35. flevnka.
Današnja Številka stane Din 1*50.
V Ljubljani, v ion* IZ. fetrnorja 19Z4.
Leto ion.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzaaiil nadalje in praznika. Inaeratl: do 30 petit vrst i 2 D, do 100 vrat i 2 D 50 p, večji insert« petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 O; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
8>ravništvo „Slov. Naroda' in .Narodna tlaki
ollca tt 5, pritlično. — Telefon tt. 304.
Uredaletvo „31or. Naroda* Snaflova nlloa ti. S, I. nadstropje
Tela'on aiav. 34. •opise sprejema lo podpisane in zadostno frank o van e. «w  Rokopisov ao no vrača. M
■T Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—e str. po O. V50, a in vet 2 D. V Inozemstvu 4—e str. 2 D., e In vet po 3 D. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod1* velja:	0 Ja:oslii«Jl		V irerum
	v Liubljani           po poiti		
12 mesecev ...... 1      • ..*•«. Pri morebitnem povišanja s	Din 240-— .    120 — 60-— 20-— e imi daljša	Din 240 — .    120 — . 60"— isročnlna dopl	Din 360 — , 1S0--. 90--. 30-ačaii.
Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno po nakar«'d.
Na -amo pismena naročila brej pcilatve denar a se ne moremo ozfraM.
Srbi, Hrvati in Slovenci kot celina.
Srbi, Hrvati in Slovenci, politično ujedinjeni v eno državo, so dočakali uresničenje najvažnejšega dela svojih zgodovinskih teženj. Nečemo tu pose* jBtati v davno zgodovino, ker bi t vsaki dobi lahko našli skupne politične tež« nje In čustva skupne pripadnosti pri vseh Jugoslovenih, marveč se hočemo ustaviti samo ob nekaterih kulturno* političnih momentih v prošlem in na* sem stoletju, ko se je ustvarjala mo* derna jugoslovenska literatura. Jugo* si oveni niso, dasi razcepljeni v razne politične celine, deloma tudi pod raz* nimi kulturnimi vplivi, skozi vse 19. stoletje preko ilirskega pokreta do zadnjih važnih dogodkov političnega ujedinjenja, nikdar prenehali — vsaj preko svojih ugledne j ših poedincev m nacijonalnih skupin — uveljavljati za* hteve edinstva, najpreje kulturnega, potem pa tudi političnega. Toda brzi razvoj političnih dogodkov je prehitel tudi vsa pričakovanja jugoslovenskih idealistov in politično ujedinjenje je došlo, rekli bi, prerano in nas zateklo nepripravljene.
Jugoslovenske mase v Avstriji niso bile še zadosti niti jugoslovensko naei* jonalne. niti jugoslovensko kulturne in prosvetljene, a narod v Srbiji in nje* govi voditelji sc niso še popolnoma zavedali svoje osvobodilne, zlasti pa ne ufedinjavalne misije s te strani Save in Dunava. Geslo »s prosveto k svo* bodi«, ki so je Jugosloveni v Avstro* Ogrski vzeli od svojih čeških bratov, je bilo pač tno od glavnih sredstev v borbi za narodni obstanek, toda v kulturnem delovanju z izrazito nacijo* aalnim programom so se gomilile vse mogoče težkoče. Avstro*ogrska vlada in njeni birokratski in nazadnje tudi domači hlapci so se dobro zavedali, da pomen j a že sam obstoj dveh jugoslo* venskih držav, ki sta bdeli nad še ne osvobojenim delom jugoslovenskega naroda, nevarnost političnega sporazu* ni med Jugosloveni. Kdor pozna raz* mere v cesarski Avstro*Ogrski, bo pač razumel, da čisto politično delovanje ni moglo donestf velikih in definitivnih rezultatov; vendar pa narodna ori* jentacija v politiki mnogo pripomogla k probujenju zanimanja za vsa kul* turna m socijalna vprašanja tudi v širokih narodnih slojr1- Jugoslovenska književnost kot čist narodni proizvod je postala važen socijalni činitelj in bila glasnik vseh naprednih idej. Jugo* slovenska literatura ima skozi vse 19. Poletje preporođen značaj, ona uvaja v prakso ideale prosvetljenosti, širi zavednost med inteligenco in narodom, vrača inteligenco k narodu, oznanja ljubezen nar>ram rodni grudi in narodu
kot celini in kaže, navezujoč na tradi* cije in naslanjajoč se na zdravo etično jedro v narodu, nove kulturne vidike ter povdarja narodno samozavest. To« da ta tako važni socijalni in narodni činitelj ni vedel, niti znal spojiti vse svoje komponente v eno močno jugo* slovensko rezultanto, dasi je vedno iskal to jedinstveno linijo. Tudi sami Srbi in Hrvati so po raznih krivih potih potrebovali še mnogo časa, da so uvi* deli neizogibnost enega književnega je* zika in v zvezi s tem tudi književnosti in duševnega življenja vobče. Naprcd* nemu in požrtvovalnemu delu kultur* nih poedincev se je vendarle posrečilo uvesti skupen literarni jezik in pravo* pis. toda v sami književnosti kot pro* duktu določene duševne in politične sredine je bilo zelo težko tako radi* kalno odstraniti kulturni separatizem, ki je bil v času revolucijonarno*naci* jonalne borbe vedno največja nevar* nost za uspeh jugoslovenskih strem* Ijenj. Uvidelo se je, da so na oko formalni vzroki še vedno najvažnejša zapreka literarnemu jedinstvu: na eni strani pravoslavje in cirilica, na dru<t\ strani katolicizem in latinica, ki sta kot dva rAm. duhov« pazil« n« to, da se dve književnosti enega narod« ne zlijeta v eno.
Se mnogo slabše je bilo s slovensko literaturo, ki se je jela razvijati v dru* gih razmerah in ni moj*la jezikovnega edinstva s Srbi sprejeti tako lahko, kakor so je sprejeli hrvatski kajkovei. Ilirski pokret je pač posegel tudi v Slovenijo, toda ni ostavil tu tako vid* Ijivih posledic, kakor na Hrvatskem, kjer sta zmagala štokavščina in Gajev pravopis. Slovenska književnost, ki se je baš ponovno prebudila, je imela svojo davno tradicijo in je dala takoj ob pričetku 19. stoletja edinstven in diven plod. pesnika svetovnega nivoja Franceta Prešerna. Taka literatura ni čutila potrebe, da bi iskala rešitve na nesigumem terenu in da se navdušuje za revolucij on arno ilirsko reformo ... Tlirizem je bil kulturno političen po* kret. a Prešeren se je brigal bolj za poezijo nego za politiko. Da je sprejel ideje Vrazove, bi on danes ne bil to. kar je. niti bi nam ne napisal svojih lepih sonetov in »Krsta pri Savici«, dasi bi morda izkazal jugoslovenski književnosti druge usluge ... Slovenci se sicer iz umetniških, zgodovinskih in političnih razlogov niso hoteli niti mogli odreči svojemu jeziku na korist višje jugoslovenski celine, vendar pa so vedno čutili, da ostaja vprašanje obstoja dveh književnih jugoslovenskih jezikov nerešeno in da pride enkrat čas tudi za jezikovno ujedinjenje Ju*
goslovenov, čim se za to ustvarijo možnosti in čim se pokaže neizogibna potreba...
Ko so balkanske vojne okrepile splošne pozicije Jugoslovenstva in otvorile boljše perspektive za bodoč* nost, so se Jugosloveni zopet vrnili k svojim nerešenim notranjim problemom brez strahu in z najboljšo voljo, da jih rešijo in razjasnijo. V »Srpskem Knji* ževnem Glasniku« je razpisal Jovan Skerlič anketo o vprašanju »Južno ali vzhodno narečje v srbsko * hrvatski književnosti?« in se zavzemal za ekav* ščino in latinico, dočim se je na drugi strani v slovenski reviji »Veda« po* krenila po inicijativi Slovencev anketa o jugoslovenskem vprašanju, o odno* šajih med Hrvati in Slovenci in o skupnem književnem jeziku Jugoslove* nov. Pri tej priliki se je naglašalo, kar je zlasti važno, da bo mogoče o vpra* šanju jezikovnega ujedinjenja z večjim uspehom razpravljati šele po politič* nem ujedinjenju. Danes pa imamo, kakor se zdi, premalo hrabrosti m iskrenosti, da sprožimo to vprašanje. Razume se, da bi morala v tem pogledu priti inicijativa od Slovencev, ker za* htevati to reformo pri njihovi občut* |
Ijivosti, bi značilo zahtevati od njih veliko žrtev...
Tako sta se našla slovenski jezik in slovenska književnost na samostalni stezi, ki pač gre preko dehtečih in lepih slovenskih poljan, ki pa se končno vendarle mora združiti s široko jugoslovensko cesto___Toda tudi brez ra*
dikalnega jezikovnega ujedinjenja, ki je nemožno brez predhodnega dušev* nega ujedinjenja, je razvoj jugosloven* ske misli vendarle vidljiv in stvaren in samo pesimisti morejo v naših težkih političnih krizah zreti neko definitivno propast Jugoslovenstva, čigar ideologijo so ustvarile naše rasne vrline brez naših rasnih napak, ki danea vladajo v našem nacijonalnem telesu ...
Naš 20. vek teče v znaku velikih političnih dogodkov; donesel nam je pozitivne rezultate jugoslovenske misli in novo formacijo družabnega in kula turnega življenja našega naroda. Kot Jugosloveni smo postali ne samo poli* tično, marveč tudi kulturno važen čini* telj; v skupnosti bomo morda v stanju, da damo kulturi neke nove, svoje vrednosti.
Dr. Jovan Kršić, »Nova Evrova«.
Društvo narodov v letu 1923.
V teku t 1923. je iJruštvo narodov izpopolnilo sestav svo ih glavnih organov in še bolj razširilo svoj delokrog.
Splošno se lahko reče. da ie čas organizacije končan. Na eni strani so sestavljeni razni organi Društva za raziskovanje političnih, juridičnih, finančnih, gospodarskih, humanitarnih vprašani, kakor tudi tranzitnih in hlgiien-• t -:h vprašani. Na drifi s^rari se ie precizirala uloga, ki jo more igrati udružene narodov v mednarodnem življenju.
Če bi bf > potreb«© dati vidno znamenje za delr» nost D. n. v teku pošlega leta. bi lahko navedli število zasedanj, ki so ;ih imeli razni organi, iz katerih sestoji D. Permanentni dvor za mednarodno pravo je imel razen svojega Tednega zasedanja, ki se vrši vsako leto meseca junija, dve izredni zasedanji, eno v januarju, drugo v novembru. Skupščina D. n. (L9 Assemblče de la Socičte des Nations) je imela svoje četrto zasedanje od 3. do 29. septembra. Svet D. n. se je sestal petkrat. Tri mednarodne konference so imele svoje seje v Ženevi, ena v avgustu o trgovanju z obscenimi publikacijami, druga v novembru za izenostavljenje carinskih prestopkov in tretja v decembru o komunikacijah in prevozu.
Gospodarski komite in finančni komite, permanentna posvetujoča se komisija za študij vojaških, mornarskih in
zračnih vprašani in provizoriČna mešana komisija za zmanjšanje oboroževanja, zdravstveni komitč. komisija za komunikacije in prevoz, komisija za intelektualno sodelovanje, opijska komisija, komisija za trgovanje z ženskami in otroci, so imele več zasedanj v teku leta.
Kar se tiče drugega delovanja D. n., je treba omeniti, da je bilo več apelov našlo vlenih nanj. v smislu člena XI. pakta, ki daie vsakemu članu Društva pravico ^a titre amical d'appeler Tatten-don du Consefl ou de rAssemblee sur toute circonstance de nature affecter les relations internationales et qui me-nace par suite de troubler la paix au la bonne entente entre les nations, dont la paix dćpend« (na prijateljski način vzbuditi zanimanje Sveta ali Skupščine za vsak dogodek, ki bi mogel vznemirjati mednarodne odnošaje in ki tako ogroža mir ali sporazum med narodi, od katerih zavisi mir.)
Ta člen je eden najvažnejših v paktu D. n. Na njega podlagi je britanski zunanji minister opozoril na položaj v Mosulu, nato je Madžarska opozorila Svet na razlastitev madžarskih optan-tov s strani romunske vlade. V te? zadevi je skušal Svet ublažiti nasprotstva in uplivati pomirjevalno. Bolgarska je spravila pred Svet vprašanje ravnanja z Bolgariji v vzhodni Trakiji s strani helenskih oblasti. Albanska pa vpraša-
nje moslimanov albanskega rodu v Grčiji, slednjič ie veleposlaniška konferenca opozorila na položaj v Memelu.
Druga politična vprašanja so tudi spravili pred D. n. v teku prošloga leta. Grško - italijanski spor je bi! predlo*cu Svetu v smislu členov XII. in XV. pakta. S tem vprašanjem se je bavi] Svet ves mesec december. Vprašanje m:.ie med Madžarsko in Češkoslovaško, ki so ga že predlanskega leta predložili Svetu, je bilo urejeno v teku L 15 enako vprašanje meje med CeSkoslo-vaško in Poljsko (Javorina).
Ta vprašanja so bila različne varnosti, vendar pa so vsebovala vzroke spora med narodi, katere je bilo treba čimpreje odstraniti, število apelov, ki so bili v takih zadeval naslovljeni n * D. n. je brezdvomno eno zanimivih dejstev v zgodovini Društva v teku prešlega leta.
Kar se tiče zaščite manjšin, sta estonska in letonska vlada podale pri Svetu izjave, ki vsebujejo važne nasvete glede ravnanja z narodno<tn;rm manjšinami. Svčt je v enem posebnem sluča'u, ki je bil predložen — v zadevi nemških manjšin v Poljski — zahteval najkrej mnenje od Sodnega dvora, potem pa je začel s poljsko vlado pregovarjanja glede rešitve tep:a vprašan*«. Ta pregovanjanja niso končana in sc Še nadaljujejo.
Glavnega dela D. n. v teku pro-šlega leta pa ne smemo iskati na političnem ali upravnem polju, ali pa v zadevi mandatov in manjšin. Karakteristična poteza delovanja D. n. v L 19j*. je aktivnost njenih teheničnih orgarira-clj in delež, ki ga ima D. n. pri delu gospodarskega in finančnega prcnovljcirja E\ rope.
Lansko leto se je pričelo z izvrševanjem restavracijskega programa av -stri'ske valute, ki ga  ie izdelal sepe.
Svčt D. n. s pomočjo svojega finančnega komiteja, in konča:.-; se je /. upostavl.enjem progr^na zn finančni dvig Madžarske.
finančna    ureditev    Avstrije t dobro napreduje. Načrt, ki rs 5e napravil Svčt D. n. za finančno ureditev Mizarske je avstrijskemu precej podoben.
O delu raznih organizacij D. n. v teku prošlega leta bomo poročali drugič.
RazFeiffvenp, komisija.
— Sušak, 10. febr. (fevir.) SemVsi ?o došli predsednik komisije za ra»mej:t-v general Ljubo Milic, vseuč. profesor dr. Šilovfč. načelnik v saobraća jnem ministrstvu Derko, reneralni carinski inšpektor Kuklč, dohod drugih članov je aapovcdai za danes. Člani italijanske komisije so do-51i na Reko.
5ven Elvestad:
34
3)ama v borbi z dvema.
V kabini ni najmanjšega sledu, ki bi kazal na to. da se je tu vršila, kakšna borba. In ko je zginila gnspa Sonja in ko so jeli preiskovati stvar, so našli ajeno obleko, ki je ležala nedotaknjena v njeni kabini. Ako torej smatramo za dognano, da se je izvršil zločin, moramo priti takoj do zaključka, da je bil zločin izvršen v vodi. Na kratko povedano: ros^a Sonja je bila utopljenec
Ta brutalna te.'ava je policijskega poročnika pretresla. Krag pa je nadaljeval svoje pripovedovanje, kakor da bi prav nič no opazil njegovega duševnega razpoloženja:
»Morilec se je na to previdno oddaljil iz ko-aališča. prišel do plitvine, tekel preko peščenega proga k obali in dalje po vrtu državnega svetnika. Ves ta čas je bila služmčad v svojih sobah. Nihče ai videl morilca priti in morilec je zopet docela ■•opažen sapustfl kopališče.
Mahoma ga je prekinil polleflskf poro*rtk:
»Pozabili ste na ovratnico.«
»Kako to?« je vprašal Krag.
Policiski poročnik je s tresočte prstotH pokaral »a ruiave madeže na ovratnici
»Saj je vendar krvava.« je pripomnil.
»In kaj sklepate iz tega?« jc vnralal detektiv.
»Da se je vendar le vršila borba.«
»Ni se vršila borba,« je odgovoril detektiv, »ovratnico sem našel na vrtu državnega svetnika.«
»Zločinec jo je seveda vrgel od sebe.«
»V prvem trenotku sem tudi jaz tako mislil ko sem pa stvar primerjal z drugimi okolnostmi, sem prišel k drugemu zaklhičkn.
Državni svetnik, ki je lastnik dotične vile, mi je namreč pripovedoval, da je kritičnega popoldne, ko je njegova obitelj sedela na verandi, njegov pes mahoma skočil po konci ter s silnim lajanjem tekel po vrtu in izginil v smeri morske obale.
Državni svetnik ga je skušal priklicati k sebi, toda brez uspeha.
Pes je lajaje tekal med drevesi in bi! ves čas silno nemiren in besen. Ni težko uganiti, kaj se je takrat zgodilo. Ko je zločinec prišel preko peščenega proda do obali, je preplezal ograjo ob vrtu državnega svetnika, se skušal splaziti skozi vrt, kar je vzbudilo pozornost Čuječega psa. Ko je pa na drugi strani zopet hotel splezati preko ograje, ga je napadel pes. Ograja je zelo visoka in jo je težko preplezati. Za tevečfeanega telovadca pa je to lahko izvedljivo.
