni zavrgel samo številnih logičnih sklepanj političnih izvedencev, na glavo je postavil tudi vsa strateška prepričanja. Pred letom dni je iraška vojska po predhodnem letalskem bombardiranju vdrla v globino iranskega ozemlja in že v nekaj tednih zasedla okrog 32 tisoč kvadratnih kilometrov iranskega ozemlja. Sodobno vojskovanje z '‘bliskovitimi akcijami in globokimi prodori ob izdatni pomoči letalstva pa se je spremenilo v pozicijsko vojskovanje v pravo vojno izčrpavanja. Ped za pedjo je iranski vojaški vseeno uspelo, da je iztrgala Iračanom za ceno strahovitih izgub 50 odstotkov zasedenega ozemlja. V enoletni vojni sta obe držali utrpeli hude materialne izgube, saj se spopadi odvijajo na območju, kjer je večina naftnih ležišč in naprav obeh držav. V zadnjh dneh je baje Iran sprožil novo ofenzivo, ki pa ni niti senca nekdanjih bitk, ko sta obe državi pošiljali v boj svoje elitne motorizirane oddelke. Skoraj vsa teža sedanjega spopada je na pehoti in težkem topništvu.
V Havani srečanje Castro-Andreotti
HAVANA — Italijanska delegacija, ki se pod vodstvom Giulia Andreottija udeležuje 68. konference Medparlamentarne unije, se je včeraj na italijanski ambasadi v Havani srečala s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom in podpredsednikom Rodriguezom. V pogovoru, ki je trajal dve uri. so obravnava li mednarodna vprašanja ter dvostranske odnose.
BRUSELJ — »Vinska vojna* med Italijo in Francijo se nadaljuje, medtem ko ostaja na stolisoče hektoli-
trov italijanskega vina blokirano pri francoski carini. Včeraj je prišlo s tem v zvezi do ostrega besednega spopada med zastopniki obeh držav v evropskem parlamentu, v Rimu je pa minister za kmetijstvo Bartolcmei v pristojni senatni komisiji zagrozil s prijavo Francije sodnemu zboru EGS.
BENESKr DNEVNIK I
OKROGLA MIZA DRUŠTVA «STUDENCI» VŠKRUT0VEM
h 9 milijonov brezposelnih v EGS: tretjina v Angliji
BRUSELJ — .Število brezposelnih v desetih državah Evropske gospodarske skupnosti je že preseglo 9 milijonov ljudi sposobnih za delo. Največji vzpon je brezposelnost dosegla v Veliki Britaniji, kjer je brez službe že 3 milijone delovnih ljudi, oziroma vsak osmi državljan, ki je sposoben za delo. Tak »uspeh* je pripisati gospodarski politiki konservativne vlade gospe Thatcherjeve, ki je od umestitve podvojila število brezposelnih.
Kristjani in pluralizem v Beneški Sloveniji danes
Sodelovali so pokrajinski tajnik KD Bertoli in dež. svetovalec Specogna ter ravnatelj SLORI iz Čedada (lovora
ČEDAD — Katoliški svet in politični pluralizem, odnosi Cerkev -verniki - družbena in politična angažiranost: problem, ki je v italijanski stvarnosti stalno prisoten vse od začetka stoletja in o katerem se v vsedržavnem merilu veliko govori, je bil minuli petek predmet živahne razorave na okrogli mizi, ki jo je v Škrutovem priredilo kulturno društvo «Studenci» iz Špetra Slovenov. Pri okrogli mizi. ki je privabila lepo število poslušalcev, so sodelovali pokrajinski sekretar videmske krščanske demokracije Danilo Bertoli. deželni svetovalec KD Romano Specogna in sociolog Ferruccio Clavo-ra, ki vodi čedajsko podružnico Slovenskega raziskovalnega inštituta Uvodni del razprave, ki je zadeval predvsem zogodovinski razvoj pejma političnega pluralizma in odnosov med Cerkvijo, skupnostjo vernikov' in političnim delovanjem, je ostal na dokaj abstraktni ravni in
• iitliiiiiiiuaniHiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiinuiiiiioiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiuuiiiiiiii
PO UMORU DtSC-J0CKEYA V BARIJU
Francoske oblasti izgnale nevarnega fašista Di Cagna
Di Cagno naj bi aprila letos streljal na mladega M artina Traverso - Aretirali so ga v Parizu, potem ko je kradel v marketu
BARI — Enaindvajsetletni neofa-šist Stefano Di Cagno. ki je obtožen umora disc-jockeya 19-letnega Martina Traverse, je od včeraj zaprt v zaporu v Traniju. Di Cagna so italijanski. policiji izročile francoske oblasti, potem ko so ga po naključju aretirali aprila letos v Parizu. Neofašist je namreč kradel v nekem mai ketu, francoska policija pa ga je zasačila. V vseh teh mesecih je Di Cagno zaman prosil za politično zatočišče v Franciji in da bi podkrepil svojo zahtevo je u-orizoril tudi gladovno stavko. Kot rečeno pa je od včeraj v rokah italijanske policije, v prihodnjih dneh pa bo neofašista zasliševal preiskovalni sodnik Losapio, ki mora še pojasniti nekatere temne strani krvavega dogodka.
