Leto LXXI1I, 8t. 93 Poitnlm plačan« f gotovini - Dto PortfebBki b« teaMt UrwlalJtve la opravei Ljubljana Kopitarjeva i. Telefon U-U-U-M. Ueaeina naročnine U Ur. — Cek. rai. Ljubljane 10.65« ta naročnin« la 10.191 sa tnaerat«. izključno ia-»topstvc, ta oglase U Italije ls Inozemstva! 01'1 8. A. Milana BokopltoT na rtiitme IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis - Cena L 2 SLOVENEC APRIL . liMo 25 SKEDA Die Schlacht um die Reichshauptstadt Siidlich des Semmcring dic Sowjets wciter zuriickgeworfen — Gegenangriffe in der grossen Schlacht zwischen den Sudetcn und der Pommcr-sehen Bucht — Kampfe in Nordwcstdeutschland und Italien. DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar(ior, 24. 4. Dns Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannt: Im Frontbogen siidlich des Semnje r i n g vvarfen unsere Truppen die Sovvjcts noch wciter zuriick und diesen Angriffe bei Altenmnrkt und T r n i s e n ab. Zvvischen L a a r an der T h a j a nnd Nikolsburg sovvie siidlich B r ii n n konnte der Feind kei-ne nennenswertcn Erfolge erzielen. In diesem Kampfrnum wurden 52 Panzer ubgesihossen. Im Sttdnbschnitt der grossen Schlacht zwischen den S u d c t e n und der Pommerschen Bucht drangen unsere Truppen in schwungvollen Gc-genangriffcn bis in den Raum hart vvcstlich B n u t z e n vor. In der Stadt verteidigt sich die Besatzung weitcr gegen starke Angriffe. Durch dic Lin-terbrechung seiner riickvvartige.n Vcr-biitdungrn nordostlich G o r 1 i t z » ur-de der Gegner gezvvungen, seine auf D r c s d c n vorgetriebcne Angriffs-spitze zuruckzunchinen. P u 1 s n i t z und K a m e n z sind vieder in unseren Handen. Im Raum siidlich Sprem-b c r g binden eigene Knmpfgruppcn in harten Kampfen starke Krafte der Bol-schewistcn. Von Jiiterbog stosst der Feind auf Witlenbcrg vor. ln der Linie Ltibbcn - Guben - Frankfurt -F ii r s t c n w a 1 d c vvurden heftige Angriffe nbgewehrt oder aufgefangen. In der Schlacht um dic Reichshauptstadt stiessen die Sowjets trotz erbitterten Widersfandes unserer Truppen und Volksstnrmeinheiten bis in den Ranm siidostlich Brandcnburg. siidlich Potsdam, nordlich Konigswu-sterhausen nnd in dic Randgebietc der ostlichen und westlichen Stadt-tcile vor. An der nordlichen Odcrfront griff der Feind bei S c h w c t z vergeblich nn. Er konnte seinen Rriickcnkopf Stettin dngegen ervveitern. Nord-iistlich P i 11 n u vcreilellen unsere Verbiinde in sclmcren VVnldkiimpfen niirht-lichc Durchbruchsvcrsuchc. Beiderseits der unteren Ents \vurden wiederholtc Angriffe nbgcvviesen nnd tlabei eine Anznhl Panzer abgeschossen und Ge-fnngene eingebracht. Der Schwerpunkt der Kampfhand-lungen in Nord\vestdeutschlnnd Ing gestern zwischen der Aller nordiistlicli Verden und der Elbc bei Stnde. In schwcren wechselvollen Kiimpfen gc-lnng es dem Gegner trotz vielfacher 1'bergelcgenheit nicht, unsere Front zu durchbrechen. Wiihrend im sachsischen Raum und in Vogtlnnd wciterhin Kampfruhe herrschte, hielten dic feindlichen Angriffe gegen den Rauin Eger-W e i d e n an. In Siiddeutschlnnd richtetc sich der Haupldruck der Amerikaner gegen Siidostcn. gegen den Nordteil des B a -ycrischenWnldes und den Gross-raum Rcgensburg. Unsere Gegenangriffe gegen dic tiefen Flankcn der auf dic Donau durchgebrochencn Kriiftc sind bei Rcgensburg in gutem Fortschreiten. Versuche der Amerikaner, ihren Briickenkopf siidlich Dillingen zu ervveitern, brachen verlustreich zusammen. Aus dem Raum Sigmaringcn drnng der Feind vvciler nach Siidostcn vor. Mit den vvestlich davon durchgostosscnon Panzerspitzen sind heftige Kiimpfe im Abschnitt Tuttlingcn - Donau-esehingen und wciter siidlich im Gange. In Italien halt das erbitterte Ringen in unverminderter Harte nn, ohne dass sich dic Gcsamtlagc im vvcscntlichcn vcrandcrtc. Branilci Berlina so na višku Bitka za nemško prestolnico Sovjeti so bili južno od Scmmeringa vrženi nazaj — Protinapadi v veliki bitki med Sudcti in Pomorjanskim zalivom — Boji v scvcrnoznhodni Nemčiji in Italiji. DNB Fiihrerjev glavni stan, 24. apr. Vrhovno poveljstvo ohoroženih sil javlja: Na bojišča eni loku južno od Semmcring n so naše četo vrgle Sovjete Se bolj nazaj ler odbile napade pri Ad t e n-in ar k tu in T ra i senu. Med Laa-r o m ob T h a j i in N i k o 1 s b u r g o m kakor tudi južno od Brna sovražnik ni dosegel omcinb vrednih uspehov. Na tem bojnem področju jo bilo uničenih 52 oklepnikov. Na južnem odseku velike bitke med S u deti in Pomorjanskim zalivom ro prodrle naše čete v zanosnih protinapadih do področja zahodno od B a u t -z e n a. V mestu sc brani posadka pred močnimi napadi. Sovražnik jc bil spričo prekinjenih zvez z zaledjem severnovzhodno od G o r I i t z a prisiljen, da jc nazaj potegnil svoje proti D r e s d c n u prodrle oklepniške osti. P u 1 s n i t z in K a m e n z sta spet v naših rokah. Na področju južno od Sprcmberga vežejo lastne bojne skupino v hudih bojih močne boljševiške sile. Sovražnik prodira od Juterborga proti Wittcnbergu. Na črti Liibben - Guben - Frank-I u r t - F ii r s t e n w a 1 d e so bili močni napadi odbiti ali zaustavljeni. V bitki za nemško prestolnico so Sovjeti kljub ogorčenemu odporu naših čet in edinic ljudske vojske prodrli do področja jugovzhodno od Brandcnburg a, južno od