NOVO MESTO — Danes bo tu lokacijski ogled za novi most čez Krko v Ločni. Ogled je razpisal republiški sekretariat za urbanizem. SEVNICA - Včeraj je bila v sevniškem Partizanu krstna uprizoritev drame Etienne v postavitvi članov Kluba mladih. V naslednjih dneh bodo gostovah tudi po drugih krajih občine. KRŠKO - O ekonomskem položaju TOZD po sprejetju novih ustav je za torek popoldne razpravljal komite občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava dolgoročnega razvoja Posavja. SEVNICA - V soboto bo v prostorih konfekcije LISCA tradicionalno srečanje prosvetnih delavcev Posavja. TREBNJE - V okviru kulturnih dni sta bili tu včeraj dve prireditvi: nastopih so učenci z glasbenim in recitacijskim sporedom, za tem pa so odprli razstavo likovnih del učencev. BREŽICE - Kar štiri taborniške ekipe iz občine so v nedeljo zasedle 1. mesta na področnem tekmovanju v Sevnici. Dve sta pili iz Bizeljskega, ena iz Brežic, m ena iz Cerkelj. SEVNICA - Do nedelje bo Po vseh enajstih krajevnih skupnostih v občini zaključena javna razprava o konceptu srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Posavja; v ponedejjek je bila razprava o tem gradivu v Sevnici. priznanje humanosti Na slovesnosti, kije bila ob 30-letni-c^.ustanovitve Rdečega križa Slove-roje, so 12. junija v Ljubljani pode-*dl uredništvom nekaterih listov ter •^diu in televiziji priznanja Jugoslovanskega RK in republiškega odbora pK Slovenije. Ob tej priložnosti je fvo Majdič, predsednik RK Sloveniji. podelil srebrni znak priznanja za delo in uspehe tudi Dolenjskemu li-*ra, naši novinarki Rii Bačer pa dlPlomo. Semič bo gostil borce Osrednja republiška proslava za dan borca v Semiču - Govoril bo B. Osolnik - Partizansko srečanje Osrednja republiška proslava ob dnevu borca bo 4. julija v Semiču. Pripravlja jo odbor pri republiški konferenci SZDL, v priprave pa je vključenih 17 organizacij in ustanov, ki praznujejo letos 30. obletnico ustanovitve. Vse so pričele delovati DBH Na nedeljski slovesnosti v Gradcu ob 3(0. obletnici RK Slovenije je predsednik slovenskega Rdečega križa Ivo Majdič podelil spomenice 16 častnim članom te organizacije. Med njimi je tudi Mara Rupena-Osolnikova. (Foto: B. Podobnik) Človek naj bo res - človek NOVO MESTO Na osrednji slovesnosti ob 30. obletnici RK v Gradcu je spregovoril pred- JE VAŠA BANKA sednik RK SZDL M. Ribičič - Titovo odlikovanje RK „Boj za humane odnose med ljudmi, za življenje brez vojn, to je eden od najvažnejših ciljev boja delavskega razreda44, je med drugim poudaril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, pokrovitelj osrednje proslave ob 30. obletnici ustanovitve slovenske organizacije RK, ki je bila v nedeljo v Gradcu. In vse slavje je izzvenelo v tem duhu. Na proslavi se je zbralo okrog 5.000 obiskovalcev, med njimi ugledni družbenopolitični delavci: predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, član sve- Jarm v Krškem ta federacije Miha Marinko, predsednik skupščine RK Jugoslavije dr. Nikola Georgijevski, predsednik slovenske organizacije RK Ivo Majdič, člani prvega glavnega odbora RK Slovenije, predstavniki RK iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin ter predstaVIiik italijanskega „Zelenega križa44 iz Gorice. Mitja Ribičič je poudaril pomen te humane organizacije, solidarnosti in vzajemnosti med našimi ljudmi in narodi. Organizacija RK, je povedal Mitja Ribičič, je upravičila svoj obstoj že med vojno, takoj po njej in vedno doslej. Zlasti se je izkazala v zdravstvenem prosvetljevanju prebivalcev, ob epidemijah in naravnih nesrečah. Ima pa tudi velik mednarodni pomen. Na slavju je Mitja Ribičič slovenski organizaciji RK podelil Titovo odlikovanje, red zaslug za narod z zlato zvezdo, Ivo Majdič je razglasil 16 častnih članov RK, šolaijem iz Gradca in okoliških vasi je RK poklonil kombi za prevoz v šolo, častni priznanji sta dobili krajevna in občinska organizacija RK, predsedniku Titu pa so poslali pozdravno pismo, ki ga je prebrala pionirka Vesna Došen. B. P. MIRENSKA CESTA PRED OBNOVO? Minuli teden so bili na cestni skupnosti SRS končani idejni načrti za posodobitev ceste Sevnica-Mokronog, kar bo odprlo Mirensko dolino v Zasavje, Posavje in Kozjansko. V tem tednu bodo o idejnih zamislih razpravljali republiški organi, zatem pa naj bi se začela dela na glavnem projektu. V letu dni - nova šola V Boštanju odprli montažno šolo - Darili: Lisca asfaKtno igrišče, Slovenijales - barvni televizor t V Krškem že dolgo niso s tolikšno ozomostjo sprejeli kakega umetni-a tako kakor 11. junija akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, čigar razstavo so ta dan odprli v galeriji pri Valvasorjevi hiši. Že podatek, da so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili hram umetnosti, pove, da je Jarm pri Krčanih zares dobrodošel gost. O njem kot umetniku in njegovem delu, še posebej o delih, ki jih je Jarm razstavil v Krškem, je govoril dr. Ivan Sedej. Dr. Sedej je še posebej poudaril, da Jarmova umetnost človeka pritegne, brž ko sc sreča z njo. In to lahko precej spozna sleherni obiskovalec, kajti lesene Jarmove skulpture - duša lesa v človeški podobi, kakor je pri otvoritvi poudaril dr. Sedej - so tako človeško izrazne, da pogled nanje pretrese. To pa je najbrž tudi tista prava sugestivna moč celotnega Jarmovega ustvarjanja, kije ime tega umetnika za trajno zapisala v sam vrh slovenskega likovnega snovanja. IZ. Poštni uslužbenec Tine Klemenčič iz Sevnice je te dni praznoval dva pomembna jubileja: petdesetletnico življenja in pet-desetkratni odvzem krvi. Ob tej priložnosti je prejel posebno priznanje republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. (Foto: F. Pavkovič) Boštanj je minulo nedeljo praznoval: po 91 letih je kraj dobil sodobno novo šolo. Nad 50-članski pripravljalni odbor vaščanov je pripravil slavje, ki bo ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Čeprav odpor proti montažni gradnji še vedno ni povsem premagan, so v novo šolo po otvoritvi vstopili tudi mnogi od tistih, ki so ves čas med gradnjo, ko je le-ta vzbujala splošno zanimanje, zatije-vali, da ne bodo prestopili praga teh „hlevov.44 V nedeljo se je na desetine prosvetnih delavcev na čelu z 98-letno učiteljico Marijo Račič lahko prepričalo o prednosti zgradbe, ki zaenkrat predstavlja po smotrnosti notranje ureditve, sodobnih učnih pripomočkih in drugem najsodobnejšo šolo v republiki! Kot je dejal ustvarjalec idejnega projekta, dipl. inž. Milivoj Lapuh z republiške izobraževalne skupnosti, terja sodoben pouk, ki edino zagotavlja izobraževanje strokovnjakov za naš čas, nekaj več kot le tablo, klop in kateder. „V novi soh ni slepih hodnikov, skladišč za učila ali knjige: knjižnica je osrednji prostor šoie, stalno na voljo učencem in učiteljem, prav tako je s kabineti.* Zgradba, ki ima 1.200 kvadratnih metrov uporabne površine bo lahko postala družbeni center vasi. Nekatere stene učilnic se da hitro odmakniti in spremeniti v prostor za 400 ljudi, igrišče bo lahko postalo središče športnega življenja kraja.44 Po besedah inž. Lapuha zasluži mariborski Marles vso pohvalo za dognane tehnološke rešitve, ki niso bile lahke. Podobno je s šolsko opremo tovarne Slovenijales, TOZD LIK Kočevje, ki spada med svejtovno priznane, boštanjska šola pa je prva, ki je v celoti opremljena z njo. A. ŽELEZNIK 1944. leta v osvobojeni Beli krajini. Priprave za to proslavo potekajo po načrtih in 4. julija naj bi se v Semiču zbralo-okrog 5.000 ljudi iz vse Slovenije. Tako so povedali pretekli teden v Ljubljani na novinarski konferenci, ki jo je pripravil odbor za proslavo. Predvsem so poudarili, da bi bilo prav, če bi se slavja udeležili vsi, ki so se bojevali v Beli krajini, in člani kolektivov, ki so s svojim delom pričeli v tem delu Slovenije. Proslava naj bi bilo pristno partizansko srečanje s kulturnim programom, v katerem bodo nastopih pevski zbori iz Ljubljane, Maribora, Kopra in Ajdovščine, godbeniki milice ter belokranjske folklorne skupine. Spregovoril pa bo podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Bogdan Osolnik. Uradni del sporeda, ki ga bosta neposredno prenašala ljubljanski radio in televizija, bo trajal okrog 50 minut, zabavni del programa in tovariško srečanje pa bosta trajali ves dan. b. P. Šest mrtvih minuli teden Med 10. in 15. junijem je smrt kosila po naših cestah. 11. junija je kot žrtev prometne nesreče pri Poljanah obležal mrtev 25-letni Silvo Papež iz Zg. Vodal. Vozil je iz ljubljanske smeri, pri Poljanah zapeljal na bankino, trčil v ograjo, nato je avto odbilo v potok. Voznika je vrglo iz vozila in je bil takoj mrtev. 