Predvsem bo treba pojasniti, zakaj je Di Cagno ubil mladega Tra-
MIII*»»lll»lllll»niMIMI»l»lllllll»IIIHiniM«lH»»lll'*l**,»*»»l*IMIini»llllimiM»MI»»l»l»ll»l»*ll»*»ll*i»MHW»l»IMIIII»#ill^MI»l»4M»*IHI««l»«t«»mil»«»MII»»*»«*MI»»»»lll»»»»»U»l»»IMU|l»MH»HIIIII»»l»lll»llll»lll«MIII«»^»llll»IMIHIlll»»l»»HIII«llllllll«lllllllll»MUIIIIIIIIIIII»lll»lllllllllHIIIII»UH»»«
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRI USTANOVI ZA SPOZNAVANJE SLOV. JEZIKA IN KULTURE
OKTOBRA SE ZAČNEJO TEČAJI SLOVENŠČINE
Dvanajst let požrtvovalnega in plodnega delovanja
Tržaška ustanova «Ente italiano per la conoscenza delle lingue e del-la cultura slovena* ima za seboj že dvanajst let plodnega dela. Zamisel, da bi ustanovili tako organizacijo. se je porodila v ožjem krogu naprednih ljudi. Zaživela je in dala plodne rezultate, kljub začetnemu pesimizmu nekaterih izmed organizatorjev. Ustanova si je že na samem začetku zastavila dva programa. Prvi naj bi bil jezikovnega, drugi pa kulturnega značaja. Kar se prvega tiče, kot so nam povedali voditelji ustanove, je že na začetku vse kar dobro steklo. Veliko več problemov pa je nastalo pri uveljavitvi drugega programa, ki je zahteval širše sodelovanje in tudi večje denarne stroške. Nadalje bi bilo treba podčrtati dejstvo, da v začetku dela ustanova ni imela niti dovolj sredstev za nakup miz, klopi, slovarjev in vseh ostalih pripomočkov, ki so potrebni za takšno delovanje. Vsekakor pa pobudnikom ni zmanjkalo v Zvezni re dobre volje in poguma, kar je prav gotovo eden izmed najvažnejših dejavnikov. ki so pripomogli k temu. da se je delovanje te ustanove iz leta v leto vedno širilo. Z leti se je vedno bojj večalo tudi zanimanje za slovenski jezik in slovensko kulturo, tako da se je doslej prijavijo’na te čaje slovenščine kakih 1290 ljudi.
Možnost, da se udeležijo sloven skih tečajev, imajo tudi otroci in delavci, za katere sp predvidene številne olajšave, kar se tiče študija, pa tudi finančnih stroškov. Nadalje so s tečaji povezali tudi druge dejavnosti. Med te sodijo na primer poletni tečaji, seminarji in razne konference, ki se vršijo tudi v Sloveniji. Lahko torej trdimo, da je takšna dejavnost iz vrst italijanske organizacije vredna iskrene pohvale. Sami organizatorji so z delom zadovoljni in upajo, da bo v bodoče za takšne pobude še čedalje več zanimanja. Poudariti velja, da je tudi za nas Slovence pomembno, če sc izjemno la i italijanski občani zanimajo za slo
venski jezik in kulturo, saj. pomeni to vaznem prispevek k sožitju in medsebojnemu spoznavanju. V tej smeri si je omenjena ustanova zamislila tudi seminarje o slovenski kulturi, ki so namenjeni šolnikom, pa tudi tečaje za prevajalce in tolmače, posvečene učnim močem, ki si prizadevajo vključiti slovenščino v študijske programe na italijanskih javnih in zasebnih šolah.