Med dotičnikom in psom se je vnel boj in lahko smatramo za dognano, da je pri tem pes oklal do-tičnika. 'Nato se je lopovu vendarle posrečilo priti na drugo stran ograje in ko je bil varen pred psom. si je svoje rane obrisal z ovratnica Poglejte: ovrat-
nica je zmečkana in krvavi madeži na blagu so tako razdeljeni, kakor ako človek z ruto briše kri. Zločinec je bil potem tako nepreviden, da je ruto vrgel proč. Našel sem jo na vrtu državnega svetnika.
Ko sem s svojimi preiskavami dospel že do tu, mi jih je bilo lahko nadaljevati.
Mislil sem s!, da je bilo morilcu ležeče na tem, da čim najpreje zapusti kraj. kjer je izvršil svoje zločinsko dejanje. Zaslišal sem celo vrsto sprevodnikov na cestni železnici in izvedel, da je vzbudil njih pozornost neki mlajši človek, ki je bil na videz inozemec in imel na sebi strgano obleko, peljal se je popoldne s cestno železnico v mesto. Roka mu je krvavela. Predno se je pripeljal v mesto, je izstopil. Sprevodnik je opazil, da je kmalu na to vzel avtomobil in se odpeljal.
Breg težave sem nato izsledil dotični avtomobil.
Šofer mi je povedal, da je tujca peljal k par-nflrn, ki vozi v Malmč.
Krag je pogledal na uro, »In sedaj moramo hiteti,« je dejal, vakc liočeva odpotovati s pamikom na švedsko.«
XXTL POGLAVJE. Zločinca zasledujejo.
Med tem je postalo že tako ka«no, da sta prijatelja morala hiteti, ako sta hotela Še pravočasno uriti na pjaroik.
Prtljago so naložili na avtomobil, v katerega sta se vsedla.
»Moram priznati, da ne razumem.« je dejal poročnik, »zakai odhajava v Kopenhagen s tako veliko prtljago. Sicer pa o tem Vi odločujete sami.«
»Kaj pa naj sicer napraviva s prtljago,« je vprašal Asbjtfrn Krag.
»Sai bi lahko prtljago res tu pnstila in odšla v Ma!m5 samo na mal poset. Morda je zločinec že zopet tu, ko midva prideva tjakaj.«
»Morda,« je odvrnil Krag, »vsekakor mu morava biti neprestano za petami. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi sled kazal v druge smeri, kakor v Kopenhagen. Že enkrat je bil na potu v Malmo in njegova pot je bila usmerjena popolnoma na drugo stran, kakor se morda še spomin ate.«
Policijski poročnik se je zamislil.
»To je pač res,« je pripomnil. ^Takrat r* pova pobegnila iz Korsora in se nato napet?! MalmC«
»In kam sta se potem napotila?« »Vrnila sta se v kopališki hotel frftaL. je odgovoril policijski poročnik.
Vprašanje Asbjčraa Kraga za ie zelo presenetilo.
»Menda vendar ae mislite,« ie dejal, >da se je zločinec zopet vrnil tjakaj? Tamkaj je vendar že vse zatvorjeno.«
»Gostilnica »Babilon« ni zatvorjena.
stran 2-
•SLOVPN5KI   NAROD«,   dne 12 rebra rja 1**4
*te\. 35
Parlamentarna situacija.
dr. Markoviča. — Opozicijonalni blok. — Marinkovićevo predavanje o samoupravah.
t* Beograd*   11. februarja.   (Izv.)   narodni skupSčini in Včerajšnji dan je potekel v političnem ©žiru bres važnejših dogodkov popolnoma mimo, nI bilo niti seje ministrske-
ga sveta, niti niso v parlamentu zborovali posamnl parlamentarni klubi. V radikalnem klubu so se popoldne zbrali nekateri ministri, ki so razpravljali o situacij) In osobito o delu v narodni skupščini V demokratskem klubu to poslanci diskutirali o afer! dr. Laze Markoviča in o sobotnem soglasnem sklepu radikalnega kluba, da se bivši pravosodni minister ne Isročl sodišču, ker ni ničesar takega zakrivil, za kai naj bi se pozval na odgovornost v smislu zakona o ministrski odgovornosti. Sklep radikalnega kluba je v opoziciji vzbudil veliko ogorčenje.
Kakor omenjeno,   beogradski tisk danes   zelo   mnogo komentira stališče radikalnega   kluba   v   aferi dr. Laza Markovič-Rankovič. Zanimivo Je bilo dejstvo, da so nekateri poslan-Ol pred končnim glasovanjem o aferi dr. Markovfća zapustili klubove prostore. Na ta iačin je bil dosežen soglasni sklep, da se dr. Markovič nima izročiti sodi-Iču. Markovlčevi prijateli so po tem sklepu v trlumfu spremili dr. Markoviča svoje klub. Zelo ostro obsoja ta sklep {demokratski  tisk.  Današnja »Pravda« aamerja radikalni stranki, ker je igrala ▼loto sodišča. S tem sklepom je radikalni klub zadevo ne samo prejudiciral jjnarveč tudi omejil pristojnost merodaj-nega foruma, sodišča. To je velika napaka. Kar Je storil dr. Markovič, ni samo korupcija, marveč tudi čin golega koristoljubja. »Pravda« konstatira dve dejstvi, radi katerih bi moral biti dr. Markovič pozvan pred sodišče: 1. dr. Markovfd Je zakrivit č?n korupcije, ker fe dal brez lavnega razp'sa tiskat? obveznico svojemu pr7fate?hi za dvakrat večjo ceno, nego JTh sedaj tfska drugI dobavite!!, 2. dr. Markovič le delfl svojim voincem v Bosni remVo in to tudi takim, ki so bUl »že davno mrtvi«. S sklepom radikalnega kluba ni samo ba-jatelizlrana pristojnost sodiSCa, temveč Je popolnoma uničeno in v tla teptano načelo o ministrski odgovornosti. »Pravdat s posebnim povdarkom konstatira, da v tej državi nI več nikake odgo-»vorne vlade. Odstranjena je odgovornost In vrSfli se bodo še r.adaljni škandali
Po odhodu Radlčevih delegatov v Zagreb se nadaljujejo pogajanja za sestavo opozicijonalnega bloka z največjo brzino ter ugodno napredujejo. Dr. Ko-Tošec je k izdelanemu delovnemu programu bloka pristav?! svoje pripombe. JDanes se imajo sestati 5efl opozlcijonal-jdh skupin na skupno konferenco, da razpravljajo o podrobnostih delovnega programa. Dosežena je soglasnost v tom, kateri zakoni se imajo predložiti
od nje sprejeti. Današnji »ostanek raspravila radi o prefekta dr. Vole Mertakovlte dede samoupravnega sistema. Načelniki opozicije zatrjujejo, da pride do popolnega sporazuma, da ne bo nobena radikalna Intriga preprečila bloka In da bo tudi vsaka radikalna kampanja proti bloku brezuspešna.
Včeraj dopoldne ie Imel demokratski poslanec dr. Voja Msrinkovlč v dvorani hotela »Imperija!« prav dobro obiskano teoretično predavanje o samoupravah. Predavanju so prisostvovali ugledni politiki publicisti bi politični znanstveniki. Predavanje ni bilo politično, temveč strogo teoretično in znanstveno. Politični moment je bil popolnoma izvzet in je predavatelj prav pregledno očrtal razvoj demokracije od začetka ustanavlanja držav, pojasnil je razne sisteme centralizma kakor tudi samoupravno ureditev posamnih držav. Naglasa! je posebno samoupravne sisteme v ameriških državah, v Švici in Ai glli. Pri teh državah je Izveden sistem samouprav, obenem ps je tudi strog centralizem na najvišjih zakonodajnih mestih. Dalje je predavatelj naglašal potrebo samoupravne ureditve v nali kraljevini, omeniajoč da je demokratska stranka sprejela v svoj strankin program sistem najširše samoupravo, ki obsega odgovornost poedincev na vodilnih mestih, odgovornost ministrov in kralja Navajal je primere in dokaze, kako je samoupravna ureditev države veliko boliša kakor pa brezpogojno Izvedeni centralizem. Samoupravna ureditev nikakor ne stremi za spremembo sedaniega socialnega in Javnega reda marveč skuša čimbolj ola'šaH centralno administracijo države. Predvsem je treba, da se posli, ki jih lahko vrle In izvedejo samoupravna telesa, prepuste v njih izvrševalno kompetenco.
V sistemu samoupravne ureditve ie treba naglašati. da brez vestne odgovornosti za to pozvanih faktorjev ne more obstojati pravilno funkcijonlranje samoupravnega aparata, niti se ne more doseči zadovoljujočih rezultatov. Samouprave zahtevajo odgovornost vseh faktorjev, odgovornost naroda, ki sodeluje pri upravi svojih gospodarskih in kulturnih potrebščin. Nasproti centralizmu absolutno monarhtle so postavlja decentralizacija. Naš narod je politično dobro vzgojen in Je že večkrat pokazal, da se zna udeleževati neposredno tudi v zunanji politiki. Z uvedbo samoupravnih teles bo narod znal ceniti lokalne potrebe, jih pravilno urejevati in tako bo tudi prISe! do zavesti popolne odgovornosti.
Predavatelj dr. Marinkovlč je za svoja izvajanja že! med poslušalci veliko odobravanje.
RAZBURJENOST V FEDEBALISTtflTCM PLOKU,
— Beograd, 11. febr.: (Izvir.)) Ir Zagreba poročajo »Politiki«: V federalističnih krogih se le danes zelo živahno razpravljala informacija, ki ie Prišla Iz zelo zanesljivega vira. Radikali so po tej informaciji čfm so zaznali, da radtčevci nameravajo priti v narodno skupščino. In da tokrat ta sklep ri prazen strel, vrnili poedinlm oblastem na Hrvatskem vse volilne zapts-aike in sTfse. Vi se nanašajo na posamne narodne poslance Rsdfčeve stranke In kateri spisi so bili do zadnjega hranienl v predsedstvu narodne skupščine. Na ta način skušajo radikali zavleči verifikacijo radlčevskih mandatov, kajti trajalo bo precej dolgo, predno se zopet v predsedstvu zbere ves zadevni materijal od posamnih hrvatsk:h oblasti. Tako nameravajo po prepričanju federalističnih krogov radfkali zavleč! verifikacijo v neskončnost. Tederalist' niso le ogorčeni proti radikalom kot stranki marveč se posebno hudu-Wo na osebo Ljube Jovanuvića kot predsednika narodne skupščine.
Likvidacija ukrajinske uprave
na Hrvatskem.
— Beograd, 11. febr. (Izv.) Val dopisali ]e Izvedel iz najzanesljivejšega vira, da |e vlada sklenila v najkrajšem času izvesti likvidacijo pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo ter oblastno razdelitev. Ta teden se fmajo v smislu ustave pripraviti vse sa to potrebne odredbe. Za velikega župana v Zagrebu bo postavljen pokrajinski namestnik dr. CI m I e, za velikega župana v Karlovcu J u s b a 5i 6, za velikega župana V Osijeku dr. Oabrek In za velikega fu-v Sremu Todorovlč.
VAŽNO ZA IZVOZNIKE ŽIVINE.
— Beograd, 11. februarja. (Izv.) Sprejemanje In pošiljanje živine v Ita* lijo preko postaje Bohinjska Bistrica je ukinjeno. Sprejemanje in pošiljanje živine v Italijo ae ima do nadaljnega vršiti samo preko postaje Rakek za klavnice Trat. San Sabba, Trento. Torino, Milan, Benetke, Genova, Rim, Florenca in Neapol. Izvozniki, oziroma uvozniki morajo pri tem imeti rudi nvoapa de* froljenje italijanske vlade. ^
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Težkoče radi carinskega tarifa.
— Beograd, 11. februarja. (Tzrv.) Delegati nase vlade za trgovinska po* ^aianja z Ita'Ho. predsednik dr. O. Rvbif, carinski direktor K u k i c*. na* čelnik trgovinskega ministrstva S a v i 6 in načelnik Todorović so se včeraj dopoldne sestali v zunanjem m in istr* stvu, da razpravljajo o načrtih trgovin* ske pogodbe, ki se ima skleniti z Ita* lijo. Carinski delegat Kukič je na tem sestanku podal svote strokovno mne* nje o carinskem tarifu, ki ie bil izdelan v finančnem ministrstvu. Po njegovem mnenju se mora ta carinski tarif v mar* sičem spremeniti, ker ni bil izdelan a potrebno in dovolj strokovno pazljU vostjo. Carinski tarif se nai ie enkrat točno in akrbno predela. Kljub temu, da bo za to potrebno mnogo Časa. se bodo vodila začasna pogajanja e itafi* jansko delegacijo. Novi carinski tarif pa mora biti pred sklenftsdio trgovin* ske pogodbe precUofen tudi narodni skupščini. Števil o itellianskih strokov« njakov znala 20 in prisno ta teden v Beograd. Za medsebojne razprave Je določena dvorana zunanjega ministr* stva.
POTOVANJE ROMUNSKE KRALJICE V RIM.
— Bukarešta, 10. februarja. (Izv.) Kraljica Marija je danes s simplom* ekspresoro odpotovala v Rim. Teme potovanju pripisujejo izredno valen značaj. Is dvorskih krogov priobčil je »AdeveruU informacijo, po kateri Je kraljičina pot v Rim v sveai s poroko romunskega princa Nikole s italijansko princeso Mafetdo.
MUSLIMAN* m OPOZICTJONALIfT BLOK _ Beograd, 11. februarja. (IzvJ Predsednik muslimanskega ktubs dr. Snaho Je v spremstva po si. dr. Betimeea odpotoval v Sarajevo. Včeraj je imel nrezlfmanskf krofe seje. na kateri je razpravljal o pari** ntefitarnf t Kutci jf. Za Časa odsotnosti dr. Spahe Ima vodltf nadaljna pogajanja se blok nosi. dr. Hrasnfce, al se udeleži done« dopoldne posvetovanj s Dovldovtesai in dr.
OBVEZNO ZAVAROVANJE PROTI NEPROSTOVOLJNI NEZAPOSLENOSTL
— Rim. 10. februarja. (Izv.) Uradni Bat objavlja odlok za obvezno zavarovanje proti neprostovoljni nczapos'e* nosti, obsegajoče osebe od 15. do 65. leta. odvisne od delodajalcev. Izvzeti so iz zavarovanja poljski delavci urad* niki in nameščenci a plaćo nad 800 lir, oni, ki delajo doma. hlapci, vratarji in slični družinski uslužbenci, gledališko In kinematografsko osobje, državni de* lavci in nastavljene!, taki, ki so slučaj« ni delojemalci in ki delajo določeno dobo ispod 6 mesecev.
KRITIČEN POLOŽAJ NA GRŠKEM. Odkritje nove rojalistične zarote
— Atene. 10. febr. (Izv.) Zadnjih 34 ur se le zelo povečalo razburjenje med prebivalstvom. Sedaj je znano, da so začeli ro-Jnllsti akrbno pripravljati teren za kratiev povratek. Vlada ie v Atenah zelo pojačala vojaško posadko in le pozvala tudi v obrambo proti rojalistom dobrovoljce. TI Imajo vzdrževati red in mir v mestu. Republikanska stranka zahteva od vlade, da se skliče tajna sela narodne skupščine na kateri se Ima razpravljati o realističnem gibanju. Republikanci so Izdali tudf proglas ne narod, v katerem ool«u}eio nevarnost rojallsfčne zarote In delovanje reakclj-t-narcev. Nekateri republikanski lfsti ostro napadajo vlado, ker je doslej bila kolikor tolike umerjena proti realistom. Trdijo, da Je v tej roiaflstlčnl akciji zelo angažirana romunska kraljica, ki skuša s svojim vplivom v Rimu In v Londonu pridobi« TtaHJo In Angttlo za intervencijo v prilog kralju Juriju. Potovanje mmnnske kraljice v Rim presojalo grški politični krogi s tega sta-Ršča. da le to potovanje v zvezi z roja 11-stlčnlm ribanjem In bo kraljica skušala TtaHJo pridati" za Intervencijo. Na drugi strani zatrjujejo, da ostane vsa akcija romun-•ke kraljice brez uspeha, ker a^ zavezniki obli "bili popolno nevtralnost. Kralj Jurij je poslal gotovim rojalistom pismo v katerem Izraba upanje, da se le meseca maja povrne v draeo mu domovino. Včeral Je b'l sestanek 400 rrj-»llsričnlh delegatov, k* so razpravlja?! o odHefbl rojalistične stranke pri plebiscitu sa dr*avno obliko. Ta se ima vršiti meseca anrfla.
— Atene. 10. febr. (Tzv) Politične ob-faaff in odkrile novo r»J»l?*H*no zaroto. Pojallstlčnl arentj* so nosk"šsIi pridobiti posadko okfonn'ce »Kliki*« za roialisične načrta, Posadka Jc o tem obvestila rnero-dajne oblasti.
DELAVSKA KRIZA NA ČEŠKEM.
— Praga. 11. febr. (lav.) V tekstilni in kovinarski industriji ie nastala kriza. Več obratov je Isprlo odnosno odpustilo veliko Itevilo delavcev. V Pcdmoklih je ir obratov odpuSčenih 13.000 delavcev.. V Tann-waldu so tekstilne tovarne izprle 3000 delavcev.
KATASTROFALEN PADEC NEMŠKE RENTNE MARKE.
