LJUBLJANA
St. 150 HMu rante (M nmtitnli rett
■	»m	'
V Trstu, vpdm, 25. Junlle 192«,
Posamezna Številka 25 stot
Letnik li
Ust izhaja vuk dan zj'^raj rti 8 mesece L 22.—, pol t 660 vet — Poss; v Žlrokostf 1 kolone (72 in
NiroCnloa: za 1 mesce L L 70.—, v inosemstvo mtse&ie —■ Opisanima a l mm prostori vske In obrtne oglase 76 atot, z« smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 1— Mali oglasi: 30 stot za beseda najmanj L &
(Jcedniitvo in upravoftitvoi Trat (3), ulica S. Fraaceaoo d'Aaalsi 20. lefon 11-57. Doptai na) se poHliajo izkijoteo uredništvu, oglasi, rtffcla* macii« in denar pa opravmftru. Rokopisi m ne vratefa Nslrankirani pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiakaros ,ffidino*v FodurednlStvo v Gorici: ulica Gloau4 Carducd 81 7, L o. - telet it «27 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Položaj Malega sporazuma
Pred sestankom ministrov držav Malega sporazuma na Bledu, pa tudi potem so se oglašali — zlasti tudi v nemškem in italijanskem časopisju — glasovi, da so se v tej državno-političm kombinaciji pojavila huda, nepremostljiva nesoglasja; da se je posebno Romunija začela razločno odmikati od dosedanjih smernic Male antante; da je zato ta kombinacija neposredno pred razpadom; da je minister Beneš, ki je bil glavni ustvaritelj in duševni voditelj Male antante, izgubil ves vpliv. Njegova politična koncepcija, ki da je imela vedno in v prvi vrsti Pariz pred očmi, da je gotovo povsem propadla. Zato ima — tako so naglašali tisti gla-sovi — sestanek na Bledu le še pomen prireditve — v slavo. Z ozirom na vse te trditve, napovedbe in prorokbe bo gotovo zanimalo, kako glasilo istega Beneša,' «Prager Presse» piše o programu, poteku in uspehu konference na Bledu.
V	uvodu članka je rečeno, da se je na konferenci na Bledu posvečalo zelo veliko zanimanje spremembam, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih toliko v notranjem režimu osrednje Evrope — pred vsem na Romunskem — kolikor tudi v splošnem položaju Evrope. Zlasti sprememba, ki je prišlo do nje v Romunski na vodstvu notranje in vna-nje politike, je dajala povoda za domnevo, da je notranji sestav Malega sporazuma zrahljan.
V	evropskem okviru pa se je največji vpliv na politiko Malega sporazuma na eni strani pripisoval dogodkom v Družbi narodov in nemško-ruski pogodbi, na drugi strani pa pretvezno spremenjenemu vplivu posameznih velesil na razvoj v osrednji Evropi in na Balkanu. Z vso vnemo so se — naglaša j člankar — zasledovale in naglašale moči in tendence, ki se jim je mogel pripisovati razkrojevalen vpliv na vkupnost Malega sporazuma.
Danes pa, ko vidimo pred seboj potek in uspehe konference na Bledu, moremo — pravi Beneševo glasilo — le ugotoviti, da so se vse pesimistične napovedi glede bodočnosti in notranjega sestava Malega sporazuma izkazale kot krive fn neosnovane ter da Mali sporazum predstavlja po konferenci zopet tisto trdno politično enoto, katere posamezni členi nimajo ne volje, ne interesa na tem, da bi se razdrli od-nošaji, kakor so se ustvarili pred petimi in šestimi leti, in ki so tako dobro služili misli srednjeevropske konsolidacije.
Kar se tiče notranje spremembe režima na Romunskem, je potrdila konferenca na Bledu, da ta sprememba ne pomeni v nobenem pogledu kake vna-njepolitične spremembe, predvsem pa ne spremembe v razmerju Romunije napram Malemu sporazumu. Istotako, kakor bi ne pomenilo take spremembe, če bi v Jugoslaviji ali Čehoslovaški prišlo do kake spremembe režima, Mali sporazum in politika, ki jo predstavlja, odgovarjata namreč temeljnim interesom in metodam, ne pa te ali one skupine, to je: ne temu ali onemu režimu v posameznih državah Malega sporazuma. Odgovarjata marveč interesom in potrebam držav, združenih v tej politični skupnosti! Naj že — naglaša «Prager Presse» — v Čehoslovaški, Jugoslaviji ali Romuniji vlada kdorkoli, ne more biti vendar nikakega dvoma, da ima vsak režim interes na tem, da se status quo v Srednji Evropi ohrani, da se ohranijo pridobitve revolucije iz leta 1918. in pa mirno skupno delovanje srednjeevropskih vlasti in narodov. V tem je in ostane podlaga Maleea sporazuma, jamstvo njegovega obstanka, predpostava njegove spopolnitve.
Tudi spremembe, ki so v zadnjem času nastopile v razvoju evropskih razmer, morejo edino le potrditi koristnost in potrebo srednjeevropske vkup-nosti Malega sporazuma. To ne velja samo za dogodke, ki so v zvezi z notranjim režimom na Madžarskem, marveč tudi za dogodke, ki so označeni po krizi v Družbi narodov, po nemško-ruski pogodbi, ali po odnošajih velesil napram posameznim skupinam evropskih držav.
Nekateri komentatorji konference na Bledu so se trudili z zasledovanjem nesoglasij v naziranjih posameznih držav Malega sporazuma glede Madžarske, češ da eni želijo, naj se vztraja pri strogo sovražni črti, drugi pa priporočajo bolj prijazno politiko. Beneševo glasilo odgovarja, da le popolno nepoznavanje in pomanjkanje vsakega razumevanja za politične namene drŽav Malega sporazuma moreta prihajati do takih trditev. Vse države Malega sporazuma brez izjeme so enako nasprotne Madžarski iredente, Madžarski ponarejanja novčanic in Madžarski habsbur-govske propagande. Na drugi strani pa telijo vse v enaki meri mirnega sodelovanja z Madžarsko, ki bo lojalna soseda in ki bo izpolnjevala vse medna-
druga — je bila lia konferenci na Bledu vnovič in enodušno potrjena.
Če si n. pr. nekateri tolmači prizadevajo, da bi med državami Malega sporazuma ustvarili kaka navzkrižja glede balkanskih in drugih vprašanj — pozabljajo popolnoma na temeljna načela in metode Malega sporazuma, ki obstojijo v tem, da 9e v tej skupini držav rešujejo le vprašanja v resnici skupnega interesa, torej le srednjeevropska ali taka vprašanja, ki so z onimi v neposredni zvezi. Vprašanja pa, ki ne tvorijo predmeta skupnih interesov, marveč se tičejo le posameznih Članov Malega sporazuma — morejo tvoriti le predmet medsebojnih informacij. če bi se — pripominja «Prager Presse» — uvaževala ta temeljna in sama po sebi razumljiva načela metod Malega sporazuma, bi si mogli mnogi informatorji prihraniti svoje nepotrebne in ne prave komentarje, v kolikor jim ni za«-vestao razširjanje krivih in tendenci-joznih razmotrivanj cilj in namen. Samo ob sebi pa se razume, da taki manevri ne morejo nič spremeniti na trdnosti in trajnosti Malega sporazuma.