P o t s d a m a, severno od K o -n i g s w u. s t c r h a n s e n a in do obrobnih področij vzhodnih in zahodnih mestnih dolov. Na severnem bojišču ob Odri je so- vražnik pri S c h w c t z u napadel brez uspeha. Uspelo mu je le, dn jc razširil svoje predmostje pri S t c 11 i n u. Sever-novihodno od 1' i I I a u a so naši oddelki preprečili v težkih gozdnih bojih nočne prcbijanc poizkuse. Na obeh straneh spodnjega loka reke. E m s so bili odbili ponovljeni napadi; pri tem jc bilo sestreljenih več oklepnikov in dovedeni so bili ujetniki. Težišče bojnih opcracij v scvcrno-zahodni Nemčiji jc bilo včeraj med reko Aller severnovzhodno od Verden« in Lah o pri Stadeju. Sovražniku v težkih, izprememh polnih bojih kljub premoči ni uspelo, da bi prodrl skozi našo bojno črto. Medtem ko jc na saškem področju in v V n g 11 a n d u vladal premor v bitki, so še trajali sovražnikovi napadi proti področju E g g e r - W c i d c n. V južni Nemčiji Sc je glavni ameriški pritisk usmeril proti jugovzhodu, proti severnemu delu Bavarskega gozda in r c g c n s b u r š k c m u velcpod-ročju. Noši protinapadi proli globokim bokom sil, ki so prodrle ob Donavi, dobro napredujejo. Ameriški poizkusi, da bi zvečali svojo predmostje južno od D i 11 i n g c n a, so se zlomili z izgubami. Iz področja Sigmaringcn je sovražnik prodrl dalje proti jugovzhodu. V teku so ogorčeni boji z oklepniškimi ostmi, ki so prodrle zahodno od tod na odseku Tuttingen-Donnucschin-g e n in dalje južneje. V Italiji traja ogorčena borba z nezmanjšano silovitostjo dalje, no da bi sc celoten položaj bistveno izpremenil. Fiihrer v Berlinu Berlin, 24. aprila. V vseh pogovorih so pojavlja vedno in znova naslednji stavek: »Fiihrer je v Berlinu!« Fiihrer-jeva navzočnost v nemški prestolnici v trenutku, ko je sredi najtršega boja proti sovjetskemu navalu, daje borbi za Berlin svoj posebni znak. To ni borba za kako mesto, borba, kakršno so mnoga nemška mesta na zahodu in vzhodu že preživela, to je borba za prestolnico Reicha in borba za Evropo. V tej borbi ee z vso zagrizenostjo bore oddelki vojske, orožja SS, alarmne edinice, bataljoni ljudske vojsko, oddelki oklepniških lovcev, Hitlerjeve mladino in celotno prebivalstvo, ki so srčno bori ob strani vojakov. Vsak Berlinčan si je v teh dneh trajanja- obrambne bitke pridobil izkustva vojaka na bojišču. On dobro ume izvesti premike v sovjetskem ognju topov, zna izkoriščati kritje, kadar se nad njdm prikažejo borbeni letalci ter stopa 7. vsemi vrstami orožja v prve bojne črte kot odločen iin neustrašen borec. Ko je postalo znano, da je Fiihrer v Berlinu in da je prevzel vrhovno poveljstvo, se je prebivalstvo oddahnilo. Naš Fiihrer je tu! Pod njegovim vodstvom nam more uspeti, da odbijemo boljševiški naval. Do sedaj so se vsi sovjetski poskusi da bi severno in južno krilo porinili proti jugu, izjalovili ob ogorčeni nemški obrambi. Gotovost, da je F ti lir ar med njimi, olajša prebivalstvu težko borbo. Stockholm. Angleška poročila o boju za Berlin predvsem poudarjajo, da stoji eeiotno berlinsko prebivalstvo — tako mladina kakor starejši prebivalci — kot en mož proti boljševikom, ki jih hočejo na vsak način potolči. O kakem popuščanju nemške obrambne sile v Berlinu no more biti govora. Berlin. Nek poročevalec, javlja z zahodnega bojišča, da stane odpor nemških oporišč daleč za sovražnimi črtami sovražnika mnogo krvi in vojnega gradiva. Škoda, ki jo povzročajo s tem Anglo-amerikancem, je izredno visoka. EggeII'ngova smrt Berlin, 24. aprila. K bojem za Halle javljajo: Gauleiter državni svetnik Eg-gcling, ki je padel, kakor smo že javili, je bil ob svoji smrti na čelu bojne skupine vodij uradov, ki so branili okrožno glavno mesto. Eggeling in njegovi možje so padli za FiUirerja, narod in Reich. Berlin. Nek ameriški vojni dopisnik podaja izčrpno poročilo o fanatičnem odporu mesta Magdeburg ter pravi, da stoji celotno prebivalstvo mosta v odločni obrambi svojo domovine. Mladina ob Fiihrerju Berlin. }>ri sprejemu najmlajšega lotui-ka Hitlerjevo mladino na predvočer Fiihrer. jevega rojstnega dno jo nemški mladinski vodja Axinann sporočil Fiihrerju pripadnost vso nemško mladino do Filhrerja. Nemška mladina so bo v neomajni zvestobi in ljubezni boril« ob njegovi strani v težki borbi nemškega naroda za svojo svobodo do zinil. SOsiavnega konca. Vsaka hiša je Berlin. Glavno mesto Reicha stoji v trdovratnih obrambnih bojih proti opskakujočim četam boljševikov s severa, vzhoda in jugn. Za vsako tan-kovsko zaporo. barikado, zemsko trdnjavo se bijejo ogorčeni boji. Vsaka hiša je postala trdnjava. Obrambni komisar Berlina dr. Goebbels je zahteval od Berlintnnov železno disciplino in pripravljeno podrejenost ukazom /a obrambo glavnega mesta. Vsak Berlinčan se zaveda, da niso samo oči Nemčije, temveč oči vsega svetn obrnjene v njegn in njegovo mesto, čigar odločnost in bojno pripravljenost morajo priznati celo sovražniki. Vojska in Volkssturm odbijajo sovjetske napredujoče čete vedno znova in jih pogumno odbijajo v protinapadih. Berlin se brani z največjo odločnostjo. Berlin. V gozdovih v okolici Berlina besni divjo bitka. Oklepniki izstreljujejo granate proti napadajoči konjenici, vojni lovci stresajo svoj bombni tovor na poljane, topništvo strelja noč in