JH> - fiyV l Čena 12 dinarjev GORENJSKE čestita vsem svojim bralcem in m sodelavcem, vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem nase socialistične domovine k Prazniku dela - t. maju 1953 SLIKI: ELEKTRARNA MEDVODE FOTO: LUCIJ AN BERJAK POZDRAVLJEN, PRAZNIKI,_glas naših bralcev z« 27. april - Kongres Fronte - Prvi maj Pred Prvim majem Trije prazniki, ki vsi terjajo slovesnih in vznesenih besed. Trije prazniki, ob katerih se ustavimo, zamislimo v preteklost in prihodnost, ob katerih, skušamo določiti svoj položaj v času in prostoru, da bi videli, kako daleč smo že prišli. Dvanajst let je že stara naša Osvobodilna fronta. Dvanajst nevarnih, junaških, težavnih let, let uspehov in žrtev, in vendar — dvanajst tako kratkih let! Saj je v teh kratkih dvanajstih letih naš narod napravil pot, kakor je prej ni v stoletju. V teh letih je Fronta v osvobodilnem boju strnila v sebi ves slovenski narod in mu z idejo znanstvenega socializma paikazala jasno perspektivo svobodnega in lepšega življenja, — dejanje, ki so se mu približali komaj lahko kmečki upori. Skovala je tako trdno enotnost vsega slovenskega naroda, da so si ob njej polomili zobe vsi požrešni gobci iz tujine in preteklosti ■— okupator in vsi tisti predstavniki preživelih družbenih sil, ki so se po logiki revolucionarne vojne našli v njegovem objemu kot zvesti lakaji in tatovi ljudske pravice. Ob močni edinosti in duhovni dozorelosti slovenske Osvobodilne fronte in vsega jugoslovanskega ljudstva so si polomije zobe tudi sovražne sile novih, komanformovskih agresorjev iz Sovjetske zveze. E-notnost in zrelost naših narodov sta jih zavrnili že v samem početku in omogočili, da naša domovina tudi v sebi sami doseže odločilno zmago nad nevarnimi biirokratskimi, proti-ljudskimi in v bistvu kontrare-volucionarnimi težnjami, ki so ogražale naš svoboden razvoj. S tem so bile mogoče vse tiste spremembe, ki so v zadnjih letih zagotovile, da je naša osvoboditev iz leta postala resnična, dejanska, dokončna. O-svoboddlna fronta je torej častno opravila svojo prvobitno osvobodilno .poslanstvo v tolikšni meri, da lahko spremenil svoje ime. Ljudska fronta Jugoslavije se je pri priči pridružila, ko je Komunistična partija začela boj za obrambo socializma In načel internacionalizma, socialistične morale in demokracije. Smotri, ki so se nam 1. iJMl zdeli kot svetla, a meglena prihodnost, so sedaj dobili jasne konture, znanstveno točnost. Ljudska fronta je v tem boju dosegla, da je vse ljudstvo sprejelo idejo socializma za svojo. Zato se odslej imenuje Socialistična zveza delovnega ljudstva. Čeprav ima danes nove naloge in bogatejše smotre — saj je postala osrednje torišče našega političnega življenja, —■ je še vedno ostala tisto, kar je bila Osvobodilna fronta, — politična organizacija vsega slovenskega ljudstva. Ni naključje, da je tudi1 njen kongres pričel na dan, ki nas spominja na to tradicijo, na dlan, ko smo praznovali obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Kongres je obravnaval tri skupine vprašanj, ki so danes najbolj pereča: vlogo proizvajalcev v upravljanju gospodarstva, glavne naloge političnega dela Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi in vsebino, način in oblike dela Socialistične zveze del. ljudstva vobče. Noben od preteklih kongresov ni imel zgolj manifesta-tivnega značaja. Veii so fcdfli hkrati mejniki ob poti, ki smo jo prehodili. Ta kongres pa je bil še posebno važen. V konkretnem, delovnem razpravljanju je obdelal bogate ugotovitve in sklepe obeh lanskih kongresov in govorov naših vodilnih mož in izluščil izkušnje iz naše dosedanje prakse. Zaradi organizacije kongresa in globoke zavesti, s katero so se nanj pripravljali vsi delegati, že sedaj pozdravljamo vse njegove sklepe, četudi jih še nismo proučili. To je sedaj naša naloga. Kakor je imel kongres povsem deloven značaj, naj ga imajo ttsdi naše okrajne in mestne konference in seveda tudi sestanki osnovnih organizacij, na katerih bomo govorili o kongresnih sklepih. Letošnji prvi maj praznujemo za korak bliže tisti viziji, ki so jo od vsekdar imeli pred očmi naši narodi: Očuvali smo svobodo in neodvisnost svoje domovine, decentralizirali in demokratizirali državni aparat, upravljanje gospodarstva je prešlo v roke neposrednih proizvajalcev, dotolkli smo biro-kratizem, dosegli sodelovanje z naprednimi silami v svetu in z miroljubnimi državami. V mednarodnih forumih je Jugoslavija bistveno prispevala k utrjevanju miru in danes uživa močan in neskaljen ugled v svetu. Za korak, velik, ogromen korak, smo bliže socializmu. V svetu danes prav naša domovina rešuje besedo »socializem« pred sramoto, ki ji je napravila staiinska praksa v Sovjetski zvezi. Jugoslavija milijonskim množicam vliva novo zaupanje v socializem, — v dejstvo, da je na svetu pot v tisto družbeno ureditev, kjer obstaja družbeno lastništvo proizvajalnih sredstev, brezrazredna družba in resnična demokracija brez strank,- s tem pa tudi globlja svoboda za vsakega človeka. Zaradi vsega tega smo ob letošnjem prazniku lahko zadovoljni in ponosni na svojo domovino. 1. maj, praznik dela, je pred vratmi. Delavski razred vsega sveta se že okoli osemdes&tič pripravlja na ta veliki dan, ki nenehno spominja na borbo proletariata za zmago delavskih pravic. V nekaterih državah bo praznovanje združeno z velikimi manifestacijami, v državah pa, ki so socialističnim lldeflaim n?klonjene, bo javno praznovanje manj svečano, a vzlio temu polno revolucionarnega duha, neomajne vere in prepričanja v zmago sociali- stičnih idej na vsej zemeljski obli. (Naš 1. maj bo vsekakor zelo slovese-ia, saj ga lahko praznujemo po mili volji kar več dni škripaj. Vzlic temu, da tovarniški stroji med praznovanjem stoje, to naš delavec plačan krkor druge delovne dni. Kakšna razlika od nekdaj! Med ogromno množico delovnih ljudi, ki bodo z manifestacijami in skupnimi izleti' v prirodo ia k morju proslavljali svoj prazrik, je tudi nekaj ta- Jesenice se bodo razvile v pomembno turistično središče (Nadaljevanje in konec) Kopališče bo z uslužnostnimi podjetji tako povezano, da bodo obiskovalcem lahko že med kopanjem očistili obleko, čevlje, perilo in jim postregli s prigrizkom ali pijačo. Takoj nato si bo kopaiec lahko privoščil počitek pod košatimi kostanji v lepo urejenem parku med kopališčem in tovarniško restavracijo. Tu bo tudi prostor za parkiranje vozil in koles. Tretja pomembna turistična in športna naprava, ki bo že letos dograjena, bo žičnica na Možakljo. Delo je že v polnem razmahu. Jeseniški železa/rji bodo izdelali žično vrv in nekatere dele. žičnica bo opremljena z dvema gondolama za 12 oseb, njen vzpon pa bo 600 m. Strokovnjak ing. Ko-stenapfel jo je projektiral tako, da bo po konstmkciji ena najmodernejših žičnic v Evropi. Vsi opisani objekti so v o-spredju jeseniške dejavnosti za letošnje leto. Vendar to še nI vse, kar so si Jeseničani zamislili. Njihov program je obsežnejši in bo v celoti realiziran v 5 do 6 letih. V ta načrt so zajete Jesenice z vso širšo okolico. Zgraditi nameravajo n. pr. pomožna igrišča na Javorni-ku, Dobravi in Hrušici, strelišči na Jesenicah in Javorniku, letno gledališče, hotel pred železniško postajo na Jesenicah, ki naj bi imel kavarno, restavracijo in tujske sobe s 150 posteljami. Nameravajo pa .speljati še žičnico od novopro-jektiranega športnega doma do letoviških krajev Planine in črnega vrha nad Jesenicami ter žičnico, ki naj bi olajšala dostop na prekrasna smučišča na Rožci, kjer bodo zgradili nov planinski dom. Da bi delovnemu človeku nudili čimveč možnosti za prime- ren oddih in razvedrilo, bodo zgradili hotel z restavracijo in čolnarno tudi ob obrežju jezera, ki je nastalo po gradnji hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici. Vsi našteti načrti dokazujejo, da si Jeseničani prizadevajo, spremeniti svoje mesto v pomembno turistično in športno središče, v katerem bi sleherni človek našel dovolj razvedrila. Da bo vse delo v redu potekalo, so Jeseničani postavili v odbor za gradnjo športnih objektov res najpriza-devnejše in .strokovno najsposobnejše ljudi. Doslej je naletel ta odbor na razumevanje pri vseh oblastnih organih, zlasti mu pomaga predsednik mestnega občinskega sveta za komunalno dejavnost tovariš Lojze Božič. Za stvar pa se je navdušil tudd direktor jeseniške železarne tov. Ropret in vsi drugi vodilni člani tega podjetja. Sicer pa se vsa jeseniška javnost navdušuje za nove načrte. Mladinci so sklenili žrtvovati v letošnjem letu 50 tisoč prostovoljnih ur za gradnjo. Tudi športniki in člani drugih organizacij razpravljajo o pomoči graditeljem. Jesenice bodo tako nastale mesto z edinstvenimi športnimi napravami. V enem samem dnevu si bo mogoče ogledati nogometno ali lahkoatletsko tekmo, uživati ob drsalni reviji ali razburljivem hokeju in še isti dan spremljati plavalni nastop ipd. Zanimivo je, da nihče od organizatorjev ni vprašal, kako bodo prišli do sredstev za gradnje, ki zahtevajo ne sto tisoče, ampak milijone dinarjev. Zagotovili so si le sredr stva za začetna dela. Vse drugo so prepustili svoji iznajdljivosti in spretnosti. Predvsem si obetajo sredstev od lokalnih podjetij, urejenih v zimskem kopališču sanaem, od ledarne, zimskega kopališča in podjetja za izdelovanje raznih drobnih artiklov iz odpadkov. Skrite rezerve so jeseniški graditelji odkrili tudi v žlindri — odpadnem materialu plavžev, — ki so jo doslej le minimalno izkoriščali za proizvodnjo izolacijske volne, za cement in podobno, že letos bodo začeli izdelovati iz žlindre zidno opeko, ki bo drugo opeko znatno prekašala. Bo vsekakor trdnejša in slabši prevodnik toplote, kar je zlasti za stanovanjske zgradbe zelo pomembno. Pri vseh teh dobrih lastnostnih pa bo ta opeka 4 krat cenejša od običajne zidne opeke. Dnevno je bodo izdelovali tudi do 200.000 kosov, kar zadostuje za štiristanovanj-sko stavbo. Proizvodna proces bo zelo enostaven in bo trajal približno dve uri. Stroj za izdelovanje tovrstne opeke so že kupili v Angliji. Za licenco bi morali plačati v Inozemstvu 30 milijonov din, ki pa jih k sreči ni bilo treba dati. Ing. Mustru je namreč uspelo, v jeseniški opekami za ognjevz.dr-žno opeko izdelati tako opeko iz žlindre, kakršno izdelujejo v inozemstvu. Vse naštete objekte bodo gradili že iz te cenene opeke, ki jo bodo prodajali tudi delavstvu po zmernih cenah. Vsekakor bo proizvodnja opeke iz žlindre znatno poživila gradbeno dejavnost na Jesenicah. Jeseniški mladini se torej o-betajo lepi časi, Jesenicam pa vsekakor povečanje narodnega dohodka s poživljenim tujskim prometom. J. P. kih, ki bodo hoteli prav ta dan manifestirati svoje nasprotovanje proti sedanji družbeni ureditvi z bojkotom praznika. O-troci nekaterih delavcev hod'jo 1. maja v kar se da zamazanih in slabih oblekah, medtem ko jih je videti ob praznikih, ki jih je papež že pred več kakor štiridesetimi leti odpravil, v »zakmašnih gvantih«. Njih matere in očetje dobro vedo, da se morajo prav ljudski revoluciji — to pa je vodil in še vedno vodi delavski razred, ki si je izbral 1. maj za svoj praznik! — zahvaliti, da so njih otroci preskrbljeni z vsem, kar potrebujejo. Take ženske in na žalost tudi moški najbrž ne pomislijo, koliko milijonov žrtev je bilo treba, da smemo 1. maj praiz-novati. Mar nas niso žandarji vseh bivših režimov preganjali, če smo manifestirali javno? Celo rdeče zastave so nam branili, ter preganjali napredno mladino, ko je zažigala kresove na predvečer delavskega praznika. Tik pred vojno so žandarji oprezovali okoli hiše slehernega delavca. Vse to je že daleč za nami, zato je 1. maj poln radosti nad zmago delavskega razreda pri nas. In kdor na ta način nalašč dela, izziva .revolucionarno zavest poštenih delavcev vsega sveta in pljuje na žrtve delavskega razreda, torej tudi na žrtve naše ljudske revolucije! J. M. Skupščina tekstilcev V soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila je bila v Kranju skupščina sindikata tekstilnih delavcev Slovenije. Skupščina za nas ni važna samo zato, ker se je vršila na Gorenjskem, temveč predvsem zaradi svojih važnih u-gotovitev Le zaradi po- manjkanja prostora v današnji številki ne moremo obširneje poročati o njenem poteku. PAPRAVEK V prejšnji in na 10. strani današnje številke smo pomotoma objavili, da bosta vozila dva posebna vlaka iz Kranja in z Jesenic na I. Koroško partizansko srečanje v Mežici preko Celovca. V resnici bodo vlaki vozili skozi Ljubljano, Zidani most in Pragersko. Povratna voz-nina velja z Jesenic din 680, iz Kranja pa din 612. Franc Štefe - Miško ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Isti dan, ko je bil ujet Anion Stefc, je odšel v ilegalo tudi Janez Pipan iz Senčur- 1*a. 25. februarja je moral zdoma tudi Va-entin Kokalj. Š seboj je vzel 10 letno nečakinjo Ančko Kokaljevo in svojega pomočnika Janeza, ki je bil doma iz okolice Bleda. Kokalj Nemcem ni pustil drugega kakor prazno hišo. Vso hrano je bil prej znosil v četo. V tem času se je Kokrška četa, prej razdeljena na desetine, spet sestajala v Vo- gljanski gmajni. Utaborila se je ob edinem studencu, ki leče po sredi tega velikega gozda Ko so v čeli izvedeli za pobeg' Janeza Pipana in Franca Skelela v ilegalo, so sklenili, da se S. marca sestanejo pri Martinu Sušniku v Šenčurju s Francem Šiško -Crtom in poznavalcem tamkajšnjega terena, Janezom /laleloin. V zadnjem hipu se je vmešal izdajalec. Prišlo je do enega najbolj tragičnih dogodkov v Šenčurju v teku' vsi! Štiriletne vojne. Mati in sin v goreči hiši 8. marca je prišel k ženi ilegalca Janeza Pipana že omenjeni izdajalec lulo Praš-nikar (prej pomoloma imenovan Krofel), ki je 3. februarja pobegnil iz Kokrške čete in se javil Gestapu. 2ena ga j«' poznala kot partizana, ker se je še pred svojim pobegom nekoč Zglasil pri Pipanovih. Izmislil si je zgodbo, da se je izgubil in da sedaj išče zvezo, da je v stalni nevarnosti pred Nemci ild. Vpraša] je po možu in kako naj pride nazaj k partizanom. Ker ni izvedel ničesar, je šel še k aktivistu Jožetu Struž-niku. Tudi ta mu ni ničesar povedal. Spet se je vrnil k PipanOvl in toliko časa silna-ril, da se je žena vdala in mu povedala, da |e njen mož ravnokar pri sosedu in da zvečer odide, ker ga bo takrat nekdo odpeljal v čelo. Povabila je Prasnikarja, naj ostane do večera kar pri njih, on pa se je izgovarjal, da ima še precej pripraviti, in odšel. Popoldne ga je Pipanova opazila, ko se je z nekimi civilisti [X)časi peljal v avtomobilu mimo njene in Sušnikove hiše. Cez kakih 50 metrov se je avtomobil ustavil in Krofel je pri avtomobilu nekaj popravljal. pozno obvestili. Namesto Prasnikarja je bilo iz Kranja kakih 100 nemških policistov in gestapovcev. Pral vasjo so zapustili svoje avtomobile in se v belih haljah priplazili po vrtovih naravnost k hišama Sušnika in Pipana. Obkolili so obe hiši, sprožili strašen ogenj, nato pa vse skupaj zažgali. Iz meteža se je rešil le Šiška. Pipan in Zlate sta bila ranjena in ujela. Pozneje so ju v Begunjah ustrelili kot talca. V goreči, Pipanovj hiši je požar zajel ženo in tri otroke. Mati in njen 16 letni sin Janko sta živa zgorela v plamenu. Nek vaščan je jm) na- /W''\ Dobro ohranjena bolnica KokrAkegu odreda na Komatcvri mul Jezerskim V resnici je le razkazoval teren gestapovcem. Preprosta ženica tudi ledaj še ni zaslutila prevare. Točno ob 10. uri zvečer so bili pri Sušniku že zbrani Janez Pipan in partizana Šiška in /late Manjkal je le Prašnikar. Prane Slefe ni prišel na javko, ker so ga pre- ključju rešil mlajša oboka. 