— Berlin, 11. febr. (Izv.) Rentna marka Je začela katastrofalno padati Rentno marko po mnenju finančnikov čaka ista usoda kot papirnata Padec rentne mark.* je zadel najširše sloje, ki so jo začeli odklanjati kot plačilno sredstvo. Mednarodni devizni In valutni špekulant je so na trgu nakupili velikanske mnežine rentne marke. V prvi vrsti smatrajo, da so akcijo za padec marke angažirali francoski agentle kot re-vanso za nemške Spekulacije s frankom. V Berlinu so zadnje dneve strahovito poskočile cene najnujnejšim potrebščinam in živilom.
FINANČNA STISKA MADŽARSKE«
— Budimpešta. 11. febr. (Izv.) V gospodarski krogih je nastala velika panika radi ponovnega padca madžarske krone. Ta padec je po mnenju finančnikov v zvezi s madžarskim zim. posojilom, katerega realizacija je v zadnjem momentu postala zelo vprašljiva. Pogajanja v Londonu In Parizu so prispeta na mrtvo točko. Veliko Je vprašanje, če bo Madžarski dovoljeno posojilo In Če bo, tedaj pod gelo strogimi in težkimi pogoji. Pogajanja so trenotno odložena.
PAPEŽ 7A AVSTRIJSKE
— Rta*. 10. febr. (Tzvlr.) Povodom obletnice svojega ustoličenja Je poslsl p*pel dunajskemu kardinalu Piffu znesek 500 milijonov italijanskih lir sa reveže v Avstriji
Politične vesti.
KAKOR ROJ* MED TRNJEM
it lahko smatra
Ml O »GAZILA«
ki po svoji nedosegljivi   kakovost« prekata rss   druge proizvode, eH, stati la
as Nesoglasja med dr. Korošcem in hrvatskim blokom. Po odhodu Radiče-vih delegatov dr. Mačka in dr. Krnjevi-ća je dr. KoroSec izjavil, da se s prihodom delegatov hrvatske republikanske sel ačke stranke v Beograd ni spremenila situacija glede ustanovitve opozicijonalnega bloka. Povdarjal je, da bi bil prihod Radičevcev v skupščino sedaj, dokler še ni formiran opozicijonalni blok. preuranjen, češ, da bi tak korak mogel samo koristiti Pašiču. Pašič bi prihod Radičevcev porabil v to. da poda demisijo in jo izrabi v svojo korist. Ni izključeno, da bi Pašič ne mogel izposlo-vatl mandata za razpust narodne skupščine In razpis novih volitev. — Na to Korotčevo izjavo reagira glasilo hrvatskega bloka »Hrvat« in piše: Dr. Korošec je izrazil mnenje, da prihod hrvatskih zastopnikov v tem momentu v parlament ni oportun, ker bi se s tem okrepila Pašrćeva pozicija. Čudna argumentacija, ko vemo. da bi bil s prihodom hrvatskih poklancev lahko odbit rimski ugovor ter bi s tem nastala nova situacia ne samo glede heogradskega režima, marveč tudi v reškem vprašanju t. j. v odnošajih napram Italiji, ki so regulirani s pogodbo, registrirano že pri Društvu narodov. Odbitje rimske pogodbe bi imelo velik mednaroden pomen zlasti v današnii neizvestni mednarodni situaciji in ta pomen bi bil zlasti podkrepljen s činjenico, da je rimsko pogodbo strmoglavil baš federalističen blok. — Kakor je iz te polemike razvidno, se nazori dr. Korošca o prihodu Radičevcev v parlament ne strinjalo z mišljenjem hrvatskega bloka. Vsilju e se vprašanje, ali pridejo Radl-ćevski poslanci tudi proti volji dr. Korošca v parlament.
a=3 Bolezen ministrskega predsednU ka. Po poročilu iz Beograda je ministr* ski predsednik g. Pašič rudi včeraj ves dan ostal v svojem stanovanju. Po in* formacijah vašega dopisnika je sedaj g. Pašič toliko okreval, da jutri začne zopet aktivno posegati v razvoj poli* tičnih dogodkov,
= Nova revolucija na Bolgarskem? »Beogradske Novosti« poročajo, da se pripravlja nova protirevolucija na Bolgarskem. Baje je vodja nezadovoljni-kov šef demokratske stranke dr. Mali-nov. 8. t. m. so imele demokratska, so-ci'alnodemokratska in liberalna stranka tajno konferenco, na kateri so sklenili strmoglaviti kabinet dr. Cankova, Ako bi se jim to ne posrečilo mirnim potom, nameravaio poseči tudi po orožju. Can-kova vlada je ba e že izdala ukaz, da se aretira dr. Malinova. Obenem namerava proglasiti splošno mobilizacijo.
nm Zbližan je med našo državo in Madžarsko. Po poročilih iz Budimpešte je v soboto 9. t m. izročil naš novo« imenovani poslanik Tihomir Popović v svečani avdijenci državnemu upravniku Horthvju akreditivna pisma. Državni upravnik je izrazil upanje, da posta* ne jo odnosa j i med .Madžarsko in naso kraljevino boljši in tesnejši.
= Dr. Kramat posredovalec braU skega in slovanskega sporazuma. V iz« vrševalncm odboru slovaške socijali* etične stranke je izjavil poslanec Vra* bec o dr. Kramarju in o svojem hospi* tantstvu v narodno demokratičnem klu* bu to*'e: Da bi imeli v parlamentu opo* ro in podporo, smo morali poiskati krepke in poštene roke, ki bi nam pri našem defu pomagala. To roko smo našli v stranki drja. Kramarja, ker je ta stranka narodno slovanska, stranka poštenega dela in neomadeževanega ščita, stranka v verskem vprašanju spravljiva, ki ima za slovansko stvar odkrito in veliko razumevanje. Ravno dr. Kramaf je bil, ki je dejal, da S!ova* ška boleha in da potrebuje nujne po» moči. Slovaško je treba ozdraviti. To odkritosrčno priznanje se povsem stri* nja s Kramafievim slovanskim čustvo* vanjem in miiTjenjem in mi smo preprl« Čani, da je stranka dr. Kramarja, nam* reč nietrova vznesena oseba poki;«-a***i v to. da bi v današnjih razdrapanih po« Mtičnih odnošajih ne samo na Slova« Skem, temveč v celi repub^ki dosegla resnično bratski in slovanski sporazum, edinost, konso'idacijo in mir. Govor ooslanca Vrabca so vsi navzoči paz* ljivo in z zanimanjem poslušali in po* vsem odobravali.
=r Trgovinska pogajanja z Italijo. V Beograd so dne 8. t. m. dospeli od* poslanci italijanske vlade, ki imajo nalogo voditi zaključna pogajanja za sklenitev definitivne trgovinske po* godbe g našo državo. V delegaciji so: dire"klor trgovinskega ministrstva Gio» vanni B a g 1 i, nadzornik poljedelskega ministrstva Nicolo C a r I u c c i, gene* ralni tajnik P i o m b i in tajnik V a 11 i. Tekom tega tedna pridejo v Beograd še drugi itaMianski strokovnjaki, nakar ae takoj prično meritorna posvetova* nja. Kot šef naše delegacije za ta poga> janja je imenovan načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v zuna* njem ministrstvu, pooblaščeni minister dr. O. R y b a f. Njemu bo pride!jenih še več strokovniakov iz ministrstva trgovine, poljede'stva in ostalih etro< kovnih ministrskih resorov.
Julijska krajina.
— V Istri se boje Reke. Prav veliko je navdušenje vseh pristnih italijanskih prvakov v Istri radi priklopitve Reke k materi Italiji. To navdušenje se izraža po časopisju in na vseh shodih in sestankih ga je polno. Tudi v izredni seji istrskega deželnega odbora pod predsedstvom dr. Chersicha 'aH ni lepše Krški?) v Puli so govornik! kar goreli ginjenosti, ker je Reko doletela taka sreča. Govoril je tudi dr. Mrach (drugi mračni Italijan), ki je pel slavo Mussoliniju radi Reke. Kot tret i je nastopil Cosulich (tretji Italian), ki je povedal, da namerava rimska vlada priklopiti k Reki Liburnijo, Cres in Lošinj. Kaj bo z Reko. ker je po teh krajih preveč Jugoslovenov? Zelo lepo je. da je Reka pri?la pod streho Italije, ali da bi se kak del Istre priključil Reki — tega pa ne prenese srce istrskih Trat!ja-nov. Pri tej misli vgasne vsako navdušen e, pa če drugače še tako gori. Istra mora ostati v sedanjih mejah, nedotaknjena. Sklenili so nujno resolucijo, da se Istra ohrani v sedanjem obsegu in s pravo klapčevsko ponižnosiio pošliejo to resolucijo Mussoliniju v Rim. Mus-solini odloči v tej zadevi, kakor se bo zdelo prav njegovi vladi. Ako pride pod Reko Liburnija s Cresom in Loš'mem, pa se lahko zgodi, da bodo modri gospodje Cbersich, Mrach in Cosulich ob prvi priliki potem razlagali Tstranorn. kako preudaren in umesten Je sklep Mussol;n?,>v »Alnta1«
— Iz Gorice. Caprara le priSe! pri fašistih v nemilost. Pred kratkim je ndfr^al tisti dr Lessi. Icl Je »gospodaril« po corl-ikl defell. sedaj odhaja Caprara. ki }e hfl pred dnevi faSlsto^ski junak v Gorici, določen za župana aH za poslanca Eor'iHeza mesta. V Vidmu Imaio žago. katera odreže s faSlstovskeza drevesa sedai teg« sedaj onega; prav neusmiljena le ta žaca. Pokrajinski odbor furlanske fašistovske stranke v Vidmu je sklenil, da se pozove dr. Caprara, da naznani svoj fzsto? h, stranke, ker ie njegovo obnašanje s faji-stovskega stališča naravnost obžalovanja vredno. Po mestu se ugiba kaj je pravzaprav zakrivil ta nesrečnf Caprara. Ivd-^l župan In poslanec? Menda so se razvile velike intrige proti niemu In domači goriški fašisti nikakor niso zadovoltnl, da bi jim županoval tujec rz Rima! Vidmu je pa Gorica tudf bifržja nego Rim. — Umrl j« gosp. Ivan Jacobi. vpokojeni mestni učitelj. Pokojnik ze znan veteranski organizator h avstrijskih časov. Mnogo ie je bnvil z zgodovino goriškega mesta !n vse dežele,
Katastrofalni plazovi v štajerskih Alpah.
Prizori grozote in smrti. — Čudežni slučaji rešitve. — Porušenje električne centrale ▼ Vordemri^r^it. V soboto smo v daljšem poročfiu opt-salf katastrofalno divjanje snežnih plazov, ki so se spustili z gornještajcrskfh plamu v doline. Najbolj so prizadeti kraji med Seiztalom, Rottenmannom, St. Mlchaelorn, B ruckorn, Vordembergom m Hfefiauom. To Je obsežen četverokot v gornještajer-skfh Alpah, vkaterfb se vije svetovnorna-na soteska »Gesause«. Vekaterl kraji so našim bivšim vojakom prav dobro znanL ker so tam služIli In potovali, oztroma tudi de'all.
Plaz, ki je v petek opustošfl kraje olco-li Hieflaua v OesSusu In ki Je zasul velik premikalni vlak ie bil 300 metrov širok in 30 m visok
Dne 7. In S. trn Ja v *eh alpskih krajih nastal sflovlt snežni orkan. Na gorih so se pojavili viarnl vrtinci, kf so obenem divje podili velike množine novega snega. Na vseh krajih Je zavladala prava strahota. Z vseh gora so se 7«čell va^tl proti nižinam manlil In večji plazovi. Prebivalstva se je polastila panika m Je obupano gledalo divjanje silnega naravnega elementa.
Najhujša katastrofa je zadela poleg mesta in postaje Hieflau tudi znani Industrijski kraj Vordernberg, katerega veže s Hieilauom prelaz Preb chl, visok 127 m, kjer so navadno velike aankaške tekma Štajerskfh Športnikov.
Kakor nam javljajo iz Gradca, se ja dne 5. tm. popoldne odtrga! z vordernbcr-ške planine Mauer v bližini prelaza Pre-bichi vel'krnski plaz. ki je drvel v doUno v dolžini treh kilometrov in v širini 150 metrov. Si oviti plaz se je valil mimo mesta prek državne ceste proti veliki električni centrali Tu je popolnoma zasul strojnico. Nekatera prrzidana poslopja pa je Plaz, kot bi rezal odnesel trideset metrov dalja. Hleve in druge pritrkllne je piaz po-popolnoma porušP.
Na mestu katastrofe to se odigrali tragični prizori. Sedem delavcev Je našlo tako;Snio smrt.
Zelo tragično smrt sta naiil rodbini dveh železničarjev, Hatzerrbichler in Greitb po imenu. Žena Greithova je bila v trenoi-ku nesreče ravno pri svoji sosedi. gorUme-r.ovani sta pletli v topli sobici nogavice Plaz je obe pokopal. GreUhln mož. Želez nlčar je bil takrat doma bolan v postelj' Raz je podrl negovo   hišo In ga zast Zgodil pa se le čudež. Plaz ie na njego posteljo zvrnil razne druge predmete ta'* da je imel glavo prosto In da Je lahko t hal   Bil ie popolnoma  zasut. Pri popolr zavesti Ja gledal v svojo usodo. Klical n: pomoč. Po osmih urah so ga Izkopali. K< so ga rzkopall, je vprašal  po svoji ženi Vprašan, kar ja občutil. J« Izjavil: .Mislil sam, da is nastal kak hud po trsa«. OiaUivi
Stev. 35.
»*LOVPN>Kl    NAROD«    dne 12. februarja 1924.
Stran S
so bili prizori, ko so Izkopali ostale. Orel-thova žena je sedela lepo na svojem stolu, nogavico držeč v rokah. Bila je mrtva. Plaz k> je zadulil. Poleg nje pa ie klečala s sklenjenimi rokami Hatzenbtchferica. Mrtva sta bila tudi dva otroka poleg matere.
Najbolj čude vit slučaj pa Je dožfveio dva meseca staro dete. Zraven električne centrale stoječa pritlična hiša strojnika je bila od plazu le mimogrede vsled silovitega puha nekoliko dotaknjena. Puh pa Je bil tako močan da je dva meseca staro deta srrojnikovo vrgel Iz sobe v kuhinjo.
Mnogo je trpela tudi živina. Kolika ie Skoda, še ne morejo preceniti. Pri rešilni akciji so Izvlek'1 zelo veliko števHo Se povsem živih kokoSI. Tem se nI nič pripetilo. Iz hlevov je plaz vlačil živino na 50 m daleč.
Visokost snežnega plazu Je bila različna, najmanj 15 m in ponekod 20 m. Rešilna akcija še vedno traja.
Kakor nam danes Javljalo Iz Gradca |e rešilna akcija v Vordembergu v nedeljo M snežnih mas po dolgem trudu Izkopala truplo 12-fetne s'rojnlkove hčerke Štefanije floder. ki se ie nahajala v drvarnici in }o je plaz vrgel rad sto metrov daleč.
Kolikor Je mogoče do danes dognati, so 7-fazovf v rorenJeStaJersklh Alpah zagrebli 100 oseb. On danes ie u^otovljenh 10 smrtnih slučajih v Vordernbergu in Mieflau. oziroma v drugih krajih.
m umi——      r  ■   t i~n rri
Presveta. j
REPERTOAR NARODOTOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL
Drama. Začetek ob 8. uri zvečer.
Pcneđcljek II. febr.: Tri maske. Smešne Precijoze. Prilmdni komisar. Red P.
Torek 12 febr.: Zaprto.
Sreda 13. febr.: Othelio. Red B.
Četrtek 14  febr.: Golobček. Red C.
Pa tet 15. febr.: Nju. gostovanje ge. šetln-ske. Izven.
Sobota 16 febr.: BneŠk! trgovec Red D. Nedelja 17. febr.: ob 4. po*p.: Danes bomo tiči. Izven
Nedelja 17. teb'.: ob 8. zvečer: Tri maske. Smešne Precijoze, Priljudni komisar. Izven.
Ponedeljek 18. febr.: Hamlet Red E.
Opera. Začetek ob pol 8. zvečer.
Ponedeljek II. febr.: Zaprto. Torek 12. febr.: Gostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega  gledišča. Izv. Sreda 13. febr.: Aida. Red E. Četrtek 14. febr.: Traviata Red A. Petek 15. febr.: Mignon. Red P. Sobota 16. febr.: Faust. Izven. Nedelja 17. febr.: Mada me Butterflv. Izv. I Ponedeljek 18. febr.: Zaprto.
★ ★ ★ — Pose t ni k o današnjega baletnega večera ki se vrši v torek 12. tm. opozarjamo, da je spored pomnožen !n sicer obse za, sledeče točke. Netopirji. Balet v 1 dejanju od R. Schumanna. Odmor. H. DIvertisse* men:: 1.) Ruski narodni ples — Margariia in Maks Proman, 2) Chopin: Mazurka — Valentin Proman, 3.) Schubert: Moment rrtusical — Mar ga rita Proman, 4.) Bakale-nikov: Kavkaski ples — Maks Proman, 5.) Delibe: Mazurka z baleta Copetia — Faula Hudi in Va.^ntln Frcman, 6.) Lijadov: Lutke — Margarita In Maks Proman. Od* mor. 7.) Sarasate — Banović: Španjolski Ples — Margarita in Maks Proman, 8.) Verdi: Arnbski ples iz **Aide* — Des! Na-anir, 9.) Gossec: Gavota — Margariia Proman, 10.) Bakalenikov: Tatarski ples — Maks Proman,  11.)  Glazunov:  Rar- dija
— Pauia Hudi in Valentin Proman, 12J EsranuvIČ: Jugoslavenski ples — Margarita in Maks Proman.