dan. Poleg nas, tnko poroča nek vojni poročevalec, ima eden od mla- postala trdnjava dih generalov vojske svoj vojni stan. Njegove čete so se zagrizle okrog in okrog njega v lavino sovjetskih množic. Sovražne množice so prodrle v obliki klina tako blizu, da padajo streli v bližino vojnega stana. A general se ne umakne. Sovjeti plačujejo vse to s potoki krvi in množico vojnegn gradivo. Stockholm. Vojni poročevalec >Dailv Expressu« se čudi nad nezlomljivo vojno pripravljenostjo nemškega naroda. V nadaljnjih vojnih odsekih divja mala vojna. V vaseh in v gozdovih so se zbrale do smrti utrujene vojne čete, katere uničijo vsak mimoidoči oklepnik. Berlin. Bitka za nemško prestolnico jc zagorela z največjo silovitostjo. Skupno z nemškimi vojaki ovira ljudska vojska sleherno bolješviško napredovanje. Na črti južno cd Kiinigsvvusterhausena so nemške bojne skupine prešle v napad proti oklepnikom. Pri tem jc bilo uničenih 87 sovražnikovi!1 oklepnikov. Tudi na drugih odsekih bojišča so boljševiki imeli najtežje krvave izgube. Odbit je bil sovjet. velenapad proti Breslauu ... CPK) 25. aprila. V četrtek so boljševiki pričeli z velennpadom proti trdnjavi Breslau. Sovražnik je po šti-riiirneni neprestanem topniškem ognju poizkusil z močno oklepniško zaščito ter z več polki pehote s severozahoda izsiliti sunek v središče mesta. Istočasno pn so bili izvedeni močni sovjetski napadi na jugu in jugovzhodu. Branilci zahodnega bojišča niso mogli preprečiti večjega vdora. Nato pn so trd-njavski naskakovalni topovi v protinapadu sunili proti sovjetskim oklepnikom, da jih najprej zožijo. Pri tem je nekemu poročniku uspelo, dn je s svojim lovskim oklepnikom uničil sedem sovražnih oklepnikov. S lem je bila v odločilnem trenutku ustvarjena razbremenitev. Neka cdinica brcslausko bojne sku->j mn e Hitlerjeve mladine, ki sc. je s svojim napadalnim duhom izkazala v velikih dneh borbe, jc z oklepniško pestjo uničila več sovražnih oklepnikov. Hitlerjeva mladina in nek SS bataljon sta v drznem napadu vrgja mnogo močnejšega, ogorčeno se bojujočega sovražnika zopet nazaj. Tudi nemški grenadirji na jugu in jugovzhodu trdnjave so v zanosnih protisunkih iz- boljšali svoj položaj. Pri obrambnem uspehu so imeli ninogo zaslug oklepniški lovci, ki so s svojimi lahkimi in težkimi uničevalnimi orožji imeli glavni delež pri celotnih uspehih. Tamkaj je bilo namreč uničenih 25 sovjetskih oklepnikov. (Vojni poročevalec Richnrd Frick.) Berlin. Pri obrambi sovražnega navala proli trdnjavi Breslau sta sc posebno odlikovala nek SS bataljon in Hitlerjeva mladina. V drznem prodiranju sta vrgla ogorčenega sovražnika nazaj. Neka cdinica Hitlerjeve mladine jc z oklepniško pestjo uničila več sovražnih bojnih voz. Berlin. Na bojnem področju pri Stct-tinu so boljševiki poskušali izvesti večje obkoljevanjc, zasesti državno avtomobilsko ccsto in razbiti nemške postojanke. Sovražnik jc vdrl na predpolje med vzhodno in zahodno Odro ter dosegel nemške nrednjc položaje. Nek mlad Nc-mcc iz Banata je pri obrambi lega napada onesposobil štiri boljševike, nato pa zasedel položai ob neki težki strojnici, katere posadka ie bila odstranjena, ter streljal tako dolgo v goste vrste boljševikov, dokler ga ni oprostil naskakovalni oddelek tovarišev. Komunisti snujejo ljudsko fronto v Angliji Berlin, 23. 4. Ce bi kdo pred desetimi leti trdil, da bi Anglija lahko kdaj E ostala sovjetska, potem bi ga zlasti na ritanskem otoku zasmehovali. Medtem pa se je število teh, ki so to politično teorijo resno premlevali, občutno zvišalo, kajti razvoj kaže, da jc ta teorija na najboljši poti, da se uresniči. Ugodna tla sovjctizaciji nudi tudi tokrat socialna beda najširših krogov angleškega naroda, ki bo, slično kakor ob koncu prve svetovne vojne, prevaran v vseh številnih obljubah, ki jih je dala vlada. Potreba in iz tega izhajajoče naraščajoče nezadovoljstvo pa sla boljše-viškim lovcem na kaline vedno dobrodošli. V Angliji pa bi ob koncu druge svetovne vojne bila ugodna tla za razširitev boljševizma. Kako močan jc danes položaj angleških komunistov, nam je pojasnil tc dni nek članek, ki pravi, da jc izvršilni odbor angleške komunistične stranke sklenil, da pri prihodnjih volitvah osnuje z vsemi sredstvi »ljudsko fionto levičarskih strank«. Da bi pa to dosegli, je potrebno skupno ozko sodelovanje z levičarskimi strankami, posebno z laburistično stranko. Zaradi tega ne bo komunistična stranka izvedla svojega prvotnega namena, da pri prihodnjih volitvah postavi 52 kandidatov, temveč da namesto tega postavi samo 22 lastnih kandidatov. K temu pripominjajo, da so sc k temu odločili, da nc delajo v volilnih okrožjih, kjer nimajo izgleda, konkurence drugim levičarskim strankam, kajti važno je edino lc to, da zlomijo z mogočnim naporom moč britanskih konservativcev ter končnoveljavno odpro boljševizmu vrata v Anglijo. Moskva kot poveljniško mesto angleških komunistov zasleduje te načrte z dobrodošlim interesom in to tem bolj, ker ta taktika osnovanja »novih demokracij« ustreza tudi Angliji, o čemer jc pred kratkim poročal »Tin-.cs« v opisu Kremljeve politike. Izgledi britanskih komunistov so precejšnji. Mnogo zaslug pri tem ima smer britanske zunanje politike, ki jo vodita Churchill in F.dcn in ki jc navezana na Sovjete. Ta Chtirchillova in Edenova politika je šele pripravila bolj- Epidemija v K«i!nu Stockholm. Nek angleški poročevalec javlja iz zasedenega nemškega mesta Kolna, da zasedbene oblasti računajo z nadaljno razširitvijo epidemije legarja v Kolnu. Koln so proglasili zaradi lega za zaporno področje in novodošleci nc smejo prekoračili mestnega področja. Boji na Okinavi Tokio. Po japonskih poročilih z bojišča so Amerikanci na otoku Okinavi izvedli z juga nov velenapad z več kot ! 