Tovrstne pobude pa seveda zahtevajo izdatna finančna sredstva, torej ustrezna nakazila iz javne blagajne, v tem primeru deželne. V ta namen bi bilo treba izkoristiti deželni zakon za širjenje kulturnih dejavno sti. o katerem smo v našem listu že nadrobno poročali.
Za nadaljnje informacije glede te čajev slovenščine v priredbi navedene ustanove se interesenti lahko obrnejo na njen sedež v Ul. Valdiri-vo 30 vsak dan, razen ob sredah in sobotah, med 17.30 in 19.30. Tečaji se začnejo oktobra.
Bivši borci iz Pazina obiskali Rižarno
V dneh, ko se v Istri pripravljajo na proslavo dveh zgodovinskih dogodkov, 40-lctnice vstaje jugoslovanskih narodov ter 28-letnice pazin-skih sklepov, ko so se sredi septembra 1943 v Pazinu soglasno odločili za priključitev Istre in otokov matični deželi Hrvatski in s tem Jugoslaviji. kar bodo proslavili z dve ma velikima dosežkoma, z odprtjem lepega Spominskega doma zedinjenja in svobode sredi Pazina ter izročitvijo namenu velikega predora pod Učko. so se bivši borci spomnili tudi svojih bivših soborcev, ki so padli v skupnem boju proti nacifa-šizrnu in so včeraj dopoldne obiskali tudi tržaško Rižarno. Delegacija občinske zveze združenj borcev iz Pazina, ki so jo sestavljali An-tun Milotič, Viktor Romac in Antun Krajcar, je v imenu svoje zveze ter v imenu vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij občine Pazin položila pred spominsko obeležje v Rižarni venec v počastitev vseh žrtev Rižarne ter še venec v spomin na svojo rojakinjo prof. Štefanijo Ravnic, ki je nekoč živela v našem mestu, a jo je klic boja za svobodo potegnil v rodno Istro, kjer so jo nacisti zajeli in jo L septembra 1944 umorili in sežgali v Rižarni.
Delegacijo iz Istre je po Rižarni pospremil časnikar Franc Udovič, ki je gostom prikazal tudi nekatere zgodovinske dogodke Rižarne.
NŠK ob 150. obletnici rojstva Frana Levstika
Prihodnji teden v kulturnem domu ^Levstikovi dnevi»
tlltlllll II lili >11111IHIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIMIIItl*A|IIIIIIHIIRI*MlllilHIIII|lllll|llll|t<lllllllllllllllll|l|ll|l||||||||||fml|l
NADALJUJE SE KONGRES NAČRTOVALCEV LADIJ
Na pomorski postaji se nadaljuje drugo mednarodno zasedanje združenja pomorskih tehnikov za vzhodno Sredozemlje. Na včerajšnjem dopoldanskem delu zasedanja so predavali japonski predstavnik Fukuda, Egipčan Sama in Italijanski zastop nik Ferro, ki so se zaustavili oh vprašanjih, ki se nanašajo na varnost, zanesljivost in na vprašanje sil, ki delujejo na ladjah na razburkanem morju. Prof. King Ksjan Ding s šanghajske univerze, Roberto Fab-bro od Italcantieri in pa predstavnik L,R Kitajske He Zuo Yong, so svoja predavanja osredotočili na problem vibracij ladij. Predavali so tudi predstavnik carigrajske- liniver-'
ze Kafali, italijanski zastopnik Tom-masi in. Norvežan Ambli.
Vsa predavanja so požela veliko uspeha in zanimanja med udeleženci kongresa, ki so tudi sami večkrat sprožili razpravo in s tem razgibali razna predavanja. V popoldanskih lirah so si udeleženci ogledali tržiško ladjedelnico Italcantieri in Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu.
Ob vsem tem gre še dodati, da se je ponedeljkov dan zasedanja končal s sejo članov združenja, ki so proučili razna organizacijska vprašanja: na seji ie bilo tudi predlagano, naj bi tretje tovrstno zasedanje bilo v Grčiji, in sicer v Atenah. .