13. junija ponoči je bila huda nesreča v Korenitki. Pri silovitem trčenju med prehitevanjem je takoj izgubil življenje 27-letni Hasan Perviz iz Ljubljane, 8 oseb, med njimi so bili zdomci, pa je bilo hudo poškodovanih. Dva sta dan kasneje v novomeški bolnišnici podlegla poškodbam. V Grmovljah sta 15. junija ponoči trčila dva avtomobila zagrebške registracije in se nato še vnela. En avto je popolnoma zgorel, v njem pa tudi voznik Dragutin Abudič 'iz Zagreba in njegova žena. Vse tri nesreče so povzročile še veliko materialno škodo. Območje visokega zračnega pritiska se širi iznad zahodne Evrope nad Alpe, zato lahko pričakujemo ob koncu tedna sončno in top lejše vreme. jernej 74: »iz src napev krepak« Junija ob 20. uri: nastopi oktetov v sedmih krajih novomeške občine, 23. junija ob 14. uri na ^ntjernejskem hipodromu: revija 28 oktetov - Pokrovitelj Srečanja oktetov 74 je Janez Vipotnik 74“'^? ,do 10.000 obiskovalcev pričakujejo na „Srečanju oktetov g,*1 bo 23. junija na šentjemejskem hipodromu. Sodelovalo bo b0 vsjjknidh oktetov iz Slovenije in Karlovca. Na,pregledni reviji 0ktet zapel po eno pesem, na koncu pa bo skupnemu h. ‘P**, kjer bo sodeloval tudi Novolesov pihalni orkester, dirigiral Van Gobec. Pj« i 1 v*jo b °srct*nj° ncdcljsko priredit-v sed^0 sa^uc*einski oktet iz Ljublja-^QrenuU^m^)cr*cu bodo nastopili: oktet, oktet lovske ŠD LimJi Sodražice, Podpeški oktet ^opjjCj|?nicrski oktet. V Dolenjskih e*® bodo predstavili: Do-benčurski, Trboveljski in Studentski oktet APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Na koncertu v Straži bodo sodelovali: Šaleški oktet iz Šoštanja, vokalni oktet Marles iz Maribora, oktet Javor s Pivke in oktet iz Logatca. Mirnopcškcmu občinstvu bodo peli. Karlovački vokalni oktet, Kostanjcviški oktet, oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice ter oktet TRO s PreValj. Scntjernejčani bodo poslušali: Koroški oktet z Raven na Koroškem, vokalni oktet iz Pirana, oktet kranjske „Save44 in Slovenjgraški oktet. V škocjanski kino dvorani bodo peli: oktet „Boštaniski fantje44, gasilski oktet iz Gornje Radgone, 'p* pr ' TOSAMA iz Domžal. NE GRE S KRIŽARSKO VOJNO Pokrovitelj letošnjega srečanja oktetov Janez Vipotnik, generalni direktor ljubljanske RTV, je zapisal: „V tem trenutku ima gojitev slovenske narodne pesmi poleg vsega drugega še poseben pomen. Poseben pomen pred- P' okusu, različni kulturni odplaki, ki se tu in tam šopiri po glasbenem področju. Pri tem seveda ne gre za odpor proti tej ali oni zvrsti glasbene ustvarjalnosti. Gre za nenehen boj za kvaliteto, za resnično kvaliteto v vseh zvrsteh glasbene dejavnosti, za katere se ljudje zanimajo. Nekva-litete ni mogoče odpraviti z administrativnimi ukrepi ne s križarsko vojno. Odpraviti jo je možno z ustvarjalnostjo, ki bo zasenčila neokus.44 „Srečanje oktetov 7444 bo organizirala novomeška ZKPO ob izdatni pomoči članov Sentjernejskega okteta in prireditvenega odbora, ki šteje 30 članov. Prejšnji četrtek je Boris Savnik, predsednik prireditvenega odbora, na tiskovni konferenci v novomeškem hotelu Metropol poudaril, da je letošnja tradicionalna prireditev v Šentjerneju pripravljena s še večjim trudom, voljo in ljubeznijo kol prejšnji dve. Dosegli so tudi, daje dobilo srečanje republiški značaj. Na tiskovni konferenci je Savnik še posebej poudaril, da tako velikega kulturnega dogodka novomeška občina še ni imela, zlasti pa se še ni zgodilo, da bi ljudje „v enem mahu44 oz. v dveh dneh slišali nad 600 različnih slovenskih narodnih in umetnih pesmi. „Da ic tudi letos pričakovati uspeh, nas lahko prepriča lanski dogodek: obiskovalci, Podgorci in drugi, so vzdržali pod dežniki do konca prireditve,44 je poudaril Savnik. I. ZORAN ljudi vse občine. Na sliki: predsednik Dvojmoč izroča ključe predsednici delovne skupnosti šole. (Foto Železnik) tedenski mozaik Svetinja angleškega naroda, devetsto let stara (pa v tem lasu večkrat prenovljena) west-7iinstrsk/j zgradba, v kateri je britnnuKi parlament, je v zadetku tega tedna zagorela po strahoviti eksploziji peklenskega stroja. Angleži, ki nekatere svoje tradicije varujejo kot punčico v očesu, so bili šokirani. Peklenski stroj je nastavila tajna irska republikanska armada, [RA. O tem skoraj ne more biti nobenega dvoma - čeprav v tem trenutku preiskava še ni ničesar dokazala. Več ljudi je bilo 'anjenih, nastala pa je tudi velika materialna škoda. V tem ooslopju so namreč dragocene starine, ki jih je eksplozija sedaj delno uničila Minuli teden pa je z eksplozijo - pa čeprav tega ni treba jemati dobesedno - postregel tudi ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger, ko je izjavil, da bo odstopil, če bodo v watergatsko afero začeli mešati še njega. Novica je presenetila zlasti tiste politične kroge v Združenih državah Amerike, ki so doslej vselej podpirali Kissin-gerja. Zakaj si je zunanji minister izbral prav ta čas (namreč nekaj ur pred začetkom turneje ameriškega predsednika po Bližnjem vzhodu) in kraj (izjavo je dal novinarjem v Salzburgu, Avstrija), ko pa bi lahko to čisto „idomačo“ stvar izvedel doma, v Ameriki? Odgovorov na ta vprašanja kajpak niso dobili. Ob tem bi veljalo reči, da so nekateri v ameriškem tisku začeli dolžiti Kissingerja, da je podobno kot Nixon ukazal prisluškovati nekaterim svojim sodelavcem in to mu (prisluškovanje Kissinger odločno zanika) štejejo v slabo še posebej te dni, ko se po anketah raziskave javnega mnenja vse bolj veča število tistih, ki menijo, da bi se moral Nixon zaradi Watergata do sloviti iz Bele hiše... Vendar pa so bile na svetu te dni tudi sončne in ne samo senčne strani na prvih straneh svetovnega tiska. Ena takih je, vsaj za Britance in Francoze, uspel polet velikanskega nadzvočnega potniškega letala con-corde, ki je prvič pristal v Združenih državah Amerike. Povsod se je zbralo sicer veliko radovednežev, da bi občudovali elegantnega aluminijastega ptiča -toda kupcev bo, kot kaže, bolj malo, saj je letalo vse predrago v primerjavi s svojimi konkurenti ... Zajamčen odkup živine Zajamčene cene zvezne direkcije za rezerve živine veljajo le za organizirano rejo Zvezna direkcija za rezerve živil prevzema tržne presežke pitanih juncev in junic po 16,50 din kg, pitanih prašičev pa po 14,50 din kg. Zakaj potem mesaiji in zadružni odkupovalci ne odkupujejo po takih cenah? Tako sprašujejo živinorejci. telegrami SOH J a - Predsednik ZIS Dje-mal Bijedić je v ponedeljek dopotoval v Sofijo, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 28. jubilejnem zasedanju vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko pomoč od 18. do 22. junija. SANTIAGO - Čilska vojaška jun-ta je sporočila, da je načelno sklenila dovoliti vsem političnim beguncem, ki so se umaknili v tuia diplomatska predstavništva v Santiagu, zapustiti čilsko ozemlje. Računajo, da je v tujih veleposlaništvih le še 60 političnih beguncev. Ta sklep vojaške junte je posledica vztrajnega pritiska svetovne demokratične javnosti. KAIRO - V Kairo je prispela delegacija evropske gospodarske skupnosti, ki bo začela pogovore s predstavniki arabske lige, da bi tako navezali arabsko-zahodnoevropski dialog. V delegaciji so visoki funkcionarji zunanjih ministrstev ZRN in Francije. QUITO - Predstavniki držav glavnih izvoznic nafte na svetu so se zedinili, da bo cena surove nafte ostale zamrznjena za nadaljnje tri mesece. S tem ukrepom naj bi se znižali že tako previsoki dobički teh družb, je bilo rečeno na tridnevnem sestanku. VARESE - Italijanska policija ie sporočila, da je aretirala 3 osebe, ki so grozile, da bodo odsekale desno roko sinu belgijskega trgovinskega atašeja v Milanu, če jim ne bodo izplačali 250 milijonov lir odkupnine. Vsi aretirani so italijanski državljani. V vseh poročilih zvezne direkcije za rezerve živil je poudarjeno, da prevzema meso pitanih juncev in junic ter prašičev le od živali iz organizirane reje - torej od družbenih posestev in kooperacije. Objavljene cene veljajo torej le za tisto živino kmetov, ki je spitana v pogodbenem sodelovanju z zadrugo ali obratom za kooperacijo. Ustrezati mora tudi po kakovosti: junci I a in I. razred, prašiči pa morajo imeti 30 odstotkov mesa. Od cene je treba odšteti še stroške kmetijske organizacije pri kooperaciji oziroma njen delež po pogodbi. Kooperantom je to več ali manj znano. Več negodovanj povzročajo različna tolmačenja v zadrugi, kdo je tak kooperant, da zanj velja jamstvo in cene