11 letnega Viktorja in 5 Letno RozlkO. Oba sla še danes liva »Takoj je bil aretiran Martin Sušnik, ki je pozneje podlegel v Dachauu. Han jeni Pipan je moral stati poleg svoje hiše in obkrožen od gestapovcev gledati, kako mu v groznih mukah v plamenih umirala žena in sin. Strahotno izmučen je v Begunjah zahteval, naj ga čimprej ustrelijo. Se isto noč sta pobegnila iz Šenčurja Jože Struž.nik in Rudolf Zorman, ker sla bila v nevarnosti, da ju zaradi izdajstva primejo Nemci. To so tudi poizkušali, vendar že prepozno. Napadi na četo Ko se je Šiška še pred jutrom vrnil v čelo in jo opozoril na nevarnost, je bila žc v strogi pripravljenosti. Proti Vogljam je bila takoj poslana patrulja. Kmaiu se je Spopadla z Nemci, ki so iz vasi prihajali v gozd. Streljanje je čelo opozorilo. Umaknila se je pod' hribe in se tako izognila spopadu sreai ravnine in v snegu, ki so ga Nemci brez dvoma boleli doseči. Prav takrat se je v okolici Dupelj zbirala nova skupina partizanov. Med njimi so bili Janez 1'erko in Peter Debeljak iz Dupelj, Jože Fink iz Tržiča, sianko Mlakar in Anion /upan iz Šenčurja Ta skupina j»* prišla po dražgoški borbi iz Cankarjevega bataljona in se vlaborila pod Kapnikom v ijdnem borštU. Ves čas, ko je bila la Per- kova skupina v (Jdnem bbrštu, je bila povezana z aktivistom Moj/oni Zupanom lZ Dupelj. Pri njem je bila glavna javka. Z Zupanovo pomočjo so se februarja in v z.:|- čeiku marca skupini pridru ili znani aktivisti Ivan Stroj in Slane Pavlin i/ |*odln''-zij in Janko 1'ucelj iz Kranja. Sredi marca je skupina nastopila pi'"1! izdajalcu Naiidelu, čevljarju v Zadrugi |»''| Dupljah. Nemce je bil obvestil, da ponoči partizani hodijo mimo njegove hiše. NeiiH'i so pri njegovi hiši postavili zasedo. V k*" tero sta že čez nekaj dni padla Janko I'"" celj in še nekdo Oba sta bila ranjena D* bi ostro opomnili izdajalstvo, so partizani d/ lic Skppdne takoj likvidirali izdaja1«'11 Nandeta. Popravek: V T odstavku 6 stolpe:« 3. nadaljevanja č'anka „Roj tvo Kokrsker« ° !' reda" v prejšnji (17.) številki Glasu ske se stavek pravilno glasi takole: •/>:,kl *'• j«' bil pri družini Valentina Kokalja In v sosedu LedrarjU na Visokem Anton sleI.jn Kostia i/. Tržiča in si zdravil rane, ki J1 je bil dobil v Poljanski dolini'- KAKO BO KRANJ „ZAPRAVIL" MILIJONE Pojasnilo fisfim, ki nalašč ali iz nepoučenosfi ne vedo, kam bo šlo 591 milijononoo Brez posebnih pomislekov lahko trdimo, da Kranj od leta I€il4 ni doživel nekih bistvenih izprememb v pogledu komunalne ureditve. Tedaj je bilo v Kranju kakih 4500 ljudi in z ozirom na njih potrebe so bile zgrajene tudi vse komunalne naprave — kanalizacija, vodovod in drugo. Pri tem je ostalo dolgo vrsto let in lahko bii rekli — vse do danes. Med obema vojnama je prebivalstvo Kranja hitro naraščalo, zlasti po letu 1922, ko je industrija privabljala mezdne delavce. Delavcem so sledili trgovci, gostilničarji in različni uslužnostni poklici, ki so biti v »skrbeh« za blagor Številnega proletariata. Vendar nikoli ni bilo na razpolago denarja, s katerim bi povečali zmogli jv ost komunalnih naprav in tako zadostili najosnovnejšim potrebam novih prebivailcev, kii jih narekuje življenje v mestu. Kdor je »u-Žival naklonjenost« kapitalističnega režima in si lahko z lastnim denarjem zgradil hišico, si je moral sam urediti tudi vse ostalo. Na staro vodovodno omrežje je priključil lasten vod, napeljal elektriko, kanal pa speljal po najbližji poti do Save ali Kokre aH mestne mreže. Tako se lahko Kranj ponaša s čudovitim labirintom različnih omrežij, ki jih odlikujejo vse lastnosti a-ma/rhičnosti. In prav temu se lahko zahvalimo, da nam danes primanjkuje vode, kajti le-ta se izgublja v neštetih ceveh in cevkah, zlasti pa v mrtvih rokavih. Mestne občine ni to prav nič motilo. Kapitnlistom, ki so gradili industrijo, pa je bilo Pogled na Kranj s Kalvarije Edino, s čimer se lahko »ponaša« stara občina, je zasilna ureditev javne razsvetljave in deloma kanalizacije. Kaj več ni bila zmožna storiti, ker so se privatni interesi občinskih mož kosali z njih javno dolžnostjo. Namreč, vsako forsiranje večjih komunalnih del bi zahtevalo večje dajatve in tako poseglo tudi v njih žep. Z mogočnimi petičneži, ki so neusmiljeno grabili profite v svojih tovarnah, pa so bili vse preveč povezani, da bi jim izsilili del. dobička in ga uporabili za dvig življenjske ravni tistih, ki so ga ustvarili. Kranj je pri vsem bogastvu ostal zanemarjeno provincialno mesto. Tudi s cestami ni bilo prav nič boljše. Nemoteni sen je zmotila šele graditev državne ceste skozi Kranj in tedaj so hkrati uredili Gaštejski klanec. S tem je tudi izčrpana vsa dejavnost na mestnih cestah; ostane še, da omenimo ureditev savskega drevoreda, ki so se ga morali lotiti zaradi prehoda. šele po dvajsetih letih je Kranj prvič dobil nekaj »pomembnejšega« in res novega. 1938. leta so zgradili kopališče in hkrati zaključili plodno obdobje komunalnih graditev pod vlado »Njegovega veličanstva . . .«. V tem času je Kranj trikrat povečal število svojega prebivalstva! Komaj osem let je minilo, odkar so utihnile puške naših revolucionar je v! Osem let trdega dela na obnovi, zgraditvi prvih osnov socialističnega gospodarstva in vojaškega poten-etedai! Elementarne nezgode, hladna vojna v svetu in ko- sih dobro osvežiti spomin, da bi bila sodba pravičnejša, in poglejmo, kaj snuje naš občinski odbor s tolikšnim denarjem. Kranjčani imajo priložnost, vso dejavnost zasledovati na lastne oči in tako zvari investicijski program jim je znan z zborov volivcev, ko so o njem razpravljali in ga pravzaprav sami sestavilii, toda vsa ta dejstva niso zadostna, da bi se izognili kritiziranjem, češ denar zabijajo v tla (»Pavliha« je postal giasilo teh nergačev!), stanovanja, ki so nam tako potrebna, pa ne gradijo. Skozi vsa ta leta smo se že navadili, da imamo nekaj profesionalnih »kiitikastrov«, ki vsak u-krep ljudske oblasti zlonamerno izmaličijo in širijo nezadovoljstvo (»Psi lajajo, karavana gre dalje« — pravi arabski pregovor!), toda sedaj gre v precejšnji meri tudi za ne-poučenost, kar zadeva vse tiste, ki jim zbori volivcev niso mar. Poizkusimo dati jasno sliko o razdelitvi teh sredstev, kar bo najboljši odgovor »nezado-voljnežem«, našim odbornikom pa v pomoč in oporo. ga trga po načrtih arhitekta Plečnika, končali pa ga bodo konec maja; uredili pločnike na Koroški cesti, napravili priključek vodovoda na P.upi; v Stražišču gradijo vodovod, ki bo gotov novembra, kajti uspeli so preskrbeti domače črpalne naprave namesto italijanskih, za katere bi rabili 90 milijonov deviznih dinarjev; na Primsko-vem, Klancu, Gregorčičevi cesti in nekaterih manjših mestih pa so položili 1630 metrov cevi, obnovili 300 svetlobnih teles (svetiijk) in napeljali 350 kg nove žice in končno zasadili so 1000 dreves in grmov. lov. Zgraditi bi morali povsem novo mrežo, za kar je potreben regulacijski načrt mesta, na osnovi katerega bi izdelali načrt kanalizacije. Po mnenju strokovnjakov potrebuje Kranj dva glavna odvoda, ki naj bi šla po strugah Kokre in Save, z i zli odom pod tovarno »Zvezda«. Vendar direkcija ne bo čakala dokončnih načrtov, temveč bo uredila zbirne kanale po vseh cestah, ki jih bo letos popravljala ali na novo zgradila. Hhrati bodo zamenjali tudi) vodovodne cevi, ki so stare j nad 40 let, stražiški vodovod pa bodo zvezah s kranjskim, 359 milifonoo za stanovanja Ko bi vsi tisti, ki modrujejo o komunalni dejavnosti po gostilnah in zapečkih, stopili po mestu, bi lahko z malo mu-je ugotovili, da se danes gradi že 105 (z besedo: sto pet!) stanovanj in nekaj samskih sob. Kakih 22 stanovanj pa trenutno čaka na projektante, ki že delajo načrte. Skupno število predvidenih stanovanj znaša 127 in 13 samskih sob. Od tega bo do konca letošnjega že pri teh blokih zmanjka cementa, zato smo s Primorske pripeljali zidarje, ki so vešči zidanju s kamnom. Pa tudi sicer, ko bi bilo na razpolago dovolj vsega materiala in delavcev, bi se morali odločiti za celo vrsto drugih del, ki so prav tako nujna in jih je potrebno opraviti vzporedno z graditvijo stanovanj: vodovod, kanalizacija, razsvetljava, ceste itd. Skratka, tovariši odborniki so mnenja, da ravnajo Končno bo ta otok služil ljudstvu Vzporedno s temi deli se je začelo urejanje starega Kranja. Celotno ureditev snuje arh. Plečnik, Id je že izdelal načrt za Savski breg. Na vrhu Savskega brega bo v kratkem stala lepa ploščad (v višini Cankarjeve ulice), M bo okrašena s stebrovjem in ograjo. Z nje bodo vodile kratke stopnice, pod njo pa bo moderno javno stranišče. Plečnik že snuje načrt za temeljito ureditev Pun-grata, ki se je bodo lotili še letos, nakar bodo v etapah skozi 5 let urejali še ostale dele starega mesta. Temeljite preureditve kanalov se sedaj še ni mogoče lotiti, čeprav ima mesto pri 54-tih kilometrih cesta le 6 km kana- da bo slednjemu v pomoč. Sicer pa je tudi za vodovod potreben temeljit načrt. V letošnjem programu so naslednje nove ceste: Tiskanima — kolodvor — Planika, Prim-skovo — pokopališče —- Cirči-če, Savska cesta in cesta v Struževo s propustom. Prva je že tako slaba, da je ni mogoče več popravljati, zaradi velikega prometa pa jo je treba celo tlakovati. Druga pa ima svoj pomen v tem, ker bo znatno razbremenila Jelenov klanec, kajti po njej bo bliže od kolodvora do Primskovega, hkrati pa bo ta cesta vzhodna meja mesta Kranja. Sem spada tucUl ureditev Jelenovega klanca ter pločnikov in tlaka Ostali javni objekti Graditev stanovanjskega bloka na Zlatem polju leta zgrajeno kakih 100 stanovanj, ostanek pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako govore številke, — kaj pa pravijo tovariši odborniki o tem vprašanju. Prizadelo jih je, ko so čuli očitke in so na sledeč način utemeljili svojo »politiko stanovanjske graditve«: Vse, kar smo storili) in še bomo, smo razpravljali z volivci in dobili njih pristanek. Kar se je dalo največ sredstev, smo namenili stanovanjem. Mestna občina je od 466 milijonov dala 234, podjetja pa iz lastnih sredstev 125. Več ni mogoče, ker ni na razpolago niti dovolj strokovnih delavcev (zlasti zidarjev!) niti dovolj gradbenega materiala (cementa, suhega lesa). Računamo celo na možnost, da nam prav in vsak preudaren človek se jim bo moral pridružiti. In še nekaj je treba omeniti. Mestna odbor je dal strokovnjakom izdelati podroben načrt za zazidalni prostor na Zlatem polju, s katerim je hotel doseči ekonomičnost v izrabljanju prostora, hkrati pa zagotoviti estetski videz. Tako je ob stanovanjskih blokih predviden prostor za manjše stanovanjske hišice privatnikov, ki naj bi ublažile robat videz blokov. Vendar Zlato polje že danes več ne zadošča. Samo privatniki žele graditi nad 30 hišic v letošnjem letu. Zato j* pred nekaj dnevi mestni odbor sklenil, da se pripravi nov prostor v trapezu med Golniško Jezersko in Gregorčičevo ce sto. Le-taim bo prostora za 424 stanovanj, odnosno 1679 ljudi. Letos se bo začelo graditi tudi nekaj večjih objektov, ki pa jih ne bo mogoče dokončati. Takšlln objektli so iSindikalni dem, šola v Stražišču, tekstilna šola in mestna pekarna. Pravtako ne bosta dokončana Zdravstveni dom in mestna klavnica, ki jo že gradijo. V času šolskih počitnic se bodo lotih tudi gimnazije in jo popravili, pred tem pa bodo že že začeli graditev brv, ker morajo biti že v maju zabiti piloti zaradi naraščanja vode v juniju. Letos bodo tam uredili le že park, naslednjih letih pa bodo Kranjčani na otoku našli obilo zabave. Tam bo kopališče, drsališče, stadion, igrlr šča, restavracija, zabavišče, plesišče, letni kino, sprehajališča itd. Zato tudi ne bo letos zgrajen večji stadion, temveč bo Korotan dobil le novo igri- Cesfp, kanali, vodovod Prešernov trg bo dobil dostojen \ '.de/. kako prav, kajti njih edini smo-'<'!' je vedno bil s e i i n 111; 111 j -ftbi)i stroški izkoriščati clelov-n° silo in ustvarja' i rimve - j • profil,.. Neznatni d:»\ ki, ki so 86 stekali v občinsko blagajno, 8° komaj zadoščali zu različna la in vzdrževalni) da&fc. minl'ormovj.'ka agresija na naših mejah! Pičlih osem krt in ■/.<• : i l.diko privoščimo več kot pol milijarde dinarjev za uredit -v komu v kateri živi le majhen del jugoslovanskega pi-"h!\ -al.stva! 1'a pustimo ta razmišljanja, čeprav je vča- Po svojem pomenu slede ti objekti takoj za stanovanji, zato bo zanje porabljeno 76.5 hifilijonov din. V kako kričečem stanju se nahajajo, smo skušali opisati že v začetku, zdaj pa še (dajmo, da so se ceste lotili O bo Nemci, kar je prav gotovo dokaz več, čeprav pro- Miinal ičen. Občina je obvezala svojo ko-miunatuo direkcijo, da prav vse <• ste nasilje /, gramozom in jih povalja ter zgradi nekaj novih, n ijnu.jr.e j šib. 1 »riznai i moramo, da se je Dl/rekcija kar podjetno lotila dela. Kar hitro je poiskala delavce, ki so jdh z vseh strani snubili, si preskrbela material (gramoz, robni ! ke, asfalt), i7jposodiIa |strojc (2 valjarja, buldožer) in kupila vozni park. Komaj se je polegla razprava o tem, ali je takšna ustanova potrebna in dovolj demokratična, že nam njeni prvi uspehi govore v prid ustanovitve. Začela je najprej s tistimi deli, za katere je imela v rokah načrte ali pa le-ti sploh niso bili potrebni, ker se je lahko na samem mestu določilo, kaj storiti. Do danes so n eni delavci nasuli z gramozom in povaljali 10 km cesta; začeli z urejanjem Prešernove- M<*1 urejanjem novih pločnikov na Koroški cesti končali novo javno stranišče šče ob kopališču. Tako bo ta ob osnovni šoli to novo otroško otok, s katerim se lahko po- igri.šče na vrtu otroškega vrt- naša redko katero mesto na ca »Janina«. Vzopredno s tem svetu (vsako pa bi ga že zdav- bodo urejali park in okolico naj izkoristilo!), provzročiil Zlatega polja. »revolucijo« v družbenem živ- Na ex Majdičev otok so ljenju mesta. vsem graditeljem socializma čestita lomokranj k prvemu maju i C5o sfecfovih stari d ofiovanov Pomlad pod Storžičem V vrsti pomembnih regulacijskih in olepševalnih del mestne občine Kranj so pričeli prejšnji mesec urejati tudi Prešernov trg. Po načrtu so trg najprej znižali za kakih 30 cm in pri tem izkopali številne o-stanke človeških skeletov ter razne svetinjice in podoben drobiž, ki so ga v 17. in 18. st. mrtvecem polagali v krste, neposredno pri vhodu v cerkev pa so našli 4 bronaste uhane z okraski iz emajla, ki so oči-vidno mnogo starejši. Upravnik kranjskega muzeja je obvestil o najdbi Narodni muzej v Ljubljani, kjer smo brž ugotovili, da gre z.a slovanske uhane iz 10. stoletja in da je najdba iz različriih vzrokov zelo važna in naravnost vznemirljiva. Tako smo pričeli z izkopavanjem precej globlje, kakor je zahteval regulacijski načrt; namesto urejenega trga je dobilo mesto za 1. maj predmete svojih najstarejših prednikov. Poskusil bom v kratkih potezah prikazati najvažnejše u-spehe dosedanjega dela. Na trgu smo odkrili doslej kar 6 raznih časovnih kultih in ob-Lj Najstarejša kultura, ki ie prišla na dan šele 2 metra globoko, je prazgodovinska. Naišli smo ognjišče z ostan-I kom glinastega lonca iz 8. ali I 7. stoletja pred n. št. in je potemtakem staro nad 2.500 let. Foto: Luoijan Berjak Tu imamo ostalino do zdaj Prstan, uhana z emajliran raa okrasoma, uhan starohrvatskoga tipa in obsenčna obročka za lase. Vsi predmeti so bronasti iz 10. stoletja. Njena dejavnost naj bo vzor Prav je, da se ob prazniku dela spomnimo — čeprav na skopo odmerjenem prostoru — tudi dela naših Svobod, med katerimi zaslužijo posebno priznanje tovariši iz Stražišča, zlasti pa marljivi igralci dramske sekcije. O njih nedavni u-prizoritvi Držićevega »Dunda Maroja« smo že pisali, to pot pa dodajmo, da se ob delu te dramske sekcije lahko zgle- dujejo vsi naši amaterski odri. To velja tako za izbor repertoarja, kot za globoko doživeto in kvalitetno interpretiranje, ki že vsebuje odlike prave umetnosti. najstarejših prebivalcev mesta liško obzidje oko'Ji ceneve. V ob- Pravzaprav je za sedaj že pre-Kranja, Ilirov. Pred zadnjo voj- zidju je na enem mestu lepo tirano govoriti o »tretji plasti«. r.o so že našli ilirsko grobišče videti štirikotni temelj kake Kajti iz tega časa imamo eno na prostoru Prahove vile, z le- kapelice ali svetilnika. Seda- samo najdbo, dolgo bronasto pimi žarami in bronastim o- nja župna cerkev je bila do- ig\Q 7A ias3. gjj obleko, ki pa krasom. Morda smo našli na grajena pred letom 1428, iz j,e j^to toliko bolj značilna in trgu sledove njihove vasi, ven- istega časa bi moglo biti tudi pomembna. Igla je po obliki in dar pa značilnih ostankov ka- to obzidje. Kasneje, v baročni okrasu tipična za 7. in 8 stoke stavbe za sedaj še ni videti, dobi, je bilo pokopališče raz- letje, za dobo, ko so na področju Kranjske živeli novopri-seljeni Slovenci skupaj z Obri v avaro - slovanski plemenski zvezi. V Sloveniji so se naselili po odhodu germanskih Lango-bardov. Langobardske najdlbe iz Kranja, kjer so na Lajhu pod Pungratom našli kakih 700 grobov tega plemena, mo-da tudi germanskih Gotov in Ale-manov, so svetovno znameniti. Dokaj upravičena je trditev, da je bilo grobišče na Lajhu opuščeno še pred letom 600, ko so Langobardi Kranj zapustil!*. Takoj za njimi ga zasedejo Slovenci — ta drobna igla, ki pripada tako imenovani ke-steljski kulturi (Kesztheilv je kraj ob Blatnem jezeru ra O-grskem) 7. in 8. stoletja, pa je prvi dokaz novih časov, ki so nastopili za Kranj. Zelo važno je, da je prelom z Germani popoln — grobišče na Lajhu je opuščeno, tu gori na sami kranjski skali ee odtlej od!-Morda pa je bil glavni del nji- širjeno in obzidje nekoliko pre- grava življenje in smrt novih hove naselbine bolj južno, na zidano. Kasneje, po 1. 1790, so priseljencev — Slovenoev. Pungratu, kjer se kranjska porabiti! temelje tega zidu za Vrhunec dosedanjih najdb skala dviga najbolj nepristop- gradnjo nekih stavb, prislonje- predstavljajo slovanski grobo-no. Po ostankih sedaj najdene nih k cerkvi, ki jih je na sta- vi iz njihove naslednje faze, ko keramike moremo sklepati, da ri sliki tega trga dobro videti, je staroslovanska svobodna Kaso ilirske najdbe v Kranju zelo sorodne onim z Bleda, Bohinja, Mengša in Ljubljane in da gre za tako imenovano starejšo fazo ilirske kulture na Slovenskem, nekoliko starejšo, kakor je znana kultura na Vačah pri Litiji, in nekoliko mlajšo kot v Rušah in na Pohrežju pri Mariboru. Ker je prav Gorenjska v tem pogledu prav slabo preiskana, bodo podatki iz Kranja za podroben študij precej važni. Drugo razdobje, ki smo ga ugotovili, zastopata 2 rims u bronasti zaponki (fibuli) iz 1. stoletja n. š., najdeni v sipu precej na zahodnem delu trga. Za sedaj ne moremo reči drugega kot to, da sta verjetno ostanek nekega groba iz rimske dobe. Saj vsi poznamo rimski nagrobnik neke 25 - letne ženske, vzidan na Pagliaruzzi-jevi hišii, na drugi strani cerkve. V rimski dobi so v Kranju prav gotovo živeli še Iliri, Pri skeletih iz baročne dobe rantanija — »črrtomirovska do-rimski vojaški in upravni apa- smo našli veliko število brona- movina«, zatonila. Franki so rat pa bržčas ni bil velik, ker stih svetinjic, pa tudi nekaj pr- zagospodovali nad Slovenci, tuje bil Kranj odmaknjen od ve- stanov, uhanov, igel in podob- ^ Ljudevita Posavskega *e 2 rimski zaponki (fibuli) iz 1. stoletja in igla za lase iz 8. stoletja (avaro-slovanske dobe).Vsi predmeti so bronasti. Franci Triler, Mirko Perne in Jože Pegam kot Pomet, lio! čilo in Popiva v slražiški uprizoritvi Držireve komedije „Dundo Maroje" likih prometnih poti iz Ilirije np?a. Kot zbirka bodo te sve- do Donave. Rimska stražnica tinjice. ki niso nikjer drugje VTŠeno iPrice(1 ge |(V srednii vek je vsekakor stala na Pungratu, v Slovenj:% zbrane v tolikšnem ^ • Jprtdobilo na ob poti, ki je vodila od tam, pa številu, lepo služile za primer ^ £ so bili. pač po rimski navadi, drobne umetnosti baroka. O- ??