Mali sporazum obstoji in bo obstajal. Pomen, ki ga more imeti kriza v Družbi narodov za evropski položaj in v kateri vidijo mnogo nevarnosti, da se povrnejo stare politične metode — vse to bo članice Malega sporazuma le še trdnejše vezalo drugo na drugo. Mali sporazum poenostavlja politične in gospodarske razmere Evrope, prispeva h konsolidaciji in pomirjenju tega dela Evrope in bo tudi nadalje vršil to konstruktivno nalogo v svojem, pa tudi v interesu Evrope. Konferenca ni v tem pogledu seveda pomenila nikake spre-* membe ali zastoja. Četudi je bila le ena običajnih delovnih konferenc, vendar le utr j a vezi, zasnovane pred šestimi leti.
omstttev kapetan Uno
ki J« po nesreči potopil podmondk
imenovanje Izrednih Komisarje«
za ustanovitev pokrajinskih gospodarskih svetov
RIM, 24. Minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo je na podlagi zakona od 18. aprila 1926 št. 731 imenoval izredne komisarje za trgovske zbornice in pokrajinske poljedelske svete, katerim je poverjena naloga, da tekom leta 1926 ukrenejo potrebne korake za ustanovitev pokrajinskih gospodarskih svetov. Med drugimi so bili imenovani on. Morpurgo za Videm, Bakos za Pulo, conte Guido Segr6 za Trst, cav. Perlini za Zader in cav. Rocca za Reko.
Poroka državnega podtajnika Temnzija
Prisostvovala sta ji tudi Mu ss o lini in
Federzoni — Amerikanski banket
RIM, 24. Državni podtajnik Terruzzi .se je danes poročil z Liliano Weyn-mann, hčerko ameriškega veleindustri-jalca VValkerja Weynmann. Kot uradnik civilnega stana je fungiral pri poroki rimski guverner sen. Cremonesi. Za Terruzzija sta bila priči on. Musso-lini in Federzoni, za Weynmannovo pa poslanik Zedinjenih drŽav in on. Giu-rati. Cerkveni obredi so se vršili v cerkvi S. Maria degli Angeli.
Sinoči je gospa Weynmann priredila v hotelu «Palazzo» sijajen banket na čast svoji hčerki. Banketa so se udeležili polnoštevilno vladni zastopniki. Prisostvovali so mu finančni minister conte Volpi di Misurata s hčerko, prometni minister Ciano, naučni minister on. Fedele, državni podtajnik! conte Suardo, on. Grandi s soprogo, on. Bal-bo, on. Bianchi, admiral Sirianni za mornarico, general Bonzani za aero-jiautiko, podpredsednik poslanske zbornice on. Acerbo, nekateri diplomatski zastopniki, sen. Marchese di Bagno, sen. Schanzer, poveljnik fašistovske milice gen. Bazan, nekateri poslanci, rimski prefekt conte D'Ancora, kve-stor gr. uff. Perilli, rimski guverner odv. Vasselli in člani fašistovskega direktorija. Nadalje so se udeležili banketa številni oficirji vojske, mornarice, zračnih sil in milice in mnogi časni-Jiarji. Banket se je zaključil danes ob 2. zjutraj.
Pogreb kraljice Obe ? Flreozoh
FIRENZE, 24. Sinoči ob 20. uri je prispel iz Rima vlak z zemeljskimi o-stanki bivše grške kraljice Olge. Na kolodvoru so pričakovali rake v prefekt gr. uff. Regard, kvestor comm. Silvestri, pobočnik vojvode Aostskega, nekatere častne dame pokojne kraljice, zastopniki grške kolonije in druge visoke osebnosti. Z istim vlakom so se pripeljali v Firenze tudi bivši grški kralj Jurij, kraljica Elizabeta, kraljica mati Sofija, grški princi in princezinje in zastopnik Nj. Vel. kralja Italije. Iz kolodvora se je pomikal sprevod v rusko cerkev, kjer je bila kraljica Olga položena v grobnico kraj svojega sina Konstantina.
GENOVA, 24. Daaes se je zaključil proces proti pomorskemu kapetanu Longo, poveljniku parnika «Capena», ki je po nesreči potopil podmornik «Veni ero». Sodišče je kapetana Loaigo oprostilo, ker je ugotovilo, da ne pada nanj nikaka krivda.
Pregled čet rimska garnizije
RIM, 24. Prvi minister on. Mussolini bo pregledal jutri vse četa rimske garnizije.	"
Debata o prosvetni politiki
o Jusodovemkl nor. sknpftlnl
Nettunske konvencija - Nora telefonske
v vlaku
NEAPELJ, 24. V vlaku, ki je privozil iz Foggie v Neapolj, so sprevodniki na-
šli zaboj, v katerem se je nahajalo šest
rodne obveznosti. Ta črta — in nobena!bomb.
BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes je bil v nar. skupščini dan interpelacij. Na •dnevnem redu je bila Demetrovičeva interpelacija o zapiranju srednjih šol. Pred prehodom na dnevni red je posl Vilder protestiral proti temu, da je bil hrvatski federalist dr. Žanjić včeraj izključen od treh sej radi nedostojnega obnašanja in radi motenja miru. Govornik je protestiral proti postopanju skupščinskega podpredsednika dr. Su-botića, ker poslanec dr. Zanj tč nI storil drugega kot samo to, da je upravičen izraz svojemu ogorčenju radi brutalnega postopanja policijskih organov povodom * nacijonalnih manifestacij v Zagrebu. Dr. Subotič, ki je predsedoval, na to izjavo ni reagiral.
Narodna skupščina je nato raspravljala o Demetrovićevi interpelaciji. Prosvetni minister TrifUnović je izjavil, da je prosvetno ministrstvo odredilo za-pretje nekaterih oddelkov na Hrvaškem in v Slavortfji, ker so primanjkovale učne moči. Posl. Demetrovič je kritiziral politiko sedanje vlade ter je očital prosvetnemu ministru, da sistematično uvaja v prosveto strankarstvo. Poslanec Vukičević je pojasnil, da je on kot prosvetni minister odredil pre-kinjenje dotičnih oddelkov ter je svoje postopanje upravičeval.
Na popoldanski seji je o Demetrovićevi interpelaciji govoril še davidoviče-vec Grol, ki je ugotovil, da je preteklo Že osem mesecev, odkar je bila predložena ta interpelacija, ki je bila naslovljena na drugega ministra. Glede ljudskih šol je rekel, da je sramota, Če se zapirajo, ko je toliko učiteljev brez bruha in ko se je treba še mnogo boriti proti analfabetizmu. V imenu vladne večine je branil prosvetno politiko vlade radikale« Franičević, ki je predlagal prost prehod na dnevni red. Po nekaterih medsebojnih očitanjih posl. Grolja in Radonjiča je bila seja zaključena.
Minister dr. Šuperina je danes* naznanil novinarjem, da bo poštna hranilnica s 1. julija sprejemala hranilne vloge. Še letos se bodo otvorile nove telefonske proge, ki bodo vezale Zagreb Mariborom, Zagreb s Sarajevom, Os jekom in Koprivnico. Dr. Šuperina je tudi povedal, da je Jugoslavija v mednarodnih pogodbah obvezana zgraditi nekatere nove telefonske proge. Za progo Gjevgjelija-Solun se beograjska vlada pogaja z grško. V najkrajšem ča<su se ustanovi v solunski coni tudi j ugoslovenska pošta.