direkcije za rezerve. Še bolj nezadovoljni so tisti živinorejci, ki pravijo, da bi tudi redili živino v kooperaciji, pa jih v zadrugi ne marajo, češ da niso dovolj veliki „blagovni proizvajalci44. To so slabosti kmetijskih organizacij. Za uspešno gospodarjenje in dobro preskrbo pre- 'Wš$. ■ ,, DAMASK - Izraelske enote so se umaknile z ozemlja, ki so ga bfle dolžne izprazniti v skladu s podpisanim sporazumom o razmiku sil na Golanu. Na to ozemlje, veliko okoli 80 kvadratnih kilometrov, so prišle enote sirske armade in mirovnih sil Združenih držav. Na sliki: kolona izraelskih oklepni kov se umika z zasedenega ozemlja na Golanski planoti. (Telefoto: UPI) — Tablete boste jemali trikrat dnevno pojedi. — To pa ne morem, ker Sem upokojenec in jem samo dvakrat na dan. (Iz zadnjega PAVLIHE) bivalstva z živili bi bilo potrebno, da bi vse naše kmetijstvo bilo organizirano. Za organizirano pa ne bi smeli šteti le tako kooperacijo, ko kmet dobi teleta in krmila, ampak vse pridelovanje in rejo, za kar se lahko sklenejo pogodbe. Tako bi imeli dober pregled, kaj kmetovalci pridelujejo in kaj imajo v hlevih ter kaj bo v določenih obdobjih prišlo na trg. Zato direkcija za rezerve prevzema po določenih cenah le blago iz organizirane proizvodnje. V zvezni direkciji za rezerve živil se čudijo zaradi pretirano nizkih cen pitane živine na nekaterih sejmih in odkupnih mestih. Pravijo, da z zajamčenimi cenami posredujejo na trgu, da tudi cene živine iz neorganizirane reje ne bi preveč padle. To je razumljivo. Če mesarji ne morejo prodati vsega mesa drugim kupcem, lahko tisto iz organizirane reje prodajo direkciji, v svojih mesnicah pa prodajajo drugo. Mesa torej ne bi smelo biti preveč in to ne bi mogel biti izgovor za pretirano^ znižanje odkupnih cen živine/ Prenizke cene živine opozarjajo, da bi bilo za živinorejce bolje, če bi bili vsi člani zadrug ali obratov za kooperacijo in bi složno branili svoje koristi in pravice. To bi bilo veliko uspešnejše kot le kritika od zunaj. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled teden (v četrtek) tudi obširno razpravljal o predlogih za rešitev ekonomskih problemov pridobivanja mesa in mleka v naši republiki. Ta proizvodnja je, kot so ocenili iz pripravljenih analiz, zares v težavnem položaju. Med sprejetimi ukrepi posebej omenimo dodatno premijo, ki so jo določili proizvajalcem mle gospodar- Prejšnji teden (v torek) je bila pod politiko ZK ter vseh naprednih sil naše druž- predsedstvom Staneta Dolanca v Beogradu be iz preteklega obdobja. Hkrati je bila to prva seja izvršnega komiteja predsedstva CK tudi opredelitev za prevzemanje odgovor- ZKJ — na tej seji so obravnavali dejavnost in nosti pri uresničevanju sprejete politične glavne smeri akcije Zveze komunistov Jugo- akcije — odgovornost za to sprejme vsak po- slavije pri uresničevanju sklepov, ki jih je sameznik neposredno in skupaj z drugimi, sprejel minuli X. kongres ZKJ. Ob tem je povezan in organiziran v samoupravnih skup- premijo, Ki so jo aoiocui proizvai< izvršni komite ugotovil, da so poglavitne nostih in v družbenopolitičnih organizacijah, ka (za družbeno proizvodnjo mleka na far smeri te dejavnosti ter neposredne naloge Problemi naše živinoreje dobivajo vse mah in v kooperaciji je od začetka letošnjega vseh organizacij in vodstev ZK zelo jasno iz- večji družbeno gospodarski pomen — meni- julija določena premija v znesku 0,20 dinarja ražene v kongresnem referatu tovariša Tita mo v tem smislu, da aktivno iščemo poti, za liter mleka, pod določenimi pogoji pa ter v sprejetih kongresnih resolucijah (ki jih kako bi to področje čimbolj uspešno uredili, tudi 0,30 dinarja za liter mleka), ob tem pa je, kot vemo, v celoti osemnajst — in se ve- Minulo sredo so na zboru delegatov tega po- je izvršni svet posebej poudaril, da letos ni-čidel nanašajo zelo konkretno na posamezna membnega proizvodnjega področja sprejeli kakor ne kaže iskati rešitev iz težavnega go- dejavnostna področja). Sedaj je nujno preiti in podpisali pripravljeni samoupravni spora- spodarskega položaja proizvajalcev mleka v v akcijo glede teh nalog, so menili — nujno je morebitnih podražitvah mleka in mlečnih iz- učinkovito uresničevanje na kongresu začr- delkov. Zato sc je tudi odločil omenjene tanih političnih stališč. dodatne premije. Na seji izvršnega komiteja predsedstva CK Tudi zvezni izvršni svet je prejšnji četrtek ZKJ so poudarili, da je sedaj treba čimprej razpravljal o nekaterih določnih določiti skupno razvojno politiko in dolgo- ročni razvojni program vse države (na seii vanju cen izvršnega komiteja predsedstva so bili tudi zum o združevanju v živinorejsko poslovno du s tržnimi pogoji, vendar je treba razmerja sekretarji izvršnih komitejev republiških in skupnost Slovenije. Pri tem so poudarili, da glede teh cen urejati z družbenim dogovaija-pokrajinskih komitejev ter konference ZK v samoupravni sporazum pač ne more upošte- njem in samoupravnimi sporazumi. ZIS je JLA), poudarili so, da je treba vložiti naj- vati koristi vsakega posameznika posebej — tokrat tudi sklenil, da bodo v prihodnje do-večje napore v organiziranje celotnega zdru- pač pa da sov njem združeni skupni interesi ločali cene za pitano živino na podlagi po-ženega dela na temelju nove ustave. Nadalje vse živinorejske panoge, saj skuša biti ta spo- vprečnih domačih pogojev proizvodnje na so še menili, da je treba predvsem uresni- razum spodbuda za celotno slovensko živi- družbenih posestvih. Tako bo tudi za te cene čevati naloge glede gospodarske stabilizacije, norejo. Zato so se v sporazumu izognili ne- začelo veljati stroškovno načelo — tako kot glede delovanja delegatskega sistema in sa- katerim sicer koristnim, a nevarnim podrob- za druge kmetijske pridelke, moupravnega združenega dela, ter da je tre- nostim (določilom o procentih, maržah, ra* Minulo soboto je bila v Ljubljani na gradu sklcp-ba izdelati tudi zasnovo in 'prakso samo- batu itd.), saj bo vse to pozneje obravnaval upravnega družbenega načrtovanja. izvršni odbor nove samoupravne skupnosti Minuli četrtek se je sestala republiška po načelih, ki jili določa sklenjeni sporazum, konferenca SZDL Slovenije - na seji so Sporazum celovito obravnava vse tri živino- .... . obravnavali polotilo o dfruibenopolitiini rejske veje, vključuje pa tudi proizvodnjo aktivnosti pri pripravi in izvedbi letošnjih krmil, klavno-predelovalno industrijo, trgo- mSega ćasa> Qb tem pa je poudaril tudi nekatera volitev. Ocena je, daje bila udeležba in gla- vino z izdelki teh panog in druge organiza- bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja našega kme-sovanie ljudi na volitvah ter njihova oprede- cije združenega dela, ki še želijo sodelovati v tijstva - glede katerih so bili sprejeti pomembni ljevanja l vsej Široki volilni aittivnps.i v bi- iilinorejski poslovni skupnos.i Slovenije. stvu zelo določna in odkrita opredelitev za Republiški izvršni svet je na seji prejšnji „^„„0 akcyo. Št. 25 (1300) - 20. junija 1974 skih vprašanjih - sprejel je sklep o obliko-izdelkov tekstilne industrije v skla- na slovesnost ob 500-letnici slovenskih kmečkih meniK tem pomembnim zgodovinskim dogodkom iz dobe fevaalizma. Na slovesnosti je govoril član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki jc posebej uporov in ob tej priložnosti so odkrili tudi spomenik teni tedenski zunanjepolitični pregled Ameriški predsednik Richard Nixon je pravkar končal svojo bližnjevzhodno turnejo, ki ji je na Azorih za nameček dodal še srečanje s portugalskim predsednikom Spinolo. Splošna ocena komentatorjev in opazovalcev je, da je bila to turneja, ki je uspela - - pa čeprav Nixon vseh razlik ni mogel (nemara pa niti ni tega močno poskusil) zgladiti. Predvsem so opazovalci pozorno spremljali Nixonovo pot v Egiptu in Izraelu ter Siriji. Kar zadeva sprejema v Kairu in Jeruzalemu, je mogoče reči. da sta bfla (še posebej prvi) izjemna, manj prisrčno pa so ameriškega predsednika sprejeli in pozdravili v Damasku. Turneja je torej uspela, toda sama po sebi ni prinesla nič enkratnega in senzacionalnega. Ni kar čez noč prinesla mir na Bližnji vzhod. Treba je kajpak takoj dodati, da tega nihče ni niti pričakoval. Ostaja predsvsem v središču pozornosti pripravljenost Združenih držav Amerike, da okrepijo politične in ekonomske stike z Egiptom, pri čemer je več kot samo zanimivo, da bodo Američani Egipčanom pomagali uresničevati tudi program razvoja jedrske energije. To je marsikoga presenetilo in nekatere celo do te mere, da so Američani čutili