Narodna in študijska knjižnica je izdelala obširen program pobud za dostojno proslavo pomembne kulturne obletnice — rojstva pisatelja Frana Levstika, pesnika, literarnega kritika in politika, čigar kulturno delovanje in literarno snovanie je tesno povezano tudi s tržaško in sploh primorsko kulturno zgodovino. Že v maju je o pisatelju Franu Levstiku spregovoril na krajevni tržaški italijanski radijski postaji predsednik NŠK dr. Franc Škerlj, da bi seznanil z likom Frana Levstika tudi someščane italijanske narodnosti. Sledil je razpis likovnega in literarnega natečaja na tematiko iz Levstikovega Martina Krpana za slovenske šole v Gorici in v Trstu.
Ob koncu septembra pa prireja NŠK v Kulturnem domu »Levstikove dneve*, na katerih se bodo zvrstila štiri predavanja o Levstiku pesniku, pisatelju, dramatiku, literarnem kritiku in politiku, odprta pa bo tudi — do 15. oktobra — raz stava risb iz že omenienega likov nega in literarnega natečaja. V ponedeljek. 28. septembra, bo predaval prof- dr. Boris Paternu o Levstikovem pesnikovanju. v torek, 29.. bo predaval prof. dr. Silvo Fatur o Levstikovem Martinu Krpanu v v sredo. 30. septembra, bo predaval prof. dr. Bratko Kreft o Levstiku, gledališču in dramatiki in v četrtek. 1. oktobra, bo govoril prof. dr. Matjaž Kmecl o Franu Levstiku. literarnem kritiku in politiku. Ob odprtju razstave 28. septembfa bodo objavljena- tudi imena zmagovalcev na likovnem in literarnem natečaju. NŠK vljudno vabi vso slovensko iavnost, da se s svoio številno udeležbo hvaležno oddolži spominu Frana Levstika. (Šk)
Poročilo zdravstven« komisije SSk
Pred dnevi se je sestala zdravstvena komisija Slovenske skupnosti. Razpravljala je predvsem o vprašanju zdravstva na slovenskih šolah, to je o zdravstveni uslugi za zaščito mladine v razvojni dobi. Iz podatkov je razvidno, da je šolske
mladine, ki obiskuje slovenske višje srednje in osnovne šole ter vrtce, nad 3000. Ta mladina mora imeti na delikatnem področju zdravstva na razpolago osebe, ki povsem obvladajo slovenski jezik. To je tem bolj nujno, ker zdravniki morajo opravljati delo na področju profilakse, pre venlive. zdravstvene vzgoje, športne medicine. Na sestanku so še poudarili dejstvo, da zdravniško osebje, ki ne obvlada materinega jezika o-trok, ne more dojeti nekaterih psihoanalitičnih patologij pri mladini v razvojni dobi. Zato je zdravstvena komisija SSk ponovno podčrtala nujnost, da morajo šolsko zdravstveno dejavnost opravljati specialisti za o-troške bolezni, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik.
verso. Na sedež zasebne radijske postaje, kjer je mladenič delal, je namreč vdrla skupina neofašistov, ki jih je vodil prav obtoženi. Tega je sodišče v Bariju februarja 1978 ze obsodilo na zapor pod obtožbo »fašistične dejavnosti*. Fašisti, ki jih je razen Di Cagna policija takoj a-retirala, so izjavili, da so nameravali pokrasti 'samo tehnične naprave zasebne radijske postaje, Di Cagno pa naj bi iz neznanih razlogov streljal na disc-jockeya. ki je "bil sam v poslopju. Po drugi strani pa naj bi tolpa neofašistov ubila Traverso, ker je le-ta preprečil rop na neki denarni zavod s tem. da( je obvestil policijo. Ali je šlo torej za maščevanje?
Dejstvo je, da so ncofašisri vdrli na sedež zasebne radijske postaje, Di Cagno pa naj bi streljal na Traverso z lovsko puško. Zločinci so takoj zapustili prizorišče umora, le malo zatem pa je policija aretirala dva Di Cagnova pajdaša, in sicer 18-letnega Nicolo De Čara ter 29-letnega Massima Minellija, medtem ko se je 21-letni Valerio De Fi-lippis sam predal oblastem štiri dni po umoru. Di Cagno in njegova žena sta pobegnila, včeraj pa so nevarnega neofašista francoske o-blasti predale italijanskim.