™™u: .~ C"f* *° n^ urejen grobovi. - Kar sedaj menimo še romarsko školjko, ^> doslej nežnim pi av ys, moramo^omendti peto In šesto kakršno si je našli na obleko ^atki _za zgodovino Kranja, plast, ki smo ju našli pod vr- romar ob obisku groba sv. J a- Grobišče odkriva marsikaj, hom zemlje, že nad slovanskim koba v »Kompostelje« v Spo- hkrati pa se pojavlja velika grobiščem. To je namreč si- ntji, in so jo z mrtvim romar- množina novih problemov, stem zidov, ki izvira najbrž ša jem vred dali v grob. (Nadaljevanje prihodnjič) iz gotskega srednjega veka in Najvažnejši pa sta tretja in predstavlja nekdanje pokopa- četrta plast našega najdišča. DR. JOŽE KASTELIC bil zadušen, pokristjanjenje iz- Lin Ar m i k TISTE DNI .. . (Fragment) Tiste dni so jeseniške ceste izgubile vsakdanjo podobo. Težkega valovanja, ki jih je napolnjevale kakor težka siva reka, ko so prihajali delavci v tovarno ali iz nje, ni bilo. Po cesti so krožile le žandarme-rijske patrulje s srepimi pogledi, ki pa kljub temu niso mogle skriti zatajevanega strahu, čim so se srečale s pre-zirajočimi očmi mimoidočih. Avgust Praprotnik, ljubljanski bankir in solastnik VVestno-ve tovarne, se je pravkar vrnil s pogajanj. Precoirljiv nasmešek, ki mu je igral na ustih prvi dan stavke delavstva ja-vorniških valjam, miu je izginili z obraza in njegove ustnice so Izražale gnev, ko so jeseniški delavci ustavili tovarno in tako onemogočili lastnikom, da bi zlomriii stavko. Ko je vstopil Praprotnik v kazinsko dvorano, pred katero sta a tražila dva orožnika, se je ob oknu zganila postava starrejšega rdečelasoga moškega. Dvoje vodeno plavih, strogo preračunljivih oči se je zazrlo v prisileca. Njegove ustauV ce niso odzdravile, ampak so se zganile samo v suho vprašanje: — Wie? 1'raprotnikov obraz je postal skoro ponižen, saj je govoril z drugim največjim delničarjem jeseniške in javomiške tovarne, z Nemcem Ffedfforjem. To Praprotnikovo ponižnost je izražal tudi gkos, ko je pojasnjeval oholemu Nemcu najnovejši položaj. — Ne popustijo. Pravijo, stavka je zakonita in da imamo mi že tako dovolj dobička od njihovega dela in da bi nam ne bilo težko ugoditi njihovim minimalnim zahtevam. — In kaj ste storili vi? — Nisem popustil . . . Toda vsi naši dosedanji načrti, da bi stavko zlomili, so se izja-lovdiM. Inženir "VVagner, ki je nagovarjal delavce, da bi se vrnili na delo, si je zaman prizadeval. Lukmanovl gasilci so se zbali, da bi z vodo razgrnili delavsko zborovanje. O stav-kokazih In naših pristaših sploh nI vredno govoriti. Se ■preden so mogli pripraviti vdor iz tovarne, so jim delavci to preprečili. Edino iipanje je nasilni zlom stavke. Ban Natlačen md je osebno obljubil, da pošlje na Jesenice četo orož- nikov-specialistov. Upam, da bodo napravili red. — In kdaj pridejo? — Morali bi biti že tu. Pogovor je za trenutek prenehal. Kazalec na uri se je pomikal proti poldnevu; skozi okno je udarjala poletna vročina. Zunaj se je zbirala množica žena in otrok, ki so nosili hrano stajvkujočim. Onkraj tovarniške ograje se je tačas zbrala množica delavcev. Pra-protmiku in Pfeifferju so ta trenutek švignile iste misli skozi možgane: Kaj če bi se ta množica dvignila? V trenutku bi zdrobila svoje gospodarje. Zajel ju je neprijetrn strah in verjetno jima je bilo žal, da sta te dni prispela na Jesenice. Ce sediš v Ljubljani ali kje drugje, daleč proč od t i sitih, ki zate ustvarjajo in ki jih Izkoriščaš, kjer In kadar koli le moreš, ti niti na misel ne pride, da bd se sila, ki te bogati, lahko dvignila proti tebi. Zato ju je občutje strahu pred množico, ki sta ga danes prvič ob-čutila, zmedlo in vpletlo v njun pogovor nezaželeni odmor. Spogledala sta se Iskreno, ne tako kot prej, In oba sta vedela, da in teH Ista misel. — So! je po tem nezaželenem odmoru sšknil I M'eiffor. — Z letaki tudi nismo ničesar dosegli . . . Jeseniška javnost se rvitm smeje, ko govorimo o svojih težavah ... — So! in zopet je zavladal molk. Takrat so se železničarji na jeseni; ki postaji zelo začudili, ko so je iiz vagona, na katerem je pisalo »40 ljudi - 8 konja«, vsul vod do zob oboroženih orožnikov. Istočasno je zapel telefon. Nek orožnik je vstopil In najavil, da so sporočili s komisariaita o pravkar prispelem ojačenju. Na Praprotniko-vem in Pfeifferjevem obrazu je zasijalo olajšanje. Novica, da so prispeli žandarji »specialLstl«, se je hitro raznesla med Jasenlčonl. Žandarji, ki so že stražili vhode v tovarno, in tisti, ki so patrulji rali po Jesenicah, so dobili nekoliko več poguma. Pričeli so se znašati nad ženskami in otroci. Skušali so jih razgrniti. Toda žene so se oprijele tovarniške mreže in zagnale strašen krik, ki je privabili še večjo množico. Tudi Praprotnik in 1'feit'i'er sta odšla k oknu in izza zaves opazovala, kaj se dogaja. — Verfluchte Welber! je zaklel rdečelasec. Kje neki se le mude vaši »specialisti«, lln-i-Praprotnik? Pa ne e bi izdal svojega strahu, ki ga jo danes prvič sp '. tel . . . Mirno se vali dim iz plnv-ž.uskih in ma.nt.ina.rsklh dimnikov, kot da bi Izdihal Že vso težko preteklost. Otrok, ki oe je iimiol takrat roditi iz žene, ki so jo žandarji pretepli, je že o.semnajstleitrni mladenič. Morda že dela pri plavžih, morda. V mart ina.rni, morda i>o končal letos giimnaizi jo in pomagal oblikovati svet, ki bo vreden človeka. Dalefl je že od jeseniškega štrajka. Starih go-N|Mw!,a.rjov, ki so bogateli >li:l račun jeseniškega delavca, ra> več. Naše trpljenji in boj »ta jih odplavila iz zgj bosta tu*tvari i.-i 't, ki ga bomo resni«1 1 Kobili. Z1IIIIIISTI Novo vrsto nvlona so izumili. Novi proizvod, poznan kol „polimerni tip CA" je zelo odporen proli temperaturi in vodi. Pričakujejo velikih sprememb v tekstilni proizvodnji prav ]>o zaslugi novega izuma. Najdaljši sončni mrk v naši eri bo 20. junija t. 1. in sicer ga bo videti iz Siama. Po ugotovitvah siamskih astronomov bo trajal polnih sedem minut, kar pomeni najdaljšo eklipso v zadnjih 2000 letih. Pričakujejo, da bo tedaj v Siamu veliko število znanstvenih ekip iz vseh delov sveta, ki bodo opazovale ta zanimivi nebesni pojav. Nov antibiotik so izdelali v raziskovalnih lal>ora-torijih velike družbe Pfizer. Antibiotik magnamvcin deluje na mnoge bakterije, ki so imune proti drugim antibiotikom, na primer penicilinu, slreptomicinu. Mogoče ga je uporabili tudi skupno z drugimi antibiotiki. Učinek ni zato prav nič manjši. Med poizkusi na živalih je deloval na dosti tako imenovanih grampozilivnih bacilov, ki povzročajo na primer pljučnico itd., na streptokoke itd. Ne učinkuje pa na gram-negalivnc bakterije. Na mednarodni razstavi fotografskih aparatov in njih sestavnih delov z vsemi potrebnimi pripomočki, je 1 ril a na oWeltaM und Menschheit« prebiral poglavje o najdbah pračloveških ostankov. Bral je, da je pri tistih jamah, ki imajo vhod o-brnjen proti jugu in je v bližini tekoča voda, velika verjetnost, da v njih najdemo ostanke pračloveka. To je že dosti bolj verjetno, če je jama pristopna, pa vendarle nudi zavetje pred sovražnikom. Tedanjemu prirodoslovnemu krožku je nekako prišel v roke »Seznam jam in brezen sreza Kranj« iz leta 1940, last nekdanje srezke gozdne uprave. Pičli podatki so v mladih naravoslovcih vzbudili domišljijo. Tehtali so skope podatke v »Seznamu« in se odločili, da bodo pričeli z odkopava-njem v Laznikarjevi zijailki, nedaleč nad Golnikom, še prej je Marko Aljančič prebral nekaj razprav o metodi tega dela. 1. avgusta 1950 si je jamo prvič ogledal. Prepričanje, da se pri izboru niso zmotili, je potrdilo dejstvo, da se profil zijailke dviga, da je torej konec jame višji od vhoda. To pomeni, da hladni zimski zrak ki je težji, ne more iz jame izpcKiriniti lažjega toplega poletnega zraka. Toplomer je to potrdil. Pri koncu jame je pozimi temperatura le za 3 stopinje nižja kot poleti. Jama je utegnila biti zavetišče naših daljnih prednikov. Mladi naravoslovci so konec avgusta 1950 pričeli s poiz-kusnim izkopavanjem, nadaljevali pa poleti naslednjega leta. Delo je bilo naporno in nevarno, saj je jama v razpadanju. Tla so na debelo pokrjita z gruščem in večjimi skalnimi bloki. Večino dela je bilo treba opraviti z golimi rokami, brez vsakršne opreme, celo brez dobre svetilke. To Aljančiča ni motilo. Noči med izkopavanjem je prespal kar v jami. Leta 1952 sta se njegovim prizadevanjem pridružila še profesor Ciril Jezeršek in naduči-telj v pokoju Alfonz Završnik, katerih poizkusni kop je izredno zanimiv. Pri lastniku zemljišča, posestniku Matevžu Markunu, po domače pri Laznikarju z Golnika so vsi naleteli na popolno razumevanje in blagohotno pomoč. Uspehi niso izostali. Nekaj jih je bilo že prvo leto, nekaj naslednji dve. Marko Aljančič je našel vse polno kostnih o-stankov že več kot pred dvajset tisoč leti izumrlega jamskega medveda (Ursus spelae-us). Odkrila sta jih v svoji sondi tudi profesor Jezeršek in Završnik. Vse kosti pripadajo TA&ofcNlK IV. Stari volk je bil pravkar pofarufltaJ s\< ;i dve kokosi. Kar s kostmi in perjem ju je pojedel. Takrat so mu naši prašički prinesli svoj kuharski umotvor. Lepo so ga pozdravili in povedali, da so slišali, kako rad ima stari volk pečene kokoti. Sedaj pa že vemo, kaj so hoteli. Nameravali so ga tako nasititi s kokošmi, da bi sc jih preobjedel in jih pozneje še pogledati ne bi mogel. Videti je, da se niso zmot ili. Najprej sc je stari požeruh kar vrgel n l slastno večerjo, potom pa jc žc kar težko požiral okusne grižljaje. Imel jc večje oči kot. želodec, kot. pravimo. Pa je le pOgUlDTPO vztrajal in vse pospravil. Kar zdrznil se je, ko je začutil, da ga V trebuhu strašno zavija. Preveč se je "i jedel. Moral se je vleči. Bil jo hudo žej n a ko je začel piti vodo, je bilo še huje. Trebuh je imel tako napet, da bi mu skoraj, .skoraj počil. Takrat se je vrnil Volke;: in prinesel dve novi kokoši, ki jih je dobil od medveda Marka. Tudi tokrat mu jih je dobri detleb podaril (Dalje prihodnjič.) 0* 9% najmanj desetim primerkom živalske vrste, našli pa tudi Raziskovanje se nadaljuje, te vrste. Razen tega je Aljan- več sumljivo oraženih drugih Nekaj koščkov oglja je bil© čič naletel tudi na jazbino in kosti. Kdo drugi naj bi bil pre- poslanih v Švico, kjer bodo s kostne ostanke alpskega svizca lomil sedaj že globoko v zem- sodobnimi metodami določili (Marmota marmota), ki je tu- 1 ji zakopane kosti, če ne moč- njihovo starost. Dr. Ana Buniđi že davno izumrl. ne roke naših lovskih predni- nar-Lipoglavšek bo v Ljublja-Univerzitetai profesor dr. kov. ni ugotovila, kateri vrsti pri-Srečko Brodar, velik strokov- In res. Marko Aljančič je v pada oglje. Nenavedeno kostno njak v teh stvareh, pravi, da Laznikarjevi zijalki odkopal gradivo drugih živali bo iden-gre v večini primerov, ko naj- ostanke ognjišča (oglje in pe- tificiral univ. prof. dr. Ivan demo ostanke jamskega me- pel) in ožgano vretence jam- Rakovec. Marko Aljančič sam dve da, skoraj vedno za paleo- skega medveda. Povsem izklju- je lani zapisal svoje izsledke litsko postajo fosilnega člove- čena je verjetnost, da bi bila in argumentiral svoje trditve v ka (Homo sapiens fossilis). to posledica kakega gozdnega krajši razpravi, ki jo je letos februarja ljubljanska univerza nagradila s Prešernovo nagrado. . še mnogo je dela. V Zijalki, ki se je pokazala* za precej večjo, kakor pravi >Seznam jam in brezen«, in pred njo je bilo doslej opravljenih le nekaj uspešnih sondažnih kopov. Nujno bi bilo sistematično izkopavanje, zlasti ob koncu jame. Srednji del je poln po-dornega skalovja, ki je prvotne spodnje plasti po vsej verjetnosti izrinilo iz jame po pobočju. Nekaj poskusnih kopov na pobočju bi morda to potrdilo. En sam artefakt (človekov izdelek: obdelan kamen, koščena igla ipd.) bi pomenil zadnji neovrgljiv dokaz o človekovi prisotnosti. Nemara bi naleteli celo na njegove ostanke — okamenine fosilnega človeka. To bi bilo prvo najdišče v Sloveniji, v Jugoslaviji pa drugo, od kar je zagrebški paleontolog Karel Gorjanović-Kramberger odkril še mnogo starejšega krapinskega pračloveka (krapinski Pithecan-thropus neanderthalensis). Morda bi v globljih plasteh Laznikarjeve zijalke našli tudi njega. Vsi sodelujoči bodo nadaljevali z delom. Imajo trdno voljo, a malo sredstev. Nimajo prostora, kjer bi bilo obsežno, deloma že obdelano gradivo na ogled javnosti. Morda se bo zanj zanimalo novoosnovano jev, kamor je naš prednik iz mara najprepncljivejše dejstvo kranjsko Muzejsko in zgodo-paleolitiika ali stare kamene pa je, da je Aljančič izkopal vinsko društvo. Nimajo niti dobe prihajal na lov, je drugod tudi del lopatice alpskega najnujnejše opreme, manjka po Sloveniji precej (Potočka svizca, ki je preluknjana. Prva jim najnujnejših sredstev, vsaj zijalka, špehovka, Momova zi- misel, ki je zablisnila Mar- toliko, da bi lastniku zemlji-jalka, (Njivice, Nevlje, Betaw ku Aljančiču, ko je vzel v ro- šča povrnili škodo, ki je nasta-lov spodmol in druge), na Go- ke »Seznam jam in brezen«, la s posipanjem izkopane prsti renjskem še ni ibfola odkrita se je uresničila. Ni dvoma, da po gozdnem pobočju, nobena. Vse kaže, da so gol- gre v vseh gornjih primerih želimo jim, da bi njihova niške najdbe izpolnile to vrzel aa delo človeških rok. prizadevanja ne bila zaman, na Gorenjskem. Nekaj sledečih dejstev priča, da gre za lovsko postajo fosilnega človeka, ki je živel v naših krajih v ledeni dobi: Odkrili so urez z ostrim predmetom (pračlovekovim o-rodjem?) na stegnenici (femur-ju) jamskega medveda in zanimiv zlom golenice (tibdje) iste Primerjava okostij neandertalca in današnjega človeka Takih lovskih postaj, t. j. kra- požara. Najzanimivejše in ne- U VEŠ, DOBIŠ 2000 DIIUARIEV Vse svoje bralce vabimo, da nam sporočijo najdaljšo izvirno slovensko besedo, ki jo poznajo. Tisti, ki bo poslal najdaljšo, bo dobil 2000.— din. Odgovore pošljite do 10. maja uredništvu »Glasu Gorenjske«! Filmska povest o pogumnem mehiškem revolucionarju V srcu Mehike se dviga visoka planota, obrobljena od nehotičnih vulkanskih gora. Gore Še nosijo prastara imena, prejeta od nekdanjih gospodarjev Mehike, Aztekov, ki so jih krvoločni španski konkvistador-ji v 16. stoletju podjarmili in postopoma zatrli. Na visoki planoti Morelos prebivajo njihovi junaški potomci, ki so se stalno upirali tuji nadvladi, branili do poslednje kaplje krvi svojo zemljo ln svojo svobodo. Morelanci so bili vsi demokratično organizirani. Imeli so skupna polja, skupne paznike, im skupno živino, ki je bila skoraj edini vir njihovih dohodkov. V njihovih običajih so še sedaj ohranjena prastara izročala njihovih slavnih prednikov. Ko se je v mehiški obalni ravnini razvilo špansko ve-leposostnjštvo, je začela njegova nenasitnost posegati tudi na planoto in grabiti dotlej srenj-sko zemljo svobodnih Morelan-cev. Kos za kosom so jim je u; rabili, da so na njej potem gojili zelo donosni sladkorni trs. Sledil je upor za uporom ■— vendar so vselej zmagali bolje, oboroženi »rustikados« (vladni orožniki). Končno so bili hacionderi že lastniki polovice Morelosa. Leta 18&4 je spet postal me-hii ki prezident Porfirio Diaz, okruten diktator, M se je ob-diial na oblaisti celih štirideset let. Tedaj je stiska Morelancev prikipela do vrhunca. Istega leta se je rodil v borni, leseni, s slamo kriti kočici Emiliano Zapata, ki se je že zgodaj odlikoval med vsemi mladeniči po svoji bistrosti, spretnosti in varčnosti. Posebno je ljubil konje in je vzgojil več čistoCvrvnih plemenitih žrebcev. še kot otrok je bil priča, kako so rustikadosi pregnali z njihove zemlje vaščane Morelosa. Zapata je takrat neustrašeno planil nad orožnike, jim grozil in jih psoval. Zavest te prve krivice, ki jo je doživel, je vzbudila v otroku sovraštvo do krivice in ga vzpodbodla v borbo proti grabežljivcem. čim bolj je Zapata odraščal, tem jasnejši je postal njegov življenjski cilj: pregnati veleposestnike z Morelosa, vrniti narodu svobodo in njegovo nekdanjo lastnino ter vselej in povsod zahtevati poštenost in pravico. Ni čuda, da se ga je njegov narod oklenil z ljubeznijo in zaupanjem. Ni bil njegov namen, da bi si v revoluciji pridobil zunanjih časti ln slave. Vendar je proti svoji volji postal predsednik republike, ko je bil leta 1915. ubit predsednik Huerta, ki je sledil Ddazu. Huerta je bil zastopnik izobražencev in ni imel razumevanja za kmečko - zemljiška vprašanja. Proti njemu je na- stala zarota med generali, katerim ni dovoljeval samovolj« in krutosti. Zato je moral pasti. Tedaj je ljudstvo izvolilo svojega Zapato, takrat že generala v kmečki revoluciji, da vodi usodo vse Mehike, saj ga je vodil v tolikih uporih in krvavih bitkah. Zapata je ljubil hčer nekega trgovca, ki pa o snubcu ni hotel ničesar slišati, dokler je bil Emiliano samo še skromen vaščan. Toda kakor hitro je postal slaven, mu je hčer dal z veseljem, saj je v svoji kramarski duši računal na dobiček, ki ga bo zetova oblast prinašala njegovi kupčiji. Mlada sta se iskreno ljubila. Nevesta je v svoji ženski intuiciji slutila nevarnosti, ki so grozile njenemu ljubemu. Ko je odšel po nujnih poslih v mesto, je odšel od nje na tisto pot, s katere ni vrnitve. Tudi Zapato je dosegla ista usoda, kakor že mnogo agrarnih revolucionarjev. Zašel je v spletke in zvito nastavljeno past ter padel. In vendar je bilo