dolžnost izdati dodatno javno pojasnilo -da namreč Egipčani jedrske energije nikakor ne bodo izrabljali v vojaške namene, marveč zgolj v miroljubne. Sicer pa je VVashington z 1 protiutež temu objavil, da bodo tudi Izraelci (razen vsega drugega) deležni enakega darila, Nobenega dvoma ni, da je Nixonova pot utrdila temelje, na katerih bodo s skupnimi napori narodi tega področja lahko začeli graditi boljšo in varnejšo bodočnost. Ameriški predsednik je obljubil pri tem pomoč svoje vlade, pomoč, ki jo je večkrat omenil izrecno samo kot „posredniško44, pri čemer pa ni pozabil pripomniti, da sodeluje posredno ali neposredno tudi Sovjetska zveza. Za zdaj še ni znano, kdaj se bodo začele naslednje konkretne stopinje na poti k trajnemu mini. To je odvisno od tega, kdaj se bodo v Ženevi sestali predstavniki bližnjevzhodnih dežel in začeli razpravljati o bistvenih vprašanjih. Razmik sil na Golanu in Sinaju je bil namreč zgolj neke vrste tehnični predpogoj za to. Pri tem ostaja slej ko prej še velika neznanka, kaj bo namreč s Palestinci. Med Nixonovim obiskom v A manu je jordanski kraty Husein jasno in glasno povedal, da bodo morali o Palestini odločati Palestinci sami -toda to je sicer slišati izredno lepo in celo demokratično, daleč manj pa je jasno, kako in kdo naj to izvede? Ali v obliki nekega referenduma ali glasa vanja ali kako drugače? In vendar so prav Palestine osrednja sporna točka proble ma na Bližnjem vzhodu. Trajnega in pravičnega miru na tem področju nikakor ne bo, če ne bodo zajete v njem tudi neod tuljive pravice tega naroda, dl sam kroji sebi usodo in bodoč nost. Toda kako to narediti in uresničiti je za zdaj še vedno zavite v tenčico velikih skrivnosti. Iz rael, denimo, nasprotuje z misli, da bi imeli Palestinci sv< jo nacionalno državo med Sre dozemskim morjem in Jorda nijo. Pa tudi med Palestinci sa mimi ni zaenkrat še doseženi turneje tista nujno potrebna enotno« stališč o tem, kako in kie napo sled uresničiti nacionalne pr* vice tega naroda. Tudi zaradi tega bodo miro* na pogajanja, ko se bodo enktf* začela, dolga, težavna in ovi* kasta. DELEN SPORAZUM V ANGOLI Medtem pa so prišle iz Lu*f de dobre novice: predstavni portugalske vojaške junte in & izmed treh organizacij osvob* dilnega gibanja v Angoli so segli sporazum o ustavitvi ** vražnosti v tej portugalski kol* ulji. To je sicer le delen spo*1 zum, vendar pa dovoli obetajo za končanje portugalske kol| jiialne navzočnosti v tej afri* deželi. Hkrati pričakujem, da J bodo nadaljevala tudi pogajB* o dekolonizaciji v Mozamb^ in Gvineji-Bisao, ki so jih Pr kinili, da bi se lahko obe s trt posvetovali o nasprotnih p** logih. TELEGRAMI BONN - Prvi šef misije republike Nemčije Guenter Ga% odpotoval v Vzhodni Berlin, y j ie v četrtek, 20. junija, izročil sodniku državnega sveta NI>* y liju Stophu akreditivna pisma- jj v bo predstavništvo ZRN v ND*cr’ čelo z rednim delom. . PADOVA - V ponedeljek Padovi ubili dva pripadnika it»%i skega neofašističnega gibania. ^ lili so ju, ko sta bila na sedežj* « fašistične federacije. To sta 0 Giuseppe Mazzola in 30-letn' vani Giralucci. Atentator je Člani gasilskega društva Prečna pred svojim domom, zgrajenim s pomočjo samoprispevkov občanov in podporo Gasilske zveze, krajevne skupnosti ter Novoteksa in Opekarne Zalog. Za novo brizgalno je na vrsti nakup gasilskega kombija; zanj so denar že začeli zbirati. (Foto: Mikulan) NOVA BRIZGALNA V Prečni je v nedeljo, 23. ju-ruja, tamkajšnje gasilsko društvo krstilo novo gasilsko črpalko. Po uvodnem govoru predsednika društva Franca Mesojedca, so podelili priznanja najstarejšim zaslužnim članom in jih proglasi-f1 za častne člane društva. V imenu pokrovitelja in botra črpalke, Opekarne Zalog, se je Robert Dular zahvalil vsem članom in občanom, ki so s samoprispevki prispevali k nakupu gasilske črpalke, s katero bodo v sušnih dneh lahko tudi polnili presušene vodnjake, saj napeljave vodovoda v Prečno še nekaj let ni pričakovati. Tudi sicer je gasilsko društvo Prečna zelo delavno, saj so si leta 1963 s pomočjo samoprispevkov občanov, Gasilske zveze, tovarne Novo-teks, Opekarne Zalog in krajevne skupnosti zgradili nov gasilski Otvoritve mednarodne razstave učil ,JDidakta“, ki je bila 10. junija v Bruslju v Belgiji, se je udeležilo tudi precej Dolenjcev, ki so se spraševali, kje bodo dobili denar za najsodobnejše učne pripomočke. Na fotografiji: oprema kabineta sodobne avto šole. (Foto: Brus) V soboto popoldan se je v Krškem končal športni dan splošnega gradbenega podjetja Pionir. Več kot 500 športnikov in športnic je z navdušenjem ploskalo najboljšim delavcem—športnikom. Na sliki: predstavnik krškega TOZD podeljuje najboljšim strelcem medalje. (Foto: J. Pezelj) V prvih vročih dneh je precej Novomeščanov, gostov iz sosednjih republik in izletnikov prebilo le ob bazenih v Dolenjskih Toplicah in v Šmarjeti, saj je Krka še premrzla. Zlasti zadnjo nedeljo je bUo rekordno število kopalcev. (Foto: S. Mikulan) dom. Zelo tesno pa prečensko društvo sodeluje z Novotekso-vuni gasilci, saj so tudi tokrat skupno uprizorili mokre vaje in \veselico. Splača se misliti tudi na olupke Surovine so postale bolj dragocene, odkar se je svet zavedel omejenosti njih količin. Izplača se že predelovati večino odpadkov, tudi takih, ki smo jih še včeraj zametavali. Dolenjska ima na primer več podjetij živilske industrije, kot so predelovalnica krompiija na Mimi, Dana Mirna, Presad, Gabrovka, Belsad, ki organskih odpadkov ne morejo ustrezno izkoristiti. Spuščajo jih celo v reko, se „bodejo“ z ribiškimi dni- Sejmišča NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 428 Prašičev, stanh do 1-2 tednov, in 41 starejših. Prodanih je bilo 350 živali, Prodajalci pa so iztržili od 300 do dinarjev za mlajše in od 490 do '00 dinarjev za starejše prašiče. Pro-met na sejmu je bil živahen, cenc pa ^ v primerjavi s prejšnjim ponedelj-°jn niso spremenile. BREZICE - V soboto'so pripe-jau na sejem 560 prašičev, od tega 4. starejših od tri mesece. Prodali so V' mlajših živali, za katerih kilogram iive teže so morali kupci od-ših ,19 d? dinarjev, in 16 starej-> katerih kilogram žive teže je VcNdo 16dinaijev. Inž. Jože Tanko, direktor KZ Novo mesto: z enotnim, usklajenim programom pred kmetijsko razvojno skupnost!” žinami in jim plačujejo odškodnino. Sodijo, da je od teh in še nekaterih obratov skupno 10.000 ton odpadkov na leto, ki niso izkoriščeni, čeprav bi jih lahko koristno uporabili za pridobivanje močnih krmil. Iz tega Kmetijski kotiček Gnojiti po košnji in paši Krizno obdobje, ki ga ta čas preživlja naša živinoreja, daje jcem še posebej misliti, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi poce- nili k rejo in si s tem povečali zaslužek ali vsaj zmanjšali izgubo. a porabijo naša pitališča preveč močnih krmil in da še vedno ,e cenimo dovolj doma pridelane krme, dobrega sena in silaže, °nio menda sedaj bolj verjeli, ko so nam to „odkrili44 izvedenci rganizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki so se pred kratkim mudili pri nas. Uober in obilen pridelek sena in paše pa lahko pričakujemo ^ ko«0* ^°bro pognojenih travnikov in pašnikov, pravočasne £ in dobrega spravila. Letošnjo letino je rešil dež, četudi je £ s| sPomladi kai slabo kazalo. Prvi odkos je dober. To je sati od povsod. Zdaj po košnji je priložnost, da z dognojenjem v'n°rejec poveča pridelek druge košnje, km -a namen posredujemo nekaj navodil, ki nam jih je prek ^etijskega zavoda poslal dr. Seštič iz 1NE - Petrokemije Kuti-«1 ’ *0varne, ki je največji dobavitelj dušičnih in mešanih gnojil venskemu kmetijstvu. k°šnjo odvzamemo zemlji veliko hranilnih snovi, ki jih je £an \V črpani travni ruši čimprei nadomestiti. Takoj po kon-lili1 košnji je zato potrebno travnike dognojiti z umetnimi gno-hranY tCm j6 tre^a upoštevati plodnost tal in založenost s kn i Najrevnejša tla priporoča dognojiti s 400 do 600 kg 12 PckanUi gnojil NPK 11: 11 : 16 ali 12: 12: 12 ali 13: 10 : 400 l sPom^‘ skromno pognojene travnike priporoča 300 do ^ 8 • 9 ^ M plodnejša tla pa 150 do 200 kg gnojila 17 : £ ni/0 na packih? Znano je, daje dognojevanje z dušični- £ rastgn«°^l- u^tnkovit način za nego pašnikov. Dušik spodbuja s v ^ ’ deluje v travni ruši izravnalno, zlasti pa zmore okrepiti rast £ učnem obdobju, takrat, koje ruša popasena. £ Inž. M. L. J se je rodila zamisel o mešalnici močnih krmil, ki je naša pokrajina nima inje zato navezana na nakupovanje drugod. Sedanja kriza v živinoreji je še jasneje pokazala, da je treba rejo osnovati