10.000 vojaki. Japonske čete nudijo ogor-j čen odpor ter so po dosedanjih vesteh * uničile 70 ameriških oklepnikov. šcvizmu tla v Angliji ter jc okužila mnogo politikov z Moskvi prijaznim nazira-njem. Eden sam velja za salonskega bolj-ševika. Drugi simptomi za razvoj v smeri za sovjetsko Anglijo so naraščanje komunistične stranke, številni uradni obiski britanskih in sovjetskih delcgacij, predvajanje sovjetskih filmov v Angliji, razširitev boljševiške literature itd. Povrh tega pa moramo še pripomniti, da sc je žc večkrat dogodilo, da so namesto narodne himne »Good savc the King« zaigrali intcmacionalo in da jc bilo za nekatero prireditve videti ve5 sovjetskih kaikor pa britanskih zaslav. Ce >Catholic Herald: ugotavlja, da smatra Churchill iz bojazni pred angleškimi levičarskimi elementi prijaznost mo«kvo za potrebno, potem je s tem dovolj povedano, ne glede na sovjetsko raziritev moči, ki se prav gotovo nc bo ustavila ob Rokav-skem prelivu. Proti krinkam komunizma Ko je v soboto zvečer po radiu govoril general Rupnik, se je med drugim do-iaknil ludi ugotovitve, do katere se je_z v.o jasnostjo našo ljudstvo dokopalo ž'' tedaj, ko so je nadenj razlival teror komunistične revolucije z vso silo. Ta teror komunizma jo občutila Ljubljana, ko so po njenih ulicah mesece in mesece padale nedolžne žrtve pod kroglami uajelih in dobro plačanih komunističnih morilcev; še bolj pa je ves bos in strahote komunistične diktaturo občutilo podeželje, saj krije danes slovensak zemlja nad ilO.OOO poklonili nedolžnih Slovencev, ki jih je po nalogu kominterne sunil v gro'» slovenski komunizem, no zalo, ker bi bili »izdajalci«, ampak zato, ker so hoteli ostati in verni Slovenci. Našo ljudstvo je strahotno prizadejal komunizem najprej pod krinko »osvobodilnega« boja. Komunisti so dali pobudo za ustanovitev OF, ker so z.a ti.sli Čas pač morali lo storiti, da bi s krinko nacionalno borbo prestopili čim več ljudi, jili zvabili k sebi in nato prisiljeno uvrstili v vrsto svojih pristašev, to je v vrste vojakov komunistične revolucijo. Ves čas jo komunizem lagal, da ni res, da bi bila ' OF komunistična. Sole iz grozotnih posledic, iz razdejanja in iz grol>ov Je moralo priti na žalost na dnn, kaj je komunizem, kadar si nudono krinko nacionalizma. Ko so ugotovitve o strahotnih namenih komunizma prihajalo na dan, jo komunizem pri nas zopet menjal krinko in začel na ves glas zagotavljati, da mu pri pripravljanju osvobodilnega« boja ni šlo za izvedbo komunistične revolucije, ampak je hotel v fronlo proti ^okupatorju« zbrati le vse narodno sile. Toda tudi la laž jo imela kratke noge. V svoji borbi se je komunizem takemu boju vedno izognil, pač pa jo ubijal lako, da je kar najbolj slabil slovenski živolj in uničeval slovensko premoženje. l'a tudi pod to krinko se komunizem ni mogel dolgo sončiti. Ko so mu tudi v tem naziranju dokazali laž njegovih trditev, jo zopet spremenil barvo in se čez noč proglasil za predstavnika »prave demokracije«. Nikdar v zgodovini ni bilo tako nasilnega političnega sistema, kakor ga jo s sovjetizmom uvede! komunizem v Sovjetski zvezi. Komunizem je listi, ki najbolj zatira svobodo besede, svobodo vesli in svobodo združevanj« — in vendar se no straši tolikšne goroslasno laži, da ne bi trdil, du je ravno on opravo demokratično« gibanje-—- Kdor vorjamo v te krinke, kt si jib komunizem od časa do časa nMova, mu jo težko pomagnti. Prezident Rupnik je pravilno jiodčrto!, ko je povdari!. da komunizmu ne smemo nikdar verjeli. Slovenski grobovi v Mozlju, Jt-leudolu in Krimski jami nam dovolj jasno dopovedujejo, česa je komunizem zmožen, samo da bi se prikopal do oblasti. Komunizem mora segati po tem večjem nasilju, čim bolj so ljudje proti njemu. Ker je komunizem v Srbiji v ogromni manjšini, zato sedaj trebi v Srbiji vse, ki niso zanj. Njegove frazo o »demokraciji«, »progresivnih silah«, »antifašistični enotnosti« so v Beogradu preslepile nekatere dobro-vemeže. Ko so prišli komunisti nalo v Beograd, so na tisocč takih pobili, ali pa poslali v koncentracijska taborišča. Zato v celoti in v vsej meri veljajo preziden-tovo besede, da z rohljaši, poklicnimi razbojniki, morilci iu tatovi Jugoslavije ne bo nihče ustvaril. Kdor bo trgal komunizmu njegove krinke z olirazn. In bo pripravljal pot poštenim in iskrenim delavcem za lepšo bodočnost našega ljudstva. Udarnost nemških lovskih oddelkov Berlin, 24. ciprita. Nemški oddelki na zahodu so uvedli posebno taktiko ter so se spretno prilagodili premikalni vojni. To je bilo izvedeno v prvi vrsti z lovskimi oddelki. Ti oddelki so bojne skupine, ki jih vodijo večinoma mlndi častniki, ki imajo najvišja odlikovanja. Operirajo z bliskovito naglico proti naprej prodrlim oklcpniškim ostem. Večkrat se pojavijo tekom 24 ur na odsekih, ki