—i Kralj Aieksander L Junaškemu borca za ujedinjenje StiS v našo skupno državo In prvi jugoslovenski kra.jici Mari-j L Zbral in priredil Jakob Dimnik, šolski ravnatelj. V LJubljani 1924. Izdala, založila in tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 281. Cena tično vezanj knjigi je 40 D. — Vsebina: L Državna himna, — iL Istorija srb-.koga naroda. — IIL Rodovi-ua KaradJordjevićev. — IV. Naredna suž-nost — V. Osvobojcnje. — VI. Himna svobode, — VII. Ujedinjenje. — VIII. Kraljevič Aleksander. — IX. Kralj Aleksander 1.
— X. Zarcka kralja Aleskandra L — XI. Romunija — domovina naše kraljice. — XII. Poroka kralja Aleksandra l. — XiII. Kralj in kraljica na Bledu. — XIV. Izleti Nj. Vel. križem Slovenije. — XV. Anekdote. — XVI. Prvi Jugoslovenski sckolki zlet v LJubljani.
— XVII. Kronski svet v Ljubljani. — XVIII. Slovenska narodna himna. — Slike: 1. -Kraljica Marija. — 2. Kralj Aleksander I. — 3. Karadjordje (Crni Jurij). — 4. Kralj Peter L Osvoboditelj. — 5. Kncginja Zorka.
— 6. Knez Arzen. — 7. Kraljica Marija s prestoloasledniknm Peirom. — 8. Kralj in ; kraljica na telovadišču. — 9. Nikola P. Pašič. — Vsebina te knjige bo zlasti za šole ; in šolske patrlotlčne slavnostl globoka za- j kladnica. V vsakem poglavju so med članki zgodovinske  vsebine  preoletene   tudi  pri- j merne pesmi za deklamacije in petje. Knji- j ga podaje važne dogodke iz zgodovine Ka- ;■ radjordjevičev ter posebc)  še iz življenja našega kralja, ki si je v kratkem času svojega vladanja osvojil slednje slovensko srce. Zgodovinski sestavki, pesmice fn anekdote, izzvenevajo v akorde narodnega in državnega edinstva, požrtvovalnosti pove-Hčavanja bratske sloge, vzgoje dinamičnega čuta ter vdanosti in zvestobe do dinastije KaradJordjevićev. Razni sestavki, krajev* 1
ne beležke in anekdote o našem kralju la * kraljici, ki sta potovala križem Slovenije, | nam pričajo, da Je napravil pose t Nj. VeL ' v Sloveniji na narod najboljši vtis. Na red na ulici je vriskat In plakal veselja, kadar je Imel priliko videti svojega kralja in kraljica Iz spoštovanja in vdanosti so kazale matere svojim dojenčkom slovenskega kralja in slovensko kraljico la v marsikaterem očesu so stale solze samega veselja. Takih prizorov je v Izobilju nanizanik v te) lepi knjigi- ki je izšla lično vezana, na lecem papirju in v lepem tisku, tako da se predstavlja izredno ugodno la avtor Jakcb Dimnik je pedal tu temeljito In simpatično zgodovinsko delo, ki je koristno za državno dej o. Zategadelj naj bi nobena slovenska iola ne pogrešala te praktične knjige. Priporočamo jo pa vsakemu učitelju in učiteljici še posebej, ker bo vsakemu Izredno dobro služila pri pouku In patriotičnih slav-nostlh. Pa tudi v narodnih knjižnicah, bralnih društvih čitalnicah In družinskih (domačih) knjižnicah bi ne smeli pogrešati te knil-ge .
— »No* a Evropa«   od 11. februarja
prinaša tole vsebino: Naš pesnik (C). — Sudbrna književnika srpskohrvaiskfh (dr. K. TomaŠič) — Literatura Srbohrvata i Slovenaca kao celina (J. Kršič) — Vuk I Nieguš (Ljub. Stojanovfč). — Drušrveni pregled. — Ekonomski pregled. — Beležke.
Glasbeni vesfnik.
— D. Albertova »Nižava« v oprrl Nedavno se ie mudil pr- nas v Jugoslaviji komponist »Nižave«. nekdaj slavni pianist D* Albert, ki pa s svojimi koncerti, sklepajoč po poročilih listov, ni dosegel tistih velikanskih uspehov, kakor jih Je bil vajen dosezati še nedavno pred vojno. Baje ga je inteizlvno ko mpozt te rfčno delo privedlo do delnega zanemarienja svojega prvotnega pi-anističnega poklica. Čul sem, da bo pr! včerajšnji naši predstavi svoje »Nizave« navzoč. NI ga bilo. A če bi bil. prav gotovo bi bil s predstavo zadovoljen. Štiri glavns vloge, v rokah gdč. Talerjeve. gospodov Betetta, C vejica in Sovilskega so zc dovolj I-le v polnj meri tako pevsko kot hrralsko. pa tudi vsi ostali In zbor so z najboljšo voljo in vsem svojim znanjem pripomogli »Nl-Žavi« do lepega uspeha. Prav od srca moram pohvaliti dirigenta g. Matečlća In za vsako njegovo dirigentsko željo v visoki meri občutljivi orkester. Predstava je bila kar najbolj vzorna in je »Nižava« dosegla nameravan globok vtis pri sicer maloštevilni, a tem bolj hvaležni publiki. Konstatirati smem redek slučaj zadovoljivoati publike z artisti in menda tudi obratno.
— VI. Glz be o mla-insk" pr.eavanje.
2e celo uio ia več pred zacekom glasocn«:-ga prcdavaiiia, ako ga s skromnim imenom tako označimo, stoji ue>a mladina pred vhodnimi vrati Filharinonične koncertne dvorane Jn čaka hišn.ka, da jih odpre. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je ie pol ure pred začetkom koncerta dvorana tako napolnjena, da niti s silo ne najdeš zaae prostora, ako so s| le količkaj zamudil. Na^a rastoča generacija bo po zaslugi prirediteljev teh predavanj glasbeno neprimerao bolj izobražena, kakor smo bili mi v rudnih letih. Da se le pri vsakj stotini najde edsn, ki ga bodo ta predavanja spadbudiU k nadaljnjemu .resnemu glasbenemu študiju, pa bo namen prirediteljev čez ia čez djaežen. Predmet včerajšnjega predavanja je bila čelosonata. V to ime sta prišla iz Zagreba gospoda Gjuro Tkalčič slavni solečelist in gospod Ličar, eden najodličr.cjših slovenski* pianistov kot klavirski spremljevalce G. prof. Jeraj Je poskrbel, kaker pri vsakem predavanju, da sta izpolnila tudi včerajšnji program dva najbolj Sa naša umetnika. Proizvajala sta Benedetta Marcclla In Beethovnovo a-durovo sonato za čelo. Mladina jo predavanju sledila z naravnost isk.eno iVHožnostjo ter umetnika nagradla z neskončnimi odebravznji tako, da sta morala dodati še eno skladbo. Prihrdnje muzikalno predavanje 17. t. m., če sem prav poučen, priredi orkester »Zveze godbenikov«. Na programu bo osem slovanskih plesov Dvofa-kovih.
— Koncert iialed^ova. Navzlic temu, da nam je Hoiodkov od svojega predlanskega koncerta ostal v tr.aLdane neizbrisnem spominu, v soboto zvečer ni mogel napolniti opernega gledališča. Kakor bi puti ika siutila. da Hoiodkov ni več isti pevec, kakor je bil še nedavno. Program njegovega koncerta je bil sijajen, obsegajoč najvidnejše skladbe velikih Rusov Cajkov-skega, Grečaninova, Musorgsk^ga Itd., toda pevec ni bi! disponiran, ter je daleč zaostajal za našim pričakovanjem. Kakor bi ga v času. ko ga nismo slišali, potrla kaka bolezen, kakor bi glasovno obledel, ostarel, kakor bi izgubil vsled kakšr; egako-li vzroka svoj glasovni blesk svojo toli občudovano pevsko sugestivno silj. Povspel se je sicer v nekaterih točkah do svoje nekdanje višine, n. pr. zlasti v najsilnjjši sklad bi celega večera, Musorgskega »Bolhi«, ki ie najsijajnejša točka slavnega Satjaplna, toda v svojo žalost moramo konstatirati, da je doba cvetja pri liolodkovu, kakor je dokazal sobotni večer, minila. SIcer Je Žel od svojih ožjih rojakov dokaj živahnega odobravanja, v spi o'nem pa Je bila redka publika rezervirano mlačna. —&.
— Za koncert lugoslovcnske komorne glasbe, ki sc vrši danes v ponedeljek, dne 11. tm. ob 20. zvečer v Filharmoniji Je ie nekaj sedežev ter dovolj stojišč na razpolago. Toplo priporočamo obisk koncerta, ki so velikega vzgojnega In tudi nacijonal-nega pomena ter stoje na absolutno umetniški višini. Predprodaja vstopnic ie v Matični knjigarni in na večer koncerta pri koncertni blagajni.
Sokolstvo.
_Brate v slovo. Iz Slike nam pišejo:
Ob lavnih nastopih Sokola si vedno videl moža, k' ie korakal v vsej svoji skromno* stl In ponlžr,o«M dokaj ponosno In umerjenih korakov sredi sokolskih vrst. Bil je to brat Peter Poreota Poseben izraz so dajale njegove m j obličju velike la kolate brke, po katerih ti spoznat njega, ki je bil vedno med nami. Rodil se je 8. junija 1870. leta v St Vidn nad Ljubljano, kjer je obi« skoval ljudsko šolo. 2e kot deček je ČItal svojemu oče*u v poznih večerih knjige, iz katerih je sam zajemal svoje znanje. Kmalu sta mu umrla rodftelia In izuči! se je pri svojem strogem stricu klobučarstva, 2e takrat se je zanimal za Sokola In tja ga je vleklo srce. Ko je prišel leta 1899. v Šiško, kjer ga je sprejel pokojni Josip Vodnik v tovarno za kis, se je uresničila njegova želja. Postal je član in se jel udeleževati telovadbe, ki mu je bila največje veselje in naj epia zabava. Cim so bratje spoznali njegov značaj, njegovo blago in dobro srce In njegov tako razvit socijalen čut. so ga izvalili za odbornika, kar je bit prav do zadnjega občnega zbora. Kot telovadec se ie vedno udeleževal vseh Javnih telovadb in Izletov !o zdelo sc mu Je, da je odsotnost največja In tudi neodpust-na pregreha za vsakega aktivnega Sokola, V tem ie. četudi v tako visokih letih, bil vzor pravega telovadca !n grajal je zlasti one, ki sc se odtegnili nastopu In raje ovazoval! telovadbo kot gledalci. Revnejšim članom m telovadcem je bratsko pomagal in deli! Ž njimi na izletih to, kar js Imel. Leta 1912. se je udeležil vsesokol-skega zleta v Pragi, ki ga nI mogel nikdar prehvaim !n ki mu je ostal Živo v spominu. Pomanjkanje in trpljenje, ki ga spremljalo v mladosti, te vp'ivalo pozneje na njegovo zdravje, a on Je vztrajal In marljivo telovadil dalje. Med vojno je bil vojak, !n kot Slovan, je pričakoval vstajenja in bil prepričan v zmago. Tedaj Je plsa! spomine, v katerih se nahajaio odlomki, ki bf ga takrat gotovo stali Življenje. Po vojni se Je udeleži! pokrailnskih zletov v Ljubljani, Mariboru In Osiieku In nestrpno čakal ljubljanskega šteta. Usoda ga je uslišala in Izpolnila se mu ie njegova poslednja želja: nastovll je pri prostih vatah In bil Je men-4a najstarejši telovadec. Zadnji čas je vidno hiral In pešal, a dela, ki ga je opravljal v bivšf Vodnikovi tovarni — ki je sedaj last njegov* dedičev — nad 24 let ni pustil. In ie še na dan smrti, kakor vedno ob šestih zvečer, sam zaklenil vrata. To Je brezprimerna ljubezen do dela. izredna požrtvovalnost, vztrajnost In poštenost, ki jo je najti redkokje. Ta slučaj je jasen dokaz o pomembnosti sok. vzgoje, ki gre daleč preko sebičnosti k Idealnemu uresničenju Pr' javni telovadbi nekje na Dolenjskem 1. 1910. so gledalci — kmetje ugotavljali, da v* Sokoli mestni ljudje In gospodje. A nastalo je veliko začudenje, ko jim le brat Peter pokazal svoje žuljave roke. rekoč. »Prepričajte se sami z lastnimi očmi, da smo delavci, a ne mestni gospodje !* Brat Peter Porenta je bil povso-di spoštovan in priljubljen rad! svoje skromnosti, radi svoje naravne Inteligence In jeklenega značaja. Bil je vnet nacijona-Hst; narod mu je bil vse in do njega je goji! največjo ljubezen. Kot delavcu 10 mu bila najvažnejša socijalna vprašanja. V družbi ie bil uljuđen, dostojen in demokrat v pravem pomenu besede. — Brat Peter je bil človek, s katerim smo se ponsšail. ko je bil med nami. A danes čutimo, ko nas je zapustii tako nenadno, ne da bi se mt* < mogli zahvaliti za vse. kar nam je storil ' dobrega, največjo bo! in žalost, in v ircu nam Je da smo izgubili nekaj, kar smo ljubili in Česar ne bo mogoče nadomestiti! Brat Peter nam ostane v nepozabnem spominu?
— Sokolsko društvo v Sliki poživlja svoje člarsTvo. naraščaj In deco, da se I udeleži pogreba umrlega, nepozabnega In ! požrtvovalnega brata Petra Porente v to- , rak. dne 12 februarja. Zbirališče članov v j kroju in članstva v civilu s sokolskim zna- j kom, naraščam in dece ob pol treh pop. v društven« telovadnici. — Odbor.
— Sokol v Štapa nji vasi priredi v tekočem letu: dne 4 ma;a pešizlet čez Golovec na Orle In Bizovtk; dne 15. Junija javno telovadbo na svojem obsežnem telovadišču na Planlrju.  Bratska okoliška
društva se naprošajo, da vpeštevajo pri določitvi svojih srlreditev javno telovad-»o tega društva.
— Natečajnl rok za Sarajevski sokolski plakat nI podaljšan, kakor je bilo umetnikom pomotoma javljeno, ampak je iury že pri prvem razpisu sprejelo eden Izmed vposlanih osnutkov. — S. U. J. O. U.
Ogromen obisk
vca-ratjftnnga dno Jo najboljši «Jolcnx
kako krasna in napeta je moderna, ljubavna pusto ovna drama
Na žarečem pesku
Glavne vlo*e »maio Hlltnm Silit* UJanda Haieslef in Jacqu*llne Logatn, ki igrajo vsi tako izbomo in tako mirno, da »e človek čudi nj h nastopom.
Nadvse k »sne -like, kl 'Ih v'dimo kot: pu-•fnjo stare razvalino, hrame, oaze piramido, puščava In starodavne krasne palma.
Ta izredni snored samo ie v ponedeljek, torek let a rado.
Predetdve eb S., pol      četrt 8^ t.
Kino »Ljubljanski dvor'*
Tunstika in sport.
AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA
Rezultat 4 : 1 (1 : 0).
— Zagreb, 10. febr. (Posebno poročilo.) Avstrija: KannhSuser—Beer. Teufel—Gclcr, Brand-itatter, Nitsch—VVor.drak. Horwath, Jlzsda (Hofbauer), VVieser, Wesscly. — Jugoslavija: Vrdjuka—Vibančič, Dasovič-Kurir, Rupec, Rodin—Babic, Jovanovič, Du-bravCiC, Petkov ič, Scfer.
★   ★ * Reprezcntačna nogom, tekma med Avstrijo In Jugoslavija, ko je izid se je nesirp-no oričakoval ne samo Pri nas, temveč tudi v državah, ki v obilnejši meri goje ta sport, se Je vršila danes v Zagrebu na Igrišču zagrebške ConcordiJe. Po častnih uspehih, ki so jih dosegli na*i vrli nogometaši na Poljskem, Romunskem, a posebno neodločen rezultat napram bratom Cehoslova-kom, ki so priznano najbuljša kontinentalna klasa, gledale so nas države, ki stoje športno visoko nad nami, s povsem drugimi očmi kot doslej! Kolosalen u*peh, k: ga Je d;>-segla naša izbrana enajstorica proti Ccško-I slovaški v lanskem I«tu, našel je priznava-| Joč odmev celo v državah, kt niso o nas i najbcljSega mnenja. Pričakovali smo, da tu-. di topot ne odreče energija In zmožnost naših športnikov, toda useda le hotela drugače. Doživeli smo na nogometnem polju mali debacle, ki je pa sicer povsem upra-I čen. Med tem. ko so naši nogometaši nasto-! pili brez vsakega treninga, poslala je Avstrija v boj svoje neštetokrat preizkušene | sile. V naslednjem potek igre:
Avstrijci nastopijo v prvi polovici v be- j lo-čnlh, v drtnri belo-rdeče-črnih dresih na- j šl v Jugosl. barvah, modre malce z drž. gr- J : bom, bele hlačke In rdcče-obrcbljene drko- i lenice. Po obojestranskem pozdravu in Iz-menlanlu zastavic pričel se Je boj.
Takoj v začatku pHtisrejo Avstrijci ter razvileio svojo efektno Igro. Na51 se požrtvovalno in ambfcljozno branijo. Toda že v ! peti minuti sedi prvi gol. Vrdjuka, jugosl. \ j Zamora. »Sabo plasiran,   ne more ubraniti ' ; lahkega luta. Igra postane živahnejša, ki I pa do konca prve polovice ne izpremeni j nič na rezultatu. V prvih 10. min. Je vedla 1 navale — J:*zda— blezfrar« ter izstopi. Za-aseaja ga Hofbauer, prava silhueta.