predvsem na doma pridelani krmi in čim cenejših močnih krmilih. Zamisel o mešalnici, ki bi mogla izkoristiti tudi odpadke prehrambene industrije, je zato postala še bolj vabljiva. Torej bi kazalo čim-prej natančneje preučiti možnosti in nastopiti pred kmetijsko razvojno skupnostjo. Bolj kot kdaj doslej je ta čas dolenjski regiji potreben enotnejši nastop navzven in medsebojno dogovarjanje, sodelovanje. Ne more vsak imeti svojih načrtov, nesmotrno je graditi dvojne zmogljivosti, to poudarjajo na vseh sestankih, vendar pa praksa še zaostaja za povedanimi besedami. M. L. Skoraj neverjetno: med kmeti, pa dražje kot v industrijskih krajih! Sedemkrat dražje Da je Novo mesto drago in občutno dražje kot Ljubljana, to ni le zatrjevanje tarnajočih finančnih mi- nistrov družinskih proračunov, marveč tudi ugotovitev republiškega statističnega zavoda, ki redno spremlja cene na drobno v štirih slovenskih mestih: Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Ko so primerjali 10 vrst pridelkov, so ugotovili, daje Novo mesto pri treh najdražje v Sloveniji. Po-raznejša je primerjava z Ljubljano, ki je kar pri sedmih pridelkih cenejša od Novega mesta. Podatki veljajo za letošnji april. Krompir je stal v Novem mestu 2,47 din, v Ljubljani pa 2,42. Večja je razlika pri čebuli, kije v Novem mestu veljala 5,38, v Ljubljani pa le 4,93 din. Dražja je bila tudi zelena solata: Novo mesto 10,90, Ljubljana 8,99. Jabolka so stala v Novem mestu mestu 5,68, v Ljubljani le 4,89 din; orehova jedrca v Novem mestu 50, v Ljubljani 48,80 din; limone v Novem mestu 10,78, v Ljubljani 9,89; jajčka v Novem mestu 1,30, v Ljubljani 1,18. Jabolka, limone in jajčka so bili v &ivem dražil kot v drugih anketiranih slovenskih mestih. In še bolj vesela ugotovitev: v Novem> mestu pijemo najcenejše mleko, najcenejši pa je tudi fižol v zrnju. Visoke cene pridelkov so tudi delno opravičilo novomeškim restavracijam in gostilnam, ki so dražje od ljubljanskih, seveda če pri-meijamo lokale enakega standanla. M. L. Revež bo tepen Predstavnika Železniškega Uan-sportnega podjetja Ljubljana sta o ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti v Ribnici dejala, da so stroški vzdrževanja proge približno enaki, pa če pelje po njej 5 ali pa 50 vlakov na dan. To pomeni, da bodo cenc oziroma tarife za prevoz blaga in potnikov višje tam, kjer je manj prometa, to pa je na manj razvitih območjih. Ivan Vesel, predsednik krajevne skupnosti Sodražica, je to ugotovitev tako komentiral: „To torej pomeni, da bomo zaostali kraji doplačevali, razviti, ki imajo veliko prometa, pa ne..“ Ta zadeva je za območje ob kočevski progi namreč prav letos še (Karikatura: Marjan Bregar) 1300) - 20. junija 1974 - Lepa reč! Deset let bo, odkar imamo nove dinaije, pa še vedno govorimo o starih. . .! - Ali ni vseeno? Se malo pa boš dobil za novega toliko, kot si svoj čas za starega. . .! Stran uredil: MARJAN LEGAN posebno resna. Doslej so občinske skupščine oziroma delovne organizacije plačevale na leto skupno 700.000 din na račun kritja izgube, prav toliko pa še republiški izvršni svet Po novem pa kritje izgube ni Bogatejši pridobili, revnejši izgubili več .stvar držqve, ampak obeh partnerjev (železnice in občin). To-pomeni, da bi to območje, ki gospodarsko občutno zaostaja za slovenskim povprečjem, plačevalo še dodatnih 700.000 din na leto za kritje izgube železnice. S takim ukrepom bodo razvita območja pridobila, ker je pač pottebnega manj denarja za posredovanje republike, nerazvita pa izgubila. J. P. Tisti, kdor ustvarja, bo tudi odločal. Število doseženo Pred letošnjimi volitvami smo zavestno šli v akcijo, da bi bilo med kandidati 30 odstotkov žensk. Kot je nedavno tega ugotavljala republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk, smo v tem uspelj. Ženske kandidatur v veliki večini niso odklanjale. Tako je bilo 31,7 odstotka kandidiranih in 30,2 odstotka žensk izvoljenih. Tokrat so ženske laže prisio do veljave, poudariti pa velja, da je to predvsem zasluga nove ustave, ki priznava delavcu odločujočo vlogo. Seveda tolikšnega števila ženskih kandidatk ne bi mogli spraviti na kadidatne liste tudi brez izdatne podpore družbenopolitičnih organizacij. Podatki kažejo, da so ženske politično najbolj uspele v TOZD. Tudi s številom žensk v občinskih skupščinah smo lahko zadovoljni, medtem ko sc jih je malo (skoro nič) prebilo na odgovorne funkcije in premalo v krajevne skupnosti. V vsej Sloveniji zdaj nimamo niti ene predsednice občinske skupščine, prav tako nobene predsednice občinskega sveta. Republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk zdaj poudarja, da je nujno izvoljene delegatke usposabljati za uspešno opravljanje funkcij. Z vso upravičenostjo lahko pričakujemo, da bo zdaj, ko je posebno ,v organizacijah združenega dela več žena dobilo besedo, tudi znatno več možnosti ta reševanje perečih zadev. R. B. ••• Dolenjska je prva v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji združila zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov in s tem prva izenačila delavca in kmeta pred zdravnikom. Zato ji gre tudi prvi ocena, kako se je ta poteza, ki je doživela ob glasovanju decembra 1971 tolikšno pritrjevanje prebivalstva, obnesla v praksi, dolgi dve leti in pol. Izenačenje kmetovih pravic v zdravstvu (izjema so samo denarna nadomestila, ki jih kmet še nima) ni zamajalo skladov, kot so nekateri l>IH,akuruii Pivo leto kmot- je še niso izkoristili mnogo več zdravstvenega varstva, saj so bili zdravstveni stroški na delavca približno 15 odstotkov večji kot pri kmetu. Dodatnih 0,6 odst. od bruto osebnih dohodkov, ki so jih plačevali delavci, je zadostovalo. Ohrabritev Leto 1973 pa je zdravstveno zavarovanje končalo z občutno izgubo približno 17 milijonov dinarjev, ki pa je nastala predvsem zato, ker so se cene zdravstvenih storitev zelo povečale, saj so bili stroški na enega zavarovanca kar za 31 odstotkov večji kot predhodno leto, prispevne stopnje pa so ostale nespremenjene. Izračunali so, da so se skupni stroški zdravstvenega zavarovanja na račun večjega obsega, torej razširjenega zdravstvenega varstva kmetov, povečali le za 6 odstotkov, vse drugo pa je šlo na račun višjih cen. Ker se število kmetov na Dolenjskem zmanjšuje za 4 do 5 odstotkov na leto, kar je treba tudi upoštevati, pomeni, da so se zaradi razširjenega varstva stroški zavarovanja povečali približno za desetino: Kmečko zavarovanje, ki ga knjigovodsko še vodijo posebej, je leto 1973 končalo celo brez izgube. Te ugotovitve so, razumljivo, spodbudile skupnost zdravstvenega zavarovanja, da načrtuje nadaljnje širjenje kmetovih pravic. Najprej bodo na vrsti nadomestila za primer kmetove poškodbe pri delu ali bolezni. Seveda bo verjetno treba povečati tudi kmetovo prispevno stopnjo, ki je doslej poltretje leto ostala nespremenjena, ker je bilo treba držati besedo, dano kmetom ob referendumu za združitev. ^___________• M. LEGANJ DOLENJSKI UST 00M GASILCEV BREŽICE - Komite občinske konference ZK je v ponedeljek pretresel delovni program medobčinskega sveta Posavje, ki med drugim nalaga dolžnosti občinskim organizacijam ZK. SEVNICA - Danes bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejemali odlok o razdelitvi občinske pomoči krajevnim -skupnostim, sprejemali bodo statut kmetijske zemljiške skupnosti, družbene dogovore o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v republiki, o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike ter o gradnji prizidkov Trubarjevega doma na Loki in doma upokojencev - Doma počitka Impoljca. KRŠKO - Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno politični zbor se bodo sestali danes na skupni seji. Obravnavali bodo gospodarska gibanja v prvem tromesečju ter poročilo sodišča, tožilstva in postaje milice. Danes bodo delegati sprejemali tudi razvojni koncept Posavja za obdobje 1971-85. NOVO MESTO - Dopoldne se bo tu sestala skupščina dolenjske skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja. Na dnevnem redu je 9 točk, med drugim bodo razpravljali o aneksu k družbenemu dogovoru o financiranju zdravstvenega varstva za obdobje 1971-75 Sodelovanje občin V Kočevju je bil sestanek predstavnikov občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij občin Kočevje in Ribnica. Razpravljali so o skupnih zadevah obeh občin. Skupščini se bosta zavzemali za posodobljanje cest Kočevje-Brod na Kolpi, Nova vas-Sodražica in Ko-čevje-Novo mesto. Prav območje obeh teh občin je namreč v primerjavi z drugimi občinami zapostavljeno