Povodom poročil, ki jih objavljajo beograjski listi o manifestacijah po raznih mestih Jugoslavije, se v političnih krogih širi vest, da je položaj dr. Ninčiča omajan ln sicer radi nettunskih konvencij in radi njegovega spora Pašićevo skupino v radikalski stranki. Radi nettunskih konvencij stalno pritiska na dr. Ninčiča tudi ital. poslanik Bodrero, ki urgira njih čimprejšnjo ratifikacijo.
V političnih krogih potrjujejo navedbe posl. dr. Grisogona povodom debate o italijansko-jugoslovenski trgovinski pogodbi, da pokupujejo Italijani mnogoštevilna posestva in zemljišča v Dalmaciji, zlasti pa v okolici Omiša. Posebno aktivna v tem oziru je italijanska družba «Sufid».
Narodna skupščina bo najbrž sedaj delovala do sobote, nakar tri dni ne bo seje, tako da bi se prihodnja vršila šele v sredo; skupščina bo sedaj razpravljala o stanovanjskem zakonu.
Hova francosko vlada no delo
PARIZ, 24. Briandovo deseto vlado tvori 13 minstrov in 9 državnih podtaj-nikov. V vladi je zastopana demokratski republikanska levica s štirimi člani, radikalski socijalisti s petimi, radikalski socijalisti s tremi, republikan-kanci levice s štirimi člani, en. poslanec ne pripada nobeni skupini.
Ministrsko predsedništvo in ministrstvo za zunanje zadeve je prevzel Briand; finančni minister je Joseph Caillaui, notranji — Jean Dourand, voj-ni — general Guillaument, moranari-Ski — George Leygues, prosvetni — Negaro, trgovinski — Chapal, minister za javna dela — Daniel Vincent, za poljedelstvo — Fran<;ois Binnet, za kolonije — Leon Ferrier, za penzije — Jourdan, za delo — Dourafour, za pravosodje — Pier Laval.
Briand bi bil rad imel v vladi tudi Herriota. Herriot pa je izjavil, da bo novemu kabinetu lahko več koristil kot predsednik poslanske zbornice, nego če bi bil v vladi.
PARIZ, 24. Člani nove vlade so sinoči imeli prvo sejo. Razpravljali so o delovnem programu vlade. Finančni minister Caillauz je izjavil, da je treba .več dni za izdelavo finančnega načrta, ki naj ga vlada predloži zbornici. Radi tega ni bilo mogoče določiti, kedaj da se bo vlada predstavila parlamentu? najbrž pa se bo to zgodilo Še pred prihodnjim četrtkom. Vlada želi spraviti finančne načrte čimprej pod streho in bo za izvedbo teh načrtov zahtevala najobsežnejše polnomočje.
Jutri zvečer bodo imeli ministri konferenco, v soboto zjutraj pa se bo vršila seja ministrskega sveta.
Predsednik vlade Briand je predložil predsedniku republike Doumer-gueu svoje sotrudnike.
Danes zjutraj je Caillaux prevzel svoje posle. Odstopajoči finančni minister Pćret mu je predstavil glavne uradnike ministrstva.
Socijalisti so sklenili, da bodo predložili novi vladi interpelacijo - glede izrabljanja Morganovega fonda, glede stabilizacije valute in glede \vashing-tonskega dogovora o ureditvi vojnih dolgov. Zahtevali bodo, da zbornica
jena po komunističnih agitatorjih fl orožjem napadla policijo. Eden je mrtev, 8 ranjenih; 14 agitatorjev so o,retlW rali.
Za razpust poljskega zbora
VARŠAVA, 24. Poslanci kmetske levičarske stranke, kmetske stranke skrajne levice, poljske socijalistične, stranke in delovne skupine so včeraj državnemu zboru predložili zahtevo, naj ta takoj glasuie o svojem razpustu in naj se nove volitve določijo za dan 17. oktobra. _
čehoslovaški senat sprejel agrarne carine
PRAGA, 24. Senat je na včerajšnji nočni seji ob velikem nemiru komunistov s 74 proti 55 glasovom sprejel carinski predlog in odklonil vse spre-minjevalne predloge kakor tudi predlog nemškega socijalnodemokratskega; senatorja dr. Hellerja za prehod na dnevni red. Za carinski predlog je glasovala carinska koalicija, med njo tri nemške stranke, proti pa carinska opozicija iz čeških socijalnih demokratov, čeških socijalistov, nemških socijali-stov, komunistov in nemških nacionalistov.
Priprave za aeronavtični kongres v Madrida
MADRID, 24. Zunanje ministrstvo jo začelo s pripravami za prvi hiapano-ameriški zrakoplovni kongres, ki so otvori 24. oktobra. Včeraj so se otvorilo velike letalske vežbe, ki se jih udeležuje 6 skupin po 18 aparatov.
Španski kralj na obiskih v Parizu
MADRID, 24. Kralj Alfonz je odpotoval v Pariz, kjer bo prisostvoval seji vojaške akademije in drugim priredit-vam, tako Grand Prixu v nedeljo na dirkališču v Longchampu. V ponede-ljek se udeleži banketa pri državnom predsedniku. _
^Makedonski dnh»
SOFIJA, 24. Na pravoslavni bin-koštni pondeljek so makedonske moško in ženske organizacije priredile po vse) Bolgarski velike manifestacije, da bi pokazale «silni makedonski duh», kakor so naglašale v svojih proglasih
razpravlja o teh interpelacijah takoj Med tem ko so se te manifestacije vr-po prečitanju vladne deklaracije. I*šile povsod v provinci, je sofijsko, per-
'niško in čustendilsko društvo make-
Angleška npanja
LONDON, 24. «Daily Telegraph» izraža upanje, da bo novi francoski zunanji minister odpravil ovire, ki jih je Quay d'Orsay dvignil proti italijansko-angleškemu sodelovanju v Abesiniji. List pravi, da je neosnovano mnenje, da bi si hoteli Italija in Angleška Abe-sinijo razdeliti. Francoska da je to drŽavo baje napotila, naj zahteva ukinitev tistih omejitev glede trgovine z orožjem, za katere se je Abesinija obvezala, ko so jo sprejeli v Družbo narodov. Angleška in Italija bosta to vprašanje sprožili v Družbi narodov razumljivo, da na prijateljski način.
fcelemiifca nesreča ▼ Jugoslaviji
ZAGREB, 24. Pri Sv. Martinu je poštni vlak zadel v tovornega. Ranjenih in lahko poškodovanih je 27 oseb. Podrobnosti pa Še niso znane.
Rnsko-grika carinska pogodba
ATENE, 24. Včeraj zvečer so podpisali začasno carinsko pogodbo z Rusijo z veljavo dveh let.
Vllhalm D. in plebiscit
BERLIN, 24. Iz Doorna poročajo, da je princezinja Erminia sporočila bivšemu cesarju izid ljudskega glasovanja o razlastitvi bivših nemških knezov. Vilhelm II. se je jtazal zelo zadovoljnega.
Načrt poljske kmetske stranke za spremembo ustave.