LONDON — Včeraj bi se morala v Londonu začeti sodna obravnava proti sedmini italijanskim državljanom, ki so jih aretirali pred kratkim v britanskem glavnem mestu. Obravnava bi morala razrešiti vprašanje o izgonu sedmih mladeničev, ki naj bi bili člani desničarskih prevratniških skupin. Predstavniki italijanske ambasade pa so vložili prošnjo, da se razprava prenese na poznejši datum, ker iz Italije še ni dospela vsa dokumentacija.
Sodniki so ugodili prošnji italijanskih predstavnikov, tako da bodo o izgonu sedmih desničarjev razpravljali čez nekaj dni, do takrat pa bedo obtoženi sedeli v londonskih zaporih.
«a*i»i*i«iiitafl«Kiia>8BiiiMMaaia«iaiaitiiiiaiiiiaiaiiaaiiiig«iaiaia*«Bag«i«aiiattatiBa(iiififMiiBaiiaiaaiiiiii«aiii>itaaM«aic»iiiii
• PREDOR POD UČKO
(Nadaljevanje s 4. strani)
tunel velja osnovna svetloba, ki znaša 67 luksov,. v začetku predora, to se pravi ob vstopu in izstopu ali narobe pa je razsvetljava mnogo močnejša, da doseže tudi 4500 luksov, svetlobnih enot, vendar pa se ta intenzivnost ravna v odnosu na zunanjo, seveda dnevno svetlobo, kajti vozač, ki pridrvi iz svetle zunanjosti si mora oči privaditi na notranjo svetlobo in isto velja pri izstopu iz predora.
Skozi predor bo dovoljena brzi-na 80 km na uro. Zato je potrebna tudi izredna varnost. Omenili smo že posebne merilce onesnaženosti zraka pa tudi vidljivosti, pri čemer prihaja do izraza tudi anemometer, torej posebna naprava, ki avtomatično meri brzino in smer zračnih tokov v predoru. Če je torej poskrbljeno za vidljivost in čist zrak, je po skrbljeno tudi za drugo varnost. kajti na petih km predora je 36 »rešilnih* ali SOS postaj. Vsaka na razdalji 300 metrov. Prav tako je v predoru 36 gasilskih aparatov, prav toliko omaric za prvo pomoč, in končno, 36 telefonskih, aparatov. Jn tudi če teh ne bi . bilo,, morejo .v komand
ni zgradbi avtomatično slediti vsemu, kar sc dogaja in stopiti v telefonski stik z vozačem, ki je prišel v težave. Na osmih monitorjih v komandni zgradbi dežurna tehnika sledita vsemu dogajanju. Poleg tega so tu še trije monitorji in en registrator ter en magnetofon. Na dveh. monitorjih more tehnik kontrolirati delovanje vse elektrike v predoru in vse to tudi registrirati na magnetofon pa tudi vse razgovore. Skratka iz komandnega prostora, ki je nameščen na zahod nem vhodu v predor vodijo ali kontrolirajo vse dogajanje.
Elektriko, kj jo potrebuje pre dor, dobivajo iz dveh virov, vzhodnega in zahodnega, namreč iz Lovrana in iz Vranja, hkrati pa razpolago tudi s svojim agrega-' tom, za primer, če bi ostala vira odpovedala.
Kot vidimo, je to zares »čudo* moderne tehnike in kot so nam zagotavljali strokovnjaki, ki so predor gradili in opremili, so le nekaj neznatnih delov te zahtevne opreme predvsem elektrike uvozi li iz tujine, ostalo je vse domača proizvodnja, v glavnem gre za iz delke podjetja Rade Konkar iz Zagreba.
šele po posegu Ferruccia Clavore so diskutanti nekoliko spremenili zorni kot ter obravnavali vprašanje z bolj krajevnega vidika
Clavora je v svojem izvajanju izhajal iz ugotovitve, da se po koncilu, ki je znatno prispeval k zedinjenju, enotnost katoliškega sveta ruši. da se zopet obnavlja neke vrste diaspora med vero in politično^ angažiranostjo. To je imelo kot po-' sledico dejstvo, da se je del katoličanov razpršil v razne stranke (neka skupina se je na primer vključila celo v KPI), drugi pa so vztrajali v prepričanju, da katolike lahko predstavlja le krščanska demokracija. Obe poti pa sta po oceni Clavore brez izhoda, pa čeravno ne kaže podcenjevati prispevka, ki sta ga dali skupini zlasti na kulturni ravni.