pri posodabljanju cest. Zavzeli so se tudi za tesnejše sodelovanje na področju gospodarstva, posebno lesne predelovalne industrije in gozdarstva. Zaželeno je tudi sodelovanje na področju šolstva in organizacije potrebnih srednjih šol. Govorili so še o organiziranju nekaterih interesnih skupnostih, ki bi delale za območje obeh občin. Wčer umetniške besede avtoijev z onkraj Karavank na dvorišču Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici je bil nepozabno doživetje in hkrati manifestacija sožitja nemško in slovensko pišočih ustvaijalcev na Koroškem. Na sliki: VValther Nowotny bere svojo pesem v izvirniku. (Foto: I. Zoran) Koroški večer - poziv k strpnosti Dr. Riesenfeld v Kostanjevici: »Koroška literatura je celovita šele s priznanjem dvojezičnosti« = Recitatorja: Š, Drolc, T, Kuntner TABORNIŠKI MNOGOBOJ V nedeljo, 16. junija, je bil v Sevnici taborniški mnogoboj čebelic in medvedkov, ki se ga je udeležilo okoli 140 mladih tabornikov iz posavskih in revirskih občin. Dva dni pred tem je bilo tudi srečanje tabornikov (članov) s tega področja, tekmovali pa sta samo ekipi tabornic iz Brežic in tabornikov iz Sevnice, ki se bosta udeležili tudi republiškega prvenstva. Mnogoboju je prisostvovala tudi tajnica Zveze tabornikov Slovenije, tovarišica Jernejka, ki je s svojim znanjem pripomogla k nemotenemu in strokovnemu poteku tekmovanja, kije dalo naslednje rezultate: Pri čebelicah do 10 let so bile prve iz OMG Brežice, druge iz OMG Brežice (Cerkelj) in tretje iz OTS Sevnica (Šentjanž). Pri medvedkih do 10 let so zma-, guli -' OMu Brezice, drtigi so bfli iz OČD Trbovlje in tretji iz OTH Hrastnik. Pri starejših čebelicah so bile prve iz OMG Brežice, druge iz OMG Brežice (Cerklje) in tretje iz OTS Sevnica (Šentjanž). Pri starejših medvedkih so zmagali medvedki iz OMG Brežice (Cerklje), drugi so bili iz OMG Brežice in tretji iz OTS Sevnica. Ljubo MOTORE MRTEV POD KOZOLCEM V Križevski vasi pri Metliki so 15. junija okrog 13. ure našli pod Kofol-tovim skednjem mrtvega 70-letnega Iveta Vrbetiča iz Lončarjevega brda pri Netretiču. Zdravnik je ugotovil, da je Vrbetiča zadela srčna kap, k^ti na truplu ni bilo znakov nasilja. Festivalni ogenj pred Lamutovim likovnim salonom v Kostanjevici so 15. junija prižgali na čast besedni in likovni umetnosti dežele onstran Karavank. Občinstvu so se predstavili sodobni koroški pesniki Hans Gigacher, Andrej Kokot, VValther Nowotny in Hans Renger ter slikar Karl Brandstaetter. Razen Hansa Rengetja, ki se ni udeležil tega koroškega večera, so po eno pesem prebrali v izvirniku vsi sodelujoči pesniki - Gigacher in Nowotny v nemščini, Kokot v slovenščini. Sicer pa sta njihova dela -pesmi nemško pišočih avtoijev v slovenskem prevodu - recitirala dramska igralca Štefka Drolčeva in Tone Kuntner iz Ljubljane. Likovnega umetnika Brandstaet-teija, ki je v Lamutovem likovnem salonu razstavil 45 radirank, risb, gvašev in oljnih kred, je predstavil PROTEST ZADRUŽNIKOV Člani stanovanjske zadruge „Mestni* log“ v Kočevju, ki so zaposleni pri ZKGP, ITAS in LIK ter nameravajo graditi 55 montažnih hiš v Mestnem logu, so se pritožili zoper sklep zbora vlagateljev občine Kočevja, ki jim ni dodelil 1,200.000 din posojila za komunalno opremljanje zemljišč. Zadružniki vztrajajo pri svojih zahtevah ne glede na to, da je zbor vlagateljev sprejel sklep, naj omgočijo prej včlanjevanje v zadrugo tudi zaposlenim v ostalih delovnih organizacijah. O pritožbi bo odločal zbor. Zadružniki so že vnaprej pozvali vse člane zbora s posebnim pismom, naj seznanijo vse zaposlene o nujnosti tega posojila. ______________________________5 predsednik Zveze koroških likovnih umetnikov, pesnik Walther Nowotny. Razstava bo odprta do 27. junija. / Recital sodobne koroške poezije je odprla slovenska pisateljica Mira Mihelič, podpredsednica svetovnega združenja penklubov. Poudarila je, da predvsem pesniki in pisatelji ne bi smeli delovati v okviru pregraj, ampak naj jih pri delovanju vodijo strpnost, razumevanje in prijateljstvo. V odgovoru je dr. Heinrich Riesenfeld, avstrijski konzul v Ljubljani, v slovenščini poudaril, da predstavlja koroška literarna ustvarjalnost celoto šele z dvojezičnostjo. Govor je potem ponovil še v nemščini. Kostanjeviška prireditev je znova potrdila, da umetnost ne pozna me- NOVO MESTO: ŠE VEDNO NEPOPOLN SVET Na torkovi seji je novomeška občinska skupščina na predlog manda-taria Avgusta AvHirja izvolil* do datne člane izvršnega sveta. To so: Marjan Simič, Franc Nahtigal, Štefan Seničar in Milan Jakopin, ki bodo hkrati vodili tudi posamezne oddelke. Novomeški IS šteje zdaj 10 članov. Občinska skupščina je šest članov izvolila že na prvi seji. To so: Avgust Avbar - predsednik, Franc Cvelbar — podpredsednik Miha Hrovatič, Sergej Thorževski, Jože Tanko in Slavko Plaveč. S cvetjem in pesmijo Brežice: pisana nedelja v znamenju cvetja Organizatoijem prireditve „Cvetje in pesem 74“ seje v nedeljo zares nasmehnila sreča. Lep sončen dan je bil kot naro- Vsaka deklica cvet - z nedeljske prireditve v Brežicah. (Foto: J. Teppey) čen za cvetlični sprevod skozi Brežice. Na pločniku mestnih ulic ga je pričakala množica ljudi. Sprevod je krenil izpred gradu na Cesto prvih borcev, na Ulico 21. maja in naprej do vrtca, šole ter Prosvetnega doma, od tam pa nazaj v grad, kjer so v slavnostni dvorani podeljevali diplome in priznanja razstavljavcem cvetja. V sprevodu sta igrali dve godbi, mladinski pihalni orkester glasbene šole in pihalna godba iz Kapel. S cvetjem so se predstavili učenci osnovnih šo.l iz Dobove in Brežic, vrtnarski krožek iz Kapel, varovanci otroškega vrtca in nekateri delovni kolektivi, med njimi Agraria in Jutranjka. Najlepše in najbolj prisrčno vzdušje so pričarali malčki iz otroškega vrtca v Brežicah. Po podelitvi priznanj in diplom razstavljavcem cvetja sta v nedeljo zapela pevski zbor iz Dobove in Pi-šec. Dvodnevno cvetlično razstavo v gradu so zaprli zvečer. Pokrovitelj razstave, zdaj že pete po vrsti, je bil letos izvršni svet občinske skupščine v Brežicah. J. TKPPEY ŠOLA GRM VABI JUTRI VSE STARŠE Za sklep šolskega leta prireja jutri osnovna šola Grm v Novem mestu zbor šole. Začel sc bo ob 18.30, nanj pa so razen članov šolskega zbora vabljeni tudi starši vseh šolarjev in predstavniki javnega življenja. Že ob t’6. uri bodo pred šolo začeli atletski miting, ki bo prav gotovo privabil množico gledalcev: učenci šole na Grmu so nosilci vrste republiških prvih mesi v raznih panogah telesne vzgoje. - Po zboru šole bodo odprli razstavo likovnih izdelkov učencev vseh razredov. ja, naj bo izražena v tem ali onem jeziku. Če na koncu spet citiramo df. Riesenfelda, so umetniki še predvsem poklicani prispevati k sporazumevanju med narodi sosednjih držav Avstrije in Jugoslavije. I. ZORAN Arheološke novice Pred nekaj dnevi so bile iz Mainza prepeljane v Dolenjski muzej še preostale arheološke izkopanine iz Novega mesta, ki so bile na restavriranju v delavnicah tamkajšnjega Centralnega muzeja. S tem je zaključeno več let trajajoče zahtevno restavriranje dragocenih novomeških najdb iz obdobja halštatske kulture, arheološki oddelek Dolenjskega muzeja pa se je obogatil s privlačnimi in pomembnimi eksponati. Restavrirane najdbe, ki so bile v letih 1967 - 1970 izkopane na Znančevih njivah v Novem mestu, bodo razstavljene v' stalni zbirki novomeške prazgodovine v maii dvorani Dolenjske galerije. Znameniti keltska lončena posoda s kačastima ročajema in dvema maskama - kantharos, izkopana pred leti na keltskem grobišču v Novem mestu, je v tem času na mednarodni arheološki razstavi pod naslovom „Vzhodnokeltska umetnost14 v madžarskem mestu Szekesfeher-var. Na tej razstavi, ki bo odprta še do 24. junija 1974, so predstavljeni izbrani, umetniško oblikovani eksponati iz zakladnice umetniškega ustvaijanja vzhodnih Keltov. Poleg novomeške posode je iz Slovenije na razstavi še okrašen železen meč iz Mokronoga, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. Razen eksponatov iz Madžarske so na razstavi še predmeti iz devetih tujih dižav. Ob razstavi je izšel bogato ilustriran katalog v angleškem in madžarskem jeziku. Pravkar je izšla 13. knjiga znane in zelo cenjene zbirke Propylaeen Kunstgeschichte z naslovom: Fruehe Stufen der Kunst (Zgodnja obdobja umetnosti). V tem reprezentativnem pregledu prazgodovinskih umetnostnih spomenikov iz vsega sveta je tudi halštatsko obdobje Novega mesta častno zastopano s tremi slikami: z barvno fotografijo ogrlic iz jantarnih in steklenih biserov ter s podobo