VARŠAVA, 24. Kmetska stranka, ki jo vodita Rataj in Witos, je predložila v zbornici predlog za spremembo ustave, ki se nanaša predvsem na točke, o katerih vladni načrt ne govori. Načrt kmetske stranke predlaga med drugim ukinitev proporč-nega zastopstva, volilno pravico s 24-im letom, pravico do izvolitve s tridesetim; omejuje poslansko imunost na dobo zasedanja in določa, da mora biti bilanca odglasovana v prvih petih mesecih, drugače bi imel predsednik pravico odobriti v senatu sprejeti državni proračun. Načrt upravičuje predsednika, da sme razpustiti državne zbornice in mu daje pravico do veta, a to poslednje le v slučaju, če poslanska zbornica sprejme zakon, ki jo je senat odklonil. Ce zbornica takšen zakon še enkrat sprejme, zgubi veto svojo moč. Načrt omejuje končno predsednikovo pravico do izdajanj zakonskih naredb in prepoveduje, da bi se odglasovala zaupnica na isti seji, na kateri je bila ta zaupnica predložena.
Kriza ▼ francoski komunistični stranki
VARŠAVA, 24. Vesti iz Moskve potrjujejo vest iz Ženeve, da namerava tretja komunistična internacijonala poslati v Francijo Buharina in Troc-kega, ki naj skušata poravnati spore, ki so izbruhnili v francoski komunistični stranki.
Neresnična vesti o atentatu na Pilsud-skega
• VARŠAVA, 24. V berlinskem časopisju razširjene vesti o atentatu na maršala Pilsudskega so popolnoma neutemeljene.
Protiangleftke demonstracij« v Moskvi
VARŠAVA, 24. Poljskim listom poročajo iz Moskve, da so se vršile tamkaj velike demonstracije proti Angliji. Demonstranti so napadli urade angleških privatnih družb in razbili nekaj šip. Policija je množico razgnala. Poslopje angleškega odpravnika poslov Je za^ stražilo vojaštvo.
Boljftevlftke demonstracij« na Poljskem
VARŠAVA, 24. V Gostininu, malem selu zapadno od Varšave, je včeraj množica, ki je prišla na sej m, razbur-
donstvujuščih priredilo ob jugosl. meji pri Bosiljgradu veliko demonstracijo Govorniki so haglašali, da niti snui niti nasilje ne moreta «denacionalizirati« Makedonije.
škof Zadravecz v samostanu
BUDIMPEŠTA, 24. Budimpeštanski listi naznanjajo, da se je škof Zadravecz odpovedal svojemu mestu ter da se je umaknil v neki frančiškanski samostan. Kakor znano, je vojaški škoi Zadravecz potegnil nase veliko pozornost za časa odkritja madžarske falsi-fikacijske afere, pri kateri je bil tudi soudeležen. _
Konferenca dela končala svoje zasedanje
ŽENEVA, 24. Mednarodna delovna konferenca je končala danes s svečane plenarno sejo svoje 9. zasedanje. Vis-kont Bhurman in vsi trije podpredsed-niki, razni zastopniki vlad, delodajalcev kakor delojemalcev so imeli zaključne govore. Konferenca, je rešila razna vprašanja pomorskega dela.
Izjemne razmere na Portugalskem
LISOONA, 24. Za dobo izjemnega stanja na Portugalskem je vlada ustanovila preki sod za zločine vohunstva izdaje, nepokorščine in ščuvanja.
Železniška nesreča
RIO DE JANEIRO, 24. V pokrajini Ninas Geraes je neki vlak skočil s tira Par železniških vozov je zdrobilo. Mr-ličev je precejšnje število, več sto potnikov pa je ranjenih.
Drobne vesti
—	Pangalos ščiti grško valuto na praktičen način. Naložil je, da mora vsak, ki hoče prebiti poletje v inostranstvu, plačati 100 do 200 drahem davka, ki se uporabi ves ža okrepitev valute.
Nemčija izvršuje točno in v obče zadovoljstvo svoje reparacijske ^obveznosti* To so ugotovili na seji reparacijske komisije v Parizu.
—	Med mnogimi, ki hočejo Poljsko reformirati, se je oglasil tudi pisatelj in radi-kalistični politik Sieroszewski. Ta objavlja po listih predlog, naj bi sedanjo senatsko zbornico opustili, ki dosti stane, a ne koristi nič. Namesto senata naj se osnuje zbornica, v kateri bi bile zastopane vse gospodarske stroke brez izjeme, torej delavske strokovne organizacije po svojih delegatih, poljedelske ter industrialne strokovne organizacije, zastopniki trgovine, za« jdružništva, trustov, bank posestnikov nepremičnin in kmetov, ki bi izdelali gospodarski načrt in ga tudi uresničili Sejm bi .to zbornico samo nadziral. Število poslancev bi moralo znašati polovico sedanjega števila, izvoljeni bi bili s skrutinijem V lastnem okrožju in bi smeli voliti samo ti-* s ti, ki znajo pisati poljsko.
u.
tEDHVOST«
V Trstu, dne 25. junija 1926.
DNEVNE VESTI
Prebitek v titom proafono ii davki
Poročali smo že, da jc povedal finančni minister pred senatom, da je državni proračun aktiven za. nad eno mili mrdo lir. Samo ob sebi se torej postavlja vpraSanje, kako se bo porabil ta prebitek. Dve stvari se priporočata .vladi v tozadevnih razpravah v tisku in obema -se priznava enaka nujnost: prebitek se ima uporabiti ali z*i to, da se začne z njim redno odplačevanje notranjega javnega dolga, kar bi povzdignilo kredit države v notranjosti in v inozemstvu, ali pa naj se obrne za olajšanje davčnega bremena, ki je po priznanju ne samo davkoplačevalcev, ki so naj kompetentne jši, temveč tudi po priznanju raznih gospodarstvenikov zelo težko. Včerajšnji «11 Sole» se bavi s tem vprašanjem v posebnem članku ter svetuje vladi, naj obrne prebitek državnega obračuna v prid občinam za ozdravljenje občinskih financ. Clankar — Gilberto Terni, ki mu moramo z ozirom na finance naših občin brez pridržka pritrditi, tako-le zaključuje svoja izvajanja: «Naj se torej začne z zdravljenjem občinskih financ, naj se odpravi naravnost škandalozno breme doklad, in država naj podeli začasno pomoč onim občinam, ki spričo svojih posebnih razmer z normalnim obdavčenjem ne morejo imeti dovolj dohodkov. Tako naj se občine polagoma privedejo do take uredbe njihovih financ, ki bo slonela na pravični ravnoteži med posameznimi viri».
Stiki z drugorodci
«Navdušeni sprejem, ki ga je prebivalstvo Sežane priredilo prošlo nedeljo našemu prefektu gr. uff. Gasti-ju, treba posebno naglasiti. Ta sprejem kaže v prvi vrsti, na kako stopnjo politične prisrčnosti se morejo postaviti odnošaji z dru-gorodnim elementom, Cim Slovani Julijske Krajine — brezpogojno pripoznavajoč suverenost italijanske države nad tem ozemljem — hočejo odkrito in brez prikritih namenov sodelovati na rekonstruk-tivnem delu državne vlade. Opetovano smo že naglašali v teh predalih, da v Italiji, v deželi enotni tudi v jezikovnaem pogledu, vprašanje narodnih manjšin, ki muči notranje življenje mnogih dragih evropskih drŽav, ne obstoji in ne more obstati. In zato se vprašanja, ki izhajajo iz sožitja Italijanov in Slovanov v Jnl. Krajini in Italijanov in Nemcev v Poadižju, morajo promatrati edino le kot strogo krajevna vprašanja, kf se imajo urejati v mejah pokrajinske uprave. Prazni in anahronistični se nam zdijo torej vsi poizkusi nekaterih nacionalističnih krogov, da bi se tako omejene stvari notranje italijanske politike spremenile v istoto-liko problemov mednarodne politike.