Ko pa govorimo o pluralizmu v katoliškem svetu bi bilo zgrešeno, če bi politično delovanje in angažiranost sledili neposredno iz vere: med tema dvema ravnema je potrebno posredovanje kulture, kar e-dino lahko jamči laičnost političnega delovanja, avtonomnost politične angažiranosti od verske izbire. V tem smislu prizadevanja za poenotenje katoliškega sveta morajo zadevati izključno versko sfero, nikakor ne pa politične.
Zaenkrat pa ni tako. Italijanski politični položaj je blokiran zaradi prisotnosti dveh velikih sil, ki skušata onesposabljati in izključevati druga drugo. To stanje je še bolj opazno v Beneški Sloveniji zaradi vrste negativnih dejavnikov in med temi razdvojenost Cerkve glede manjšinskega vprašanja. To pa je preprečilo nastanek kulturnega gibanja. ki bi bilo sposobno dejanskega posredovanja med sfero vere in politično sfero prisotnosti katolikov v družbeni stvarnosti. Politični sistem je tako še bolj zaprt kot v vsedržavnem merilu. Po mnenju Clavore je zato potreben nastanek takega gibanja. Katoliški svet mor* obnoviti lastno kulturno identitet* in se mora na tej osnovi soočati * vsemi družbenimi silami; mora obnoviti svojo sposobnost načrtovanja ir kulturnega posredovanja med že omenjenima sferama.
Bertoli, ki je obnovil z zgodovinskega vidika odnos ccrkev-verniki-poli-tična angažiranost, je sprejel tezo o blokiranem političnem položaju in je poudaril, da se italijanska demokracija oddaljuje od klasičnega modela predstavniške demokracije, obenem pa je naglasil pomen prisotnosti krščanske demokracije ih njene kulturne osnove v italijanski stvarnosti. V tem okviru je branil politično delovanje svoje stranke, ki si je prizadevala, da bi odpravila »čep* in omogočila izmeničnost za krmilom države prej s centristično politiko, nato z levim centrom in končno s teoretičnim in političnim pr:spevkom Alda Mora. Izmenjava na čelu države je sicer pravilna —-je poudaril sekretar KD — vendar pa je potrebno, da vse stranke do konca prehodijo pot demokratičnosti. V tem pogledu je želeti, da bi v KPI povsem dozorel proces integracije v zahodno demokratično družbo.
Kar zadeva specifičnost Beneške Slovenije in Nadiških dolin pa je Bertoli, ob tem da je zagovarjal nekdanje izbire KD (»Pogojevala sla jih takratni politični in zgodovinski trenutek*), poudaril da so se v zadnjih, letih zlasti po podpisu osimskega sporazuma stvari znatno spremenile in izbire izpred 40 let bi bile sedaj anahronistične. Danes obstajajo pogoji za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, vendar la , zaščita mora biti po mnenju Kp | razčlenjena in prilagojena specifičnim problemom. Ne sme biti neka vsiljena zaščita, pač pa sad politike, ki naj spoštuje krajevne stvarnosti ter naj bo izraz vrednot kot so svoboda, demokracija in dejanski pluralizem.
Iz navedenega je očitno, da so stališča KD in slovenskih katolikov še zelo oddaljena, pozitivno pa .ie bilo vsekakor dejstvo, da obstaja volja do nadaljnjega dialoga in soočanja. V tem dialogu in soočanju pa hoče biti društvo »Studenci* aktivni posrednik in spodbujevalec. V ta namen ima društvo v načrtu z* prihodnje mesece vrsto okroglih miz in razprav o temah, ki posredno ali neposredno zadevajo slovenski živelj v videmski pokrajini, (vt)
Sovjetsko letalo zasilno pristalo na kairskem letališču
KAIRO — Sovjetsko letalo, ki j* prevažalo iz A členu v Moskvo 4o južnojemeriskih vojakov, je u.oraio predvčerajšnjim zaradi ukv are n* motorju zasilno pristati na kairskem letališču. Letalo je še vedno v egiptovski prestolnici v pričakovanju. da iz SZ pošljejo rezervn« dele. Egiptovski dnevnik »Al Akh-bar* je včeraj pisal, da so bili j°" žnojemenski vojaki namenjeni na vojaške vaje.