figuralne situle in obredne lončene posode z dodatnimi posodicami na ramenu. Uvrstitev kar treh slikovnih prilog v ta svetovni izbor arheoloških spomenikov kaže na odličen sloves, ki ga uživajo novomeške izkopanine v mednarodnih strokovnih krogih. T. K. ČRNOMELJ: GLASBA IN SLIKE Oh iztekajočem se šolskem letuje tudi črnomaljska glasbena šola priredila nastop za javnost. Na enournem večernem koncertu v ponedeljek, 17. junija, so v prosvetnem domu sodelovali: otroški pevski zbor, mali ansambel, kvartet harmonik, harmonikarski orkester, dva harmonikarska dueta, trije učenci s harmoniko, sedem na klavirju in dva s kitaro. Poslušalci so z aplavzom sprejeli mlade koncertante. V avli prosvetnega doma so ta večer razstavili tudi 16 olj Marina Mahniča, slikarja iz Seče pri Portorožu. Podobno kot lani v Krškem, se je Mahnič tudi črnomaljskemu občinstvu predstavil z motivi iz domačega okolja in večjim številom del, na katerih je upodobil morski svet. Razstava bo odprta do 28. junija. Josip Broz-Tito: Pomen obveščenosti ljudi Obveščenost delovnih ljudi je bistvenega pomena za njihovo angažirano in kvalificirano sodelovanje v sprejemanju odločitev o vseh bistvenih vprašanjih dela in življenja v temeljnih samoupravnih organizacijah in v vseh drugih oblikah združenega dela. Delovnim ljudem in občanom je treba zagotoviti vsestransko, resnično in pravočasno informacijo o vsem, kar se dogaja v našem družbenogospodarskem in političnem življenju. Zveza komunistov se mora zavzemati za informacijo, ki bo objektivno in kritično prikazovala družbene pojave in procese, uveljavljala rezultate in spodbujala k akciji. In kar je še posebno pomembno: obveščanje mora vsebovati idejnopolitična in etična sporočila ter prispevati k utrjevanju vrednot naše socialistične samoupravne družbe. Zato moramo zagotoviti stalen vpliv Zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil, predvsem Socialistične zveze, na tisk in druga sredstva obveščanja. /Predsednik ZKJ na X. kongresu ZKJ/ Edvard Kardelj Svobodne cene - začaran krog Seveda je poleg vsega tega potrebna tudi ustrezna družbena ekonomska in socialna politika na področju kmetijske proizvodnje. Prav gotovo bo politika cen kmetijskih proizvodov tudi v prihodnje igrala važno vlogo. Toda povsem nerealno bi bilo pričakovati, da bi lahko v bližnji prihodnosti dovolili svobodno igro cen na trgu, ne da bi vse naše gospodarstvo pahnili v popolno krizo. Kajti taka igra bi ustvarila samo začaran krog, v katerem bi tekmovale cene kmetijskih proizvodov, cene industrijskih proizvodov in osebni dohodki delovnih ljudi. Toda v takem večnem krogu niti kmetijstvo, niti industrija, niti osebni dohodek ne morejo najti rešitve za svoje probleme, kajti premer kroga bi se stalno širil v obliki inflacije, začarani brezizhodni krog pa bi ostal. Toda po drugi strani z določanjem cen kmetijskih pridelkov ne smemo spravljati delavca in kmeta v kmetijski proizvodnji v neenakopraven položaj z delavcem v industriji in na drugih področjih združenega dela. Zato moramo z ustrezno prerazdelitvijo dohodka celotne družbene proizvodnje, na primer v obliki kompenzacij oziroma proizvajalnih premij, zagotoviti kinutij:Hm^j)roizvajalcem enakopravnost glede delovnih pogojev in stimulirati ^jiRuva prizadevanja za povečanje produktivnosti dela. Zato bomo morali tako imenovani „zeleni plan“ še izpopolniti in ga razviti tako rekoč v stalno metodo planiranja razmeija med kmetijsko in vso drugo proizvodnjo. (Iz govora člana predsedstva SFRJ ob odkrivanju spomenika puntarjem v nedeljo na Ljubljanskem gradu) Milan Kučan Obračun s kabinetno politiko Udeležba in glasovanje ljudi na volitvah ter njihovo opredeljevanje v vsej široki volilni aktivnosti so bili v bistvu njihova zelo konkretna dejanska in odkrita opredelitev za politiko ZK, pa tudi opredelitev za prevzemanje odgovornosti, ki jo v samoupravni družbi za uspeh akcije prevzema vsak posameznik neposredno in skupaj z drugimi, povezan ter organiziran v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Taka množična opredelitev in podpora je bila mogoča, ker v vsem tem času ni bilo nobenega dvoma o tem, kakšna je ta politika, kakšna so njena izhodišča in smotri, kakšne in čigave interese zastopa. Ker je to politika, ki so ji v izhodišču dnevni, življenjski problemi delovnih ljudi in ki na njim razumljiv način povezuje te konkretne probleme s smotri dolgoročne družbene perspektive, se ponuja sklep, da nima nobene bodočnosti več politika v kabinetih, odmaknjena od življenja in interesov ljudi, ki bi sicer nujno vodila v od življenja odtrgano politikanstvo. Tokrat na volitve nismo šli z obljubami in posebnimi volilnimi programi. Naš program je bil program revolucije. (Sekretar RK SZDL Slovenije v poročilu na seji konference, ki je ocenjevala volitve) Milja Ribičič Trije stebri Rdečega križa Zlasti se mi zdi pomembno delo in povezanost Rdečega križa v krajevnih, interesnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela. Iz teh treh stebrov namreč raste naša celotna samoupravno zgrajena stavba do občin, republike in zveze. Prav ta zasidranost Rdečega križa v ljudstvu je tudi preprečevala, da bi se organizacija birokratizirala, odtujila interesom prebivalstva in postala kakršnokoli orodje poli-tikanstva. Rdeči križ ni nikoli izgubil svoje zveze s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, sindikati, mladinskimi, borčevskimi in drugimi organizacijami. Rojen v revoluciji je odločno zavrgel v svojih programih in metodah svojega dela lažni humanizem, licitiranje in manipuliranje s človekovo nesrečo. (Predsednik RK SZDL Slovenije ob 30-letnici Rdečega križa v nedeljo v Gradcu) (SS 4B Odgovor uprave javne varnosti N. mesto na članek z naslovom »Zakaj ne poročate o vlomilcih in Žibertovi smrti«, objavljen 6. junija KAZIMIR JERAJ: vlomilec KDO GAJE VIDEL? Po Dolenjskem se že dlje časa klati Kazimir Jeraj, rojen 2. januaija 1936, doma iz Stične 65. Uprava javne varnosti iz Novega mesta sporoča, da ima na vesti več vlomnih tatvin, predvsem v zidanice, vikende, trgovine in samotne hiše. Zadnje čase je „zaposlen41 predvsem okrog Dolenjskih Toplic in Semiške gore. Kdor bi karkoli vedel o Jeraju, naj obvesti najbližjo postajo milice ali novomeško UJV. BILO JE DRUGAČE V vesti o nesreči, ki se je dogodila 4. junija zjutraj v Mraševem, smo pomotoma zapisali, da je Jože Selan z Dol. Prekope s kolesom motorja poškodoval Martina Gramca, ki je po bankini kosil s kosilnico. V resnici pa je Gramc s kosilnico zadel in poškodoval motorista, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Za napako se opravičujemo. Uredništvo DL Dne 6. junija 1974 ste v 23. (1298) številki vašega lista na strani 9 objavili članek pod naslovom „Zakaj ne poročate o vlomilcih in Žibertovi smrti“. Glede na vsebino članka, ki na svoj način ocenjuje izvajanje nalog iz pristojnosti organov za notranje zadeve - novomeške UJV ter njene odnose do javnih občil glede svojega dela, dajemo naslednji odgovor, ki ga v smislu 44. člena zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS št. 7/73) objavite v vašem listu. posameznih pripadnikov skupine. Ocena o tem, ali bi s širšo informacijo nastala kakšna škoda za nadaljnje odkrivanje, pa je prepuščena samim organom za notranje zadeve. Menimo, da obveščanje javnosti tudi ni v tem, da uprava javne varnosti daje izjave in zavzema uradna stališča o vseh govoricah, ki burijo Novomeščane in ki so deloma navedene v prvem in drugem stolpcu članka. Glede Zibe rtove smrti pa tole: Dne 4. maja 1974 sta v nočno službo dodeljena miličnika PM Novo mesto na Zagrebški cesti v Novem mestu zaradi vožnje brez luči ustavljala osebni avtomobil Zastava 750, ki je vozil proti kandijskemu križišču. Voznik danega znaka ni upošteval, pač pa je vožnjo nadaljeval proti miličniku, ki je zaradi tega moral odskočiti na pločnik. Miličnika sta tedaj ugotovila, da je voznik Miloš Zakon o notranjih zadevah in zakon o javnem obveščanju nalagata tudi organom za notranje zadeve dolžnosti, da obveščajo preko javnih občil občane in delovne ljudi o vprašanjih, ki jih zanimajo. Oba zakona pa tudi nalagata, da se takšna obvestila ne dajejo, če bi z obvestilom nastala škoda koristim službe (zakon o notranjih zadevah), oz. prepovedujeta objavljanje podatkov, ki so škodljivi za sodni postopek (zakon o javnem obveščanju). Menimo, da preko okvira informacije, ki smo jo dali o delovanju in obsegu delovanja skupine vlomilcev in zoper katere je podana ovadba okrožnemu javnemu tožilcu Novo mesto, zaradi določb navedenih zakonov trenutno ne moremo dati nobenih podatkov, pri čemer je upoštevati dejstvo, da služba javne varnosti še vedno odkriva obseg delovanja skupine in razčiščuje vloge Otroci s Suhorja so prijetno preživeli teden dni šole v naravi v Pineti. 