njegovo življenje lepo, polno slave in časti. In smrt ? Saj ni umrl. Njegov beli konj se, kot pravi legenda, v mesečnih nočeh še sedaj pase po morelanskih pašnikih in rezgetaje čaka, da ga zajaše njegov junak. PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Mengša Mnogo ogorčenja je med Mengsani povzročila vest, da namerava Svet za kulturo ln prosveto pri OLO Ljubljana-okolica ukiniti nižjo gimnazijo v Mengšu. Ta je temu industrijskemu kraju, ki se vse bolj razvija, nujno potrebna, kajti številni naraščaj rabi za svojo rast in uspešno udejstvovanje v obrti najmanj nižjo gimnazijsko izobrazbo. Mengsani so prepričani, da bodo na okraju še dobro proučili dejanski položaj in da gimnazije ne bodo ukinili. Na nižji gimnaziji je direktor Oskar KJančar vzbudil pri nxlaxlini veliko zanimanje za vzgajanje sadnih drevesc in ostalih kmetijskih rastlin. Z njimi je preuredil šolski vrt v drevesnico, »kjer se praktično vadijo v pravilni vzgoji sadnih dreves. Iz Begunj Investicijski plan občinskega ljudskega odbora v Begunjah razpolaga letos z zneskom, večjim od 10 milijonov dinarjev. V teku so že pripravljalna dela pri gradnji prosvetnega doma, za katerega je letos predvidenih 5 milijonov dinarjev. Za obnovo šole bodo porabili 400 tisoč din, za popravilo in posipanje občinskih potov tuđa toliko, za adaptacijo stanovanjskih poslopij 600 tisoč, za javno razsvetljavo 250 tisoč, za dokončna dela pri brivskem salonu 150 tisoč, za kanalizacijo pol milijona, za zavarovanje mostu čez potok Zgoša 200 tisoč dinarjev, za razširitev ovinka na cesti Hlebce—Begunje 450 tisoč, za načrt za izsuševanje poljskih blat 375 tisoč, za obnovo planine Prevala pa 900 tisoč dinarjev. Za javno razsvetljavo so že lani priprarvili vse potrebno gradivo. Tudi v brivski salon oo že investirali 3(25 tisoč di- narjev. Razširitev omenjenega ovinka je uvod v razširjenje ceste med Begunjami in Trži-čem. Izsuševanje poljskih blat pa je prvo delo, ki ga bodo podvzeli v okviru 10-letnega melioracijskega plana, po katerem bodo pridobili 120 hektarov plodne zemlje. Na Poljski planini bodo dokončno zgradili staje in koče. Vsa dela že lepo napredujejo. Ves znesek za brivski salon je že izčrpan, prav tako polovica zneska za občinske poti. Brana na Zgoši bo kmalu gotova. Ekiini težavi sta nabava cementa in delovna sila. Pri gradnji prosvetnega doma si bodo zato pomagali z množičnim prostovoljnim delom. Iz Selc V soboto, IS. t. m. je uprizorila igralska skupina KUD >I. Duznar« veseloigro > Danes bomo tiči«, ki je zaradi vedre in šaljive vBefcdne privabila veliko število gledalcev. V nedeljo, 19. t. m. so igro ponovili, spet z uspehom. Pohvala gre celotnemu igralskemu kolektivu, predvsem pa režiserju tov. Slavko-tu Bohancu, ki je vložil v priprave mnogo truda. Cisti dobiček je namenjen telesnovzgoj-nemu društvu, ki si namerava urediti igrišče za odbojko in nabaviti nekaj orodja za telovadnico. Iz Kamnika Mnogo je že bilo govora o slabih delovnih pogojih, pod katerimi delajo delavci v tovarni usnja v Kamniku, ker vse doslej še niso uspeli zgraditi zaprte ložitne jame ali lo-žilnice. Prav tako je za večjo proizvodnjo, ki bi bila nujna zaradi velikega povpraševanja po njihovem blagu, potreben nov parni kotel, za katerega pa v stari kurilnici ni prostora. Zdaj jim je končno odobrena graditev novih objektov, ki bodo stali ob cesti pri Bistrici, kjer bodo v kratkem začeli z graditvijo nove ložilnice in moderne kurilnice, kamor bo prišel stari kotel in nova lokomo-bila, ki so jo že nabavili. Nova ložilnica bo imela tudi to prednost pred staro, da bo imela novo kanalizacijo in vse čistilne naprave in bo njen odvod speljan izven mesta v Bistrico. V soboto in nedeljo smo imeli dva velika kulturna dogodka- V soboto zvečer je v polni dvorani kulturnega doma »Podjetja Kamnik« uprizorilo delavsko kulturno društvo »Solidarnost«, v režiji Ravnikarja, B. Krefta dramo »Celjski grofje«. V nedeljo popoldne pa je v Isti dvorani nastopilo 9 pevskih zborov iz ljubljanskega okoliškega okraja. Tekmovali so za naslov najboljšega zbora. Od gorenjskih zborov so na tem tekmovanju nastopili pevski abori »Svobod« iz Domžal, Mengša, KoliČevega in domača »'Lira«. Tovarna upognjenega pohištva »Stol« na Duplici je pravilno razumela težave nove gimnazije v Kamniku. Poklonila ji je 42.600 din, razen tega pa poklonila novo opremo za upravo gimnazije. Kamnik se vneto pripravlja, da čimdostojneje proslavi delavski praznik — prvi maj. Na predvečer bo povorka skozi mesto, v kateri bodo sodelovali vsi delovni kolektivi z območja Kamnika, domača kulturna društva in kamniška godba na pihala. Pred vhodom, v središču in izhodu iz mesta so postavili delovni kolektivi »Titana«, tovarne usnja in »Podjetja Kamnik« lepe slavoloke. Zvečer bo v veliki dvorani kulturnega doma »Podjetja Kamnik« svečana akademija, na kateri bo govoril tov. Tomo Brejc, član Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS. Nastopila bosta pevska zbora »Lira« in kamniške »Solidarno^ sti«. Na postajališču na Duplici je zob časa tako zdelal klopi, da so pri nekaterih ostali samo betonski podstavki, leseni deli pa so strohneli, čas je že, da se nadomestijo z novimi. Iz Loke V Loki se intenzivno pripravljajo na gradnjo otroškega igrišča. Poseben odbor skrbi, da bo igrišče čimprej dograjeno ln opremljeno z najpotrebnejšim za razvedrilo in otroško zabavo. Odbor je interveniral pri raznih loških podjetjih, ki so uvidela potrebo po igrišču in bodo gradnjo podprla z gTadbenim materialom in delom. Podjetje Gradiš bo brezplačno zgradilo uto in stranišče, podjetje Jelovica bo dalo les za 35 klopi, predilnica na Trati je dala 15 m blaga, podjetje LIP 2 prm lesa po želji. Tovarna klobukov bo darovala žično mrežo za ograjo, trgovsko podjetje »Loka« ves, za gradnjo potreben cement, gradbeno podjetje bo brezplačno napeljalo vodovod in urredlio kopalni bazen, KZ Puštal bo dala 1 prm lesa, tovarna »Motor« bo naredila ležaje za gu-galnice in vrtiljak ter navozila pesek. Upravnik mestnega remontnega podjetja pa bo vodil vsa gradbena dela. Tudi načrt igrišča je že gotov; izdelal ga je •brezplačno tehnik Veselino-vič. Med naštetimi podjetji niso še vsa, ki bodo prispevala h gradnji. Z deli bodo takoj pričeli. Pomoč so obljubile tudi množične organizacije in vojska. G. Iz Kranja Znano je, da je Mestno kopališče v Kranju zaradi petnajstletne uporabe pričelo razpadati, pa tudi Kranj ga je pre-rastel. Slabo gospodarjenje u-prave kopališča s tem objektom je privedlo na rob propada kopališče, ki ima najlepšo lego v Sloveniji (izjema je Mariborski otok). Raztrgana ograja, razbiti ležalniki, neuporabne kabine itd., vse to je nujno potrebno popravila. Na pobudo kranjskih plavalcev se je LO-MO pobrigal za popravila in poslal na lice mesta komisijo, da ugotovi dejansko stanje. Strokovnjaki so pregledali kopališče in res ugotovili nujno potrebo po adaptaciji. Vendar je, kot izgleda, ostalo samo pri tem. Hitro se bližamo maju, zadnjemu mesecu pred sezono, in prav verjetno je, da smo letos zamudili čas za delo. Zakaj se ni pričelo s popravili, nam ni jasno; vendar se nam zdi, da bi bilo generalno popravilo kopališča potrebno vsaj toliko kot gradnja pro- menadne ceste na Zlatem polju! Posledica take politike do kopališča se odraža tudi v končnem obračunu po kopalni sezoni. Blagajna kopališča je pasivna. S pravilno finančno politiko in malo večjo udobnostjo, ki naj bi jo nudilo kopališče, bi se tako stanje bistveno popravilo. Da kopališče res terja popravil, nam pričajo zbori volivcev, ki so to sprejeli kot svoj sklep. Iz Preddvora V Preddvoru so organizirali letos kar tri tečaje: šoli cd-rasla dekleta so obiskala tečaj predvojaške vzgoje, žene in dekleta šivalni tečaj, fantje in možje pa sadjarski tečaj. Najprej so zaključile tečaj udeleženke predvojaške vzgoje. Predavanja so zelo redno obiskovala, čeprai v so prihajala celo iz oddaljene Kokre. Na zaključni prireditvi so nastopile s pevskimi točkami, de-klamacijami in ljudskimi plesi. Za zgled vsem so prve poklonile izkupiček te prireditve za gradnjo nove šole v Preddvoru. Občinski odbor AFZ je že v začetku decembra organiziral po vaseh tečaj za ročno delo in šivanje, žene in dekleta so se zbirale dvakrat tedensko v Preddvoru, Tupaličah, Zgornji Beli in Spodnji Beli. V sleherni teh vasi so našli žensko, ki je domače tečajnice požrtvovalno učila skozi štiri mesece. Prvotno so mislile tečaj ozir. štiri tečaje zaključiti za 8. marec, praznik žena. Toda navdušenje vseh deklet in žena je bilo tolikšno, da so ga organizatorke podaljšale do 12. apr. in tega dne na razstavi prikazale uspehe marljivega dela. -— Tečajnice so pripravile spored že za 8. marec, še bolj pa so se izkazale s prireditvijo ob zaključku tečaja. Tekmovalni znnos jih ni zapustil do zad- LOMO v Škof ji Loki, oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, Mestni trg št. 10/11, soba št. 16—17, bo imel 6. maja 1963 sledeči JAVNI LICITACIJI za izgradijo gradbenih objektov. 1. Stanovanjski blok v šk. Loki, predračunska vsota brez izkopa 29,350.000.— 2. Strojnica »Viršk«, mestnega vodovoda v škof ji Loki, predračunska vsota 650.000.— dinarjev. Elaborat in pogoji se lahko dobijo vsak dan od 7.—8. ure pri omenjenem naslovu. njega, čeprav jih j? proti koncu že precej oviralo delo na povju in jim pokrilo roke z žulji. Sneg še ni izginil, ko je sadjarska komisija pregledovala sadovnjake in temeljito izločila bolna drevesa. Pri tem je sodeloval sadni strokovnjak, šolski upravitelj Peter Jocif, ki se ni ustrašil napornega dela. Zato tudi uspeh ni izostal. Mlado in staro je žagalo, obrezovalo, izkopavalo in na novo za-sajalo sadno drevje. Ker bi pri tem lahko nastalo več škode kot koristi, so se fantje in možje polnoštevilno priglasili v sadjarski tečaj. Tečaj je vodil tovariš Jocif, ki ga ljudje spoštujejo in upoštevajo. Inženir z OZZ pa je tečajnikom prikazal, kakšno bodočnost jim lahko nudi nov način sajenja sadnega drevja v plantažah. Ob zaključku tečaja si nameravajo tečajniki ogledati vzorne sadne nasade na štajerskem. Iz Žirovnice Letos se je delo TVD ».Partizan« v Žirovnici močno raz živelo. To je pokazala tudi telovadna akademija, ki je bila v nedeljo, 19. t. m. v nabito polna dvorani doma »Partizana« v Žirovnici. Na akademiji je nastopilo okrog 100 članov, mladincev in pionirjev. Na programu so bile proste in skupinske varje vseh oddelkov, vsak oddelek pa je proste vaje zaključili s pestro skupinsko sliko. Zelo so ugajale čebelice s punčkami. Sledili so preskoki vseh oddelkov čez švedsko klop, prožno desko, kozo in mizo, talne vaje članic, mladink, članov lm mladincev, kjer so se posebno izkazale članice in mladinke, člani in mladinci so nastopili tudi na bradli in drogu, članice in mladinke pa na gredi. S sodišča Vinko Knez iz Zgornjega Bitna pri Kranju je kot knjigovodja krajevnih podjetij v Bitnem precej pripomogel k likvidaciji šivalnice in krojaške delavnice, da bi čimceneje prišel do šivalnega stroja. In res si ga je ob likvidaciji nabavil in sicer za 40.000 din, čeprav je stroj več vreden. Da bi kontrolnim organom prikril odkup šivalnega stroja, je izstavil dva računa na tuje ime. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev zapora. Jožo Tomazin iz Kranja jc od 1949. leta dalje kradel. Prisvojil si je dva vetrna jopiča, par novih škornjev in dve moški kolesi, prislonjeni pred kranjskima gostilnama. Za kazen se bo pokoril 2 leti in 6 mesecev v strogem zaporu. Ko se je leto malo pomaknilo, je oče Jožef našel drugo zaposlitev; v svoje varstvo je vzel vrt, sejal je in žel, ob nedeljah pa se je lepo oblečen sprehajal med ozkimi gredicami gor in dol, prirezoval rožne grmiče ali privezoval nageljne in seboj k lepim količkom, ki jih je sam izrezljal. Tako smo živeli složno in zadovoljno; moje podjetje je bolj iu bolj napredovalo. O moji poroki je naše dobro mesto nekaj tednov prav živo razpravljalo; ker pa so bili vsi zaradi mojega nespametnega koraka ene misli in govorice zato niso imele ugodnih tal, so kmalu same po sebi usahnile. Ko je polom spet prišla zima, je oče Jožef spet prinesel ob nedeljah lutke. Nisem mogel misliti drugače, kakor da mu bodo v takem tibem menjavanju dela tudi dalje potekala leta. Tedaj ie nekega jutra z zelo resnim obrazom prišel k meni v dnevno sobo, kjer sem pravkar sam zajtrkoval. „Zet," je dejal, ko si je šel nekajkrat, kakor v zadregi, z roko skozi svoje bele bodičaste lase, ,jaz vendar ne morem še dalje prenašali tega, da bi takole zmerom užival pri vaši mizi miloščino." Sprva nisem vedel, kaj naj lo iKuncni, toda vprašal sem ga. kako mu pride kaj takega na misel; saj da dela vendar v delavnici in če daje zdaj moje podjetje večji dobiček, so to v bistvu obresti njegovega premoženja, ki mi ga je izročil na moje in I.izino poročno jutro Zmajal je z glavo. Vse to da ni dovolj; toda prav večji del tistega majhnega premoženja si je bil nekoč pridobil v našem ineslu; oder jc vendar še tu in igre da zno tudi še zmerom na pamet. Tedaj sem dobro opazil, da inu stari lutkar ne da in da miru; njegOV prijatelj, dobri Henrik, mu hi več. zadostoval kot občinstvo, spet je moral javno pred zbranim ljudstvom uprizarjati svoje igre. Skušal sem ga odvrnili od te misli, on pa se je spet in spet vračal k njej. Govoril sem z Lizi in nazadnje si nisva mogla drugače pomagati, kakor da sva mu popustila. 6 GLASCiOHEVISKK 12 THEODOR STORM USTOBRBEC Prevedel Rudolf Kresal Seveda bi bil stari mož najrajši videl, da bi, kakor pred poroko, Lizi govorila genske vio ge; toda sklenila sva, da bova glede toga preslišala njegova namigivanja; ženi inešča na in obrtnika bi so lo vendar ne spodobilo. Na srečo — ali, če hočeš, na nesrečo — je bila takrat v mostu čisto spodobna ženska, ki je nekoč služila pri neki igralski družini kot gepetalka. Ta ljudje so jo zaradi ohromele hrhlenioe imenovali hroma Lica • jo takoj sprejela našo ponudbo in kmalu je ob večerih po delu in ob nedeljskih popoldnevih zaživela v sobici očeta Jožefa silna delavnost. Medtem ko jo pred enim oknom popravljal stari Henrik ogrodje odra, jo stal pred drugim mod svežo poslikanimi kulisami, ki so visele izpod stropa, stari lutkar in s hromo Eloo vodil prizor /a prizorom. Ona da je trikral navito ženšče. je zmerom zatrjeval )m> taki skušnji; niti I i/i ni bila tako hitro razumela; samo peli da no zna preveč lepo; zmerom so dere prenizko, kar so z lopo Suzano, ki mora pesem peti, nič kaj ne ulema. Nazadnje jo bil vendar dan predstave določen. Vse naj bi so odvijalo kar moči dostojno. Pri/oriŠče naj bi zdaj ne bilo v Strelskem domu, temveč v magistralni dvorani, kjer so Imeli tudi osinošolei svoje; gOVOrne vaje /a Mik.»lovo; in ko 90 v soboto popoldni« naši dobri meščani razgrnili novo številko tednika, so jim jc z velikimi črkami zabliskalo naznanilo: Jutri, v nedeljo zvečer, ob sedmi uri v magistrata! dvorani lutkovna prelistava tUkajSnjega mehanika Jo/ela Ten-dleria. — Lepa Suzana, spevoigra v štirih dejanjih. Takrat pa v našem ineslu ni bilo več nedolžne radogledne mladino iz mojih otroških lot; vmes so bili časi kozaške zime. /lasti med rokodelskimi vajenci se jo pokazala huda pokvarjenost; prejšnji prijatelji gledališča med odličnimi meščani pa so mislili zdaj na druge stvari. Vendar bi se bilo vso srečno izteklo, če le ne bi bilo v dvorani črnega Schmidta in njegovih sinov. Vprašal sem 1'aiilsena, kilo je to, zakaj o njem nisem bil nikoli nič slišal v našem mestu. „To ti rad verjamem," jo odvrnil, ..sta- Schmidt jo že pred" leti umrl v sirotišnici; takrat pa je bil mojster kakor jaz; spreten, toda zanikrn v delu kakor v življenju; pičli dnevni zaslužek Je zvečer zapil in zakvartal Sovražil je Že mojegfl mojstra, ne samo zalo, ker je imel veliko \ eč od jemalcev, lemver /e i//a mladosti, ko je bil njegov sovajeme in ga je mojster napodil, ker je očetu nekaj grdega zagodel. To poletje jo našel prUol nost, da jo svojo mržnjo v še večji mori prenesel name; zakaj nova tovarna katuna, ki so jo takrat tukaj zgradili, je kljub njegovemu vnetemu prizadevanju izročila skrb za stroje meni zaradi česar on in njegova sinova, ki sta delala pri njem in če je ino- goce še prekašala njegovo divje početje, niso zamudili, da mi ne bi kazali svoje jeze s to ali ono hudobijo l'a vendar zdaj ničesar ne očitam b m ljudem. Prišel je večer uprizoritve. Jaz sem moral urediti še moje knjige in som zvedel, kar se je zgodilo, šele pozneje od /ene in slarena Henrika, ki sla šla skupaj z. očrtom Jožefom v magistralno dvorano Prvi prostor ni bil skoraj nič zaseden, drugi samo pičlo; na galerij] p:i Je bila "la va pri glav? Ko se je pred občin- stvom začela predstava, jo sprva potekalo vse v rodu; stara Lica je svojo nalogo opravila dobro in brez spotike. Poleni pa je prišla tista nesrečna pesem' Zaman se jo trudila, da bi dala svojemu glasu nežnejšo barvo. Lica se je res prenizko drla, kakor je bil Oče Jožef dejal poprej. Iznenada jc na galeriji nekdo vzkliknil: „Više, hroma Lica! Više!" In ko si je prizadevala, da bi ubogala in zmogla nedosegljivi oUskanf, se je razlegel po dvorani divji krohot. Igra na odru se je ustavljala; izza kulis [e vzkliknil stari lutkar s tresočim glasom: „Gospoda, prosim Lepo, mirujte:- jur- ček, ki ga je pravkar držaj na /icah iu odigraval prizor Z lepo Suzano, je krč.evilo migal s svojim umetelnem nosom. Odgovor Je bil nov krohot. .Jurček naj poje"' ..Puško! Lepa Minka, zdaj odhajam I" „Živio Jurček!" - „N'o on; .liučkova hči naj poje!" „l)a. kar