V drugI polovici se naši nekoliko opo- ! morejo, toda kljub temu domtnirajo Avstrijci. 2e po preteku 10. min. zagreši niš desni back Vrhančič faul t diktirano enaistmetrov- j
S ko strelja neubranljivo Hofbauer. Avstrijci i vodijo 2:0. Tempo se podvoji. Naši skušajo • na vsak način doseči vsaj časten uspeh, kar se Jim tudi posreči. Vodja naše navale kolos Dubravčič, vodi žogo ter Jo ostro strelja: vratar KannhSuser spretno odbiie. pred vrati nastane serumage, iz katerega rezultira nepričakovano gol za nas. Večtisočclava publika ogromno aplaudira, kar naše tudi ojunači. V drugo bliža se nevarnost Avstrijcem. Petković vodi žego, toda v kazenskem prostoru ga protivni branilec pro-tipravilno zruši. Diktirano enajstmetrovko nepojmljivo In ncodpustljivo zastrelja naš inače najboljši šuter Jovanovič. Petkovič vsled blesure zapusti igrišče, a se po krat-; kem vrne. Sledi lepa kombinacija notranje-I ga trlja Avstrijcev, iz katere zviša \Vicser s krasnim šutom rezultat na 3:1. Naši vidoma popuščajo ter se le branijo. V zadnjih minutah igre prodire Horwath ter z uspešnim ostrim suiom zakončuje zanimivo borbo.
Krivda nepričakovanega visokega poraza leii aa naši slabi halrhniji, ki Je bila nad vse defenzivna. Najboljši krilec je bil vsekakor Kodin. ki se ie posebno odlikoval v odjemanju žog. Naša obramba, na čelu Vrdjuka, dobra. Poleg Vrdjuke, ki bi bil lahko ubranil prvi gol, se je odlikoval Daso-vič, ki jc bil v osta.em najboljši mož na polju. Dubravčič, kateremu je bila zaupana navala, odpovedal ie povsem, kriii slabi, le obe zvezi, Beogradčana, držala sta se precej debro. V splošnem vršil se je boj med sistemom in med tako-rekoč kombiniranim moštvom brez vsakega izrazitega igralskega načina.
Pri Avstrijcih funkcioniralo le vse v najboljšem redu. V krllski vrsti se je odlikoval posebno stari internacionalen Brand-itauer. Neprestano je krmil napadalno vrsto z up^>4 ubij ivinu" žogami. Oba stranska krilca pa sta le malo zaostajala za njim. V napadalni vrsti je bil VVieser najboljši. Odlikuje se po svojem brzem teku in efektnem dribJingu. Obramba je storila svojo dolžnost v zadovoljivi meri.
Igro je vodil nadvse zadovljivo, korektno in nepristransko znani praški sodnik Herites. Publike ogromno — preko 10.000 — a mnogo tisoč nj h je prisostvovalo tekmi izza plota, ker ni bilo mogoče dobit} več vstopnic. Avstrijska reprezentanca s svojim saveznim kapetanom Meislom, saveznim predsednikom Volkertom. vrnila se jc z večernim dunajskim brzovlakom preko Zidanega mosta domov. i
SMUSKA TEKMA ZA   PRVENSTVO JU- ] GOSLAV1JE. \
V nedeljo dne 10. februarja   je bila v Planici smučarska tekma za prvenstvo v j naši drŽavi pod vodstvom saveznega pred- j sednfka dr. Souvana In saveznega krmar- ] Ja Tavčarja. — Tekmovalcev je bilo 53. j 20 km dolga proga od postaje Plania do Tamarja In   Tamarja   do   Kranjske gore je bila dobro pripravljena In lepo zaznamovana; le  zadnjo noč padli sneg. ie hitrost precej oviral. Udeležniki so bili Iz Zagreba. Celja. Maribora in cele Gorenjske.   Prvenstvo si je priboril in sicer že drugič, Zdenko Svigelj L. S. K. je vozil
I uro 29 min 37.3 sek. Drugi je bil V!ad!mir Kajzelj. Skalaš 1 uro 36 min. 0.25 sek.; tretji Kmet Stanko L. S. K. 1 uro 3S min. 0 35 sek, četrti Godec, Skalaš; pett Pre-dallč, SkalaS. — Pri damski tekmi na 6 km dolgi progi je bila prva M:!či B'oudek. Ilirija 36 min 47 sek; druga Mija Prlan. Ska-lašlea. ki je samo za par sekund zaostala s* prvo;   tretja Mira \Vider. Ilirija,   Po 1
končani tekmi, k! je bret vsakesa najmanj šega nereda lepo uspela, je bila v ho:ola «Slavc» v Kranjski gori razdelitev daril, katero te otvori! s pozdravnim nagovorom savezni predsednik dr. Souvan. pozdravljajoč In se zahvaljujoč tekmova'cem za veliko udeležbo. Govornik je pri tei priliki rudi pozdravil vrnivše se tekmovalce Iz mednarodne tekme. — Državno vnžnr* prireditev sta pozdravila brzojavno veilkj župan in komandant Dravske divizije. — K dobro uspeli prireditvi so mnogo prrpo» mogli domačini Iz Kranjske gore in RatcČ* posebno rateški župan Žerjav, učitelj Pečar in Vinko Jalen, ki so preskrbeli izlet« rikom udobna stanovanja In splošno dobre postrežbo.
— Športni karneval. S. K. Slovan }•
pnrcdll v sobito športni karneval v gorenjih prostorh Narodnega dom*. Plegintna velika dvorana ie bila umetniško dekorirana ter ie bila skoraj premajhna za vse številne obiskovalce. Pri dekoraciji je tre* ba predvsem omeniti okusno iz Mane srortne s!ike, dela ks. K^sa. Skru?nesa In V^mnerleta. Obisk kot že rečeno je bil nenavadno dob?r in vladalo je anJmlrftn<j razpoložen;?. Opažati so bile to pot izredno lepe maske: od ptereta In temnopolte žarke S?aniol\e do zastopnice Iz dežele Tutankhamt n so b;!o navzoče na karnevalu. Tudi nekaj elegnntnih rokoko-flgur in indijskih rr?hnradf smo VldeH, nekdo pa Je celo markiral »Carugo«. Pod zvoki izvrstnega orkestra so se vrnili moderni Is stnri plesi. Zabava, ki je uspela tako o mi* termalnem, kot moralnem ožini nadvse sijajno, je trajala do poznega ju*ra
— O'avna skupščina JNS. V soboto % t. m. se Je vršila v Zagrebu v trgovački ko«* mori skupščina JNS. kl Je trahli p-»n^ a noč. Predsednikom le h'! Izvoljen WflMh? od LNP kot pc dpre dse d d ik g. ravn. .T u tv
M. r-t.
— Lovci, pozor! Slovensko lovske društvo v LJubljani je sklenilo v svo;l se* jI dne 18. januarja t!., da ima pripasti cd vseh zabav kt nosijo nas'ov »Lov?ka pr*-re^tfev« (veselica, ztihavn! večer, plesi itd) 30% čistega dobička fondu »Zelenega, križa«. Te zneske naj nnk^'e'o prlred'rrtfl Slov. lovskemu društvu v Ljubljani s opazko »Zeleni krfž.«
— SIo>cnsko   plfnlnsfco društvo znanja, da so Je p'sarna preselila na Po. Uansko cesto ŠL 12. desno«
Komplikacije v reškem vprašanju?
2e v soboto smo porocalf. da 3*
vložil  predsednik bivše  reške vlade^ Riccardo Zanella pri narodni skupščini^ odločen protest proti okupaciji Reko cd strani Italije. V tem protestu pravi) Zanella med drugim, da reška država^ posebno po registraciji pri DruStvu na*) rodov obstoja de iure in de faci o kot samostojna država. Ko so sc vršila po*, gajanja med našimi In Italijanskimi državniki v Rimu in je bil sklenjen apo* razum v tem smislu, da Jugoslavija zai gotove kompenzacije prizna Italiji pra#, vico do Reke, nista obe državi računali s tem faktorjem, ki lahko da Jugoslo* vensko « italijanskemu   sporazumu po^ vsem drugačno smer in obiležje. Nitl» Italija, niti Jugoslavija ni pričakovala« da bo Zanesla zavzel v tej zadevi svojo stališče, kajti sicer bi reško vprašanja« ne bilo rešeno brez njegove udeležbo^ in sankcije. Kako je mog!o priti doj tega, da se je Mussolinijeva vlada vy sporazumu z našo kratkoma!o odločila} za aneksijo Reke.  ni čisto jasno, pa* tudi razumeti je težko, če pomis!imo,i da gre za samostojno državo, ki je pO( vseh določilih mednarodnega prava re< gistrirana tudi pri Društvu narodov. Ne^ moremo si misliti, da bi bVi državniku obeh dogovarjajočih sc strank pozabillj na to važno okolnost. Bolj verjetno je^ da niso pričakovali, da se bo Zanella; uprl aneksiji. Čim pa se je to zgodilo; in je reška država po svojem predsed*^ niku vložila formalni protest, je nastala; v jugoslovensko * italijanskem sporazu^ mu komplikacija, ki ne more ostati breg pos-edic.
S stališča mednarodnega prava po* meni aneksija Reke isto, kar bi pome« ni!a aneksija katerekoli druge samo« stojne države. Izgleda, da je bil Za* nella pripravljen na eventualno prese« nečenje s strani svojih sosedov in Jc pravočasno ukrenil vse potrebno, da prepreči Mussoliniieve skomine. S tem, da je registriral Reko pri Društvu na* rodov, je postal predsednk vlade, čijc državi je bila de iure priznana samo* stojnost. V trenutku, ko je bila sprejeta kot pravomočni član v Društvo naro* dov. prestane biti reška država faktor« s katerim lahko poljubno razpolaga ab^ eksperimentira kaka druga država, ▼ tem s'učai'i Ttalija. Ona stopa v krorf ostalih v Društvu narodov včlani en Iti držav in zadobi vse pravice in obvez* nosti. Aneksija take države pomeni torej s atališča mednarodnega prava* njega direktno kršitev in mora imeti/ za posledico posredovanje drugih ncv» tralnih držav. Po vojni se je sicer udo» mačil običaj, da velesile v slučaju po* trebe lahko tudi ignorirajo določila mednarodnega prava osobito, kadar gra aa tako neznatno silo, kakor je bila Reka, toda Društvo narodov je zavze* malo dos^i v-*aj teoretično čisto dm» gačno stališče.Da nI priSIa njecova volja tudi praktično do ▼c";c.reJ je krivo dej« stvo, da je bila ta mednarodna Inati*,
srfan. 4.
racija vse do zadnjega časa brez prave gas'ombc. Čim pa je prevzela krmilo angleška Mac Donaldova delavska vla« da, se je situacija bistveno spremenila« Mac Donald vidi v Društvu narodov edino zanesljivo garancijo za evropski mir in konsolidacijo in zato hoče po« magati temu važnen.u mednarodnemu faktorju do popolne veljave in odločil« ne besede v vseh spornih zadevah. Uprav to pojmovanje pomena Društva narodov pa lahko spravi na dnevni red vprašanje revizije jugoslovensko * itali*
{anskega sporazuma, v kolikor se tiče Tšitve mednarodnega prava, ki jo je Italija zakrivila z aneksijo neodvisne reške države.
Zanella bo gotovo vlomil svoj pro* lest proti aneksiji Reke tudi pri Dru« itvu narodov, ki bo primorano priznati, t!a je pravica na njegovi strani. Ce se torej Društvo narodov postavi na sta«
»SLOVENSKI    NA KOD«    dn« i 2 februarja 1*^4
aiev. 34.
t išče, da aneksija reške države nasprotuje določbam mednarodnega prava in sklene izvajati logične konsekvenec, radobi jugoslovensko«!talijanska pogod* ba g'ede Reke Širšo bazo in pride pred mednarodni forum. V tem slučaju se bo pokazalo, v koliko priznavajo dlani Društva narodov njega kompetentnost in delokrog. Dosedanja praksa nas uči, da je ta delokrog precej omejen in da se je morala večkrat tudi kompetent« nost Društva narodov ukloniti višjim interesom evropskih velesil. Ker pa Angleška, kakor je ponovno izjavil njen novi ministrski predsednik, ne bo več trpela teh partizanskih metod, ni izključeno, da bo stališče Društva na« rodov v predmetnem slučaju odločilno. Vsekakor pomeni Zanellin protest ne« pričakovan preokret v našem sporazu« mu z Italijo in morda bodo v kratkem potrebna nova pogajanja.
!
Dnevne vesti.
V UubiianK dne ti. februarfa !924,
Književni jezik ali dialekt?
Ugleden kulturni delavec nam piše:
Gledališče je povsodi forum, kjer goji na'čistejši književni jezik. Tudi naše gledališče bi bilo poklicano, morda da bolj kakor katerokoli drugo, da bi negovalo z vso skrbnostjo prekrasni naš književni jezik in budno pazilo na to, da bi se ohranil na stari višini. Kdor pa poseča naše dramske predstave, je že »davna z bolestjo in obžalovanjem ona-bH, da na gledaliških deskah ne gospoduje več divna naša knjižna slovenščina, marveč neka rovtarska govorica, ki je ni mogoče opredeliti, ker ni podobna nobenemu Živečemu dialektu, pač pa je konglomerat najrazličnejših naših narečij in naglasov.
Človek, ki Ima količkaj estetičnega okusa, si maši ušesa, ko sliši z odra, odkoder bi morala zveneti najčistejša knjižna slovenščina, govorico, žargon, ki ga govore morda drvarji, prav gotovo pa ne omikani in izobraženi ljudje. Povsod je pravilo, da mora biti gledališki jez!k visoko nad vsemi dialekti, pri nas pa se je postavilo to pravilo na glavo in se odkazalo dialektom gospodujoče stališče na odru.
In ta izgovor! Ušesa bole človeka, ko sliši z odra to strašno o-u, a-u in u-kanje, ki je povrhu še brez vsakega sistema in enotnosti ker Izgovarja vsak igralec ta »1« po svoje to je po svojem rodnem dialektu, nedomačint pa tako, kakor pač morejo, prav gotovo pa ne tako, kakor govore recimo naši Ijud c V Rovtah ali Družinski vasi — in ta '»mixturn compositume naj bi bila nafta lepa slovenščina?
Kdo naj razume to mešanico vseh naših dialektov, to brozgo vseh mogo-Slh slovenskih in slovanskih izgovarjav, ta jezik, ki je vse drugo preje, samo ne knjižna slovenščina?
AH se je potem čuditi, ako naši hrvatski in srbski someščani ne posečajo našega gledališča? Razumejo pač naš knjižni jezik, ne pa nove govorice, ki se sedaj razlega z gledališkega odra. Čudimo se. da naše občinstvo mirno prenaša ta »kaudcrvelŠ«, ki se je tako brez vsakega odpora razpasel v naši pozornici.
Ali res nI nikogar, ki bi napravil konec temu profaniranju Taliiinega hrama, temu porovtanjevanju slovenskega jezika?
Čujemo, da hočejo to a-n, o-u In e-nkanie uvesti tudi v šole. Čemu to? Ali nas hoče celo Šolska oblast še bolj oddaljiti od ostalih slovanskih jezikov? S kakšnim namenom?
Povemo vnaprej, da se upremo z Vsemi silami proti vsakemu takemu poskusu.
★  ★ ★
— Kraljevo letovišče na Plitvičkih Jezer h. Iz Beograda poročajo: Kralj namerava ob Plitvičkih jezerih nakupiti večje ozemlje, kjer si postavi svoj gradič V tej vili bi kralj in kraljica bivala nekaj časa poleti.
— Kralj za »Jadransko Stnž>«. — Kralje Aleksander je po upravniku dvora nakazal »Jadranski Straži« 20.0J0 avoj prispevek.
— Prtnc Pavle se preseli v Zagreb. Princ Pavle in princesa Olga se v kratkem stalno nastanita v Zagrebu. Princ Pavle je v Zagrebu baje že vzel v najem prikladno palačo, kjer je že v.1" pripravljeno za nastanitev njegove obitelji.
— Optanti In potrdla upravnih oblasti. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, da naj carinarnice v bodoče ne Sahtevajo potrdil naših upravnih oblasti od oseb. ki se priseljujejo v našo državo na temelju opcijskega prava, ako te osebe predlože carinarnicam potrdila in potne liste naših poslaništev v inozemstvu, da se priseljujejo na pod* lazi optacije.
— Zaščita pisateljskega prava, v torek 12. t. m. se vrši v ministrstvu zunanjih del konferenca, ki se Je udeleže predstavniki ministrstva pravde, pro-tvetc trgovine in industrije. Na tej konferenci se izdela zakonski načrt o
*a£&U avtorskega kn^evnega nrava^l Poital
— Uvažanje proklamaclf tn prem
povedanih listov v našo državo. Mini« strstvo za notranje stvari, oddelek za državno zaščito, je obvestilo poštno ministrstvo, da se razširjajo po Južni Srbiji proklamacije bolgarskih organi« zacij v Ameriki na ta način, da se po« šiljajo ti proglasi v časnikih, ki izha* j a jo v Ameriki in so naslovljeni na posamne osebe v naši državi. Da bi se tem proglasom olajšal uvoz v našo dr« žavo in zabrisala sled. se uporabljajo v ta namen inozemski (zlasti grški) listi, ki izha 1 a jo v Ameriki. Oddelku za tisk je tudi znano, da prihajajo ame« riški hrvatski in slovenski listi, ki so v naši državi zaradi svojega defe« tističnega pisanje prepovedani, kljub prepovedi v našo državo, kar kaže, da oblasti, ki bi morale gledati, da se ta prepoved izpolnuje. svojo dolžnost mi« lomarno izpolnjujejo. Zato ministrstvo poziva vse pošte, da v Interesu državne zaščite na vso moč pazijo, da se ne bodo prepovedani listi odpravljali v nas'ovne kraie naše kraljevine in izro« čall n*e,rrvT>ikprn.