so oddaljeni včasih nnd 100 kilometrov drug od drugega. Značilna lastnost teh napudov je v tem, da napadajo angleške in ameriške kolone vedno znova v bok, jim jirizadevajo najtežje izgube, ter motijo njihove zveze z zaledjem. S tem ima vojna na zahodu popolnoma drugo lice, kakor nemški bojni pohod v Franciji leta 1940. Takrat je hitro nemško prodiranje popolnomn ohromelo in razbilo Francoze in Angleže. Sedaj pa se bore pri Nemcih vodje in vojaki s prepričanjem, da zadnja bitka še ni končana. Boljševiško ropanje po Dunaju Miinchen. Z južnega odseka vzhodnega bojišča javljajo: Nemški protinapadi so preprečili boljševiški prodor v smeri proti Znaimtt in protekto-ratu. Tekom pet dni so Sovjeti na tein odseku iineli izgube in sicer 150 oklepnikov in naskakovalnili topov. Medtem ko Sovjeti južno od Dunajskega gozda nadalje napndujo z močnimi silami s severa, vzhoda in juga, je nemški protinapad na j u žnosem merili škom področju napredoval kljub ogorčenemu sovražnemu odporu. Nek vojni poročevnlee je govoril z nekim prebivalcem desetega dunajskega okraja, ki jc'pobegnil iz mesta. O prvi.il dneh boljševiške zasedbe svojega okraja jc poročal: Že po prvih urah zasedbe se nam je nudila slika naj-strašnej.šegu razdejanja. Ni bilo st«. novanja, ki ga ne bi boljševiki izropali. Iz stanovanja so pometali nn cesto vse in vsak si je vzel, kar mu je pač ugnjnlo. Možje vseh letnikov so morah kopati jarke, niso pa dobili za to nobene hrane. Kdor se je iz strahu skril in so ga pozneje odkrili, je bil takoj ustreljen. Nn cestah in pod razvalinami leže nešteti mrliči. V posameznih mestnih delih že divjajo bolezni, slične kužnim boleznim. Sovjetska kuga divja po cestah Dunaja. Židovski načrti Stockholm. Kakor poročajo iz Nqvv lorka, poroča židovski prijatelj umrlega prezidenta Roosevelta, znani Bernard Bnrttch, po svojem povratku iz Evrope o načrtih svetovnega židovstva Skrbel bo za to, da bo onemogočena tako Juponski kakor Nemčiji vsaka možnost dela, ko bodo razbili njune nacionalne industrije. Kratka poročila Ulnt. Na stranski cesti v ulraski okolici sta dvo ameriški letali v nizkem poletu napadli 80 angleških vojnih ujetnikov. Čeprav so Angleži ma-liuli s svojimi žepnimi robci, stn letali napadli kolono z ognjem iz strojnic. 29 ujetnikov je bilo ubitih, 29 p« ti. njenih. Stockholm. Angleško časopisje je izrazilo največje začudenje nad tem, da so Sovjeti odklonili, da bi angleškim ali ameriškim poročevalcem dovolili dostop na nemško ozemlje, ki so ga zasedli boljševiki. O Dunaju ;e je razširil tajia-stven molk. »SrOVENEC«, sreda, 25. aprila 1945 — St. 93 Zapuščena zemlja sameva in obtožuje »JoJ, tri leta »e že nisva videla. Kako J« pri vas« Kako sc Imate, kako se preganjate s komunisti?« »Žalostno Je. žalostno. Vse hI i« prestali, vse potrpeli, če no hI zaradi komunističnega divjanja bila obsojena vsa naša prelepa dullna na najtrše delo, kl kljub temu ne lio rodilo takega uspeha, kakor bi kdo pričakoval. Saj Jo poznaš, prelepo Krško dolino od Novega mesta navzdol. Noša bogata polja ln med nje posejane vasice. Vsi se zavedamo, da je naša prva dolžnost obdelati zadnjo ped zemlje In pridelati lz lastnih tal čim več zase In za vas po mestih.« »IUncs pa jokajo na premnogih domačijah zato, ker Jim kljub dohrl volji, kljuh pripravljenosti vso družino do najmlajših otrok nI mogoče pripraviti zemlje. So vasi t Poročnik Martin Zorko V bojih v Kočovskem Rogu jo bil ranjen poročnik — učitelj Martin Zorko. Upali smo, da rani ne bo podlegel, a pridrn. žil se jo zovratnl tetanus, kl mu je zadnjo nedeljo ugasnil mlado življenjo. Tine Zorko so Je rodil 8. sept. 1922 v 1«-skovškl župniji pri Krškem v verni in ugledni Zorkovi družini. Njegov stric jo bil pok. spoštovani kamnogoriški župnik Fr. Zorko. V meščansko šolo je hodil v dobro uro oddaljeno Krško. Jeseni 1938 jo prišel ua učiteljišče v Ljubljano in bil vos čas zgleden gojenec Murijanlšča. Rajni Tino Jo srčno želel postati pravi učitelj slovenske mladine. Z vso resnostjo so je pripravljal na svoj poklio. Samega M'bo jo vzgojil s pomočjo katoliških organizacij in zavoda v znafajnega in vernega fnulu. ker so je zavedal, da more drugim dajati le to, čosar bo polna njegovo dušo. Po maturi nI šel iskat udobnego službenega mesto, ampak je kot zvest in veren sin našo domovine zuslišol njen klio in prijel z« puško. Puške ni nosil z nevo-Ijo, ker se je poč ni mogel ubraniti, ampak iz prepričanja, da je to v teh čosih njegova svetu dolžnost. Tako Jo hodil s ► vojo puško skozi mnogo borb, dvakrat jo l • 11 ž« ranjen, a vse žrtvo je nosil kot pro-\i Junak. Kot junak je sprejel nošo tudi poslednjo žrtev. Pri polni zavesti se jo pripravi! na pot pred vsevednega Boga, nato jo z Ilogom v svoji duši sprejel pa. »Icdujo borbo z zuvrutno boleznijo in Mnrt jo. Tako »i. drngl Tino, odšel od nos kot odhaja junak. Zastonj bo nate čakala naša mladino, da bl jI kot učenik po božji volji razkrival lepoto materine besede ln jo navajal na pot« vernega ln poštenega življenja. Bog se jc zadovoljil s Tvojo dobro voljo. Zadosti mu je bilo Tvojih žrtev, vato Te je kot zrel pšeničnl klas utrgal in shranil v svojo iitnieo. Vemo, Tine, dn živiš pri Bogu, da sl stopil tom v krog svojih dragih sošolcev ln prljotoljev Pav-čičn,- M ra