«Nesmiselna — da ne rabimo hujše besede — so torej prizadevanja kake dru-gorodne politične skupine, ki bi (kakor je storil poslanec Besednjak v svojem nedavnem govoru v zbornici) hoteli v političnem življenju Italije nariniti upraven problem drugorodcev na šolo, ki je utegnilo biti primerno za parlamentarna pehanja v pokojni avstrijski monarhiji, ki pa mu je danes neizbežno usojeno, da mora pasti v votlino.
«Stvar je namreč kaj drugačna, nego jo hočejo improvizirani glasniki pravic manjšin predstavljati javnemu mnenju italijanskemu in evropskemu. Resnica je — tudi z vidika vseh razlogov zgodovinskega, zemljepisnega in vojaškega značaja, ki dokazujejo neoporečno pravico Italije, da pazi na svoje meje v Julijski Krajini — da so se slov. skupine na tem ozemlju — ko se je razpršila atmosfera in-transigentnega šovenstva, v kateri so živeli do pred par leti tudi po pasivni sokrivdi demokratičnih vlad in po prizadevanju malega Števila rovarjev — začele polagoma duhovno približevati italijanskemu prebivalstvu v pokrajini in oblastvom države, katere pravičnost ..in moč od dneva do dneva bolj razumevajo.
«Po drugih, jako pomembnih epizodah, pričajo tudi demonstracije od prošle nedelje v Sežani o tem evolutivnem procesu duševnosti drugorodcev ki se od dneva do dneva izjasnjuje in ustalja. Vsi interesi Slovanov na tej strani Alp gravitirajo v resnici in neizbežno napram našim pokrajinskim središčem: Trstu, Gorici, Vidmu, Puli in Reki. Poizkusom torej, da bi se zlomila ta državna solidarnost med enim prebivalstvom in drugim, je usojeno, da se morajo oni razbiti ob realnosti gospodarskega in zemljepisnega položaja, močnejšega, nego katerasibodl politična predpostavka. Pripominjamo še, da bi — če bi bili taki poizkusi (v kar pa ne verujemo) ovenčani z uspehom — ustvarili v Julijski Krajini škodljiv položaj ostrosti, nasprotstev in nevarnosti, v katerem bi mogli Slovani vse izgubiti in ničesar pri« dobiti!
«Umestno je bilo, da-je naS prefekt Gasti, ko je govoril sežanskemu prebivalstvu, pozival to poslednje, naj pogleda preko meje, kjer upori in bratomorni boji pretresajo notranje življenje, dočim nudi Italija danes ponosno sliko ujedinjenja duhov, vrvečega življenja, najživahnejšega dela in državnega procvita, h kateremu prispevajo cvetoče industrije in mogočna trgovina. To so neuatajljive resnice. Drugorodci morejo razmišljati o njih jako koristno. Tudi s tega vidika torej moreta mirne sožitje z Italijanskim prebivalstvom v Julijski Krajini In lojalno pripoznanje stanja stvari, ki ga ne more ln ga ne bo mogel spremnitl ^.oben dogodek, realno
in brez vsakega nacionalističnega de-magoštva ičitIH njih Interese ln njih žlv-ljeneke potrebe.
* «Umestno bo torej, da se stiki s slovanskim prebivalstvom Julijske Krajine gojijo s stalno in smotreno vnemo. Zgled, kl ga je dal nafi prefekt, naj bo v svarilo in vzpodbudo! Politične moči in gospodarske inicijative morejo sodelovati na tem delu, ki bo.— če bo prirejeno v smeri umestnosti, energije in ravnovesnosti — Kotovo donašalo odlične uspehe.*
Tako teorijo sožitja med obema plemenoma v naši deželi smo čltoli v «Piccolu» od 22. t. m. Posnemljemo jo, ker hočemo v zvezi z njo te dni tudi mi zopet spregovoriti o nadi teoriji sožitja in sodelovanja obeh plemen na tem ozemlju.
HBDODSU Afettek feMfflh OtHZDlC zadnjega Izžrebamo prtnael Slovencu
Že kakih šest dni so nam prihajali preko našega goriškega poduredniStva razni glasovi, da je g. FrandoliČ Josip, naddav-kar iz Kobarida, zadel milijonski dobitek zadnjega žrebanja beneških obveznic. Nismo pa hoteli priobčiti te vesti, ker ji kar nismo mogli verjeti držeč se reka, da Slovencu sreča laže.
Poročilo, priobčeno v včerajšnjem «Cor-nere della Sera» pa nam dovoljuje prelomiti nad molk, čeprav smo obljubili mol, čati o dobitku. G. FrandoliČ se glede dobitka ni nič kaj vznemivii in je oetal, kot piše «Corriere», zaprt vase in hladnokrven, £ot je sploh značaj Slovanov.
G. FrandoliČ je bil celo vrsto let uradnik pri raznih davčnih uradih pod Av-strijo, končno davkar v Kobaridu, ter po odpravi kobaridke davkarije pridelien vi-demski intendanci. ?V novem službenem mestu se ni počutil prav dobro ter je zato ker ima dovolj službenih let, zaprosil za pokojnino. S prošnjami za pokojnino je pa stara, večna pesem: hodi in hodi prošnja naokoli, dekreta pa nikjer ni.
Ko je bila ravno blizu rešitve njegova pokojninska zadeva, je FrandoliČ dobil obvestilo, da je ena izmed njegovih obveznic za 500 lir, zastavljena pri neki goriški banki, dobila glavni dobitek. Kot dolgoleten izkušen davčni uradnik, ki je imel opraviti leta in leta z milijonskimi svotami — toda žal ne svojimi — je bil nekoliko nezaupljiv napram tej Čudno -veseli novici. No, te dni je pa le dobil končno obvestilo.
Sedaj mu pač ne bo več treba sedeti v zaprašenih uradnih prostorih, ampak se lahko popolnoma posveti svojemu priljubljenemu opravilu ribogojstvu in ribolovu v vodah gornje soške doline. Varen pa seveda sedaj kot «kapltalist» ne bo pred napadi «Malega lieta». Sicer pa če ni hujše nesreče, se to že lahko potrpi I
«NOVICE» ZAPLENJENE
Včerajšnja številka «Novic» je bila zopet zaplenjena. Organi javne varnosti so zasegli izvode kmalu po 7. uri in jih odpeljali.
OBLETNICA VIDOVEGA DNE
Tukajšnji jugoslovenski generalni konzulat naznanja:
«Ob priliki obletnice «Vidovdana» bodo uradi generalnega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v pondeljek 28. junija ves dan zaprti.»