— Orofne vale profesorjev srednjih Šol In učiteljev e*novn*h In meščnnskTh Šol, ki so rezervrf častn?ki. smc:o vsled najnovejšega od'oka ministra vn'ne In mornarice, odnosno m?n?srrn prosvete odslužiti orožne vaie pri oddelkih svojega bivališča.
— Važno za davkoplačevalce. Kon« cem tega meseca poteče rok napovedi osebne dohodnine. V olajšavo pravilne napovedi je Izdata papirna trgovina fv. Gajšek v Ljubljani pomožne pole. s katere pomočjo se vsakemu obrtniku, kmetu, trgovcu in industrijcu predoči kratek obračun za podlago pravilne napovedi osebne dohodnine. Pa tudi za napoved prometnega davka ta nota izborno s'uži. Cena za en izvod Din 2. po pošti 50 para več. Pri naročilu naj« manj 25 izvodov poštnine prosto.
— Pogozdovanje Srbije lit konji generalnega direktorja. Beogradska »Politika« piše: »Proračun mm*«tr*tva Snm fn rud predvideva za pogozdovanje Srbije 20 tisoč dinarjev, za fzvoščka in konje generalnega drrektorla pa on.000 dinar icv.«
— Pončv.i teč ali za odraslo mlađ'no na osnovn'h šolah. Višji šolski »vet Je opozoril podrejene šo'ske oblasti na slučaj, da Je voditelj neke osnovne Šole v ljubljanski okolici uevdel na svoj! loti poučni tečaj za odraslo mlrdino. ki Je prav dobro uspel. Pouk se prfrela dvakra« na teden in Je od m!ad*ne vrle dobro obiskan. Vi*ii Šolski svet DriporoM vsled tega ustanovitev takih tečajev tudi po ostalih osnovnih šolah v Sloveniji Predmet naj ilm bo: Računstvo, oblikoslovje In podobna snov, ki Jo mladi Iludie za vsakdanje življenje neobhodno potrebujejo.
— Kako črnordeča koalicija regulira ulice. Meseca februarja 1922. Je občinski svet sklenil odkupiti od Šentpeterskesa Župnika odn Schitllngovega bencficHa del vrta za okroglo 500.000 K za razširjenje do'eniega dela Škofi« ulice. Danes imamo že II. februarja 1024. pa nt o Izvršitvi tega sklepa ne duh t ne sluha, dasl je radi močnega tovornega prometa postala že nujna in neodlo^lf*.«. Toda občina nima denarja kredita pa tudi nef
— Kako država pomaožuje socijalno bedo. Notranje ministrstvo namerava kupiti na Rimski cesti za orofniško poveljstvo in Šolo moštva za T milijonov dve dvonastropnl Gorupovi hiši. Poprave bi seveda stale ker je treba več prostorov šele adaptirati, tudi okolu 3 milijone. Če bi se ministrstvu ta načrt In nakup posrečil, bi bilo iz teh dveh poslopij vrženih 15 družin s številno deco na cesto! Mesto, da bi država za svoje urade In uslužbence v Ljubljani In sp!oh v SlovenlH sama zidala hiše. kakor dela to dr god, kupuje ta zasebne hiše in meča ljudi na cesto.
— Nevročtj've pose poslika, Rasglas o nevročljivlh priporočenih pismih, paketih Itd. Za mesec december le razposlalo poštno ravnateljstvo na vse pošte v Sloveniji, kjer Je v prostoru ta stranke občinstva na vpogled. Naslovniki oziroma pošiljatelji teb pošiljk se opozarjalo, da pridejo v enem letu od dne tega razglasa ponje. ker bo sicer poštna uprava te pošiljke prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila, — Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, le na razpolago upravičenim osebam le za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zaseda v korist
— Zgradba dveh šolskih poslopij. Kakor znano, je občinski svet ljubljanski leta 1922, po nasveta šol. sveta sklenil zgraditi v Karel Ko;nikovi in na voglu dr. Toman-Gajeve ulice po eno deško in dekliško šolsko poslopje In najeti v ta namen posojilo 10 mtHjonov Ta kredit ie bil od pokrajinske uprave svoj čas črtan. Ker je zadeva postala seda pereča (a nujna, je vfšii šol. ski svet zahtevat pred kratkim prepise dotičnih sklepov. Radovedni smo, kako se bo ta stvar sedal ob znani finančni mizeriji mestne obč;ie rešila.
— Celjske vesti. »Revček Andrej-ček«, ljudska Igra, se je v nedeljo zvečer z dobrim uspehom uprizorila v našem mest. gledališču. V torek gostujejo leralcl narodnega gledališča v Ljubljani z Ibseno-vo »Gospa z morja«. — Občni zbor moške in ženske Ciril Metodove podružnice v Celju se je vršil v petek zvečer v Narodnem domu. Iz poročil društvenih funkcionarjev te bilo ras vidno, da sta podružnici v minu'em letu dosegli prav lepe gmotne uspehe Sklenilo se Je v bodoče delovanje podružnic še poglobiti. Dne 1. Junija se namerava prirediti večja ljudska veselica s tombo'o aH srečolovom. Pri volitvah te bi izvoljen po večni stari odbor. Žensk! podružnici predseduje gospa dr. Dečkova, moški prof g. Mravljak. — Seja občinskega sveta celjskega se vrši v ponedeljek zvečer v mestni po-posvetovalriici — Drago mesto. V naše mesto prihajajo tujci po opravkih z raznih kraiev v naši državi. čudijo se, iz kakšnih vzrokov se pri nas vzdržujejo še vedno tako visoke cene življenskim potrebščinam, ker so te že celo v Zagrebu in drugih kraj*', pričele padati. Naše mesto si po pravici nadevi je sloves najdražjega pro-vlncijalnega mesta v državi.
Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem Pridobitnim krogom Celjskega okoliša, da se vrši v Celju dne 12. februarja ti. ob 8. uri zvečer IV. carinska konferenca, v prostorih Javne skladišne in prevozne d. d. (Savinjsko nabrežje štev. 3A. poslopje carinarne.) Vabimo vse zainteresirane kroge, da se te institucije v čim večji meri poslužilo.
— Agentura. »Oko« prenehala. Beogradska časopisna agentura »Oko« Je ustavila svoje delovanje, ker ie nje šef dr. Vu-klčevič neznano kam izginil.
— Smrtna kosa. Dne 10. tm. Je umrl Po dolgem mučnem trpljenju g. Janko Vajda, pristav Železniške direclje v Ljubljani. Pokojnik je bil izredno sposoben uradnik In navdušen narodnjak. Zapušča vdovo Mrlko roj. Malgaj In tri otroke. Pogreb bo v torek 12. tm. ob 16. Iz državne bolnice. Blajr. mu spomin! — Včeraj je umrl g. Viktor M o r o. ravnatelj in upravni svetnik zavarovalne družbe »Jugoslavije«. Pokojnik je bil v Ljubljani in Sloveniji znana oseba. Bil je na glasu kot veščak v zavarovalni stroki. Po mišljenju je bil Nemec. Vžlval je radi svoje priznane koncili* ntno In stroge poštenosti v vseh krogih ugled tn spoštovanje. Pogreb bo v torek 12. tm. ob pol 16. Iz Kolodvorske ulice 23. k Sv. Krištofu. Bodi mu ohranjen blag spomin!
— Stoletna starka v Beogradu V četrtek je v Beogradu umrla Jovanka Zdrav-kovle, kl je dosegla redko starost sto let.
KINO »MATICA" KINO
Samo 3 d ni I       Samo 3 dni I
12., 13., 14. t. m.
I hi*m p o« »»ta tka  Josipa  Zim«  in  ukradeno t
(Otroci papeža).
Zgodovinski roman s predigro in šestimi dejanji. — Razkošno opremljeni Mm, kateri nam predoči življenje papeža Aleksandra VI, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije.
PozorI PozorI
Predstave vsak dan ob 4.« pel 6.| 7., pol 9.
Blagajna je odprta od do«
setih d o pol a rte dalje.
— Nevaren zločinec v Zagrebu prijet. Zagrebška policija je prijela nevarnega zločinca Suejmana Ahmagiča. ki je v družbi z Antonom Rubićcm vlumil v stanovanje Cecilije Miler in ji odnesel za 2500 Din zlatnine. Ahmaglč je tudi zasledovan radi roparskega umora nad Ivanom Pintarjem v Bogošču.
— Od električnega voza je bil v Zagrebu povožen neki 50 do 55 letni neznanec. Bil je takoj mrtev. Njegove identitete Še nfso dosednj ugotovili.
— Avtomobilska nesreča. Po poročilu Iz Karlove« se je včeraj 10. tm na poti med Karlovcem ia Plitvičkim! iezeri pol kilometra Pred Slunjem prevrnil poštni avtomobil v S metrov globok jarek. Potniki so bil* le težko ozlr. lahko ranjeni. Šofer je aa svojem mestu vztrajal do zadnjega. Avtomobil so pozneje a drugimi avtomobili Izvlekli tz jarka.
— Policijska kronika, Policija le prije« la brezposelnega pekovskega pomočnika Miroslava Kaste lica Is Vodmata. kl le Tr. Bedenu. stanujocemu aa Tržaški cesti ukradel 510 O gotovine In nekaj obleke v vrednosti 450 D. Nadalje Je odnesel Istotam s*e» nu J ocem u brivskemu pomočniku Ivanu Seksu za 200 D obleke. Kastelic Je bil oddan
1 sodišču, mm V Paradlcu Je bilo vlomljeno v
par:;* U aru£.h predmetov v vrednosti 2320 diaarjev. — Pusciiniku Franu Grub^šau je odnesti neki ar znanec iz njegove zidanice aa Tr*ki goii « mm kal.oerski ssrn^res, vreden 500 D. — Istutam le bilo vlomljeno pri posestniku Anionu Ulobcvniku. Tatovi so odnesli za 950 D živil. Iz stanovanja podpolkovnika Brabcka na Dunajski cesti se bili ukradeni različni predmeti v vrednosti 35jO D.
— L'meiaa zaplodltev postrvi. — 2e nad trideset let obstoječe zagrebško »Društvo ribičev« j« v svojih ribnikih skušalo dolgo vrsto let p :speš_-vati gojitev plj-menite postrvi, ki Je v hrvatskih gorskih potokih in rekah popolnoma izginila. Vsi poskusi so se do zadnjega časa popolnrma Izjalovili. V svoje velike bazene je društvo iz raznih alpskih krajev dobivalo oplojene ikre ter hotelo ž njimi zarediti plemenito oostrv. Pošiljatve so se navadno že na potu tako pokvarile, da ni bilo nikdar zaže-ljenega uspeha. Letos so posk"..šall druco metodo. V Bohinjski Bistrici, ki je bogata na postrveh, so iz Živih rib vzeli spolne produkte, jih postali v Zagreb ter tu v bazenih umetno oplodili ikre. Prenos je trajal 24 ur. Oploditev je bila izvršena v Zagrebu 2°. decembra preteklega leta. Po 3 tednih so Že mogli opazLi. da sc zapl dki razvilajo. Po tridesetih dneh so se rib ce Izvalile. Oploditev je bila prrd vsem odvisna cd temperature in je za to nnjprikbd-nejša temperatura S stopinj C. Dne 4. febr. so prve ribice splavale. Z vel kim zanimanjem so zasledovali nadaljnji razvoj ribic. Ribice so se sprva hranile še s snovmi ki jih Je hranil jajčnik. Dan za dnem so postajale ribice živahnejše in v bazenih je nastala prava borba za obstanek. Oph^jenlh je bilo ckoll 40.000 ribic iz Slovenije, to le Iz Boh. Bistri.e, nazivalo Jih zato »slovenske ribice«. In Jih bo društvo po Štirih tednih nato razposlalo na razne strani Hrvatske, prenesli lih bodo posebno v potoke gorskih krajev, tako v Bliznlco, Bregt^no, Mrežnico Itd.
ZASTAVNI LISTEK iN DRUGO.
Poročali smo pred par dnevi, da s.a bila čevljarju Franu Pipanu, stanuj^mu v bara* ki v Spodnji Šiški ukradena iz omare dva zastavna listka, glaseča se na njesovo ime, v vrednosti 1500 Din. Ubogi čevljar Je bil kakor iz uma. kajti zastavljena je bila vsa njegova zlatnina in letal je od Ponija do Pilata, da bi dobil svoje dracocen sti. katere je že uzmovič med tem dvignil, nazal. No, policija se je marljivo lotila posla.
Tam doli v lepem Vodmatu |c »fletna« gostilna, v katero zahajajo raznovrstni sloji. In Je zaneslo tudi tja detektiva. Službeno seveda. Našel je že tam licao družbo petih devojk In srečal Je tudi sv.-ia stara znanca Stanka Bitcnca in Jako Bevca. Oba sta bila Že zelo glnjena in »blažena n>?d petimi ženami«. SLanko jo venomer kričal: »Vini? gor! Sem žejen! Pijte punčke!« In se Je pilo na žive In mrtve. Detektiv Je postni pozoren, ker Stanko In Jaka sta plačevala z »metuljčki«. Priscdcl je k dru?bl. Stnnk> ve< v ekstazi. Je vpil: »Le pil na nn5 rrtč-n. Imamo gnana d^st, pa se en cegl'c za ferzotz-amt«. Navihani detektiv Je malo pil In se kmalu poslovil. Drugega dne — Stanko Je imel še hudega mačka — Je na vsezgod tj nekdo potrkal na vrata Stankove Irbe. Stanko Je zarjul, da ga naj puste spati. Toda trkanje nI ponehalo in Stanko Je. izustiv-£1 krepko kletvico, vstal ter odprl vrata. Presenečen je od^kočil. Dva moža s *troe:o urtdn'm cbrazom sta stola pred njim in zahtevala, da pnjde z njima. »Kismet« le p^ mislil Stanko, sc v^al v ho?jo voljo ter je v spremstvu urndnikov odšel tja v g'asovlto poslopje na vogalu Blchveisnve crst?. In !e bil zaslišan na dolgro in Široko o »frrzotc-nmtu. Icn?h pnnčVrh metuljčkih« itd. St?nko ie povedal, da mu Je nfetrov »intlmus« .laka Bevc prodal dva zastavna listka, clasexa se na Ime Plnan. Pn^a Je Stanki predal drugega pa dvignil. Rešene pred-nete le nato nrndal, denar pa so pognali po rr*M. Policija Je nato povabila ?e B^vca. »Taka«, k« le znana firma je priznal, da Je oM k nri Pipanu Izv>fl rn. Bil ie knk^r tudi Stanko, ter vseh pet devičk. oddan sodlŠCtt. Prodane zastavne predmete Je pM:cila vrnila lastniku.
LIGA VA7NOSTL
PusI so sJ ustanovili »ligo časa«, kl naj bi odejstvova'a tudi pri Slovanih: »Cns je zlato« Pr ne samo čas. ampak tudi mnogo drugega je pri Človeku tako neznanstveno zrabHfnega, da se bodo prihodnji rodovi bolj čudiU naSl neekonomlji, nego mi srednjeveški
Preveč iestl, preveč piti, preveč srpnti, preveč puSiii, ekscedlrati. to je barbarsko, pravi po pravici neki Itn!j. pisatelj.
M4I Bože. da bi se vse uredMo. kr.kor prećpisu:e znanost, kl ne dovoljuje, da primešaš n. pr. bencinu paprike in drugih dišav, parnemu kotlu špirita, umni živinoreji nfkotina, kak?no zdravje, sreča In zadovoljstvo bf nastopilo tej umni č'ovekoreji! KakSna krasna evgenetska rasa bi nastala? Kako bi s* uporabljale vse encrs?je in drbrlne samo v korist človeštva, in ne v polomijade svetovnih vojn!
Pri nas ekonomije čn-sa sploh ne poznamo: »vse ima bremena«! In vendar je Čas bistven faktor vsake prldobitvene for-mth'e.
Naša jed In pijača se  roga vsakemu siuVavsrvenemu   nasvetu,  vsaki prevdar-nosti o kalorijah in prebavnost«.
Naši naravni zakladi nas nič ne zanimajo: so ležali toliko časa, naj še naprej!
Naši duševni proizvodi, veda, Izumi, Hd.. to so nam deveta briga: pa Šta da bi si kdo s tem glavo belili
Naši novci so neorganizirani. Po drugih državah najdeš organizirano navajanje k vlaganju prihrankov; v šoli so nazorne podočne table. n. pr. Čebelice, zgradbe »od kamna do kamna«, »mate ribe tudi dobre rrbe«. Itd.; na p'ačiln' dan stoji pred tovarno kiosk hranilnice, ki koj pozove delavca, da vk>ti nekaj v blagajno mesto V alkohol,
Da, prav ta poslednji: kolfko nam požre?! Več nezo \st davki skupaj! In koliko energi.e in cela unlli?! In veste, kaj je pravzaprav alkohol? Odpadki, pravi gnusni odpaki glivic po zavliti sladkorni hranil Vsevfd. —   Prodajam 30°e etneje toilctno m I« ; od tvrdke K i e 1 h a u s e r, Uraz, tako d> I-I go. dokler zal ga traja. — Uran-Pariu-merija, Ljubljana, Mestni trg IL
Ing. Ante Ružič: t
arsKe operacije in agrarna reforma.
ruuiauj.-ij.vu-1 organizacije a^raruih o&ia-
ias.cv.