vi juta. Oolouho, Žvnno, Furlona \H v krog vsoh 25 doslej padlih marijani-šklh gojencev. Tam boste v zlioru spremljali našo borbo in prosili večnega Učenl-kn zlasti tega. da bl naši mladini zrasli učen i ki po Vašem zgledu. Tins, Tvoja mehka, vosela ln čista do-lsnjska duša naj mirno počiva v Bogul Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih — ln takih nt malo v krški dolini - kl so zaradi tolovajskih obiskov v letošnji zimi prišle ob zadnjega konja, ob zadnje ilvluče. Nemi so strmeli ljudje v svoje »brate«, kl so Jim odgunjall lz hlevov zadnje repe. Prositi usmiljenj« ali pameti so se že odvadili, saj nI zalegla ne beseda ne prošnja. Gluha so bila ušesa za prošnje lu dokaze: Pustite nam vsaj enega vola, vsaj eno kravlco. da bomo mogli obdelo. vati polje, do bomo lahko kaj pridelali, soj vendar vedno prihajate ln nam pobirate vse.« »In tako sc Je zgodilo, da r letošnji zgodnji pomladi premnogo vasi nI moglo drugače obdelovati svojih njiv ln polj kakor n« roko. Koliko Je kmet mogel obdelati In pripraviti zemlje, po če Je garal kot črna živina do krvavih žuljev, z ženskami ln otroki, sl lahko misliš. Vsaka družina bo vesela, če bo za sebe pridelala ob nojskromnejšlh zahtevah toliko, da se bo morda »ama preilvela. Vse to po zaslugi rdečih zločincev, kl so brezvestno »osvobodili« trpeči narod prav vsega. Ve. čina polj v Krški dolini, kl Je po pravici veljala za našo žltnleo, čaka ie sedaj pluga. Pa ga ne bo, ker ni dovolj ilvlne. V vaseh, kjer Je ostalo po nekaj glav, sl družine pomagajo kolikor morejo. Nastajajo prave vaške skupnosti, kl lzkorličajo tistih par glav živine tako, da vsaka dru. žlna lahko obdela vsaj nekaj njiv. Tako prav v časih stiske raste čut ia skupnost, ssmopouioč ln pravo tovarištvo, kl ga komunisti s svojim krvavim zgledom našim ljudem res niso mogli vsiliti.« Tako prvi. In ie Isti dan srečam drugega. Bil Je z domobranci t Suhi Krajini. Spremljal Jih Je na pohodih, ogledal sl je požgann vasi. Izpraznjena naselja. Videl Je Suho Krajino potem, ko so jo komunisti kaznovali, ker ni 'hotela z njimi, ker Je hotela ostati zvesta Izročilom, kl so Jih učili noši dedje. Suha Krajina Je ilv dokaz, kakšen »napredek« komunizem za-more ustvariti, medtem ko obeta zlato gradove našim potomcem, nam pa četrt are po »osvoboditvi« raj na zemlji. Od nekdaj je bilo Suha Krajina zemlja najtriega kmečkega dela. Kraški svet Je skopo stiskal med skale rjuhe plodne zemlje. Leto za letom Je bilo treba metati lz njih kamenje, čistiti In počasi krčiti ledino. Pa je včasih ob vsem delu ln naporu prlila še suša ln lzžgula tako težko obdelana po. lja. Toda kmet sr Jo liorll, delal ln vztrajal. Danes pa velik del Suhe Krajine sameva. Z znojem gnojena zemlja leti zapuščena oh požganih In Izseljenih vaseh. 1'rvl pomladanski plevel se bohotno raz. rušča po razorih. Nikjer nI človeka, kl bt se usmilil zemlje. Plodne zemlje, čakajočo na seme. Ur« ln ure lahko bodli tako po Suhi Krajini. Kdor Je zrasel ali pa vsaj mladost preživel na kmečkem domu. sl bo lahko mislil, kako grenka mora biti danes pot kmečkemu (antu-domohrancu skozi Suho Krajino. Kakor da bl vsak razor tožil In Jokal, kakor da bl vsak kamen lz velikanskih vaških pogorišč kričal In obsojal, tako se moro zdeti borcem, ko iolostnl hodijo mimo »osvoboditve« v znamenju srpa In kladiva. Ta zemlja toži In obtožuje hkrati. Pridružuje se vsem tistim nemim tožnikom v nepoznanih grobovih, pridružuje se vsemu slovenskemu narodu, kl danes preklinja zločlnitvo komunizma. Renč Baiin: Pravljica (a velike in majhne Cvetoči grah Na velikonočni prsznlk 1. 1795. Je {upnik po odpeti sveti msšl In slovesnih ve-černlcah počlvol v svojem vrtu pod čcšpljo; to Je objemalo pet vrst divje trte ln dve vrsti bršljana In se tako prepletale druga z drugo, da Je nastala zelo gosta senčnica. Štel Je na prsle bolnike, kl Jim Je v znd. njem tednn nesel sveto popotnico v spremstvu strežnika Lamherta, kl Je štel kakih štirinajst let. Pa mu nekaj nI šlo v račun In sl je začel napenjati možgane, ko se Je prikazala neka žena In mu rekla: »Gospod župnik! Mož, kl Je T naši hiši, nI danes še nič zaužll; čaka na vas. da ga pridete spovedot za velik« noč.« Župnik, kl nI zaradi goste sence spoznal svojo župljanke. Je vprašal: »Koliko je star ln kdo JcT« »Osemdeset let Ima In Je ded Lamberta, vašega Btrežnlka.« , »Pojdem,« Je odgovoril inpnlk. »Pa Jc pot zelo dolgo,« Je pripomnila žena, »ln se žc mračl. Saj veste, da stanuje na oni strani močvirja.« »Koj za tot« Je rekel mirno žnpnlk. »Prav pozabil sem na tvojega strica. Po-pravim to pozolio ln grem takoj.« Žena, ki nI hotela biti kriva kakšne nesreče, Je še silila vanj; »Poslušajte me! teta modrih straži cesto k Sv. Ivanu na Gort. Ce vas zasačijo, vas ubijejo!« »NI« ne de.« Je odvrnil iupnlk. »Saj bo Itog z menoj!