IZJAVA	"v ~
Prejeli smo sledečo izjavo:
Z ozirom na vesti, ki se širijo glede dopisa v «Edinosti» z dne 24. t. m. o razpu-ščenem «l£sperantskem klubu» v Sv. Križu podpisani izjavljam, da nimam s piscem omenjenega članka, Josipom Košuta ničesar skupnega. Tudi se ne strinjam z izvajanji članka niti s postopanjem razpu-ščenega kluba.
Jut Košuta, Goric a.
DruitvoM vtiH	«
—	TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU Ima danas (v pa—k) točno ob 7. url zvečer redno odborovo sejo v obifejnlh prostorih.
—	D. K. N. Tommaseo. Danes točno ob 19.30 uri sestanek športnega odseka. Udeležba obvezna. VBi, ki godejo katerisibodi glasbeni instrument, naj se zglasijo odboru.
Iz tržažkega življenja
Tekma v stradanju. * Feodor Nobedy ▼ bolnišnici.
Nismo se motili, ko smo včeraj predvidevali, da Feodor Nobody ne bo več dolgo vzdržal v tekmi v stradanju z Ugolino Ruggeri. 2e predsinočnjim je Nobody tako oslabel, da mu je zdravnik, ki ga je preiskal, nujno svetoval, naj prekine tekmo. Kljub temu nasvetu je stradalec hotel vzdržati še par dni, a zaman; včeraj se je njegova volja morala ukloniti prevelikemu naporu in predpoldne,; ko |e uvidel, da mu je pošla zadnja trohica energije, se je moral umakniti iz tekme. Storil je to pač s težkim srcem, ker je že vedel, da se mora odpovedati lepim tisočakom, ki bi jih zaslužil, ako bi vzdržal še Šest dni. Tako pa je stradal zastonj. Razen tega je moral Nobody, ki v resnici ni nihče drug kot 32-letni geometer Fran Tiretta, rodom iz Firenz, včeraj popoldne v bolnišnico, da si tam opomore. Brez-dvomno bo trajalo več dni, predno bo mož popolnoma potolažil svoj sestradani želodec.
S tem pa originalna tekma ni še končana. Ruggeri jeva, ki hoče menda pokazati, da «nežni» spol včasih nadkiiljuje «močnejšega», pogumno vztraja v borbi proti lakoti in izgleda, da ne bo še tako kmalu vrgla puške v koruzo. Vsaj tako trdi ona, bomo videli, kaj bo rekel njen želodec...
OJ ti praklleana mli.
Kakro znano, je miš zelo plaha živalica, in še nikoli se ni čulo, da bi bila nevarna človeku. Pa vendar je! O tem bi znala brezdvomno kaj povedati 25-letna dnina-rica Karmela Petelinova, stanujoča v ulici Ferriera št. 25. Ko je Petelinova včeraj popoldne delala v nekem skladišču v ul. Machiavelli, je nenadoma skočila jjpod vreč plašna miška in se v hipni zmedenosti skrila Petelinovi pod krilo. Petelinova se je tega tako ustrašila, da je vsa iz sebe odskočila v stran in pri tem butnila z glavo ob prešo, ki rabi za stiskanje praznih vreč v bale; udarila se je tako hudo, da je zadobila veliko bunko nad desnim očesom ter si pretresla možgane. Misleč, da ne bo hudega, se je Petelinova v spremstvu neke druge ženske podala domov, a ker ji je pozneje postalo slabše, so jo domači spremili v bolnišnico, kjer je bila snre ieta v kiruraiCni oddelek.
Iz tatinskega dnevnika.
Predvčerajšnjim zarana zjutraj so neznani zlikovci obiskali gostilno Mihaela Coppola v Skednju št. 315,-kjer so pobrali nekaj jestvin, rasne predmete ter nekaj drobiža v skupni vrednosti kakih 200 lir. Pred odhodom so si seveda še pošteno postregli z jedjo in pijačo. Tatvina je bila prijavljena škedenjskim orožnikom.
—	V začasni odsotnosti Šivilje Josipine Sobagna, stanujoče v ul. S. Francesco št. 6, se je predvčerajšnjim nekdo vtihotapil v njeno stanovanje ter ukradel nekaj perila ter stensko uro, vse skupaj vredno 350 lir. — Sobagna je javila dogodek na orož-niški postaji v ul. Chiozza.
—	Sličen obisk je imela predvčerajšnjim popoldne zasebnica Terezija Šinigoj, stanujoča v ulici Molin a vento št. 21. Ker nje ni bilo doma, si je nepovabljeni gost vzel za spomin staro moško obleko, 6 rjuh in znesek 150 lir v gotovini. Šinigojeva sumi, da je vse to izginilo po krivdi pleskarja Antona Kramerja, ki ga je neka soseda videla vstopiti v stanovanje Sinigo-jeve. Toda mož ni še prišel v pest orožnikom.
—	Končno so zlikovci, ki so bili predvčerajšnjim zelo podjetni, obiskali stanovanje Josipine Cesser, stanujoče v ulici Vidali št. lo, in Josipine Stare, stanujoče v ulici Sapone št. 5. V stanovanju Cesserjeve so ukradli za 950 lir perila in 85 lir v gotovini, v stanovanju Starčeve pa par rjuh, vrednih SO lir.
39-letni težak Herman Papo, stanujoč v Rocolu št. 614, si je v noči od torka na sredo postlal kar na cesti v ulici Molino a vento. Bil je v «rožcah», zato je kmalu sladko zaspal, kakor da bi spal na mehki postelji. Ko se je pa zjutraj prebudil, je žalosten ugotovil, da nima več pri sebi listnice, v kateri je hranil znesek 145 lir. Očividno mu je ponoči nekdo skrbno pretipal žepe in ga olajšal za listnico. Papo je potožil svojo nezgodo orožnikom v ul. Istria.
ustanovil — Pri Škorcu — (naproti cerkvi) drugi pa — Pri Grabci —; pričakuje se četrti, ki zasede prostore g. Ivana Beltram. Tako bodo štirje trgovci, katerih želja je nakupiti čim več blaga. Ker pa je tega prav malo, se pričakuje živahne kupčije in tekmovanja med trgovci, kar bo na korist našemu kmetu.
Zategadelj se priporoča previdnost pri sklepanju kupčij.
Sprejemanje blaga se vrši ves dan, kar je tudi v veliko korist prodajalcem, ki morejo odati blago čim so izvršili vse potrebno delo.
Prtp. ured.: Poročilo pošljite kar naravnost potom korjere, kjer ga mi dvignemo. PoŠta nam vroči poročilo šele drugi dan torej prekasno.
SELO PRI ČRNI6AH
Bralno društvo «Caven» iz Sela pri Crni-čah priredi vsoboto in nedeljo 27. t. m. svoj društveni izlet na Kucelj. Odhod izpred društvenih prostorov v Selu v soboto ob 12 zvečer. Žajutrk iz nahrbtnika na Kuc-lju; nato odidemo dalje na Modrasovec, kjer bo kosilo istotako iz nahrbtnika. Po-vratek čez Predmejo v Lokavec, kjer bodo čakali vozovi. Tamburaši naj ne pozabijo vzeti s seboj tamburice.