obrišite se! Ta je poslala gospa mojslrovka, la ne bo več' pela'" Tako je so nekaj časa vpilo vso krizmi Iznenada je priletel na oder dobro merjen kamen cestnega I laka Zadel je ,lur čko\e Uče: tigUra je zdrsnila iz mojstrov ib rok in padla na tla DČe .to/el se ni mogel več premagati. Kljub Liziiiim ,prošnjam jo takoj zatem StO pil na odre Sprejelo ga je gromovitp ploskanje, smeh. cepetanjo z nogami in moral je bili seveda zelo čuden pogled, kako je stari mož z. glavo v BUfitih skušal dati med živahnimi kretnjami rok duška svoji pravični jezi. Med vsem leni direndajem \r> iznenada padel zastor spustil ga Je slan Henrik. M< ne se je ta čas doma pri mojih knji gah loteval nekakšen nemir, nočem reči, da sem slutil nesrečo, a vendar mi ie nekaj gO vorilo, naj grem za njimi. K<> sem »O hotel vzpeti po stopnicah v magistratno dvorano, se mi Je <>d zgoraj pravkar gnetla naproti vsa množica Ljudje so vpili ui sc smejali vso vprek. ..Zivio! Jurček jo nirtev; m "i več, ni ga več' Komedije je konec. Ko sem pogledal kvišku,' sem uflledf1 orna ohra/a Sehiiudlovih sinov V IreiiulM sla Utihnila in zdrvela mimo men«' ^k(,/J. Vrata; Jaz pa som zdaj vedel, kje je bil vl ie grdobije. RAST MATERIALNE PODLAGE NAŠIH KOMUN Letošnje investicije OHt?a§ne®& ljudskega odbora Kranj Lokalno samoupravljanje sta dve besedici, ki se pri nas v zadnjem času zelo pogosto čujela. Kdorkoli skuša tolmačiti demokratičen razvoj, ki srno ga storili v bližnji preteklosti, ju s pridom uporablja, pa najsi bo to na sestankih ali v zasebnih razgovorih. Komuna! O njej z iskrečimi očmi govore mnogi in si skušajo pričarali Sulno podolK) bodočnosti. Kaj je to komuna? Kakšno življenje bo v njej? Vsekakor lepo in prijetno — si preprosto odgovarjamo na zahtevno vprašanje. Toda to je še daleč — hilro dodaja črnogledi — ostanimo raje §ri sedanjosti! Nikar ne plavajmo v obla-ih in ne bodimo zanesnjaki! Številni smo in vsak po svoje sanjarimo o bodočnosti, vendar v slednjem smo si edini: srečno in blagostanja polno življenje hočemo. Enačico te naše želje smo našli v besedi komuna. Toda. ali je res to le sen in slvar meglene bodočnosti? Mar imajo prav komunisti, ko govore, da se pri nas že porajajo komune? In če imajo prav, v čem se odraža to porajanje? Lokalno samoupravljanje?! Ali naj bo mar to prvi znanilec? Koliko takih in podobnih vprašanj nam blodi po glavi. Kje najti prepričljiv odgovor, ki bo razbil vse nejasnosti in celo dvome? Včasih čuješ posameznike, ki trdijo, da lokalno samoupravljanje ni nič novega in da ta „kamen modrosti'' nismo odkrili pri nas. Bržkone imajo prav — toda samo deloma. Zanimalo nas je, kako je s tem drugod, in ugotovili smo, da na zapadu lokalno samoupravljanje pomeni več ali manj le vzdrževanje (!) komunalnih naprav, sc pravi vodovoda, cest, razsvetljave itd., včasih pa tudi javnega reda. Sicer pa kaj bi modrovali, ko pa vemo, da so lastniki proizvodnih sredstev kapitalisti in torej tudi njihovi upravitelji. Čemu vse pravice samoupravljanja, ko pa ni gmotne podlage! AJi nam je dokazov res treba sesati iz prsta ali pa iskati teoretične obrazložitve in pojasnil v knjigah? Resda so marksisti dali lepe in tehtne razprave o komuni ter sploh o bodočnosti človeštva, toda pustimo sedaj teorije in poiščimo pričevanja v našem vsakdanjem življenju, v okolici, ki nas obdaja, in naših dosedanjih stvaritvah. Zamislimo se ob njih. morda bomo našli sami zadovoljiv odgovor. Podlaga samoupravljanja Tovarne so naše, zemlja je naša. naša je oblast, sami vse lo upravljamo. Bogastvo, ki ga ustvarjamo, se v različnih oblikah vrača nazaj k nam. Skoraj vsak mesec nam razni novi zakoni in uredbe pre- puščajo neposredno pravico odločanja o stvareh, ki so prej sodile v izključno pristojnost zveznih ali republiških organov. Naši občinski in okrajni odbori so postali — da tako rečemo — „prave vlade" na svojem področju, ki so omejene le v toliko, kolikor je to nujno v splošno korist naše domovine: za posjješen razvoj zaostalih krajev, ki potrebujejo našo* pomoč, za vsklaje-vanje našega gospodarstva, za obrambo pred napadalcem itd. Zbori volivcev, delavski sveti, zbori proizvajalcev, skupščine socialnega zavarovanja, razni odbori in sveti pri višjih organih oblasti, politične in sindikalne organizacije itd., vse to je naše orodje za upravljanje, da ne omenjamo organov ljudske oblasti, ki jih itak sami volimo. Skratka, neštelo možnosti imamo, da urejamo življenje v svojih občinah — komunah. No, in najvažnejše pa je, da razpolagamo z materialnimi sredstvi, ki so neizogibna podlaga vsaki samostojnosti. Skoraj ena milijarda vseh investicij Čeprav še ni dolgo od tega, kar se je začela pri nas tako imenovana decentralizacija, se že lahko ponašamo s precejšnjimi uspehi na vseh področjih. Letos pa še celo! Po približnih cenitvah bomo v kranjskem okraju razpolagali in porabili skoraj eno milijardo dinarjev za različne gradnje, nabavo strojev in raznih drugih sredstev. Se tako zakrknjen nasprotnik bo moral priznati, da je to ogromen napredek. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je to šele začetek obiranja sadov nadčloveških naporov, ki smo jih vložili v naše razdejano gospodarstvo, in da so nas vsa ta leta, zlasti pa zadnja, spremljale katasrtofalne elementarne nezgode. Prav tako pa moramo računati, da je naše gospodarstvo v letošnjem letu zahtevalo še vedno velike investicije za tako zvane ključne objekte in vojno industrijo, katerih graditev bo v glavnem končana v letošnjem letu. Levji delež vseh teh investicij odpade na občine s samostojnimi pravicami Kranj, Loko in Tržič, ki imajo najmočnejši izvor dohodkov — industrijo. Le-te bodo same investirale skoraj 600 milijonov dinarjev. Ostalo pa odpade na druge občinske odbore. Okrajni ljudski odbor, Okrajno zadružno zvezo, zadruge, }xxljetja itd. Preobširno bi bilo, če bi hoteli pregledati, kako bodo uporabljene vse investicije v kranjskem okraju. Na tem mestu se bomo omejili le na investicije, s katerimi razpolaga Okrajni ljudski odbor. Le-le znašajo 160 milijonov in 557 tisoč dinarjev. Morda se bo kdo začudil, da je številka tako majhna, toda to je le dokaz širjenja samostojnosti občin in proizvajalcev, ki neposredno razpolagajo tudi z večino investicij. Okraj je ta sredstva namenil za naslednje objekte: 44 milijonov dinarjev za ceste, 40 milijonov za šole, 35 milijonov za elektrifikacijo vasi, 19,6 milijona za komunalne objekte, 8 milijonov za gostinstvo, 5 milijonov za žičnico na Krvavec, 4 milijone za zdravstvo, 3 milijone za kulturne domove in drugo. Rekonstrukcija in gradnja cest Največji znesek je namenjen za obnovo, razširitev in gradnjo novih cest. To je tudi povsem razumljivo, če se zamislimo nad žalostnim stanjem naših cest, ki pa v gospodarstvu predstavljajo ožilje celotnega organizma in pri nas na Gorenjskem še osnovni pogoj za turizem. Teh 44 milijonov bo porabljeno predvsem za razširitev cest, ki so pred nedavnim bile razvrščene v III. kategorijo, čemur pa po svoji širini ne odgovarjajo. Njih bo treba razširiti na 5 metrov, v mnogih primerih pa tudi preložiti. To Telja predvsem za cesto Kranj—Golnik. Le-to bo treba razširiti v Tenetišah in Goricah, ker gre skozi naselja v neštetih ovinkih, ki ovirajo promet. Goričani sicer nasprotujejo, da bi cesto prenesli izven vasi, toda izravnan je ceste v samem naselju bi zahtevalo, da porušijo eno stanovanjsko hišo in cerkev. Pa tudi sicer je prikladneje speljati cesto mimo naselja. Nekaj podobnega je tudi s cesto Kranj— Besnica. Tudi tu pride v poštev rekonstrukcija, pri postaji v Št. Joštu pa tudi preložitev. Cesta sedaj leži na poplavnem področju in ima dve nevarni križišči z železnico. Vsemu temu se je treba izognili, hkrati pa jo razširiti na 5 metrov. Cesto Golnik—Križe bo treba le delno razširiti, medtem ko je cesta Cešnjica—Rudno potrebna večjega popravila, v sami Cešnjici pa tudi preložitve. Tako se olajša in izboljša prehod na republiško cesto. Največja dela bodo vsekakor na cesti Kropa—Jamnik—Dražgoše. Severni del (od Krope do Jamnika) je že skoraj dograjen. Manjka le še kakih 700 metrov, kar bo dokončal radovljiški okraj, naš okraj pa se bo lotil graditve drugega dela. Selška dolina bo s tem dobila pomembno zvezo, kar bo pospešilo njen gospodarski in turistični razvoj. Razen tega ostane še cela vrsta manjših del. Med Trebijo in Savodnjcm je treba popravili ali na novo zgraditi skoraj vse podporne in oporne zidove, ker se podirajo. Cesti Cešnjica—Prtovč in Gorice—Preddvor pa sta potrebni večjih vzdrževalnih del, ker jih že kakih 15 let ni nihče popravljal. In na koncu: nekaj nad 14 milijonov bodo dobili občinski odbori, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za popravilo in ureditev občinskih cest. Ob 1. maju - prazniku dela, iskreno čestita OLO KRANJ vsemu delovnemu ljudstvu Le malo še in vsaka vas bo imela luč Njivice, Nemil je, Podblica in Jamnik že te dni končujejo z napeljavo luči, ki jim bo prinesla povsem novo življenje. Prav tako končujejo z elektrifikacijo na področju elektrarne Mladi vrh. V Podlonku in Prtovču so dela v teku, Stirpničani in Golicani so se sami lotili dela. Za Vinharie, Gorenje in Dolenje brdo so projekti že gotovi, za Jezersko, Kokro, Bukovščico, za občino Zmi-nec itd. pa so v delu. Zal je še mnogo vasi, kot na primer Ravno, Zabrdo, Danje, Torka, Potok, ki še niso našle projektantov. Te vasi so tako raztresene, da je problem izdelati projekte. No, pa tudi sicer nam manjka projektantov in bo to edini vzrok, 6e načrt elektrifikacije ne bo izpolnjen v letošnjem lelu. Za vasi Pevno, Papirnice, Mo-škrinj, Crn grob, Leskovco in Zirovski vrh bodo načrti narejeni, toda z zamudo. Ce-jirav ponekod še čakajo na projekte, pa so se že lotih pripravljalnih del ter skrbno obdelujejo les za drogove in drugo. Skratka, težavno toda nezadržno se bliža čas, ko bo sleherno naselje in v njem sleherna hiša imela električno luč. Ce bo letošnji načrt izpolnjen, tedaj bo nad 98 odstotkov naših domov uživalo blagor civilizacije, ki so ga bili dolgo vrsto let prikrajšani po zaslugi korumpiranih režimov. Domovi, šole, ambulante in drugo 40 milijonov bo šlo za šole. Trstenik, Malenski vrh, Preddvor, Dražgoše, Račeva in Podljubelj dobe svoje šole. Učitelji v Železnikih dobe stanovanjsko hišo. Dokončane ali obnovljene bodo šole v Zalogu, Davči, Bukovici, Sv. Lenartu, Savodnju, Stari Ose-lici, Voklem, Olševku, Zabnici in Zireh. V Železnikih, Možjanci, Bašlju in Beli ter Zireh bodo zgradili vodovod, v Savodnju pa popravili vodni rezervoar. Tudi Sora ne bo imela miru. Tudi v njo bodo posegle delavske roke in ji v Selcah regulirale tok, v Gorenji vasi in Poljanah pa na njeni obali uredile letni kopališči. V slednjih dveh vaseh bodo hkrati dokončavali kulturna domova. Na Jezerskem vrhu bodo gradili moderno Okrepčevalnico, ki bo privabljala turiste. Preddvor, ki je bil nekdaj znan turističen kraj, bo proti koncu leta zopet obnovil del svojih gostinskih obratov, ki so zadnja leta služili drugim namenom. V Zireh, Cerkljah, Železnikih. Preddvoru in Loki bo Okrajni odbor opremil ambulante itd., itd. To je le površna slika o 1/8 vseh investicij v okraju. Ali nam je še treba iskati dokazov o porajanju komun...? Zgodba o nastanUu Plamena Z južne strani visoki hrbet Jelovice, z zapadne in vzhodne srednje veliki gozdnati hribi. V dnu tega kotla izvira Kropa. Ob n j cmili bregovih dolga gomila hiš. Hiže so povečini dvo-nadst topne, stare in temne. Načel jih je zob časa. Toda Zanimivost ni izginila i/, njih. Izdelani' so v baročnem b to tudi sledovi gotike so tu. tnice so ozke in vijugaste. Na severnem koncu, kamor se od-l"! l Kropi okno v svet, stoji .ni tovarniški obrat >Pla>-n>ena«. Tovarna, ki daje vsem '•a■ tilnik in živijvnje. Kropa, •';,;oinsko mestece, diha Z nj1'-ni|ni pljuči ln napreduje z n$e-Dlwii močmi ... 2e pred več sto leti so začeli lvr"P''!'ji b težkim delom. Bili '*'> kopači železne rude. To so I'' 11 Manieanii in jo tam J^PUl. Topili v topilnicah na VJtane peči. Pred kalMmj pel *'-<> let; j.-,, te zamrle. ljudje *!? našli boljšo pogonsko moč. I; vodi v doliiniei m> /.-radili £°V(: peči, kje,- ji,,, je ' voda ^■'•d; mehove v plavžih. Zad-*W dva plavža v Kropi sta ^asnila konec 19. stoletja. ^a začetke plavžarst/a apomi- rja velik nabiralnik »rode pred vhodom " tovarno, kjer je vzdćina v kamen leaiica 1558. Od stare takratne obrti je po-Lm. csialo samo kovanje zeb-ljev. V dvajsetih vigencih ob potoku so se izdelovali žeblji. Trdo, noč in dan ... 1894. leta so se žebljarji organizirali v žefoljarsko zadrugo. Ta je začela mehanizirati obrate in uvajati nove izdelke. Razen žebljev je začela izdelovati vijake, športno okovje ln umetno kovaštvo. Naprednost Zadruge je bila tudi v tem, da so bili člani zadruge lahko samo rjeni delavci in nameščenci. Torej proizvajalci sami. Od vigencev se je do danes ohranil samo eden kot zgodovinski spomenik grobe in trde la delala samo za partizane. V njej se je popravljalo in izdelovalo orožje in vojna oprema. V borbi s sovražnikom je padlo 65 borcev, med njimi celoten strokovni kader zadruge. Kropa je častno, kljub vsem ne plane so presegli in povečali proizvodnjo za 100% od predvojne. In še enkrat je trda predla Kropi. Tovarno »Plamen« so hoteli 1950 leta preseliti drugam. pivt.nklosti Krope in njenih pi* hijvajlcev. Med narodnoosvobodiilno borbo je zadruga le za sililo obratovala, Kropa pa se je dvigni -la v upor proti okupatorju. Nat) borbi je dala 110 borcev tn še štirikrat toliko aktivistov. Zadruga sama je doma- pretnjam, dla bo požgana, izvršila nalogo v NOB. (Po vojni se je začela nova l>orba. V zadrugi je znova vzpkunteilo delo. Začela .se je bitka za obnovo porušene domovine. Povsod so rabili žeblje, vijake in podobno. Hrumela so parna kovala, plamtel je ogenj v pečeh, da se je železo za kovanje bleščalo. Hrup kladiv je odmeval od ranega jutra do pozne noči. Tovarna je zaposlila vse delavce, kar jih je dobila, samo dla bi zmogla vsa naročila. Tolikšnega dela ko takrat Kropa še ni imela. In vendar je izšla zmagovita tudi iz te bitke: vse z:ustavlje- »Takrat smo se trdo spoprijeli,« pravi predsednik delavskega sveta, »in tudi zmagali.« »Saj je »Plamen« naše delo in naš ponos. Nameravamo ga kmalu preurediti tako, da bo ves osredotočen na enem mestu,« poudarja Petnic, direktor podjetja. In to, česar so se Kroparji lotili, bodo tudi uresničili. 6 tem so dali doslej že polno dokazov. Lani so presegli plan. Letos pa so plan povečali še za 20"/». In takšnega so že v prvem fcetrttniettju presegli tja. 18% po količini in vrednoti. ZačeCl so že lani s novim itEdei- kom »Smuk« (kandahar okovje), ki se je zelo dobro obne-sel, dočim je po vseh ostalih izdelkih še nadalje veliko povpraševanje. Dela imajo torej več kot dovolj. Za njega se jim ni treba bati. Težave so le v tem, da imajo še vedno premalo strokovnih delavcev, ker jih je težko dobiti. V Krepi ni najti za njih stanovanj! Tudi ostalo delavstvo živi v precej težkih stanovanjskih pogojih. Toda s tem problemom se že resno peča njihov delavski svet, ki je sklenil začeti tudi z gradnjo stanovanj za delavstvo. Letos so začeli graditi novo upravno poslopje, s podaljškom za skladišča in dve stanovanjski hiši na Dolini. V proizvodnji pa bodo sami izdelali štiri stroje za vrezovanje navojev matic in še v mnogo-čem izboljšali proizvodnjo. V Upnici, kjer je nov obrat za izdelavo stenskih ur, je stekla množična proizvodnja tega iskanega proizvoda, saj proizvajajo dnevno do 60 ur. Utrjujejo si sloves, ki so ga že pred tremi leti dobili njihovi umetni kovači. Da vsa ta tradicija ne bo zamrla, zato bo poskrbela industrijska šola u-metnega kovaštva, ki se vse bolj razvija. Kropa napreduje .. . »Plamen« je tisti, ki skrbi za to. Ob tovarni že stoji mogočen kulturni dom, ki je res še v grobem stanju, nedovršen, ne bo pa več dolgo, ko bo služil svojemu namenu. V njega je tovarna in delavstvo vložilo mnogo materialnih sredstev: 1951. letu ves sklad vodstva, v letu 1952 ves tržni dobiček, delavci pa so prispevali vse denarne nagrade. To so milijoni, ki so jih radi dali, ker čutijo veliko potrebo po kulturnem delu in udtejstovanju, katero je bilo tudi doslej zelo pestiro. V pročelje kulturnega doma bo vzidan reliefen bakren spomenik padlim za svobodo domovine. S tem pa še ni podana popolna slika nove Krope. Ob potoku Kropi, so zgradili moderno kopaližče, poleg je v izgradnji telovadišče, zgradili so smučarsko skakalnico in še marsikaj. Za vsa ta dela s kulturnim domom vred so delavci »Plamena« prispevali tudi nad 20.000 prostovoljnih ur. Takšen polet in uspeh delavcev za napredek svojega kraja je redko kje najti. »Plamen« v Kropi plamti dalje. Z neugasljivim ognjem dela za splošen napredek naše socialistične domovine. 1454 ELEKTRARNA MEDVODE TRETJA PO OSVOBODITVI ZGRAJENA MBHMHMHHHHBIHHBI Pred leti je na prostom, kjer sedaj stoji elektrarna, zapiral pot Savi jez Levcamove papirnice Velike množine Savinih. voda, visok vodni padec, po naravi ugodna mesta za postavitev e-lektrarn, bližina potrošnikov ter dobre prometne zveze za dovoz gradbenega materiala in elektrosbrojne opreme — vse le po socialni revoluciji smo se lahko lotili uresničitve teh zajmisTi. Prva je prišla na vrsto elektrarna Medvode in v kratkem nam bo že dajala e-nergijo. Naj jo najprej malo opišemo. kub .metrov vod,, i.