« In Je šel Iz senčnice. Bil Je star, a močan »e In trden, k«. Huda slana in sadje Po nedeljski jutranji nevihti je nastopilo hladno vreme. V ponedeljek zjutraj se je pojavila na poljih ln po vrtovih huda slana, prav tako tudi v torek in je napravila veliko škodo, osoblto na sadnem drevju, liruške. jablane ia Aešplje so bile v polnem cvetju. Jablane ne ie toliko kot hruško. Cvetju je slana zelo škodovala. Močno je dalje slana posmodila lepo cvetoče grozdičje. Po gredah je slana škodovala zlasti na prostem sojenim sadikam paprike in paradižnikom, kl so jih nekateri že vsodill na prosto. Pravilno je bilo pred dnevi v časopisih objavljeno opozorilo, da nI priporočljivo že sodoj soditi paradlžniko na prosto zarodi nevarnosti slano ln pomludanske pozebe. Slona je bila tako huda, da je celo škodila trpežnim po-tonlkam ln že cvetočim tulipanom. Poškodovanci v Splošni bolnišnici Iz Ribnice Je bil pripeljan v bolnišnico na kiurgičnl oddelek pri neki Ijub-ljonski tvrdki zaposleni trgovski pomoč, nik Mirko Gornik, ki Je bil med letalskim napodom 19. t. m. ranjen. Dobil je poškodbe no vratu ln desni nogi. — Iz Velikih Lašč Je bila pripeljano Ivanka Lav-rlfevo. ki je podla pod voz ler st zlomila »Slovensko domobranstvo« št. 17 Revija, kl jo izdaja VI. odd. slovenskega domobranstva, prinaša v 17 št. naslodnjo vsebino v tekstu. Skromno reportažo Urbančiča: Obisk v Krimski jnrui, ki jo spremlja Bera-nekova risba vboda v jamo in SušterSičeva pesem Kraški domovi. Poročnik Sušteršič jo napisal pomemben. Jasen in zelo pozitiven članek o obnovi duha kot pogoju za zmago v protikomunističneni boju. L K. govori o gospodarski obnovi pri nas po vojni v članku: Pogled v bodočnost. S političnim položajem so pečata članka: Voja-ški in politični položaj tor Pred važnimi političnimi dogodki ju jo napisal urednik »Slov. domobran siva« Savinjo Stojau. Poročevalec Sehulz Jo napisal slav. nostno vdanostno besede ob 1* uhrorjovem rojstnom dnevu. Jo-na se spominja domobranske prirodltve v Ljubljanski drami. Clauek Savinjca Stojona Ideja zmaguje vsebuje nekmj udarnih in zelo pomembnih besed, poveličujoči h idejo, ki »naš narod ohranjo, ga druži v edinoald, ki jo pre«JjK)-goj nušega obstoja in naše svobode.« Ne ko opisuje konoo IX. partizanskega korpusa. Isti govori o komunizma ki dn jo povsod ln vselej isti. Črno obrobljen list daje poudarek sporočilu. Ua je ujet eden največjih krivcev komunistično revolucijo pri nas dr. Vito Kraigher. Izjava slikarja Miloša Su. štoršičo ln reprodukcij« njegivih del predstavljajo protikomunistično kulturno delo. V domu naših prvih borce" je beseda o otvoritvi domobranskega Invalidskega doma. Dvu strani slik spremlja la važni domobranski dogodek. Protikomunistično borbo sprem, ljajo izjave udarnika I. bataljona, članek Zmaga za zmago, ter lepo posmrtna beseda njim, ki so padli v tem prutikomuuističnem boju od 26. 3. 11)11 do 26. 3. 1945. Besedna in slikovna reportaža Naša kultom živi prinaša podobo o delitvi literarne nagrade v 1. 1945. Karel Mavsor je napisal &rtioo Bliskavica. Klunjčarjev »ta mal« Je živahna reportažo z domobranskega pohoda. Bera-nekova običajna satira je tudi tokrat duhovita in ostro. Pesmi so prispevali Vinko Žitnik, najnadarjenejši domobionski pesnik, M. Sušteršič in Poterca ki s'u pa bolj lirična. Bogat je drobiž pod naslovom Domo in v svetu. Poleg t« tekstne vsebin« Je bogat slikovni del. ki prinaša poleg ilustracij ln reportaž k omenjenim člankom tudi sliko v offsettisku s prvo naslovno stranjo: Domobrance po boju in zadnjo lep grad no Gorenjskem. Vmes pa slike o minometalcih, o blokih v Ljubljani, o Krimski jami, o skrbi za novi rod, dolu na deželi ter o uničenih Zvirčah. t--'-"T^ Bog je stavljen po tistih, ki se zveličajo, in po tistih, ki se pogubijo. (M&ning.) desno nogo in rebra. — Pri padcu • kolesa al je zlomila desno nogo Josipina Paklževa. w S. M Harmoniko iščemo za w« primorna ali potrebno mflllitev, smo, hvnla Bogu, še pred leti prestali. Rožni veneo postaja vedno bolj molitev, ki je značilna za katoliške ljudi in katoliške narodo. Bila je nekoč značilno tudi za Slovence ln takšna moro zopet postati, tako zo posameznega slovenskega člo. veka kot za ves slovenski narod. Ignoti nulla cupido. Ce stvori ne poznaš, tndi hropononja po njej nimaš. To splošno psihološko načelo volja tudi glede rožnngn venca. S poznaiti ga moramo, se dodobra z njim seznaniti; potem bomo šele mogli odkrivati bogastva, ki so v njem. Drugače nam bo ostal vedno bolj ali manj dolgočasno otepanje zdravomarij. Znati prav moliti rožni venec je za človeka velika dobrina, tako zo luteligenta kot za preprostega človeka. Je '.o veliko ume«, nost, ki se jo je treba n .aoit'. Božnl vone.c ti bo presedal, ako se gu ne boš naučil prav moliti. Vsa umetnost prav moliti rožni venec ,ie v tem, da so navadiš pri izgovarjanju ofonašev in zdravamarlj vglabljati v rožnl-venske skrivnosti, ali da ob ustni molitvi promišljujoš, kakor pravimo. Ta umetnost navadno ni človeku kar tako dana. Z resno vaio pa si jo more vsak pridobiti. Potrebna božia pomoč ie vsakomur na razpolago. Smisel letošnjih šraarnio je ta. naučiti nas, da bomo znali rožni venec prav moliti. Pisatelj nam v njih na lzviron način odkriva bogastva te molitve, vzbuja v nas za- KOLEDABi Sreda, 25. malega travna: Marko, evangelist; Ermin, škof; Fllnn, mučenee; prošnji dan. Četrtek. 