V vprašanju sedanje organizacije ag-rarskih operacij bjm dal najpuprej besedo »Šumarskomu Ustu«, ki jc v čianku »K organizaciji ubiastev za agrarne operacija in za agrarno reformo« v št. 2. z dne l. Icbruaria 1923 takuj reagiral na zzornja Izvajanja bistveno s Sledečim] pomisleki;
»Ideja združenja agranih operacij z *g-rarno-reforin::i::ii uradi n' nova. V principu bi sc mogli z njo strinjati, vendar Ie pod sledečimi pogoji:
Pri vseh operacijah, kjer gre za gozdarske stvari, morajo sodelovati v prvi vrsti kvaliflkovanl gjzdurski strokovnjaki V goto\ ih slučajih b. trtba pritegniti tu£t odsek za uredbo gozdnega obratovanja ka-kr.^en n. pr. obsoja pri gozdni dirckcUi ljubljnnskf.
KvalifikovanI gozdarski strokovnjaki se bodo morali pride liti vsem trem Instancam (krajni, pokrajinski In m nisterijalaj koml-5lil za a. o.), kjer morajo d biti v strogo strokovnih stvareh odločilen glas.«
Nato navaja predstavko, katero je v tem predmetu Že o prihkj skupščine začet-kurn septembra 1°22 predložilo mcrodnjnm mestom JŠU in katera se v glavnem glaM:
»Svojedobno — pred prevratom — obstojala Je mlnisterflalna komisija za agrar-ske operacije z določenim jI d?Iokrog'-m. Bila ie to institucija v okviru blvSega avstrijskega ministrstva za zcmljcdt'^tvo, v kojega delokrog Je spadalo tudi gozdarstvo. Po prevratu... je gazd irske agende prevzelo ministrstvo za Šume In rudnike, pi>-IJcdclske ra ministrstvo za potjoprh redo In vede. — Agrarne operacije pa so ostale v področju poverienlštva za kmetijstvo v Ljubljani, akoravno se te operacije vr*fJo pretežno v gozdih (dtlitve gozdov, uredb« iržitnih pravic v gozdih Itd). — Ko se Je dež. vlada preobrazila v p«>krajincko upravo • svojimi eddelki (za gozdarstvo, sedal direkcija Šum za kmetijstvo Itd.V Je pokra« iinska komisija za agrarne operacije postaja samestnjna institucija, vendar na Je v njej zadobil kmetijski nstopnfk odločujočo glasovalno pravico, d čim le gozdarski zastopnik nima. — Dalje Je omeniti, da sta lokalna komisarja za agrarne operacle dandanes ob enerr. uradnika oddelka za kmetijstvo. Tz navedenih razlogov Je lasno, da go-darstvo v pokrajinski komisiji nI v obeh lokalnih komisijah za a, o. nI primerno zavarovano. Dandanes Je pokra]lrs'<a komisija za agrarne operacije zadnla Instanca, kateri se Ima mmistrstvo za šume in rudnik?* kot zastopnik kranjskega verskega zaklada, kjer so operacije V teku, pokoravati.
Nato se naproša ministrstvo da tema posveti vso pozornost. Premotrltf bi bila predvsem ali ne kaže — v smislu zakona _ ustanoviti mlnisteriiatno komsllo, kjer bi tudi ministrstvo za Šume In rudnike Imo-lo svolera zastopn;ka v zn?čito šumarstva. »Vsekakor pa je potrebno, da se odpravijo nekateri Izmed naveden h nedr statkov. kl a popolnoma točnim upravnim poslovanjem ni^o v sozlasiu.«
Kolikor mi le znano, v tem se doslej še nI nič spremenilo. Pisatelj članka v »SI. N.« sxcr dopušča primerno reorganizacijo za slučaj združitve cb^h oziroma vseh problemov, ne omenja pa nobenega od zgoraj naštetih sedanjih nedo^tatkov in vsled ta-ga jim menda ne pripisuje posebnega pomena. K Izvajanjem »Sum. l^.« Pa moram v potrebno spopolnitcv dostaviti še nekaj misli.
Razen naštetih načelnih pomanjkljivosti obstojajo šc druge, za nase vprašanje ne manj važne. Intenziteta strokovne Javn« uprave se je v povojni d bi morala v vseh panogah Izdatno povzdigniti, di bodemo kolikor toliko kos povojni več al! manj nezdravi psihozi ljudstva. To s: Je Izvršila tudi v gozdarstvu v lovstvu In drugod. — Agararske operacije pa so, pač brezdvom-no v glavnem rad: tega. ker jih v pretežnem delu na'e države v taki obliki ni ali pa trdi, ker so veliki skupni problemi zadrževali dc;a v malem, v svoji notranji organizaciji al! bc'.je zmožnosti občutno nazadovale. Pred OSVobolenjem so samo na bivšem Kranjskem poslovale tri krajne komisije za a. o. in so b le preskrbljene z v vsea panogah strokovne In javne uprave Izvrstno Izurjenimi kvalificiranimi strokovnjaki. Danes pa dejanski obstoji le ena taki komisija za vso danaJnJD Slovenijo In Je it v tej bilo osebie reducirano na min'mum v vsakem ozira. V gozdarstvu se komi- Ja il-cer more Izdatno posluževati rk-ajnlh gozdarskih Inženjcrjcv, kar Je d^bro.
Dalje zaključuje predstavka J§U s pripombo, da naštet! nedostatkl niso v soglasju »s popolnoma točnim upravnim postopanjem.« To poslo^rnle v konkretnosti v naravi, ne more voditi In priil do tiste pravilne rezultante vseh, kakor Javnih tako tudi za<cbmh interesov, kar Jc pravzaprav njs-ga poglavitna na!oga. V tem Uči največja nevernost teh pomanjklilvosri.
Mislim torej, da Je že Iz teb vzrokov nemogoče, da bi dan*»?n!l arrrarski anarat tudi po reorganizaciji, kolikor Je ta v dogled-nem času sploh mozrča. mogel zadovoljivo In pravočasno vršiti le svoje prvotne naloge povsod, kler se Izkafe potreba velike mani pa še zravea kompliciraaa naloga agrarne reforma.
Stev. 35.
^SLOVENSKI NAROD**   dne 12. febrearfa 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Dr. Dragotin Gi Novafcovlć:
KREDITNA POLITIKA NARODNE BANKE IN KRIZA KREDITA.
IV.
Kakšni naj bodo krediti Narodne banke in komu naj se dajejo.
Pri novčnih zavodih je Izzvalo kri-30 nekaj popolnoma drugega in ne usta* vitev dajana kreditov, saj imajo skoro vsi zavodi, katerim treba kreditirati, vsega skupaj le za 10% manj kredita nego v prošlem letu. O tem, kaj je to dsnaSnjo krigo izzvalo, bom govoril o drugi priliki.
Narodna banka vodi v svoji kreditni politiki poseben račun o tem, da vsoto novčanic, katero more izdati kot svoj kontingent porazdeli tako, da zadovolji vsako upravičeno kreditno zahtevo. Kredit, ki ga daje, more biti samo uporabljen za trgovino in za produktivne cilje. Da bi se imelo čim večjo kontrolo kreditov, je bančna uprava tekom leta povečala ali zmanjšala kredite, kadar je izvedela, da njen kredit ni uporabljen ga namen, v kateri ie bil dan.
Razen tega vrši vsako leto po rednem občnem zboru revizijo kreditov, pretresajoč vse kredite in pri tej priliki zmanjšuje ali ustavlja kredite vsem onim, glede katerih se osvedoči, da kredita ne uporabljajo dobro.
Pred vojsko je tak način dela daial odlične rezultate. Po vojski se je pa videlo, da revizija kreditov ne more dati tako hitro zaželjenih rezultatov zategadelj, ker bančni dolžniki niso bili v stanu, da v primeru ustavitve kredita poplača o svoje dolgove ob roku, marveč se je moral rok plačila podaljševati in odlagati iz bojazni pred katastrofo. Povojna mentaliteta tako bank kakor vseh ostalih privrednikov se »e v toliko izpremenila, da se ne ve več, kaj se sme in kaj se more podvzeti in v katere posle se sme kdo spuščati. Težnja za Čim večjim dobičkom je zavedla večji del ljudi v posle, ki morejo biti dobičkanosni. Zategadelj je bilo v preteklt.n letu skoro povsod tako pri bankah kakor pri trgovcih velikih izgub, katere so že sicer težko krizo še poslabšale. Kredit banke moral bi biti povsem likviden, ali je on postal povsem nelikviden. Smatralo se je, da je bančni kredit del kapitala, s katerim se more delati vse ono, kar se more delati g lastnim kapitalom in da ga ni treba vračati ob roku. Celo tedaj, kadar se bi ga bilo moglo vračati, se ga ni vračalo, ker je obrestna mera 6% bila tako poceni, da je izvestne banke in trgovce zavedla v posle, v katere bi se ne bi bilo trebalo spuščati in v katere bi se tudi ne bili spustili, da je bila obrestna mera dražja.
V gotovih delih naše države se ?c celo smatralo, da je kredit, katerega daje banka, pomoč in da ga je torej najbolj dajati tam, kjer je največ pomoči treba, torej ondot. kjer ni ne trgovina ne podjetnost razvita. Bančni kredit naj bi bil storil jedno in drugo in pomagal do povzdige.
Banka se je z vsemi sredstvi borila nroti temu krivemu tolmačenju. Izku-šala je na razne načine, da vrne svojemu portfelju likvidnost. Toda v tem poslu je težko uspevala, ker niti portfelji njenega največjega dolžnika — novčanih zavodov — niso bili likvidni. Ta nelikvidnost portfelia novčanih zavodov je prišla odtod, ker pri nas ni razlike med zavodi, kateri jemljejo tuj denar in poslujejo s tujim denarjem ter zavodi, ko.'l obavljajo posle, marveč so zavodi istočasno i jemalci depozit v novcu i fabrlkanti i graditelji i trgovci in vse drugo samo ne banke v pravem zmislu te besede. Razume se, da je dosti Izjem. Vendar raznovrstni posli, s katerimi se pečajo novčni zavodi, ne bi spravili likvidnost njihovega portfelia do vprašati*, ako bi se vedno imelo pravo tnt/j
in držalo pravo razmerje med posli, ka-kot je pač vrlo lepih primerov med novčnimi zavodi, ki so likvidni poleg svojih razvitih poslov.
Cilj in dolžnost Narodne banke je,
da eskontira samo poslovne menice in banka te za tem težila, ali mora se priznati, da je bilo malo poslovnih menic, ter da je večji del menic pri banki kakor pri novčnih zavodih bil eskontiran v ta namen, da se pride do denarja in da se ž njimi napravi posel. Strogo vzeto bi moral najprvo obstojati posel in bi morala poteči menica iz posla, še le potem bi došla v banko ali v novčni zavod na eskont. More se kritizirati način bančnega dela. a prav tako tudi novčnih zavodov, toda imeti se mora pred očmi. da pri naših nerazvitih ekonomskih razmerah, katere so se zlasti po vojski poslabšale, ni bilo drugega načina dela. Čakati se ni moglo, da se razmere urede in potem šele pomagati s kreditom in na ta način dopuščati, da gre čas preko nas, marveč se je moralo dopuščati delo tudi na tak pallativni način. Toda sedaj, ko je delo prišlo v tek in se razmere počasi urejajo, mora biti dolžnost Narodne banke in novčnih zavodov, da postopoma izločijo Iz svojega portfelja menice, katere niso potekle iz kupci e. Resnica je, to bo imelo i svoje težke posledice posebno za nelikvidne kupčije, ali to bo velike koristi za vrednost dinarja in za stabiliziranje razmer v naši trgovini in privredi.
Iz številk se vidi, da banka kreditira pojedincem in novčanim zavodom. Ako ne bi bila tako velika dispariteta med bančno eskontno mero. katero zahtevajo novčni zavodi od svojih klien-tov, bi bila stvar v redu. Tako pa na-staia vprašanje, ali naj Narodna banka ostane tudi še nada lic pri tem načinu dela. ali pa je potrebno, da čim več kreditira posameznikom in zmanjšuje kredite novčnim zavodom. Vedno je namreč eno pomisliti, da ima banka samo omejena sredstva za da anje kreditov. To vprašanje treba prej dobro proučiti, pa šele potem prestopiti do izvedbe. Od mnogih dejstev bo zavisno, kako je odločiti to vprašanje.
Prav tako se poiavlja drugo vprašanje. Kakor je znano. Narodna banka odreja vsakomur vnaprej kredit in ga daje onemu, ki kredit zahteva in kateremu se kredit odobri: pri drugih emisijskih napravah ni tako. Tam je višina kredita notranja stvar zavoda samega in se čuva kot tajnost. Tak način dela ima svojih jako dobrih strani, ali se mora vedno imeti pred očmi, da je to možno v drŽavah, kjer so prilike jako razvite in ustanovljene. Veliko je vprašanje, ali bi tak način dela bil boljši za nas, nego je način, po katerem dela Narodna banka. Vendar se mora priznati, da vsak imetnik kredita računa s sebi odobrenim kreditom in da se potem ravna v svojih kupčijah, katere podvzame ali ne podvzame, računajoč na izmero odobrenega kredita. Pred vojsko je ta način kreditiranja rodil lepe rezultate, ali po vojski ima i ta način svoj dober del na krizi.
Večkrat se govori, misli in piše. da bi Narodna banka mosrla da?ati več kredita, ako bi drsava svoj dolg pri Narodni banki plavala. To je povsem napačno mnenje. Kontingent bančnih novčanic ne zavisi od onih novčanic katere je banka dala državi Ako bi država ves svoj dolg pri banki plačala, bi mogla banka izda tati tudi tedaj le trikrat toliko novčanic. kolikor ima podloge. Toda če bi država plačala svoj dolg pri Narodni banki, bi dinar bolje stal in za obtok bi bilo potrebno manj novčanic, ker bi jim bila vrednost večja.
Šentjakoba maškarada
*4
16. februarja ▼ Narodnem domu!
ss
Jugoslavenska privredna revIiaJe začela Izhajati z novim letom v Zagrebu v naših treh narečjih. Tiska se v »Hrvatskem stamparskem zavodu. Uredniki te revtie so: Ut*ointr St Kosler la dr. Stanko Deželic s* Zagreb, Dr. Krunoslav Beg za Split. Inž. Konstantin Cutkovie za Osijek, dr Nikola Stanarevič za Beograd in dr. Oustav Oregorln za Ljubljano. Revija »Bankarstvo« stoji Izven In Iznad političnih organizacij in je v prvi vrsti strokovna revija za bankarstvo in finančno znanost v naši državi. Bavttf se hna rudi z vsemi narodnogospodarskimi, valutarni-im\ finančnimi ia socijalnim! problemi aploh. kakor se bodo pojavljati v našem življenju. Pri tem bo posvečala posebno pažnjo našim gospodarskim od noša jem z Inozemstvom. Prinašati hoče tudi statistič-no-Informatlvni materijal. Obsegajoč redno 48 strani veJScega revljnega formata Izhaja 1. vsakega meseca. Prva številka z dne I. januarja ti hna to-le vsebino. Redakcija Citateijetn: Dr. Jurij Vrbanič, Inozemski kap'tai in naši denarni zavodi; S. D. Aleksander: Nafta industrija v zvezi z vpra-faniem kapitala in kreAta; dr. Oustav Oregorfn: ZvfSanje ali stabilizacija denarne vrednosti? NUcola Stanarevfč: En po-sVus z« izenačeni« bilance: dr. Ivo PoHteo Gospodarske posledice pravosodja: Ljubo-mh St. Kosier: Odlomek fz zgodovine naše Narodne banke: In*. Slrola: Glasbene ustanove m njihovo financiranje; Mirko Kus-N?knfa;ev- SocPaJna kriza tn denarstvo v JuznsIavtM: Lnibomir St. Kosfer: Koncentracija v bankarstvu: Bancarfus: Nacfjo-nalizacfta m denancijonaltzacna; K. Jurij Vrbante* (s portretom od M. D. GjuriĆ«): K. Stanko Švfcrlluga (s portretom od M. D. Gjuriča). Kronika: Bankarski pregled Va-kitnf prezled. rmernaciionalftf pregled. Bfbl?ografičnl prezled in slika beogradske borze koncem leta. Kakor se vfđi Iz ravno navedenega prinaša revi?a »Bankarstvo« tudi s-ike. Pr>s»mne Številke sta neto 20 Din letna naročnina (12 zvezkov) pa znaša 150 D:n. C'« vil« redakcija tn administracija v Zagrebu. Marovska ulica 30/1 kamor je poš Pati vsa pisma, rokopisa tn denarna nakaifla.
—g Statistični pregled zunanje trgovine. Izišlo je iz štampe Izdanje Gen. Direkcije Carina: »Statistični Pregled Spoline Trgovine 1923 god. Br. 3.« n kome je prikazano v izvodu kretanje na§e sT>oljne trgovine u 1922 i 1923 godfni. MoŽt se kupiti kod svih glavnih carinarnica i kod glavnih knjižarnlca u Beogradu.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 11, februarja. Sprejeto ob 13.
Ob medlem prometu so pričeli takoj od početka tečaji stopnjema nazadovati. Sele ob zaključku borze je bil opažati mali prevrat ter so tečaji zopet nalahno počvrstili.
Na efektnem trgu je bilo dosti prometa z delnicami Jiujobanke in z njenimi opcijami. Zadnje so se tržile po Din 6.—. — Vostalih papirjih je bil promet slabejšl tendenca pa slaba,
Ob zaključku notira o: Devize: Curlh 14.6375—147375. Pariz 3S2.75—3*7.75. London 362.30 .165JO Dunaj 0.1178—0.11 °S, Praga 243.R5— 246 M Trst 367.2 —370 2, Newyork 83.62 —84.623. Budimpešta 28.50—31.!PO.
Valute: dolar 82.75—53.75» Ura 363 —366.