Vesti s Gortikesa
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLBDIftOB - RS. DOM
Prihodnjo soboto 2t. t. m. ob 31. vri sa uprizorita anodofankl «volkovi» ln »Maska satana*. Prva »nodejnnkii nam prikazuje bedno življenje, ki Ho veka tira do hudodelstva, za kar se mora naposled tudi pokoriti; vrli se v borni kočL Drapa pa nam na grotesken način tU ne brez globokega raaploblfanja slika Ma tpraiea, ki nporaMfa vsako priHko> da zaigra i na odru Življenje. Dajanje m vrti v pisarni pio duhana ravnat«**.
Opozarja se, da se predstava vvil samo v soboto in da Je to zadnja predstava v tej sezoni. Režijo vodi Koftnta.
Sviiodni trg v Gorici dna 24. junija
Na goriški trg je bilo prinešenih in razprodanih 577.10 kg svilodov. Cena je bila okoli 30 lir kg.
Ooriftki izvozni trg
Cene so bile v četrtek dne 24. junija sledeče:
Bele ćepljenke (čreSnje): L 1.20-1.50; črne črefinje: L 1.—2.—,* seleno stročje: L 0£0 do 0.60; grah: L 0.50-0.70; šparglji: 2.00 do 2.20; krompir: L 0.40.
Na trg je bilo pripeljanih okoli 100 kvin-talov Črešenj.
VčerajSnji dež, pomešan s sodro je čre-finjam zelo škodil. Že itak gredo Črešnje h koncu, dež jim je pa še pospešil konec. Povpraševanja po črešnjah ni bilo veliko, zato je blago ostajalo.
Breskve prihajajo že v večjih količinah na trg. Cene in kakovost sta jim še precej dobit Kg od 3-3.50 lir. Množina 5-20 kvin-talov.
Hrušk je šele malo na trgu.
So na trgu jako lepe marelice iz južnih krajev posebno Neaplja, domaČih pa še ni.
Predvčerajšnjim je šel prvi vagon krompirja v inozemstvo.
Z grahom je bolj slaba kupčija, ker je prezrel. Kar ga je pa mladega, ima vedno se dobro ceno.
OABROVICA PRI KOMNU
Na praznik sv. Petra in Pavla priredi tukajšnja šolska mladina svojo običajno veselico, ki obeta celo prekoračiti one iz prejšnjih let. Med različnimi točkami sporeda bodo tudi Ribičičevi «£krati», kateri bodo opremljeni z novimi, krasnimi kostumi.
Preskrbljeno je tudi za šolska mladino bližnjih Šol, ki se lahko udeleži glavne vaje, ki se bo vršila v nedeljo dne 27. t. m. točno ob 15. uri; seveda z enakim sporedom in z znižano vstopnino. — K obilni udeležbi vabita učiteljstvo in šolska mladina.
Vesti Iz Istre
IZ KLANCA
Izobraževalno društvo «Slavnik» v Klancu priredi, kakor je bilo že javljeno, dne 29. junija na dan sv. Petra in Pavla ob priliki domačega opasila vrtno veselico na vrtu g. Iv. Baruta v Klancu s sledečim sporedom: 1) Deklamacija; 2) «Jabuka», poje društvo «Slavnik» iz Klanca; 3) «Pe-vec», poje društvo «Cvetoči Slavnik» iz J'odgorij; 4) «2itno polje», poje društvo «Venec» iz Kozine; 5) «Nevesti», poje društvo «Zora» iz Prergnice; 0) «Kaj pa delajo
?>tički», poje društvo «Zvezda» iz Herpelj;
) «Pogodba», burka dvodejanka; 8) Prosta zabava in ples. — Med sporedom in pri prosti zabavi igra godbeno društvo iz Herpelj. Začetek veselice točno ob 4. uri popoldne. — K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor.
Za Dijaško Matico daruje N. N., Rute L 35. Hvala lepal (Denar hrani uprava «Edinosti»).
V počeščenje spomina predragega Ar-turja Lokarja darujeta Linči in Sa L 50 Dijaški kuhinji. (Ta dar je včeraj pomotoma bil izpuščen iz objavljenega izkaza darov.)
Vsem darovalcem srčna hvala!
MAU OGLASI
BERLITZ-SCHOOLv"Torre blanc' pouk ln
prevodi v vseh jezikih. (991
TOČENJE VINA IN LIKERJEV (žganja) z dovoljenjem se takoj odda v najem v Gorici pod ugodnimi pogoji. Informacije Via Formica 1, pritličje.
«	997
RADI ODPOTOVANJA prodam % in vijoline in več oljnatih slik. Naslov pri upravništvu. (1004)
POROČNE SOBE, masivne, psiha ali umivalnik, 1800—, mahagonijeve 1900.—, topolove 2000.—, Tiirk, via S. Lazzaro 10.	1005
ČEVLJARSKI pomočnik, dober, za vsa dela, se išče. Naslov pri upravn&tvu.	1000
KUHINJO, luksuzno, solidno in poročno sobo no-vo proda mizar, Via Solitario 2, vrata 9.	1G01
ČEVLJARSKEGA pomočnika sprejme takoj čev-1 jamica, Ruggero Masna 3, Griton.	1001
MOTORNO KOLO «Neckarsulm», popolna oprema, v najboljšem stanju, se ugodno proda. Piazza S. Caterina 2. Dobava za automobile.	1003
Svflodnl trg v sredo dne 23. fulfa
Danes ni bilo prinesenega nikakega blaga in kupci so se dolgočasili v svojih zalogah, pričakujoč prodajalcev, katerih ni bilo od nikoder. Krivda se pripisuje Se nezrelemu blagu radi slabega vremena. — Popoldne pa Je bil vsak donos nemogoč radi dežja. Prijavljenega blaga zelo malo. Cene bi bile sledeče: L 28.50 do 29 za kg ali 28. Odprta kupčija za dobo petih dni. Tendenca za zvišanje sedanjih cen.
Kakor že svoječasno omenjeno, sta došla v tuk. občino Se dva kupca. Eden se je
Iz triaSke pokrattne
STUDENO PRI POSTOJNI
Šolska mladina ponovi v nedeljo in torek (27. in 29. t. m.) v prostorih gasilnega doma nastop v prid ubožnim otrokom domače šole. Ker marsikateremu radi slabega vremena ni bila dana moftnost se pridružiti našemu naraščaju, naj to pot ne zamude prilike in naj pokažejo s tem svoje usmiljeno srce. Nihče se ne bo kesal, ker so vile s svojim prelepim «Rajanjem» ob zvokih domačega orkestra poskrbele, da spravijo vsakogar iz ravnotežja. Programa ne povemo; kdor je radoveden, naj pride, da se na mestu prepriča. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
IZ MAVHINJ Smrt Ivana Pornarčiča.
V	pondeljek smo spremili k večnemu počitku 2§-letnega mladeniča Ivana Pernarčiča. 2 njim smo izgubili v vsakem oziru vzornega mladeniča; bil je kremeni-tega značaja, blag in idealno narodno zaveden. — Mirni mladenič je z zdravim razumom in krepko razsodnostjo znal soditi in obsojati vse krivice in kljub težki in usodni bolezni, ki mu je počasi glodala telesne moči, se je zanimal za javno življenje. V dobi najkrepkejšega mladeniš-kega poleta je revež že pred 6 leti začutil
težke posledice vojne: pojavila se je kostna jetika v levem kolenu in slednjič ga je napadla Še pljučna jetika in mu z bliskovito naglico izčrpala ostale moči. Med upom in obupom je poteklo nekaj let, obupnih je bilo nekaj mesecev, slednjič se je uklonil usodi in čakal in želel, da bi ga čim preje rešila smrt. Ta želja se mu je izpolnila v nedeljo ob 4. uri zjutraj.