2(. malega travna: Kl«t, papež in mučeneo; Maroelln, papež ln mučeneo; Eksuperanclja, devica. LEKARNI6KA SLUŽBA: Nočno službo tmajo lekarne: mr. Bakar-čič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklo. šičeva cesta 30; mr. Murmayer, Sv, Petra oesla 78. ^ ZATEMNITEV od 21.55 do 5.SS ^ novica nlmanja za njo ln nas Jasno pa prepričevalno poučuje, kako združevati pri njej ustno molitev s premišljevalno. Smarnična berila je razdelil na šest oddelkov: v prvem govori o zgodovinskem začetku rožnega venca, v drugem o imenu te molitve, v tretjem o načinu premišljevanja, v četrtem o važnosti rožnega venca, v petem o njegovih sadovih in v šestem o Mariji Kraljici presvetega rožnega venca. Smernice so sestavljene nenavadno solidno. Pisatelj je izčrpno uporab, ljal vsoh deset okrožnio, kl jih je izdal Leon XIII o rožnem vencu; vrh tega pa še številno literaturo, kl Jo na koncu navaja. Zglede, kl so v imarnlčnih berilih tradicionalni, je pisatelj jemal lz dogodkov na naši b slovenskih tleh v zadnjih letih; so močno aktualni in pretresljivi. Tako bodo te Šmarnice tudi dokument najbolj žalostnih dni slo-vonske zgodovine. Gornje Zagarjeve Šmarnim bodo ohra. nile trajno vrednost. A. O. Slovenska mladina it I Je posvečena družinskemu življenju ter nosi na čelu geslo: Naša družina Kot vodilne misli »o ponatisu jono bosede prezidenta generala Rupnika iz govora, ki go je govoril dijakinjam višjih razredov ljubljanskih srednjih šol 1. oktobro 1941. let« in kjer je poudoril, da je poilročjo pravo žene: dom In družina! Dom in družina je tudi vsebina ostalih doneskov v listu, Nikolaj Jeločnik je napisal črtico ' Moti ga je pričakala, iz Kociprovoga Gori-I ianca je ponatisnjen lep odlomek o pravem fcmotu, prav tuko odlomek iz Cevčevlh Preprostih stvari (Bohkov kot), Balantičeva pe-f.iem Domov. Dolinar j® priobčil pesem Naša mali, Beličič Zoro pomladi, Asja V Mraku, Vollkonočna, Iva Solnrjevi. črtico Mladina gro naprej. Gndja dnezda v dekliških srcih. To jo leposlovjo l9'o snov obdelujejo članki: V družini. Družina — vir ljubezni in življenja, O Veliki noči, Ob družinskem ogniišču. Družina bodi kakor lep vrt. Tudi razred jo družina. Uganke in Ocene knjl-žovnega trga zaključujejo številko. ŽENE IN MATERE! Naša molitvena ura bo v četrtek, 31. aprila ob petih popoldne v stolnici pri Mariji Pomagaj. Molile bomo, da M vsaka slovenska dru žlna obnovila svojo obljubo zvestobe brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ce bomo v«l zvesti Mariji, bo tudi Marija nam zvesta In nas ohranila v svojem varstvu. Molile bomo lz knjlžle »Ure fefičenja« za sveti velikonočni čas Knjižice prinesite s seboj. Prodajale se bodo pa tudt pri cerkvenih vratih. Slovesni Requlem za pok. profesorjem Tomeem so bo vršil v stolnici v četrtek dne 26. aprila. Pogreb f poročnika - učitelja Martina Zorko bo v četrtek popoldne z Zal (kapelica sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. Ura pogreba bo objavljena v jutrišnjem »Slovencu«. PBllove poslovalnice v Ljubljani. Od 24. aprila 1945. dalje so vse Pollove poslovalnico »Pionirdienst« rožen poslovalnice nn Poljanski cesti 31.. v vseh okrajih Ljubljane zaprte, — Za vse mosto Ljubljana je torej odslej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti 21 Vprašonjo, prošnje, itd. jo treba torej nasloviti na Piomrdienststelle na Poljanski cesti 21.. kjer se te piošuje itd. rešujejo oziroma pošljejo v nadaljnje poslovanje. Prošnje in vloge no drupe službene urade aH no delovni štab Hiickcr so brezpredmetne in ne bodo upoštevane. Prihodnja produkcija šole Glasbene Matice bo v pelek. dno 27. t. m. ob 18. v moli filharmonicni. Naslonili bodo gojenci prof. HroAovčove in izvajali dela Mlrce Soncinove. V Ljubljani umrli od 15. do 19 aprila 1S45: \Vacha Cecilija, 71 let, zasebnica. VI-dovdansko c. 9; Tešar Henrik, 43 let, žel°z-niškl uslužbenec, Hronilniška 7: Prosenc Miroslav, 83 let, ključavničarski pomočnik, VI. dovdansko cesta 9; Turk Jože, 40 let, uslužbenec Piill.a. Prisojna uiico 5; Dolničar Ivan, 81 let, delavo, Japljeva nI. 2: Lužovec Jože, 76 let, delavec, Cesia v mostni log 21; Tomeo Miroslava, mater Borhmana, 65 let. Kongresni trg 18: Zagoro Frano. 28 let, uradnik Pokrajinske uprave, Florjansko ulica 36. 7.lira Ivano, 41 let. poljsko delovko, Vidovdan-ska o. 9: dr. Rupnik Ivan, 77 let, fin. delegat v pokoju, Gregorčičeva ul. 7; Koučnik Terezija, 56 let, poljska delavko, Vidovdonska cesta 9; Haco Marija, 69 let, upokojenka to. bačne tovarne, Rožna dolino, Cea'o 11/11: Oregorko Konstantina roj. Zastovnikovič, 34 let, žena mostnega Inženirja, Jarnlkov« ul. 10; Trller Janez, 47 lot, uradnik Vzajemne zavarovalnice, Dermotova 7: llakovec ,longrczljW, kupim ali dnni protivrednost. -Vprnšnti Dolenjsko 13, pritličje, levo. | Vajenci f VAJENCA sli vojenko sa fotogrofsko obrt sprejmem takoj proti mesečni plači. Maver l.ojzc, 'imortinsko 4. I Poizvedbe | Zopeslna URA, damska je bila najdena v Je-ranovi nI. v ponedeljek 23. IV. Dobi se v Mohorjevi knjigarni -Miklošičevo cesta 19. GRLICO smo našli uren prlbl. 14 dnevi. Dij. dom. Tabor IX NALIVNO PERO. zlo. to, je bilo najdeno na Resljcvi cesti pred 14 dnevi. Poizve »e: Dij. dom. Tabor 12. j Kupimo | NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi iedilne. vinske servise, pribore in rozoe steklene pred mete Plačo tako). - Stritorjevo 2_ NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predme tov. Trgov, »Ogled«. Mestni trg 3 _ HJUtlt, KAPNt. žim. niče. pohištvo, pore« Ion iB drugo kopi trgov »Ogled«, Mestni 'rg i-_ * LEPOSLOVJE, .loven *teljt Jožko Krošel) - Uredniki Janko Hafner