Efekti: 7 odst. brv. drž. pos. od 1. 1021 64—65. ljubil, kred. banka 232.50 Prva hrv. Ited. 055—097.50. Slav. banka 105—107 Mrv.-slav. zem. hip. b.^nki 89—90. rfrv. esk bimka 159—164, Jugosl. banka 143—145 Trbnv. prem. dr. 82^ -830 E*iaaeuafai1|a |2-;_130 ?1*voi|fa 172 ex ofKrHe VevO 177.50— t *rč-rana   1450_1SOO OnU-
mann 1600   trnska M-r  **rm  *«J '32.90—140 INO/*P*W PHPTr!
— Curlh. 11. febr. (Izv.)) Današnja borza: Peopr«đ 6 82 Frr"n 1.22 Aw«4?r-dam 215.10. Newyork 574.50 London 24 76. Pari? 26 ?5 Hfftf»a 2516.70. Bukarešta 2 92, Sofiia 4 22  Drma* 0.008115
— Tr** 11. fehr. Be~rr-»tJ 27 to—27 175. Dima j no.^21— o.o?23. Pr««:» 6* 20—66 45. Pariz 104.10—104.50. London «8^0—08.45 Newyork 22.775—22 85. Curlh 397—399.
— Kar Vj potrernjete, to Je Clzafluid
To pravo domrče sredstvo katero prežene VaSe bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Pu*. V. Feller, Stubica Donja, B-zatrt it. 238. Hrvatska.
Najnovejša poročila.
ZAHTEVE HRSS. ZA PRIHOD V BEOGRAD.
— Zagreb* 11. februarja. (Izv.) V Beograd odposlana delegata dr. Maček in dr. Krnjevič sta na snočni seji HRSS, katere 83 se v polnem številu udeležili vsi narodni poslanci, poročala o svojih uspehih v Beogradu in o splošnem po« ložaju. Seja se je pričela ob 19. in je trajala skoraj dve uri. O seji ni bil izdan nikak komunike.
Za rešene je smatrati pet točk:
1. Hrvatski narodni zastopniki prit dejo v beogradsko narodno skupščino v takem številu, ki je potrebno za sf>» moglavljenje vlade, da se tako ustvari nova politična situacija.
2. Hrvatski narodni zastopniki ne bodo po dosedanjem stanju stvari vsto* pili v opozicijonalni blok kot stranka, kt bi po padcu sedanje vlade imela ob* vernost se udeležiti vlade z določenim programom, izdelanim na daljši rok.
3. Dan prihoda hrvatskih narodnih zastopnikov je odvisen od razmer v samem beogradskem parlamentu. Vse je pripr vljeno, da v danem slučaju na> stopijo proti vladi.
4. Nova. po padcu sedanje sest?v# Ijena koalicijska vlada naj bi po želji radićevcev rešila samo tekoč najnuj* nejše posle in zakone ter takoj pričela prinrave za volitve, ki jih ima sama voditi.
5. Vodstvo zagrebške pokrajinske uprave naj prevzamejo ljudje, do kate* rih ima vodstvo HRSS popolno zaupa* nje. Ta nova uprava ima voditi samo tekoče posle in se nikakor ne vmeša« vati v politiko.
SPORAZUM O REKI V NARODNI SKUPŠČINL Plenarna sefa skupščine. — Proračun« — Železniške delavnice v Mariboru*
— Beograd, 11. februarja, ffzv. ob 12.15.) Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je današnjo sejo o tvoril ob 9.4 dopoldne.
Skupščinski tajnik je naznanil zbornici, da je predloženo poročilo odbora o zakonu glede odobrenja sporazuma z Italijo o Reki. Skupščini je predložen tudi protest opozicije radi glasovanja o tem sporazumu v odboru.
Po odobrenju zapisnika in končanih formalnostih je najpreje odgovarjal mi« nister za šume in rude dr. S r s k i č na interpelacijo dem. posl. Agatonovi* ca o rudniški katastrofi v Aleksincu (Bosna), izjavljajoč, da poda poročilo, ko zbere potrebne podatke.
Med posl. Milošem Moskovlje* vičem (zem'jorad.) in notranjim mi* nistrom je prišlo do ostre polemike radi prepovedi beoijradskega lista »Glasni* ka«. Minister V u j i č i ć je izjavil krat* ko, da je bil list zabranjen samo za
dobo petih dni. Posl. Moskovljevic* fe grajal postopanje političnih oblasti, ki so list prepovedale na intervencijo ru* sRih caristov, ker je list zelo ljuto na* padal razne ruske vplivne caristično osebe. Obsojal je nekorektnost oblasti.
Radi uradniškega vprašanja in po* stopanja oblasti pri razvrstitvi uradni* kov je prišlo med dem. posl. Popovi« ć e m in ministrom Vujićićem tudi do zelo ljute polemike.
Nato se je nadaljevala načelna dem bata o p-oračunu.
Posl. Pera Markovič (dem.) je v poldrugournem govoru kritiziral pro* račun, navajajoč nekatere postavke kot prenizke, oziroma pretirane ter obenem izražajoč vladi nezaupanje radi njene finančne politike. Med njegovim govo# rom je prišlo večkrat do prepira med demokrati in radikali.
Posl. Mita DimltriJevlĆ (rad.) Je branil vladin proračun in navajal njega finančno-tehnične vrline.
Predsednik je ob 12. zaključil seja. Prihodnja jutri ob 9. dopoldne z dnev« nim redom: Razprava o zakonskem predlogu glede odobrenia sporazuma* sklenjenega med našo kraljevino in kram Ijevino Hali jo o Peki.
— Beograd, 11. februar ia. (Tzv.) Za danes popoldne ie določena seia par* lamentamega oilhora, ki proučava za« kon o centralni upravi. Sklicana je tudi seia finančnega odbora, ki ima odo« briti prometnemu ministru 57miliionskl kredit za razširjenie Železnikih delavm n!c v Nišu tn v Mariboru. Politična sU tuacija je v splošnem nelznremenjene in se ni bistveno premaknila dalje.
UatK^K^BKUUatf^fmfKPOemmTKH^m^amse^^Kt^B^đUH^
Kino »Ideal«
predvaja  v  ponedeljek   1!..  torek   IX u> •redo  13. febrirarja
»DETE MILIJONOV«.
VrTn-a pustolovna drama ▼ pet'h d~t«ntfh. Vlogo milijoaarke in sirote igra priljubljen* Gladva "vValton.
Od ponedeljka 11. t. m. dat je se vršo predstave zopet ob 4., pol 6., 7. in pol £
Prednaznanflo.
I
Od Četrtka 14. do TŠte^šl nedelje 17 febr.
11   »NORČAVE ŽENSKE«.   11
Poizvedbe.
mm fztinVta se Je ena damska rokavica.
ternnoTujava, dolga. Pošten najditelj naj Jo" odda proti nagradi 50 D na upravo Slov. Naroda.
— Izrabil se fe muf iz črne kofuhovlne od zostHne Lovšin v Gradišču do vogala Rimske in Ocrrupove ulice in peka Vidmarja* Pošten najditelj naj za odda v upravi Slov. Naroda, kjer dcbl nagrada
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK; Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
KINO ..LJUBLJANSKI
-r1
vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da se vsled dovoljenja mestnega
električnega toka
redno
naprej
ob nedeljah in prazniVihi dopoldne ob pol 11. uri in ob nedeljah, pravnikih in delavnikih i popoldne Ob 3 y pol 5., četrt 8. in 9. uri«
mm
VI. dunafskl mednarodni semen]
od 9. do 15. marca 1924.
Ha|ngodne)ia naknpna prilika za esc stroke
najbogatejša Izbira. Statut, konkunnlna cent.
Velik uspeh dan. jtsentkega sejma 1923. 100.000 kunovaleev, med njimi 25.000 l«o-unco 4 Iz 72 drža« vsega sveta, ki ao mnogo naiočUL
Pojasnila daje:
Ur {Mina ustopstvo v Lloblj.nl: Aratrijakl konzulat T«r-
|a«ki ttg 4.
Potnika
ti&ktrofaka- stroko, |*fOađovaas«Of,a državljana
išče znana elektrotehnična tvrdka.
Ponudbe z ž*vi enjepisom in pogoji pod Šifro .Vtrairan potnik za 1421* na PUBLICITAS d. d, oglasni zavod Zagreb, Gunduličeva ulica 11.
s
Ta*n1tn ercrni aamanjimo v??m forodniltom. prijateljem in znancem, da jc nas* ljubljena mamica, stara mamica, prababica ia ušca, gospa
vdova poduradnika drž. žel.
dane« ob 3. zjutraj po makepolnf bolezni, previđena a tolaži N sv. vere. bo?ovdano preminila.
Pogreb se vrli v torex 12. febr. ob 2. popoldne e Celovike ceste It 30 k Sv. Križa.
Pokojnico priporočamo v blag spomini
LJubljana, ona 11. februarja 1924.
talujoči ostail.
UK
91
t
Stran 6.
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne 12. februarja 1924
Stev 35
Prager Presse
za Jogosfaaljo.
Ta aajbotj informiran hi najbolj razširjeni dnevrfrk v CsaTroslovallri republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
trgovske hi obrtniške informacije i. t. d. držav Male Antante.
B*af|fi8^^
pogrtbni 9
t
Potrti v neizmerni »*H naznanjam* vsem prijateljem m znancem prebridno vest, da je nehalo biti zlato srce našega preljubega moža, odnosno očeta, sina, brata, svaka ia strica, gospoda,
Janko Vaida
dri ±nl, direkcij* v LjubSJanl
Id je po dolgem trpljenje preminul dne 10. februarja 1924 v 43. leta svoje dobe.
Pogreb predragega po'rfojnflca se vrši v torek dne 12. t. m. ob 4. ur! popoldne iz državne bekriee as pokeoaltSce k Sv. Križu.
Priporočamo ga t blag spomin.
V LJaBtiaai, ene 11. februarja 1924
Vaida rej. Malfrsf, »proga; Zlatara, Dnina, Maska, o4rooi, lar rm\ ostali serotfaikl.
ftiinb aWo i MM mm
i ^np rs vi jam m ngiasnjeoi iciavtrre ia hevnionife strokovao in ceno.
• kantina atol
•a)
M«M1< •Hm tU.
Tovarna
v B edene v« »i, Hrv. Zagorje, lica •Iva sle ara atrnfitn kiju-aVnvnlaarja aaaaasasa. Pismene
ponudbe brec spričeval je poslati aa tovara«.
Kupuje se
les
v deblih ne pod 26 cai rta ožji m ne čez 45 cm na Širši strani debla. Debla ne smejo biti kriva ki morajo biti brez grč. Ponudbe naj se glase: franko vagon postaja Kranj m pošljejo na:
C. POLLAK 1 D.
Dobavni rok in količina saj se navede.
■ J8 r?ssHw vre tast
KOCKA
£ prasarat motnje In se kot
e ~
a. a
*st* -3* *3 S  aa -o
i
Sokolsko draStre v Sliki naznanja tužno vest, da je nenadoma preminul
brst Peter Porenta
dolgoletni član, telovadec Iti odbornik
danes, dne 10. februarja t L, v 54. fetH svoje starosti.
Pogreb nepoiabnega brata bo v torek dne 12. februarja, ob treh popoldne iz hiSe žalosti na Celovški cesti št. 76 na pokopališče v Št. Vid.
Vrlemu bratu m požrtrovainenati Sokolu ohrsarfmo blag spomin.
V Slaka, dne 10. februarja lft34.
Sokolsko drnitio t ŠUkL
UMUOGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Mnjmanjn pa Din 8 —
Šivilja,
:Afc.';bana v vseh dam; skih moderrt?h oblekah, kostumih m plaičih — tvrdi staro — n* prtporo* oa. — Gre »trat tudi na dom. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 1109
Sprejmem
skromnega dekle*
ta kot služkinjo k dve* ma osebama, aH pa po* strežkinjo za ves dan, ki trna svoje stanovanje. — Naslov pove uprava »551. Naroda«. 1113
Zavarovalnega
potnika
za mariborski okraj išče večja zavarovalnic«. — •»talno bivališče v Mari* buiu, — Ponudbe pod »kotnik n044« na upravo »Snov. Naroda«
Koresnondentinfa,
Vi jo popolnoma perfekt« ma v nemški, slovenski in "rSVi korespondenci, ter deloma t'idi v hrvaški rn nopolnoma samostojno IcoaHpirt — isee orimer* ne sbifcbe le v bolidi hi$i — Pri razne •ponudbe nai se blagovolilo poslati nod »Koresoondeorin ia /1001 c na oprava »Slovenskega Narodac
Plačilni natakar
se sprejme. — Naslov pove uprav« »Slovenske« ga Naroda«. 1112
Dva dobro izrez-bana jedilonosca
ae sprejmeta aa prvovrstno restavracijo — v Ljubljani — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 1018
Modelni mizar
(Modelltischler), veifc, sa* mostojen delavec, za iz* vrsbo vseh takih del, se isos za takoj. — Ponud* bs s prepisi spričeval in plačilnih zahtev naj se posije pod »Veič mizar 921* na upravo »Sloven* «ek?»a Narodac.
Mesto knjigovodje
korespondenta ali slično sprejme takoj pri mdu* atrijskem ali trgovskem podjetju vpokojen mlad uradnik. Večleten bla-»jajnik, vešč slovenščine, srbohrvaščine hi nemSči* ne. Refereee. — Ponud* be pod *T Tpokojenec« na Aloma Cornpanv, Ljub« liana. 1116
I    krofom I
Dva pletilna stroja
(St. 7 rn 8) naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Narodac 1108
Naprodaj:
nov kostum, svilen jrrm* per. preproga, zastor j i in drugo. — Naslov pove uprava »SL Nar.«, 1103
Dva voza
za težjo vožnjo. 2 konj* ski opremi in 2 para vprege (GeschirT) naprodaj. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1101
Mayerjev leksikon
najnovejše izdaje, nedo* taknjen. v kartonih (24 knjig) naprodaj. — Po-izve se v upravi »Slov. Naroda«. 1059
Lepa omara
z dvema steklenima vre* toma. pripravna za knjige, naprodaj. — Poizve se: Sv." Jakoba nabrežie št. 7. 1120
Pozor I
Plačam po vi***'<ih za sfere obleke, 3e\°tje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje; pridem tudi na dom. — Drame Mar* tin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 20. 1114
Prodam ali
zamenjam
zrn fes hrmttnr> spalnico, poHttrano, in dve pisalni mizi — po najnižji ceni. — Josip Golja r. mizar* stvo. Kleče št. 2, p. Je* žica, 1124
Dva d! etilna stroja
naprodaj. — Naslov pove   uprava »Slovenskega
Narodac. 1035
Meblovana soba !
S 1. mirtcra se od d t ea*. ev. dve meblovani sobi mirnemu, solidnemu gospodu (prednoat imajo bančni uradniki aH oni trgovskega stanu) Na« slov pove uprava »Slov. NarWa«. lOT
100—200.000 Din
posojila ae išče na pose* stvo večmilijon*ke vred« ■osti. — Ponudbe poal »Sigurnost'10S0« na upe. »Slov. Naroda«.
Kupini
Prosto stanovanje
kurjavo ia dfloma kra** dobi takoj zakonski par
brca otrok v mestu, kier bi    žena    opravi i al* rst
hišna vrtna dela. krave in praSiče, mož bi bil ▼ službi kot težak, več po dogovoru. — Naslov eo* ve uprava »Slovenske*« Narodac 1036
I    posoflb I
Kdo bi ml oosadil 30 000 EMn
brezobrestnega posojila proti vknjižbi na prvo meato? Temu odstopim stanovanje za dobo treh let zastonj. — Ponudbe pod »Dve sobl,'107!« na upravo »Slov. Nar.c 1071
ver t'•gene v rcrnmtrg* in   mmegm  krompir f a t—
kof đomimvijmnegtL Ivan študent. Staro Petrovo* reJe. Slaveaijs. 1061
Deklica
(novorajena) sr e« .i /a
svojo. — r Teslov pove
uprava »SL Nar.« ir00
B3evirje9
5tru«
i harmeniie, godala, ; ae    ia    perrekščine, na i e>onne in rlr^elo   — M Music.  Ljubljana, Selen* hurgova ';lica « tQ°2
Plesne obleke
od Din 400 do Din 12^0 v vseh barvah Po nr. tančnesi naročilu glrde velikosti, barve In m j rijala — poš rn r*n r-*» Tzetju. — P Ma; lie, Ljubljana, nasproti glavi ne pošte. t>~s
Naročajte „Slou. N
+
Brlettna Moro, rojena Ha tovorni g in dr. Viktor Moro naznanjata potrta žalosti v svojem ia v imenu vseh ostalih sorodnikov, da Je Vsemogočni njih predragega, dobrega soproga, oziroma očeta, brata, strica, zeta m svaka, gospoda
VIKTORJU
vpraonega svetnika uroarDnalne drolbc .Jlngoslav^e^ L t. d.
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetoujstvi aa umirajoče, danes ob V«2 mi popotadne poklical Sebi v večnost.
Pogreb nepozabnega rajnika se bode vršil v torek, dne 12. februsrja t. J. ob »/a4. uri po svečanem blagosloviienju iz hlle žalosti, Kolodvorska ulica št. 23, na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Svete rmše za duio pokojnika se bodo darovale v cerkvi Marijinega OznanjeajA, dne 15. februarja ob 9. tiri In v dragih cerkvah.
Prosimo tihega šolalja. V LJUBLJANI, dne 10. februarja 1924.
K* ' *"> ' 1»  ' .t'
Upravni svet In ravnatslfstvo anl^tis® ss^a-roval&a Srnžbs „Jagoslaslla" naznanjata tužno vest, da je velezaslužni Član upravnega sveta, gospod
dne 10. februarja 1924 preminul.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 12. februarja 1924 ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 23, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Bhgopokojniku ohranimo časten ia trajen spomin. V LJUBLJANI, dne 11. februarja 1924.
-J. ■:»
IT TTiiif
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
aanianSnSBUB
EH