V	vsej dolgi in težki bolezni ni nikomur potožil o svojih bolečinah, niti dobrim starišem, kateri so toliko žrtvovali, da bi se mu povrnilo zdravje, in katere je tako ljubil.
Ivan! Kako si bil priljubljen in spoštovan, je pričala velika udeležba pri pogrebu, to so pričale solze. Vsem, ki so pognali Tvoj kremeniti značaj in Tvoje blago srce, ostaneš v blagem spominu.
V	imenu starišev in pokojnikovega brata izrekamo vsem, ki so na katerikoli način izkazali pokojnemu poslednjo čast, jtem potom iskreno zahvalo. Posebna zahvala pa g. župniku iz Devina za prostovoljno asistenco, domači godbi za spremstvo, jf. učitelju LegiŠi za udeležbo s šolskimi otroci, in fantom in dekletom za vence.
Pokojnikovi prijatelji.
ŽENITEV je najvažnejši korak v življenju. Zato ga ne storite nikoli brez nasveta, temveč pišite zaupno na Posredovalnico za ženitve «Sreča*>, Glavno zastopstvo v Ljubljani, poštni predal 68. Za dostavo pojasnila s prospekti priložiti v znamkah.
998
IŠČEMO NEVESTE! Posestniki, trgovci in obrtniki bi se radi poročili z gospodičnami ali vdovami, ki imajo primerno izobrazbo in doto od 50 do 250 tisoč dinarjev. Pojasnila daje: Posredovalnica za ženitve «Sreča» v Ljubljani, Poštni predal 68. Znamke za odgovor.	999
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronkiajalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5___Dobiva se sarr
lekarni Ce»tellanovich, Trst, Via CHuliani 42. i^vj
STENICE in kuhinjski Ščurki se uničujejo s *Ci-niton». Zarod za dizinfekcifo, via Rossetti 2. (985)
BklVNICA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, na deželi se proda. Naslov pri upravništvu. (986)
PRODAJALKA, izveŠbana v manufakturni trgovini, «Sče mesta na deželi ali v meslu. Naslov pri npravniStvu.	994
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	951!
POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE ia
Julijske Krajine! Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19, (včlanjena v Londonu in Parizu) priredi počenši z dnem 27. junija, za časa vclesejma, krojni tečaj za krojače in Šivilje. Znižani vizum in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega t eSaja, ki bo celodneven, in da istočasno ob« če velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili, je najnovejši, lahek in preizkusen v naši krojni akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se poSljejo po poiti. V naiih rsodnih listih dobi vsak krojač in Šivilja zaželj^ni kroj, ki pristoja brez vsake po-skušnje. Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po vseh merah in podobah. Udeleženci dobijo ob zaključku tečaja odpustno spričevalo in anglo-francosko diplomo. Pojasnila daje Ktojna akademija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor.	946
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le • Glvkol*, ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castcllanovrch, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).	989
DAROVI
Za Dij. kuhinjo v Gorici daroval Ž. V., Sovodnje L 8.50.
»I——	—1
Darove za birmo
po ugodni ceni dobite v zlatarni
ALBERT POVH
. Trst, Via G. Mazzlni 46 s^
msmmmm m m wJ
plačuje	549
ALOJZIJ POUff, Ptozza Garlbald! 2
prvo nadstropje
Pazite na naslov!	Pazite na naslov'
Od 26. junija do 5. julija
ObISćfte važni
VI. medMrodsl vaorčn! vsieselsm
v Ljubljani
Od 26. junija do 5. julija
Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 ln izkaznice go L 1.—, ki dajala pravico do zniianja vizuma Jugoslovenskega konzulata na potnem listu za L 10.— kakor tudi do 30% znižane vožnje na italijanskih in 50% na jugoslovenskth železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Cehov in — Trst. Urad: Viale XX Setembre 65/1. desno in v Čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje.
VslNO! Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za poši-IJatev vstopale in vizuma Jugoslovenakega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošijejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske in potne stroske.
PODLISTEK
JULES VERNE:
(54)
Skrivnostni otok
Tedaj se je pokazal med mogočnimi skalami poročevalec in Harbert, ki je mislil, da ni oni zapazil jaguarja, mu je hotel steči naproti, toda Gedeon Spilett mu odmignil z roko ter Sel previdno dalje. Ni bilo prvič, da je stal pred tigrom. Ko je bil samo deset korakov oddaljen od Živali, je nastavil karabinko tako mirno, da se ni zganila mišica.
Jaguar je počeni!, da bi skočil na lovca; toda v hipu, ko je nameraval skočiti, ga je zadela dobro merjena krogla med oči, da je oble£al mrtev.
Harbert in Pencroff sta stekla k jaguarju, Nab in Cir sta pritekla od nasprotne strani jn vsi so jsi nekaj časa ogledovali na tleh ležečo žival. Nien kras-
ni kožuh je obetal postati kras velike dvorane v granitni hiši
«0, gospod Spilett, kako vas občudujem in zavidam! je vzkliknil Harbert in njegov glas je izdajal iskreno občudovanje.
—	Aj, dragi sinko, je odgovoril poročevalec, ti bi ravno tako napravil.
—	Jaz! Tako hladnokrvnost...
Predstavljaj si samo, da je jaguar
zajec, pa bod popolnoma mirno meril.
—	To pa je dober svet, je rekel Pencroff.
—	In zdaj, je nadaljeval Gedeon Spilett, ko je jaguar zapustil svoje bivaliftče, ne vem, zakaj ne bi mi prenočevali v njem.
—	Toda priti utegnejo Se drugI semkaj, je dejal Pencroff.
—	Zato pa zanetimo ogenj pred vfeodom votline. Ta jim bo branil prestopiti prag.
—	Torej noter v jaguarjev o hlfiot» je rekel mornar, ki je vlekel za seboj mrtvo truplo jaguarja.
Naselienci so se nodali v votlino- in
medtem ko je Nab jaguarja odiral, so njegovi tovariši nanosili pred vhod veliko množino lesa, ki ga je bližnji gozd imel v izobilju.
Ko je tudi Cir Smith zapazil bambusovo grmovje, je odrezal nekaj stebel in jih pomešal med ostalo gorivo.
Zdaj so se nastanili v jami, v kateri je ležalo vse polno kosti; puSke so za vsak slučaj nabasali z ostrimi naboji, da bi bili pripravljeni pred morebitnimi nenadnimi napadi. Povečerjali so, in ker je bil čas počitka, so zanetili grmado drv ob vhodu votline.
Tedaj je začelo prasketati kakor pri umetalnih ognjih; to so povzročala bambusova stebla. £e samo to pokanje je zadostovalo za odpoditev divjih zveri.
To sredstvo pa ni bila inženirjeva iznajdba. Po poročilih Marka Pola so uporabljali Tatari že cela stoletja to sredstvo, s katerim so čuvali svoja ležišča pred; zvermi notranje Aziio.