** ugo- ELEKTRARNA V GORNJESAVSKI VERIGI tovljena najvišja voda pa je znašala 1500 m3 v sek. Skupna teža obeh dvodelnih zatvor-nic je 400 ton. To težo dvigajo ^r^Tp* ali spuščajo posebni dvigalnd ^ stroji . na električni ali ročni pogon. Levo in desno od pretočnih polj sta ob vsakem bregu po ena strojnica z vgrajeno Kaplanovo turbino, ki ir>j.a zmogljivost 12.500 KS. in generatorjem, katerega u-činek je 12.000 kVA. Letna proizvodnja obeh generatorjev bo znašala v srednjem vodnem letu okroglo 96 milijonov kWh. S to energijo bomo deloma krih' tudi pomanjkanje, ki ga danes občutimo v času velike porabe — v tako zvanih konicah. Kajti jezero bo pri dtvometrskem znižanju vodne gladine vsebovalo 1,330.000'm3 vode, kar predstavlja (brez dotoka Save) vodno rezervo za 3 in pol ure obratovanja z obema turbinama ali približno 55.000 kWh Toda to ni edina korist, ki jo bomo imeli od elektrarne. Ob njenem jezeru se bodo lahko zgradila letovišča, v njem pa gojile ribe, s čimer bo Gorenjska dobila nov turističen 1 w ........ Najprej so zt.čeli graditi desno polovico elektrarne. V ta namen so zgradili betonska pregrade, s katerimi so vodo speljali v levi del korita. mM i ^BHMHHHIiBhHBHhmHHHHs Desna polovica elektrarne je že dograjena. Sedaj ae voda pretaka skozi desno pre-loč »o polje, v levem pa že gradijo strojnico to je že od leta 1900 neneho-ma opozarjalo številne projektante in investitorje, da bi se s postavitvijo elektrarn od Kranja do Medvod lahko dobilo ceneno električno energijo. Elektrarna ima dve zatvor-nični polji, široki 15 m in visoki 16 m, za izpraznjevanje jezera in odvajanje visokih ali odvisnih voda, katerih turbine ne morejo več sprejeti. Vsako kraj. Seveda bodo morali vzvodno ležeči industrijski obrati skrbeti, da se ohrani naravna bistrost planinske Save. Tovarne si bodo morale pravočasno zgraditi učinkovite naprave za čiščenje škodljivih odpadnih voda, ki se izlivajo V Savo. V nasprotnem primeru je bilo treba nad 100 tisoč kubičnih metrov skale in vgraditi 5-4.000 m3 betona. Sava je v začetku graditve povzročala velike težave s svojim hudourniškim značajem. Včasih je v teku enega deževnega dneva preiliok vode narasel od 20 m3 vode v sekundi na 800. Zaradi zožene struge je voda na gradbišču narasla tudi za 5 metrov nad normalo, preplavila gradbeno jamo in jo zasula ze usedlinami in peskom. Graditelji so morali mesece in mesece 'zčrpavati vodo in čistiti gradbene jame. Bile so tudi druge težave. Gradbišče nikdar ni imelo zadostnega števila delavcev. Od leta 1948 do 1950 je bila zaposlena le nekaj več kot ena četrtina potrebno delovne sile. Projekte za gradnjo so izdelali domači strokovnjaki. Imeli pa so težave, ker je graditev začela hkrati z izdelavo izvedbenih načrtov. Projektanti so bili vezani na podatke o eiLk-trostrojni opremi, ki; pa so jih neredno prejemali. Zaradi tega se je zavlekla izdelava gradbenih načrtov in podaljšal čas graditve. Elektrostrojno opremo so montirali večinoma strojniki in električarji Mariborske »Hidro-montaže«. Slednji bodo tudi pozneje kar ostali v obratu. Tako bodo eventualne napake in okvare v pogonu hitro odpravljene in takoj vzpostavljeno obratovanje elektrarne. Elektrarna Medvode bo pričela obratovati z desno t irbt-no v prvi polovici tega leta. upravičeno čakajo, da se enako kot graditelji dravskih elektrarn preselijo na sosedno elektrarno v Mavčičah in tako izpopolnijo začeto verigo elektrarn v zgornjem teku Save. Mavčiče prične takoj graditi, in ni bojazni, da bi se gradnja zavlekla kot v Medvodah zaradi zamude s podatki o opremi, nepoznavanja razmer na Savi ali pomanjkanja strokorv- Sllka prikazuje jekleno oblogfo ln armaturo za sesalno cev. Nad njo so kasneje zabetonirali spiralo in montirali turbino Ker se elektrarna Mavčiče nih kadrov in načrtov, nahaja 5,5 km vzvodno od Mnenja smo, da bi bila e- Medvod in Sava na tem odse- lektrarna Mavčiče lahko naša ku nima pritokov, bo le-ta po osvoboditvi najhitreje ln lahko pravcat dvojček elek- najceneje zgrajena pretočna t rame v Medvodah. Dani so elektrarna na Savi. torej pogoji, da se elektrarna M. M- 55 tonski transformator so pripeljali s posebno prikolico, ki »ama tehta 13 ton in trna nosilnost do 100 ton Sava teče od Kranja do Med- polje (Imenovano tudi pretoč- vodl po 20 do 30 m globoki no polje) zapirata dve aapar- 100 tonski mačeh glavnega portidnega žerjava, ki je viden strugi in na tej dolžini pade nicd, od katerih zgornja Je ta- na sliki 3., spušča v montuznico rotor, letak 05 ton za 38 metrov. To omogoča ke oblike, da se odvisna voua zgraditev dveh elektrarn z 19 lahko preliva preko nje v siru- bo jezero mrtvo kot pri elek- Ostaila dela prt dogotovitvi l<*vo metrskim padcem in sicer pr- go pod elektrarno, spodnja pa trarnl Moste. polovice eleldrarne pa bodo ve v Medvodah in druge v služi kot talni izpust ia radskim hroščem je okužen že ves okraj.) Nabavile so 11 motornih Škropilnic za krompir, nekaj motornih kosilnic, za razno drugo orodje in stroje pa so izplačali še nad 7 milijonov din. Letos spomladi so dobile zadruge tega okraja 7 »Unimo-gov«. Ko bodo dobile še priključne dele zanje, bo to precejšen napredek v mehanizaciji kmetijstva. Lani (so /imele te zadruge nad 289 milijonov ddnarjev skupnega prometa. Kmetijskih pridelkov so odkupile za okoli 55,800.000 din, lesa za 124 milijonov din itd. Vidimo, da je glavni del dobička prinesel les, in sicer 65, milijonov din. Zaradi teh finančnih uspehov se je povečalo zanimanje s strani samih zadružnikov. To je bilo videti že na letošnjih občnih zborih, ki so bili, razen v Lescah,' sklepčni že pri prvem sklicanju. Povprečna udeležba je bila 70 odstotna, kar se ja v preteklih letih zelo .redko dogajalo. Po dvakrat in celo večkrat so sklicevali zbore, da so potem lahko sklepali. Kljub vsemu pa še ne morejo biti zadovoljni, predvsem ne b temi, da je še skoraj polovica kmečkih gospodarstev zunaj zadrug. Odi 2924 kmečkih gospodarstev je včlanjenih v KZ 1723 gospodarstev. Najslabši primer so Begunje, izrazit kmečki kraj s 217 kmečkimi gospodarstvi, od katerih je v zadrugi le okoli 60. V Žirovnici so v zadrugi samo 103 gospodarstva od 238, v Bohinjski Bistrici od 319 samo 93 itd. Prav nasprotno stanje je v Bohinjski Srednji vasi, na Bejski Dobravi in v Podkorenu. Prav gotovo je velik del krivde za tako stanje na samih kmetijskih zadrugah in na upravnem odboru OZZ, ki ni posvetil dovolj pozornosti in časa tolmačenju pomena zadružništva in stvar prepustil razvoju samemu. Nekai za naše žene Kako najbolje pripraviš potice OJLSI&SKI KOTIČEK Objava 7 53 Gasilska loterija: Obveščamo vsa prostovoljna gasilska društva, da bo žrebanje gasilske loterije nepreklicno 31. maja 1953. Popoma izvedba gasilske loterije je važna, ker je čisti dobiček namenjen za izboljšanje gasilske opreme, orodja in s tem požarne varnosti. Pozivamo vsa društva, da s prodajo srečk pohite ter nam nakažejo izkupiček najkasneje do 10. maja. Društva, ki so nujno potrebna nove gasilske opreme in orodja, so prvenstveno zainteresirana, da pospešijo prodajo srečk, ker s tem nama sebi koristijo. Dolžnost slehernega gasilca pa je, da aktivno sodeluje pri razprodaji in akcijo podpre, saj je namenjena zgolj zavarovanju družbenega, zadružnega ta privatnega premoženja pred požarom. Srečk ne vračajte! Nabava motornih brizgata: Društva, ki smo jih pozvali, da izjavijo, ali si žele nabaviti v letošnjem letu motorno brizgakio, naj nam takoj pismeno eporoče sklep odbora, višino lastnih prispevkov in ©as nakupa. Pripominjamo, da je treba takoj napraviti pismeno pogodbo z Gasilskim servisom glede dobave. Društva, ki ne bodo tega storila do 10. maja, bodo črtana iz seznama. Gradnja bazenov: Društva, ki so prijavila gradnjo vodnega bazena za izboljšanje požarne varnosti in so vložila prošnje za podporo, naj nam takoj pošljejo podrobno obrazložitev o izvršenih pripravah in to: v koliko so že pričela z delom, koliko gradbenega materiala so zbrala in višino sredstev, ki jih društvo poseduje za Izvedbo tega dela. Javiti je do 10. maja t. 1. Gasilske legitimacije za podporne člane: Na zalogi imamo legitimacije za podporne člane, ki služijo tudi za popust vozni -ne na železnici pod istimi pogoji kot za aktivne člane. Nabavite si jih takoj! Za 1. maj — praznik vseh delovnih ljudi, naj vsa prostovoljna gasilska društva okrase svoje domove in se udeleže v sklopu množičnih organizacij slavnostnih manifestacij. V. d. sekretar: Predsednik: Maka Tvrdy Viktor Bizjak Moko že prejšnji večer postavimo na topel prostor, da se temeljito pregreje. Naslednje jutro dodamo mlačnega mleka, soli, kvasa (nekoliko več kakor za kruh), raztopljenega masla, jajc (polovico celih, polovico rumenjakov), oddšavimo z limonovo lupdnico in zamešamo krepko testo. Le-tega toliko časa stepamo, da se loči od sklede in kuhalnice in da se sveti. Vzhajano testo razdelimo na toliko delov, v kolikor posodah ga bomo pekli in vsak del posebej dobro pognetemo. Pustimo ponovno vzhajati. Nato ga precej tanko razvaljamo, nadevamo s poljubnim nadevom, trdo zvijemo (da ne dela lukenj), damo v model in pustimo ponovno vzhajati, toda ne preveč, ker bi se nam sicer potica, ko pride v pečico, sesedla. Pečemo jo v primerno vroči pečici najmanj 1% ure. (Odvisno je od nadeva! Zelo nadevane potice — orehove ali čokoladne — pečemo tudi dalj.) Pečeno potico pustimo nekaj časa v modelu, seveda pokrito s prtom, in jo šele, ko se je napol ohladila, stresemo na desko, posladkamo s sladkorjem in zopet pokrijemo. Režemo jo mrzlo šele naslednja dan. ROZINOVA POTICA Testo: 15 dkg masla, 3 rumenjaki, 3 cela jajca, 10 dkg sladkorja, limonova lupina, 5 dkg kvasa, % kg moke, % 1 mleka. Nadev: 20 dkg masla, 20 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 20 dkg rozin, rum. Rozine enakomerno potresemo po razvaljanem in pomazanem testu. Rozine naj bodo tople in napojene z rumom. OREHOVA POTICA Testo: 10 dkg masla, 1 rumenjak, 1 jajce, 6 dkg sladkorja, limonova lupini ca, 3 dkg kvasa, % kg moke, V* litra mleka. Nadev: 15 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, rum, 20 dkg zmletih orehov. Testo pomažemo z nadevom ta potresemo z orehi ali pa orehe poparimo z mlekom, dodamo maslo, sladkor, rum ta jajca in pomažemo po testu. Važno je, da ga trdo zvi jemo. MAKOVA POTICA V 3/8 litra sladke smetane zakuhaj 30 dkg stolčenega maka. Hladnemu primešaj 3 rumenjake, 20 dkg slađkorja, vanilijo ta 5 dkg toplega masla. Razvaljaj kvašeno testo, nadevaj z nadevom ta trdo zvi j. Deni v pomazan model ta ga postavi na toplo, da vzhaja. Speci! MEDENA POTICA Deni v kozico % kg medu, dodaj 15 dkg sladkorja, 10 dkg presnega masla. To naj počasi vre kakih sedem minut. Masi primešaj VL kg zmletih orehov ta pusti, da se ohladi. O-hlajeno razmazi po razvaljanem testu, potresi vrhu zmletih orehov — tesno zvij ta deni v pomazan model. Medeno potico pečemo počasi 1%—& url v primerno vroči pečici. O negi nog Ljudje, ki trpijo od pretiranega znojenja nog, se zelo neprijetno počutijo, čeprav pretirano znojenje in neprijeten vonj nista vedno tudi znak nesnage. Nasprotno! Ti1 ljudje se navadno skrbno negujejo ta običajno pazijo na snago bolj kot ostali, medtem ko včasih umazane noge ne vzbujajo neprijetnega vonja. če se noge pretirano znojijo, moramo predvsem paziti na obutev. Vedno, kadar nam dopušča vreme, moramo obuvati odprte sandale, če pa nosimo čevlje, naj bodo zelo udobni, če le mogoče, nikar ne nesimo vsak dan istih čevljev ta sandalov. Pogosto jih je treba menjavati. Ko imamo en par na nogah, naj se drugi zrači in suši, vendar nikdar na soncu ali ob peči, ker to škoduje usnju, temveč na častem in hladnem zraku. Važno vlogo imajo pri tem tudi nogavice. Pri moških povzročajo močnejše znojenje barvane nogavice, pri ženskah pa tako priljubljene »najlonke«, ker niti ne vpijajo niti ne prepuščajo znoja, temveč povzročajo znojenje celo pri tistih ženskah, ki sicer ne trpijo od te nadloge. Najbolje je, če nosimo bele ali drap bombažne kratke nogavice in jih po možnosti menjamo dvakrat na dan. Tudi ni priporočljivo, če nosimo sandale na boso nogo, ker se znoj takrat suši, ne pa odpravlja. Razen tega usnje kožo neprijetno draži. Če se nam noge pretirano znojijo, je važno, da utrdimo kožo. Zato ni dobro, če imamo noge dalj časa v topli vodi. Dosti bolje je, če jih po umivanju izpiramo s hladno vodo. Ker pa je znoj, kakor tudi milo, sam zelo alkaličen, moramo milnico dobro izprati. To najlaže dosežemo z vodo, kateri smo dodali nekaj kisa. Vedno, kadar je mogoče, je dobro, če hodimo bosi po travi, pesku itd. Koristno je tudi, če pogosteje pijemo žajbljev čaj. Navajamo nekaj sredstev, ki koristno omejujejo znojenje nog: 1. Pri umivanju nog uporabljaj 2 g tapermangana na 3 litre vode ah' pa žajbljev čaj, v katerega smo vlili žličko ocet-ne kisline. 2. Pri otiranju nog vzemi dve žlički salicitae kisline na 10 dl razredčenega alkohola. 3. Prašek, s katerim po vsakem' umivanju popudramo noge ta čiste nogavice: 2 žlički salicitae kisline, 24 žličk smukca v prahu ta poldruga žlička etakovega belila. Sok • liksm vzgoja • Sfifid Uspehi so dokaz, da načrti niso prazne besede Spominjam se tistih dni leta 1947., ko so kranjski smučarji šele začeli razmišljati'o smučarskem domu na Joštu. Kljub mnogo težjim pogojem kot so danes, so — z mnogo truda in požrtovalnostl seveda - - dom tudi zgradili. Le tisti, ki Je dan na dan, oprtan z težkimi nahrbtniki, tovoril gradbeni material po strmih vzpetinah Jošta dO vrha, ve povedati, koliko vztrajnosti, volje in ljubezni je bilo treba, da je končno vendarle zrasel njihov ml-ljenoek. Delo je krepilo kolektiv. Ni pretirana trditev, da je prav gradnja doma pripomogla k uspehom, ki so jih kranjski smučarji dosegli v preteklih letih. Da pa t>odo dosegli več, kot so dosegli do sedaj, morajo zgraditi nove smučarske objekte. Nič čudnega zato, da se Je porodila misel o novi skakalnici in o vzpemjjičl na Jošta. Skakalnice Kranj pravzaprav OBJAVA Spored nogometnega prvenstva Gorenjsko za 10. nmja: V Kranju Igrišče Korotana: ob 8. uri »Projektor : Gregorčič«, mladinci, ob 9 30 uri »Projektor : »<;regorčlč» B, službujoči Bradaška. Oh 13 UI-| »<;lun;vr . »pivfl,«. ™n«, .shržbujooi Bradaška. V Tržiču igrišče Ljubelja: ob 14. url : 1-jiibelJ« : »Ločan«, mladinci, ob 15.45 uri »Ljubelj« : »Ločhii«, službujoči Petrlč. Na Bledu igrišče Bleda: ob t*, uri »Bled« »Kur«»lun . mladinci, ob 15.45 uri »Bled« : K,»robni B«, službujoči Canj-ko. nima (30 metrska skakalnica na Gorenji Savi je že dotrajala), Ima pa toliko več navdušenih skakalcev, posebno mladincev, ki veliko obetajo. Mimogrede naj omenimo uspeh Gorjanca v Švici. Skakalnico nameravajo zgraditi na Gorenji Savi na pobočju šmarjetne gore nasproti »Tiskanlne«. Ing. Bloudek je teren že ogledal in bo naredili tudi načrte za skakalnico, ki bo dovoljevala skoke do 60 metrov. Ob skakalnici hI se dalo urediti tudi Idealno drsališče, ki ga Kranj že več let močno pogreša. INa nedavnHASAN AGINICO«, dramo v treh dejanjih. Tudi to ie za vas Ustanovljeno je šahovsko okrožje V nedeljo, 19. aprila je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor Gorenjskega šahovskega okrožja, katerega so se udeležili zastopniki šahovskih društev iz radovljiškega ta kranjskega okraja. Iz nerazumljivih vzrokov ni bilo zastopnikov iz bdv-. šega kamniškega okraja. Slovensko šahovsko zvezo sta zastopala šahovski mojster prof <;;ibrovšek ta prof. Ba-jec. Sklenjeno je bilo, da bo sedež okrožja za letos na Je-sonieah, prihodnje leto pa verjetno v Kranju. Predsednik okrožja je tov. Strumbl Zdrav-ko z Jesenic. Ustanovitev Go-rcn jskega okrožja j'' velika pridobitev ter 1k> gotovo ugodno vplivala na razvoj gorenjskega ftaha. Popoldne je bili odigran brzoturnlr, ki so ga je udeležilo 20 šahistov, med njimi tudi prvak Slovenije v brzi Igri tov. Jože Šiška iz Ljublja- ne. Za ta turnir je šahovska zveza Slovenije dala 6 nagrad. Zmagal je Pogačnik iz Kranja 17 točk. 2. Šiška (Ljubljana) 16.5 točk, 3. Korošec 15 točk, 4. Jan, 14 točk, 5. Strumbl Zdravko 12.5 točk (vsi Jesenice), 6. Misjak (Kranj) 12 točk, 7. 17 letni Stoičič z Jesenic 11.5 točk itd. 27. marca je šahovsko društvo Kranj na občnem zboru Izvolilo novo upravo s tov. Dragom Chvatalom, na čelu. V zadnjem času so kranjski šahisti odigrali dvoboj z Jesenicami na Jesenicah na 16 deskah. Zmagali so Kranjčani 9 ta pol : 6 ta pol, ter Igrali v Radovljici, kjer so premagali domače z rezultatom 6:3. Brzopotezno prvenstvo aprila je osvojil tov. Tone Kristan pred Bavdkom, Nadižarjem ta Misjakom. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče, Kranj Nedelja, 3. maja ob 16. uri: Drago Gervads >Za stanovanje gre<. Izven. Sreda, 6. maja ob 20. uri: Miroslav Krleža »V agoniji. Red B ta izven. Gostovanje Drame S/NG iz Ljubljane. Petek, 8. maja ob 16. uri: Drago Gervais »Za stanovanje gre«. Red C ln izven. Nedelja, 10. maja ob 16. uri1: Drago Gervais »Za stanovanje gre«. Izven. KINO Kino »Storžič«: do 3. maja ameriški film »tatermezzo«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. ta 20. uri — Predstave L, 2. ta 3. maja ob 16., 17. ta 19. uri. Ob21. url izreden program: 1. maja nemški barvni film »Ilmensko jezero«, 2. maja ameriški barvni film »Plamen in puščica«, 3. maja nemški barvni film > T Imensko jezero«. Matineje: 1. maja ob 10. uri > Plam en ta puščica, 2. maja ob 8.30 uri »Vsi na morje«, ob 10. uri >Ilmensko jezero, 3. maja ob 8.30 uri »Intormezzo«, ob 10. uri >Vsd na morje«. Kino »SvolMxla, Kranj: 1. do 3. maja amertški barvni film MESTNA KLAVNICA KRANJ obvešča, da bodo v sol*>to, 2. maja mesnice odprte od 7. do 11. ure. »Plamen ta puščica«. Predstave ob 15., 17. ta 19. uri. Ob 21. uri izreden program: 1. maja >Intermezzo«, 2. maja »Vsi na morje«, 3. maja »Plamen ta puščica«. Letni kino »Partizan«. Kranj: L maja jugoslovanski film »Vsi na morje«, 2. maja nemški barvni film »Ilmensko jezero«, 3. maja ameriški film »Plamen in puščica«, 4. ta 5. maja »Vsi na morje«. Predstave ob 19.45 uri. V dnevih 1., 2., ta 3. maja bo na letnem kinu skrbel za razvedrilo pred in po končanem filmu Kmečki kvintet ta glasba, posneta na magnetofonski trak. Mestni kino Javornik-Koro-ska Bela: 1. do 3. maja angleški film »Lady Hamilton«. Predstave: v petek ob 19. uri, v soboto to nedeljo ob 17. ta 19. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10— din. Mestni Idno »Radio«, Jesenice: 30. aprila do 3. maja ju-gaslovanskl film »V viharju«. Predstave ob 18. in 20. uri, razen v nedeljo ob 16., 18. ta 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10 din. Mestni kino »Plavž«, Jesenice: do 30. aprila »Očarljivi goljuf«. Predstave ob 18. in 20. uri. 1. do 3. maja ameriški film »Prostor na soncu«. Predstave v petek in soboto ob 18. In 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10 din. Mestni kino Domžale: do 30. aprila avstrijski film »Nesmrtni valček«; 1. do 3. maja slovenski film »Jana gospoda«. 6. ta 7. maja avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«; 8. do 10. ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Mestni kino Kamnik: do 1. maja francoski film »Umor v pariški četrti«. MALI OGLASI Iščem za takoj pošteno, starejšo žensko dopoldne k majhnemu otroku. Naslov v upravi lista. Preklicujem izgubljeno sindikalno Izkaznico na ime Marjan Benedik, šmarjetna gora ŠTEV. 18 — LETO VL Kranj dne L maja 1958 Ureja uredniški odbor. —. Odg. ured. Slavko Beznlk. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okoi. 624 - »T« - 127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna; » 200 din četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din Posamezna številka 8 din Prvomajslta številka 12 din OS ZLATEM JUBILEJU TOVARNE Ce danes govorimo o čevljih in omenimo Tržič, potem seveda mislimo na tovarno „Triglav", bivši „Peko". Ce govorimo o „Triglavu', potem mislimo na njegove kvalitetne izdelke. In ko že gre beseda o njih, je prav, da se spomnimo kolektiva in njegovega dolgoletnega dela, v katerem se je podjetje dvignilo na tako višino. Letos praznuje tržiški „Triglav" 50 letnico svojega obstoja. Pred petdesetimi leti, leta 1903, je sin revnih kmečkih staršev, trgovski potnik Peter Kozina s sodelavcema KaVčičem in iiielziom ustanovil v Tržiču podjetje, ki se ie bavilo s trgovanjem z izdelki domače obrti, zlasti s čevlji. Kasneje je podjetje napredovalo po klasični poti in doživelo vse faze kapitalističnega razvoja. Najprej je Kozina kupoval čevlje od okoliških čevljarjev, potem jim je dobavljal tudi usnje in drug potreben material. Nekateri čevljarji so dobili od njega toliko naročil, da so Že kar postali njegovi delavci, s to razliko, da so delali doma. Kozina je odpravil tudi to neekonomično okoliščino. Leta 1907 je bila ustanovljena skupna čevljarska delavnica, v kateri je sprva delalo 10 delavcev, čez dve leti pa se ie že pričela gradnja nove tovarne na zemljišču poleg železniške postaje. Tovarno so projektirali po izkušnjah vodilnih čevljarskih podjetij v inozemstvu in jo opremili s takrat najnovejšimi modernimi stroji. V prvih letih je podjetje preživljalo hude konkurenčne boje, ker se je moralo šele uvesti na tržišče. (Dnevna proizvodnja je takrat znašala že 350—400 parov.) Težke razmere so prisilile tedanjega lastnika, da si je moral poiskati družabnikov v vplivnih funkcionarjih tedanje Zadružne zveze in . že leta 1913 je bila v trgovinski register vpisana sprememba imena podjetja. Odslej se je imenovala „Peter Kozina & Co". Dobila je dolgoročne kredite. Med prvo svetovno vojno so kar deževala naročila za vojaške čevlje. Podjetje je dobivalo velike zaslužke in tako izboljšalo gmotno stanje. Plačalo je ves dolg pri Zadružni zvezi in leta 1917 izplačalo tudi vse ostale družabnike. Po svetovni vojni sta tovarno zadela dva težka udarca. Leta 1921 in 1925 so jo dokončno dogradili. To je bilo v najbolj kritičnem času. Zidava je zaradi naraščajočih cen stala dosti več, kakor so bili predvideli. Podjetje se je moralo ponovno zadolžiti za več milijonov dinarjev. Kozina je dalje pričakoval, da se bodo cene še naprej dvigale. Nabavil je veliko zalogo, ki je vezala več milijonov dinarjev. Ko je zadolžitev pri Jadranski banki dosegla že ogromen znesek, je nastopil preobrat v valutni politiki države, ki se je pričela boriti za deflacijo. Cene so pričele nenehno padati. Podjetje je bilo na robu propada. V zadnjem hipu je prišla rešitev. Kozina je dosegel kompromis z denarnimi zavodi. Ostal je še naprej lastnik, banke pa so mu plačevale najemnino. Nastalo je podjetje ,,PEKO". Pa tudi ta družba se je morala boriti z velikimi težavami. Lela 1931. jc tovarna „Bata" razpredla široko trgovsko mrežo po vsej Jugoslaviji in s svojimi sicer slabšimi toda cenenimi izdelki potegnila nase ves komerčni trg. Zato se je „Peko" preusmeril na proizvodnjo kvalitetnega in modnega blaga in organiziral mrežo lastnih prodajaln po vsej državi. Položaj se je izboljšal. Leta 1930 se je dolg že začiel manjšati, naslednje leto pa je bil že skoraj poravnan. Ko so Gorenjsko okupirali Nemci, so tovarno in vse podružnice na okupiranem ozemlju podržavili. Proizvodnjo so poenosta- vili. Padla je kvaliteta, zlasti še zaradi sa-botažnega delovanja s strani kolektiva. Spomladi 1915 so umikajoče se okupa-Lorjeve čete odnesle s seboj ne samo zalogo čevljev in usnja, ampak celo polizdelke, furniture in nekaj strojnih delov. Obratovanje je bilo nemogoče. Le z veliko požrtvovalnostjo delovnega kolektiva se je posrečilo preskrbeti ves potreben material in manjkajoče strojne dele in že v šestih tednih pričeti z delom. Potreba po obutvi je terjala od podjetja, da poveča proizvodnjo. Medlem ko je pred vojno tovarna izdelovala 600—800 parov čevljev dnevno, se je leta 1948 dnevna proizvodnja dvignila na 1300 parov. V zadnjih letih je proizvodnja spet padla na 1300 parov, ker se je podjetje vrnilo od navadne komerčne obutve na izdelavo prvovrstnih modnih, kvalitetnih čevljev. Za svoje prizadevanje je kolektiv prejel vrsto priznanj. V dobi pe-ietnega plana je podjetje zgradilo novo garažo za tovorne in osebne avtomobile in dva stanovanjska bloka. Po prehodu podjetja v delavsko samoupravljanje je kolektiv sklenil, da bo dvignil kvaliteto izdelkov na predvojno višino. Sklenil je, da bo častno branil renome bivše tovarne „PE- Soojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k Prazniku dela KOLEKTIV TRIGLAVA KO" pod novim imenom „Triglav". Uspehi niso izostali. Na letošnji zagrebški razstavi usnja in obutve je delovni kolektiv prejel zlato medaljo za kvaliteto svojih proizvodov. Od 51 predvojnih vzorno urejenih trgovin z obutvijo jih je podjetje ob osvoboditvi lahko prevzelo samo pet. Z velikimi napori je v kasnejših letih na novo uredilo še 32 poslovalnic, leta 1948 pa je na pobudo takratnega ministra za industrijo LR Slovenije Franca Leskoška razširilo svojo prodajno mrežo na 86 poslovalnic, od teh 64 v Sloveniji in 22 v ostalih republikah. Ko letos „TRIGLAV" praznuje svojo 50 letnico, se člani njegovega delovnega kolektiva dobro zavedajo nalog, ki stoje pred njimi. Ce bodo hoteli še izboljšati kvaliteto in dvigniti storilnost, bodo morali izpopolniti iztrošeni strojni park. V ta namen so že v stikih z inozemskimi dobavitelji. Druga naloga je zgraditev novega skladišča, za kar se že pripravljajo načrti in zbirajo sredstva, — največ v breme sklada za plače. Ob „Triglavovem" zlatem jubileju želimo, da bi se podjetje tudi v prihodnje lepo razvijalo in zadovoljilo slehernega, ki bo kupoval čevlje znamke „TRIGLAV". Nova moderna tovarna čevljev v Kranju Sredi naravnega parka nedaleč od tovarne Iskra v Kranju je na desnem bregu Save zrasla velika moderna tovarna čevljev Planika. V njene ogromne, svetle delovne prostore, opremljene z modernimi ventilacijskimi in sanitarnimi napravami, se je že preselilo delavstvo Mestne čevljarnc, Kranj in Tovarne čevljev, Kranj, ki je doslej delalo v prostorih, ki nikakor niso odgovarjali zahtevam sodobnega obrata. Tema dvema kolektivoma se bo pridružil tudi kolektiv Industrije obutve, Ljubljana s svojim strojnim parkom in inventarjem. Nova tovarna je delno opremljena z novim strojnim parkom — popolno opremo to- Delovni kolektiv PLANIKE industrije obutve KRANJ prisrčno čestita vsemu delovnemu ljudstvu za 1. maj in se toplo priporoča varne z novim strojnim parkom je prekinil prelom s kominlormoni zato pa so stroji, s katerimi so sestavne tovarne /e razpolagale, generalno popravljeni Dani so vsi po> goji, da bo zaradi koncentracije in popolne mehanizacije postala proizvodnja znatno cenejša in da se bo pri tein kvalitetu i/.del kov še dvignila. Sorliincnl nove tovarne bo zelo bogat, saj bo proizvodnja razširjena na vse obstoječe vrste obutve, ki so danes vpeljane v tej Stroki, 7.v pred začetkom obratovali ja so modelarji poskrbeli za bogato kolekcijo no vili vzorcev čevljev, s katerimi DO nova tovarna Planika že na jesen predstavljala kupujoči publiki svoje proizvode Za delavstvo vseh treh tovarn, ki sc fUZionirato, je prav izboljšanje delovnih pogojev najlepša čestitka, za kar ima v dobršni meri zasluge LOMO Kranj, ki j« pospešil dograditev nove tovarne, nabavil za ljubljan ski kolektiv dva avtobusa za njegov prevoz na delo in določil dosedanje prostora l ovalne čevljev, Kranj za delavska stanovanja. Glej, kak' peni se kapljica zlata ... Delovni kolektiv! trgovskega podjetja Ju*" Utoni čestita za 1. maj vsem svojim odjemalcem ter jim želi polno veselja in zadovoljstva Tam, kjer je zdaj trgovsko podjetje „Vi-Ino" v Kranju, je stalo pred 8. leli staro zanemarjeno poslopje, ki mu mimoidoči niso prerokovali dolgega življenja. Iz skromnih začetkov skladišAo takratnega trgovskega podjetja „Vino", Ljubljana, sc je 1917 leta osamosvojilo trgovsko podjetje „Vino - Pivo", Kraćoj z -Zapuščino, ki je bila zelo skromna. Toda marljivi gostinci niso mirovali, zasnovali so velike načrte. Delovni kolektiv, ki je bil tedaj še maloštevilen, sc. jc. oprijel dela z vso vstrajnosljo, ki jc premagala še take težave in ovire. Zgradili so veliko moderno klet in jo opiv-»nili s sodobnimi napravami, cisternami, dogradila se jc moderna polnilnica za VSte- kleriičenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; naredili so napravo za proizvodnjo umetnega ledu, avtomatično polnilnico sa pivo, zgradili garaže in uredili transportni park in nešteto drugih drobnih naprav. Dar nes vse to dobro služi delovnemu kolektivu, da v najkrajšem času lahko zadovolji vse potrebe Širokega kroga odjemalcev in fuD |K)slreže in zadovolji s kvalitetnimi pijača"11 najrazličnejših vrst. Da bi omogočili vsem od jemalcem čim lažjo dobavo pijač in drugih izdelkov, j« podjetje organiziralo V S kolji Loki in Tržiču lastna skladišča, v Kranju pa za DOtrcbe Gorenjske moderno Višamo, v kateri prbizv«' ijijo vse vrste kisa. Podjetje „Vino" v Kranj" je danes zaradi kvalitetnih odprtih i" vst<" klcničcnih vin poznano že po vsej (ioreiijski, prodrlo pa jc celo tja v obmorska letovi ■«'•' nafiega Jadrana / marljivim delom ln vztrajnostjo ler solidniisljo si jc delovni kolekti* podjetja med slovenskimi vinskimi podjetji priboril častno mesto, kar mu vsi rad) DTr znajo. Tovarna gumijevih izdelkov „Sava" je odprla v Kranju lastno trgovino, ki je imela v slabem mesecu nad milijon prometa. Kaj vse tu ne dobiš! Avtomobilske gume, plašče in zračnike za kolesa, gumirano blago za dežne plašče, posteljno platno, gumijev material za obutev, vsakovrstno gumijevo tehnično robo za obrt in industrijo, športne artikle, sanitarne potrebščine, pisarniški in šolski gumijev pribor, razne cevi, predmete za dom in gospodinjstvo in ne vem kaj še vse. Tovarna izdeluje nad 2!)!X) vrst izdelkov. Seveda vseh v izložbenem oknu nove trgovine ni videli. Tisti izdelki pa, ki so razstavljeni, so vsem všeč. Malokdo pomisli, koliko truda in znoja je bilo vloženo v izdelavo slehernega teh koristnih gumijevih predmetov. Delovni proces je zelo kompliciran in na vseh delavcih, od tistih v laboratoriju do onih, ki pomagajo pri zaključni fazi delovnega procesa, leži velika odgovornost: roba mora kvalitetna v svet in — mora je biti dovolj! Sleherni izdelek, preden ga začno množično proizvajati, v laboratoriju kemično preizkusijo. Kemična analiza je zelo važna, zakaj najmanjša površnost pri pripravljanju potrebne zmesi in pri nadaljnjem proizvodnem procesu bi se temeljito maščevala. Najteže je vulkanizi-ranje avtomobilske gume in plaščev: Delavci se nenehno znoje od velike vročine, ki je pri tem delu neobhodno potrebna. Nič laže ni delavcem pri sajastem dvo-valčniku, ki izdeluje razne zmesi, iz katerih proizvajajo v drugih oddelkih najrazličnejše artikle. Ti ljudje so popolnoma črni od saj, kar jih ne moti, samo da dobro opravijo svoj posel. Po delu se temeljilo o perejo in spel so spodobni kakor vsi drugi. Ves kolektiv jc dal doslej nešteto dokazov požrtvovalnosti pri delu za dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Kot vsa leta dozdaj, je tudi lani presegal družbeni plan in akumulacijo. Borba za kvaliteto izdelkov zahteva zrelega človeka. In takih je v „Savi" vedno več. Zato ni nič čudnega, da so nji- hovi izdelki prekosili izdelke renomiranih inozemskih podjetij. Tako so n. pr. Savini plašči za dvokolesa skorajda brez enakovrednega tekmeca; prav tako avtomobilske gume. Mnoga naša podjetja pohvalijo tudi „Savino" klinasto jermenje. Učenci gumarske šole pri praktičnem delu Tovarna vztrajno skrbi za vzgojo strokovnega naraščaja. Industrijska gumarska šola, ki jo je ustanovila „Sava", je v učnih uspehih ena najboljših industrijskih šol na Gorenjskem. Sola, tečaji, predavanja — za vse se v „Savi' močno zanimajo. Takšni ljudje so nam res potrebni pri izgradnji naše socialistične domovine! K delavskemu prazniku - 1. maju delovni kolektiv „Save" vsem iskreno čestita in želi mnogo uspehov! VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA 1 M A J GORENJSKA TISKARNA KRANJ MESTNO GRADBENO PODJETJE KRANJ ČESTITA OB DNEVU PRAZNIKA DELA VSEM NAROČNIKOM, INVESTITORJEM, KAKOR TUDI SODELAVCEM Z ŽELJO, DA DOSEŽEJO CIMVECJE USPEHE PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI NASE DOMOVINE Delovni kolektiv Gorenjske oblačjlnice ČESTITA K L MAJU VSEM SVOJIM NAROČNIKOM EN ODJEM AUTIM TER SE JIM SE VNAPREJ PRIPOROČA Z VELIKO IZBIRO VSEH VRST MOŠKIH, DEŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL KRANJ Iz skromnih začetkov 1947 leta se je mestno čevljarstvo v Tržiču vse bolj razvijalo tako, da se je iz prvotno obrtnega podjetja razvilo v le!u 1952 v tovarno čevljev „Ljubelj", Tržič, ki danes zaposluje 250 ljudi. Združila je vse dotlej raztresene delavnice v skupen prostor in tako povečala kvalitetno izdelavo vseh vrst obutve, obenem pa zmanjšala tudi režijske stroške. To prizadevanje je podprl Ljudski odbor mestne občine Tržič, ko je ob uvidevnosti in naklonjenosti tovarne čevljev „Triglav" v Tržiču, bila podjetju dodeljena industrijska stavba obrala „Triglav" II v Metovi ulici v Tržiču. V začetku tega leta je podjetje v celoti preselilo v to novo stavbo svoje obrate, kjer delovni kolektiv z veseljem in zavestjo, da je delovnemu ljudstvu potreben le kvaliteten in okusen čevelj, izdeluje res dobro in modno obutev. Uspehi so vidni povsod, kamorkoli je že prodrl njihov proizvod. Povsod ga hvalijo in ga priporočajo drugim. Kolektiv pošilja za 1. maj - praznik dela iskrene pozdrave in č s:iike vsem delovnim ljudem DELOVNI KOLEKTIV p r^— |^ hfflf TOVARNE UPOGNJENEGA POHIŠTVA U U 1 ' 1} DUPLICA - KAMNIK ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM TER SE SE NADALJE PRIPOROČA O delavcih, ki delajo prejo, in njihovi tovarni V preteklih letih se je Gorenjska predilnica na Trati pri Škof ji Loki trdo borila, da doseže postavljene plane. Spet in spet so se morali boriti s pomanjkanjem osnovne surovine — bombaža na eni strani in s pomanjkanjem delovne sile na drugi. Ze lani pa se je to stanje bistveno popravilo. Delavsko upravljanje podjetja je rodilo prve sadove: odpadle so loge administrativne norme in podjetje je postalo elastičnejše. Danes si v sili — če jim primanjkuje bombaža — pomagajo s proizvodnjo preje iz stanične volne, po kateri gotovi odjemalci prav radi posegajo. Tovarna zalaga s kvalitetno prejo velik del tkalnic širom po Sloveniji, del svojih proizvodov pa pošiljajo tudi v druge republike". Delovni kolektiv je marljiv in strokovno zelo usposobljen, saj ima za seboj že dolgo predilsko tradicijo. Lanski družbeni plan so presegli za 5 odstotkov, akumulacije pa so odvedli kar 18 odstotkov več, kot je je bilo po planu predvidene. Iz sklada za samostojno razpolaganje, so investirali v podjetje 28 milijonov dinarjev, razen tega pa so prispevali mestni občini Skofja Loka za komunalna dela 11 milijonov dinarjev. 50().(XK) dinarjev so dali Turističnemu društvu v Školji Loki, 20&000 dinarjev pa so prispevali za dograditev doma Zveze borcev. Investicije so porabili približno takole: Predvsem so parketirali vse delov- ne prostore, kjer je bil do takrat cementni tlak, kar nedvomno ni dobro vplivalo na zdravje delavcev, ki so morali po osem ur prestali na golih cementnih tleh. Sorazmerno največji znesek so porabili za zgraditev vodovoda, ki ga je tako tovarna kot Trata na sploh pogrešala. Zaradi pomanjkanja vode je bila vsa Trata vedno v nevarnosti pred požarom, ki ga, v primeru, da bi izbruhnil, ne bi imeli s čim gasiti. Razen tega so adaptirali in popravili tovarniške objekte. Tovarna ima lastno kino dvorano, ki je med najlepšimi na Gorenjskem. Za vzgojo delavstva skrbijo s predavanji, kjer strokovnjaki upoznavajo delavce s politično ekonomijo in problemi delavskega upravljanja. Veliko članov kolektiva sodeluje v delavskem kulturno prosvetnem društvu „Svobodi", Ljudski tehniki in v športnih društvih. V tovarni imajo foto-krožek in moto-klub. Žene -delavke se tako v proizvodnji in upravljanju kot v družbenem življenju agilno uveljavljajo. V 35 članskem delavskem svetu je zastopanih 18 žena. gene prirejajo tudi gospodinjske tečaje in prav pridno prihajajo na tečaj PAZ. Skupno poseča tečaj 120 ljudi. Gorenjska predilnica obljublja ob Prazniku dela, da bo še vnaprej z enako voljo in uspehi izpolnjevala vse naloge, ki jih l)o naša socialistična družba pred njo postavila in iskreno čestita vsem delovnim ljudem k njihovemu prazniku 1. maju L7 DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD PODRUŽNICA KRANJ in vsi naši zastopniki čestitajo svojim zavarovancem ter vsema ostalemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela Delovni kolektiv tovarne za elektrotehniko in ^ fino mehaniko a* KRANJ čestita vsem delovnim kolektivom, ustanovam in vsema delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku - 4. maju in jim želi Se več uspehov prt nadaljnji graditvi socializma > Goričane Pri Medvodah w \ čestita svojim dobaviteljem, odjemalcem in delovnemu kolektivu k prazniku dela — 1. maju Okrajna zadružna zveza Radovljica Vsem delovnim kolektivom Jugoslavije iskreno čestitamo k najlepšemu delovnemu prazniku 1, maju in jim želimo kar največ uspeha! Delovni kolektiv Zel eiezarne j e s e n i c e Lesno industrijsko podjetje Rranj z obrati v Škofji Loki, Preddvoru in Tržiča Proizvaja: čestita vsem svojim odjemalcem ob prazniku dela in se priporoča za nadaljnja naročila. prvovrstne lesene stanovanjske in wekend hišice, barake, vsakovrstne montažne konstrukcije, sobno in stavbno pohištvo, vsakovrstne zaboje, ležalne stole ter vse ostale finalne izdelke. Prevzemamo: montažna mizarska in tesarska dela na vseh stavbah. Cene konkurenčne! Izdelki prvovrstni! Načrti za lesene hišice so vedno na vpogled ter se tudi izdelujejo po željah kupca. Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku dela Ključavničarstvo - Tehtnica R A N I Izdeluje: jeklene valjčne zastore, opravlja rsa stavbena ključavničarska dela, popravlja tehtnice vseh vrst, posteljne vložke itd. Mestno prevozništvo Kranj čestita k prazniku dela 1. maju vsem svojim naročnikom in vsemu delovnemu ljudstvu DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRARNE SAVE KRANJ čestita k prazniku dela ti K prazniku delovnega ljudstva 1. maju iskreno čestita vsem svojim odjemalcem pi I i II •< Oskrbujemo prebi\ alslvo in domačo indusli i jo rlUKIIII II I lili! z električno energijo, )blullllU 111 UIIj gradimo daljnovode, trafopostaje in omrežja. izvršujemo nove priključke, instalacije in vsa v lo stroko spadajoča popravila. Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze Kranj čestita k 1. maju vsem delovnim kolektivom, kakor tudi vsem članom KZ, ter jim želi največjih delovnih uspehov na področju kmetijske proizvodnje Vsem cenj. naročnikom čestitamo k 1. MAJU in jim želimo tudi nadalje mnogo uspeha v trudu in delu za srečno bodočnost naše domovine! INVALIDSKO PODJETJE „ZVEZDA" KRANJ Varaždinska tekstilna industrija „ V A. R T E K S " Poslovalnica KRANJ, Prešernova ul. 6 čestita vsem delovnnim kolektivom, ustanovam in vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku 1. MAJU! Nudimo po konkurenčnih cenah vse vrste moških, fantovskih in deških oblek, ter moške, ženske, fantovske in deške plašči' Iskreno čestitamo k mednarodnemu delavskemu prazniku 1. MAJU vsem delovnem ljudem Kolektiv Elektrotehničnega podjetja KRANJ Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj čestita vsem zavarovancem in upokojencem okraja Kranj k 1. maju, prazniku dela! WB Vsem delovnim kolektivom in našim cenjenim odjemalcem prisrčno čestitamo ,.1. maj 1953 in se priporočamo 1 DELOVNI KOLEKTIV Hotel EVROPA kavarna - restavracija čestita vsem svojim obiskovalcem K PRAZNIKU DELA, 1. MAJU in se priporoča za obisk i ZNIŽALI SMO CENE ^ KOKRE trgovskega podjetja za Gorenjsko HA VELIKO KRANJ Delovni | kolektiv 1^ podjetja F ČESTITA ZA 1. MAJ 1953 vsemu delovnemu ljudstvu, zlasti pa svojim ^\ odjemalcem £i Največja zaloga pohištva na (Jorenjskem je v naši poslovalnici. Po najsolidncjših cenah pro-podružnica dajamo in dostavljamo na dom vse vrste po-jj- j-v n j j hištva, rezan in tesan les, lesonflne in vezane J\. X\ XJl IN J ploščo, panelke in parket. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! 1 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA „STANDARD" KRANJ iskreno čestita k našemu največjemu delavskemu • prazniku 1. MAJU vsem delovnim kolektivom z željo, da v nezmanjšanem poletu vztrajajo pri graditvi srečne bodočnosti naše socialistično domovine! Delovni kolektiv tovarne tiskanega blaga fISKANINA KRANJ čestita vsemu delovnemu ljudstvu Gorenjske ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. NAJ in mu želi mnogo delovnih uspehov in zmag pri dvigu proizvodnje Nudimo vam priznane tiskane bombažne tkanine: cice, delene, kretone, keper za delovne obleke, vafel, tobraicko, cloquet, naglavne rute in tkanine iz umetnih vlaken (zellvvolle) različnih kvalitet v najmodernejših barvah in desenih Solidna in točna postrežba! Vse naštete artikle tudi izvažamo! Industrija bombažnih IZdfillCOV Vsem de,ovninn ljudem naše socialistične domo 6f W 2)1 H I vine» °b mednarodnem ■ml O prazniku dela » IMAJU-plamteč pozdrav! Mestna podjetja 99Soboplesk"9 »Tapetništvo", »Brivsko frizerski salon" K ranj čestitajo k 1. maju vsem svojim odjemalcem in se jim priporočajo Trgovsko podietje čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem k prazniku dela, 1. maju ODKUPUJE LN PRODAJA vse vrste pridelkov. Nudi na veliko ln malo vse vrste sadja ln zelenjave v svežem, konzerviranem ln predelanem stanju. »PEKARNA" KRANJ s 7. poslovalnicami v Kran|u POŠILJA PRISRČNE POZDRAVE K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA LN VSEM CENJENIM ODJEMALCEM čestita k 1 MAJU to VSEM DELOVNIM KMETOM -ZADRUŽNIKOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU — MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA — NAS BORBENI POZDRAV! Kino podjetje Kranj i * M A J naj bo vzpodbuda vsem delovnim ljudem k še večjim uspehom pri graditvi socialistične Jugoslavije Iskrene čestitke k prazniku apirnica na Količevem Čestitamo vsem delovnim ljudem k prazniku dela ! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE „SVILANIT" V KAMNIKU IZDELUJEMO: kravate, šale, modne kmečke rute ter frotir vseh vrst in odlične kakovosti ElllSIt/i čestita vsem kmetom - zadružnikom k prazniku dela — I. maju, z želj«, da v tem letu dosežejo še več uspehov pri svojem delu. Vsem dobaviteljem, odjemalcem in zadružnikom, čestita k 1. maju 1 :: i: :: m m m 1 j :: Lesno podietje OZZ Ljubljana ■ okolica v j a s oloženju vseh delovnih ljudi naše domovine ob njihovem prazniku ln jim čestita 1. MAJ! K 1. MAJU PRAZNIKU DELA ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Občinska gostinska podjetja v Medvodah »PRIKOLODVORU«, 1 fU JESLrlU«, »NA KLANCU« IN »LADJA«. CENJENIM GOSTOM NUDIMO TOPLA IN MRZLA JEDILA TER PRISTNA DALMATINSKA, ŠTAJERSKA IN BRIŠKA VENA SE PRIPOROČAMO! Tekstilna tovarna Medvode Ob prazniku dela — 1. MAJU — nas borlM-ni, delavnkl pozdrav! Vsemu delovnemu ljudstvu pošiljamo iskrene čestitke ob 1 maju Tovarna filca o Mengšu Mestno remontno podjetje Kamnik Mestna komunalna ustanova Kamnik Vsem delovnim ljudem čestitajo za Praznik dela! Obrtna zbornica Kranj Kmetijska zadruga Kranj Krajevna gostilna Podnart MIZARSTVO SVAN MARKEU OTOČE MESTNA LEKARNA K R A N ) VOJSKA FILIP SOBOSLIKAR IN PLESKAR LJUBLJANA CELOVŠKA 50 Trg. podjetje ORLOVINA KROPA Aleksič Aleksa SLAŠČIČARNA MEDVODE Trgovsko podjetje .PRESKRBA KRANJ OBČINSKO PODJETJE MEDVODE - GORIČANE Križaj Kari mizarstvo S V E T J E pri Medvodah Trg. podjetje TRŽIČ Frante Anton Preska 41, Medvode izdelovanje harmonik in popravila klavirjev U TO K M ADE IN JUGGSLAVIA T I čestita vsem svojim odjemalcem, delovnim kolektivom in ustanovam ob prazniku dela - 1. maju, z željo, da dosežejo večje delovne uspehe pri graditvi naše socialistične domovine Remontno obrtno podjetje Škofja Loka ČESTITA K 1. MAJU VSEM CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM IZVRŠUJE: VSA STAVBENA, ELEKTROINSTALA-TERSKA, TESARSKA IN SLIKOPLESKARSKA DELA. DOBAVLJA: IZ LASTNEGA KAMNOLOMA LOMLJE-NEC, GRAMOZ IN VSE VRSTE OBDELANEGA KAMNA ZA OBLOGO ZGRADB. SE PRIPOROČA TEKSTILNA TOVARNA • PREDILNICA • TKALNICA • OPLEMENJEVALNICA ČESTITA ZA 1. MAJ vsem delovnim ljudem 1. Glavno pažnjo posvečamo kvaliteti in solidni izdelavi 2. Strankam je n« razpolago bogata izbira v dese-nih in barvah 3. Naši ceftrji iu ostalo blago za perilo so znani po svoji kakovosti Izdelujemo: Vsakovrstno blago za srajce in perilo Blago za ženske obleke, pidžame, riviera Prvorazredne flanele in barliente Kordžamet, velveton, du- vetin robce, prte, prtiČe in odeje f Vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela mnogo veselja in zadovoljstva Trgovsko podietje na veliko in malo Radovljica - sedež Lesce Vsem trgovskim podjetiem, kmetijskim zadrugam in drugim potrošnikom NUDIMO ŠPECERIJSKO, GALANTERIJSKO IN DRUGO BLAGO PO DNEVNLH GROSISTIČNIH IN MALOPRODAJNO! CENAH. — TRGOVSKIM PODJETJEM IN KMETIJSKIM ZADRUGAM DOSTAVLJAMO BLAGO PO NAROČILU V NAJKRAJŠEM ČASU Telefonsko naročajte na številko 347 in 337 Lesce, pismeno pa: Trgovsko podjetje Radovljica, sedež Lesce. — Z našo postrežbo boste zadovoljni! Mnogo veselja ob Prazniku dela vsem našim odjemalcem! TRGOVSKO PODJETJE ŽELEZNI JESENICE NUDI • železnino • gradbeni material • kolesa • radioaparate • pohištvo • mineralne proizvode • steklo • rezano steklo « barve • kurivo • itd. Obiščite naše poslovalnice na Gosposvefski cesti (bivši Klabus in Mesar) Postrežba solidna! Cene dnevne! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE JESENICE čestita vsem delovnim ljudem jeseniške mestne občine in Gorenjske k Prazniku dela F V bifejih KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA JESENICE KINO »RADIO« KINO PLAVŽ KINO KOROŠKA BEIJV vam nudijo najprimernejše) razvedrilo ln prikazujejo najboljše ln kvalitetne filme z vsega • veta. najdete okrepčila vseh vrst - LETNI KINO ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAOE, SENDVIČE, KLOBASE IN DRUGE MESNE IZDELKE, PECIVO, BONBONE ITD. Kolektiv kinematografskega podjetja Jesenice čestita vsem k Prazniku dela! Delovnim ljudem ob Prazniku dela mnogo zadovoljstva! 3R M estno gradbeno podjetje Jesenice opravlja vsa gradbena dela gradnjo in popravila stanovanjskih hiš gradnjo'in popravila komunalnih naprav itd. Ob prazniku dela vsem mnogo razvedrila 1 TRGOVSKO PODJETJE »MESNINA JESENICE nudi v svojih poslovalnicah PRVOVRSTNO SVEŽE IN PREKAJENO MESO, ŠUNKE, KLOBASE, SALAME IN DRUGE MESNE IZDELKE Vsem delovnim ljudem mnogo veselja ob Prazniku dela! K 1. maju - iskrene čestitke s svojimi člani: sedež Jesenice Trg. podjetje na veliko in malo Radovljica, — sedež Lesce Trg. podjetje z mešanim blagom na veliko in malo Jesenice Trg-, podjetje na veliko ln malo »Železnina« — Jesenice Trg. podjetje »Rožea« — Jesenice Trg. podjetje »Zadružnik« — Jesenice Trg. podjetje s kmetijskimi pridelki »Kmetica« — Jesenice Trg. podjetje »Izbira« — Bled Trg. podjetje »Koloniale« — Bled Trg. podjetje »Vino« — Bled Trg. podjetje »Planinca« — Begunje Boh. Bistrica — Kranjska gora — Kropa — Gorje Trg. podjetje »Savica« — Trg. podjetje »škrlatica« Trg. podjetje »Orlovlna« podjetje »Planika« - Trg Trg Trg Trg. I>odjetje »Železnina« — Radovljica podjetje »Vino Gorenjka« — Jesenice IHMljetje »Tolmk«, Ljubljana — podružnica Jesenice ModjetJ6 »Oven« — Kropa Mestna mesarija — Bled Mestna pekari ja, — Bled železarna Jesenice Tovarna verig — Lesce Tovarna nogavic ln pletenin, Lesee — posloval. Radovljica Kmetljka zadruga Jesenice Kmetijska zadruga Blejska Dobrava Kmetijska zadruga Begunje Kmetijska zadruga Ljubno KriM-tijska zadruga Mošnje Kmetijska zadruga Zasip Trg. podjetje »železničar« LJubljana — poslovalnica Jesenice Trg. podjetje »Ribnik« — Jesenice Krajevna nu»sarija Kranjska gora Narodna banka FLRJ, podružnica Jesenice TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO JESENICE čestita vsem potrošnikom in dobaviteljem k Prazniku dela! V svojih poslovalnicah na Jesenicah, Javorniku, v Radovljici, Žirovnici in Mojstrani vam nudimo PRVOVRSTNO TEKSTILNO, GALANTERIJSKO IN ŠPECERIJSKO BL\GO Cene konkurenčne! Postrežba solidna! HOTEL IN KAVARNA GRAJSKI DVOR RADOVLJICA JE MED NAJLEPŠIMI NA GORENJSKEM IN ŽE PRED VOJNO PRIZNANO LETOVIŠČE • Nudimo vam prvovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače, okusna mrzla in topla jedila ter prijetno razvedrilo O V kratkem odpremo popolnoma prenovljeni bar V kopami sezoni bomo oskrbovali kopališko restavracijo OBIŠČITE »GRAJSKI DVOR« V RADOVLJICI LN NAŠLI BOSTE PRIJETNO RAZVEDRILO Ob Prazniku dela delovnim ljudem iskreno čestitamo! TOVARNA v Medvodah pošilja vsem iskrene pozdrave k prazniku dela, i. maju DO NIT" Leta 1917 je začela obratovati v Medvodah prva tnaša tovarna tesnil, ki je dobila ime „Donit". Izdeluje vse vrste tesnil, ločeno še tesnila za glave motorjev, v zadnjem času pa so začeli izdelovali nove plastične mase Tektoiit in Doni-taks. Danes podjetje zalaga s svojimi proizvodi vso avtoindustrijo in avto-servise v Jugoslaviji. V kratkem bodo začeli svoje izdelke izvažati tudi v inozemstvo. Turčija, Egipt in Indija se zanimajo posebno za izdelek tektoiit. Krajevno trgovsko podjetje v Medvodah s svojimi poslovalnicami, želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu, zadovoljen in srečen 1. maj 1953. KMETIJSKA ZADRUGA Trata - Kolodvor pri Škof j i Loki čestita k 1. maju vsem članom in kmetovalcem ter jim želi še polno delovnih uspehov. Okrajni odbor Zveze borcev NOV KRANJ čestita vsem delovnim ljudem, borcem in aktivistom okraja Kranj ob mednarodnem prazniku delovnih ljudi — 1. MAJU. , Organizacijam ZB čestitamo tudi k dosedaj doseženim uspehom pri njihovem delu. ELEKTROTEHNA tehnično trgovsko podjetje z elektrotehničnim materialom - LJUBLJANA čestita k prazniku 1. maja vsem svo-hm odjemalcem in dobaviteljem! Zastopstvo tovarne električnih strojev „Rade Kon-čar" Zagreb. Konsignacijska skladišča inozemskih tvrdk. Uvoz elektromateriala, ki se ne prodava ja v državi. Iskren pozdrav l< prazniku dela 1. maju pošilja vsem svojim odjemalcem delovni kolektiv „Roleta - mizarstvo" K r a n j Izdelujemo: lesene rolete, lesonitne in platne zavese, šolsko in kuhinjsko pohištvo -Vsem se toplo priporočamo Vsem dobaviteljem, odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu iskren pozdrav k t. maju — pruznika delal Trgovsko podjetje »Potrošnik" Domžale R prazniku dela lep pozdrav vsem občanom in volilcem Občinski ljudski odbor Poljane Vsem gostom in Ločanom veliko veselja ln zadovoljstva na 1. maj želi Mestno gostinstvo Škofja Loka Iskrene čestitke k 1. maju Testenina Škofja Loka čestita k mednarodnemu prazniku dela — 1. maju vsem dobaviteljem, odjemalcem ln vsemu delovnemu ljudstvu. Delovni kolektiv čevljarstva Mestna mesarija v Škof ji Loki čestita 1. MAJ vsem dobaviteljem in potrošnikom. ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU — VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM. / SE PRIPOROČAMO! K PRAZNIKU DELA — ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM — LEP POZDRAV! larna »TRIGLAV« I r z i c Plamtece ln borbene pozdrave za 1. maj, želi vsem delovnim kolektivom Keramično kemična industrija Kamnik T J i A N - KAMNIK TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA, ČESTITA 1. MAJ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! OB PRAZNIKU DEL\ ŽELIMO VSEM GRADBENIM DELAVCEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA Splošno gradbeno podjetje Projekt" - Kranj Pozdravljamo vse delovne ljudi! Tovarna kos in srpov v Tržiču Podjetje je nastalo pnul 136 leti. BiLi je to navadna kovaška delavnica z najprlmitiv-nejSo ureditvijo, z neprestanim lzi>opaIiijevanjem in boljsanjem kvalitete Izdelkov je kmalu /.nt.Nlla v večji obrat, ld Je svojo proizvode pošiljal tudi v tujino. Takrat je bila glavni odjemalec Turčija. Danes je i>odjetjo že v celoti modernizirano. Kaz|>olaga z vrsto modernih strojev. Illektrič-nl pogon j«- zamenjal prejšnjega vodnega. Proizvajamo : Kon<> vseli vrst, tudi podvodne, slamorez-ne in tiste za rlž, sr|tc, slamo-nv/.na rezila, kostilne nožke, note za roporoznice, kosi rje s ključi, zeljarske nože, ■/.<>!►<■ r.a grablje, hmeljarske no/e. Ka/.en poUedelakega orodja Izdelujemo tudi vrsto obrtniških artiklov, ki v vsakem pogledu zadovoljujejo naše ln Inozemsko tržišče. Med naj\'a/.nejšo prištevamo: mizarska dleta., Izvijače, pleskarske lopatice, rezila za oblice, podkovafco orodje, sedlarsko, iu gumarske nože, zlobnike IUI. Izdelujemo tudi po caroćilu! \ srni kupcem nudimo izdelke visoke k vidite te po ugodnih dnevnih eenah. Postrežba hitra in solidnu!