4 Suhorski otroci na morju hn ®Čni, zagoreli so se učenci su-orske šole vrnili z enotedenskega na^nja na. morju. Imeli smo šolo v ravi v Pineti v Novigradu. Prav vsi va]^1 L -» 4. razreda so pridobi-ve ,Zn^Ve °b m°iju, spoznali njego-„Mn i ost*» x naužili sonca in se u Tv. Plavati. Večina teh revnih itw , ,otr°k je to pot prvič videla m J«; ^zkliki presenečenja so od-n„;, ‘e v avtobusp, ko so zagledali aSern° Prostranost morja. Iz da ^ Je ^ar potegnilo k vodi, čas h- ?t*PaN> okusili. Tako so ves nie Vanja na moiju vsi vpijali zna-iskAi^ai-vsr^ava^ brez odpora in raz-dovrvr novosti. Nikoli jim ni bilo bila n znan-ja- Celo matematika je Takn moi^u Prijetnejša kot v šoli. nov;*0 x učenci vrnili domov z mi in sP°znanji, z novimi izkušnja- 2 neP°zabnimi spomini. vse to se moramo zahvaliti Liuii; Jugotekstil Impeks iz daritJ806!,k *e °b novoletni ob- naravi c ^ otrok predlagalo šolo v • *>voj predlog pa so tudi ures- ALl NAGAJAJO? ničili in prevzeli vse materialne stroške ter s tem zaslužili zahvalo otrok in njihovih staršev. Zahvaljujemo se tudi prosvetno-pedagoški službi iz Novega mesta, ki je z razumevanjem odobrila pouk v naravi za vse razrede. Kolektiv osnovne šole Suhor SPORAZUMIMOSE! V Dolenjskem listu št. 23 je v članku o gasilcih iz Šmihela pri Žužemberku omenjeno, da je društvo od mene kupovalo zemljišče in da sem zanj zahteval 150 dinaijev. Te trditve so neresnične, saj ni nihče od članov društva nikoli prišel k meni s tem predlogom. Omenjeno zemljišče imam predvideno za povečanje pašnika, vendar sem ga pripravljen prodati, ako je to edino zemljišče, ki ustteza potrebam gasilskega društva. Vsekakor pa bi želel, da se medsebojno sporazumemo o nakupu ali zamenjavi. FRANC BLATNIK KAM V NEDELJO? Ortnek je blizu Ljubljane, Kočevja, Sodražice in Velikih Lašč. Eno izmed sončnih nedelj od-berite za obisk Ortneka, kjer so bogati smrekovi gozdovi, polni prijetnega hladu. Blizu sta Grmada s turističnim domom in Gregorija. Ko boste utrujeni, žejni in lačni, se oglasite v ortneški gostilni, kjer vas bodo poceni postregli z vsem, kar si boste poželeli. Na Grmadi je vsako nedeljo ples. V. P. DAN SOLIDARNOSTI Na pionirskem sestanku v osnovni šoli Črnomelj so med razpravljanjem o svojem delu pionirji sprejeli predlog, da bodo 18. junija imeli dan solidarnosti z lačnimi otroki. Ta dan so se pioniiji odpovedali šolski malici, prihranjeni denar pa so nakazali za lačne otroke v Afriki. Vodstvo kuhinje je v tem dnevu na predlog pionirjev obračunalo najdražjo in najboljšo malico. Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj novomeškega CCSt- nepn UUTVIIHBMkSga V/SOI- obljiiiv?. JetJa so na sevniški občini dobiiai’ da bodo delavci, ki poso-Krškln? magistralno cesto proti iiah v h*’ 0 °b sobotah in nede- Prevcv, 0 usP°sobili tako, da bo lnieio I!a za lažJi promet. Lani je turisti(* mre<“ scvmško gostinstvo v Predvsem SCZOni znatno manj gostov sti me t z|radi prometne izolirano-cestnri« . pa so ostale obljube najnrp*V boljube. Marsikdo se je iuniia v s°boto, 8. in nedeljo, 9. mernnali niso morda na-okroii Rinili z buldožerjem na zemljo metrov starega cestišča bili .. »vpailju J Oliva ta HAluruu uau IVUZ.ICU1 Ul ram vsi pnjeli za krampe m lopate širom po nasi domovini. »Beseda hvala je premalo!« Slavica Faller: »Kot bi bili moji otroci!« Kozjanci so brigadirje sprejeli za svoje, kot so pred več kot tremi desetletji sprejeli partizanske borce. Nemci so takrat požgali nad 21 vasi. Po vojni so še prihajale skupine ljudi pomagat čistiti pogorišča, zatem pa ni bilo nikogar več. Tako pripoveduje kar malo otožno Slavica Faller iz Starega trga pri Pilštajnu, ki seje ob dnevu mladosti v imenu vseh vaščanov zahvalila dolenjskim brigadirjem /:i vodovod. na je namreč že vstajanje, sledi umivanje, telovadba, posprav- ljanje, zajtrk in ob pol petih odhod na delo. Malica traja pol ure kot v tovarni, delajo do 13.30. Popoldan je namenjen za jasno določene interesne aktivnosti, izobraževanje in podobno. Ta čas je namenjen tudi političnemu delu. Še pred odhodom brigade na domove so govorili o mladih, ki jih bodo predlagali osnovnim organizacijam Zveze komunistov v dolenjskih kolektivih za sprejem v ZK. Da je res tista o tako imenovanih ,,hooruk akcijah* popoldne . sem videl tudi pri kmetu Francu Plahuti v Pilštajnu. Brigadirji so pri njem ce- £ pili les za metrska drva. Ko sva j s komandantom Darkom zavila v na njivo, kjer je z družino oko- z paval koruzo, je hitel sklepati ^ dogovore, kdaj se bo spet usta- K vil avtobus z brigadirji, ko se t bodo vračali iz Dovjega in šli k v njemu v v hosto. Kot da jim ne bi bilo treba na kosilo.... CT „Ta brigada je bila najbolj pridna,“ jih je pohvalila. Komandantu Dragu je bilo ob teh besedah kar malo nelagodno. „Ob dnevu mladosti smo zapeli skupaj tisto: Zastava se vrh Kozja vije! Še stari smo se počutili mlade. Kar zapišite, da smo vsem brigadirjem in mladini hvaležnima vse in daje zato beseda hvala prcmalo!“ »Še pridite!« Invalidu cepili drva Komandant akcija KOZJANSKO 74 mije pripovedoval tudi o tem, kako je moral prepovedati, da brigadirji ne bi hodili preveč pomagat ljudem ob raznih opravilih. Ob četrti uri zara- Dva tuša premalo Za njimi je naporen dan, to povedo obrazi in tudi obveze na rokah Fant, visok, da bi zvezde kip* til, pa obeša perilo na vrv! Toje bil prvi brigadir, ki sem gaugte' dal še pred šentviško šolo, kje* so nastanjeni brigadirji. Novo* meškega krojača Dareta Dra* gaša ni nič motilo, ko sem upef' jal fotoaparat vanj pri tem ,^e' moškem“ poslu. „Težko ser*1 prišel do teh velikih številk z3*, me, zato je najbolje da perefl1 sam,“ je razodel svoje težavi — Zakaj pa si potem v tabon* in ne na delovišču med ostal1' mi? - sem silil vanj. „Upam, da bom jutri že Sej* Imel sem vnetje bronhijev. Br1' gadirji smo sodelovali tudi n* ; pohodu pionirjev na Bohor. * sem komandant ene od brigaj pohodnikov. Ob tem sem ifl)e! na 14 km dolgi poti 39 stopaj C vročine! Pri srcu mije prija' teljstvo domačinov." j * O brigadi ga ni motilo drugega razen to, da, še vedno nimajo postelj. Zaradi tega je namreč težko urejati prostore-Pritoževal se je tudi nad vrsto pri tušu: da pridejo do njega ju1 je v vrsti kar 130. Besedilo in slike: ALFRED ŽELEZNI* St. 25 (1300) - 20. junija I97j Dekletu iztrgala torbico Roparja s konzolnega mosta dobila kazen - Dežurni poročajo ITALIJAN OB GARDEROBO - V noči na 12. junij je neznan vlomilec vdrl v osebni avto Italijana Zandonela, ki je pustil avto na „Putnikovem" parkirnem prostoru v Trebnjem. Iz avta sta zmanjkali dve moški obleki in ene hlače. ROLIHA SO DOBILI - 13. junija je bil prijet Jože Rolih, osumljenec več vlomov na našem območju, čigar fotografijo smo objavili v prejšnji številki lista. Preiskovalni sodnik je za Roliha odredil pripor. RAD IMA LEPE NOHTE -16. junija ponoči je nekdo skozi šipo vlomil v meUiškp samopostrežno trgovino in odnesel za 4.800 din blaga: ure, vžigalnike, ženske denarnice, manikire, kristalno vazo in nekaj drobnarij. VLOMILCEM SO NA SLEDI ~ V Semiški gori so vlomilci spet obiskali dve zidanici. Ljubljančan Janko Jakovčič je ugotovil, da je bilo vlomljeno v njegov vikend skoz okno; zmanjkal Pa je tranzistor, odeja ter nekaj hrane in pijače, daje oškodovan za 1.375 din. V bližini je bilo vlomljeno še v vikend Franca Pu-rebra iz Žabje vasi, kjer pa škoda * ni znana. Storilcem so na sledi. Poročali smo, kako seje 19. marca letos prestrašila 16-letna Novo-meščanka Malči Zupančič, ko stajo zvečer po 21. uri, koje šla čez kon-zolni most preko Krke, pričakala dva moška in ji iztrgala torbico ter zbežala. Zdaj sta ta dva nepridiprava stala kot obtoženca pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. To sta mladeniča Marko Brkič iz Koške pri Tesliću in Jožo Knežević iz Gor. Komušine, prav tako Hrvat. Oba nezaposlena sta prišla dan prej volovo mesto in sta nameravala še v Kočevje iskat dela, spotoma pa sta se ustavila pri znancu na Otočcu. Pri njem sta prespala, naslednji dan popivala po Novem mestu'in zapravila denar za vozovnice. ,,Kaj sedaj? “ sta se zvečer spraševala že vinjena. „Okrasti prvega, ki pride blizu, in to na samotnem kraju." Tak je bil njun sklep. Ko sta hodila po parku za pošto, se jima je zdelo pripravno za akcijo. Potem je Knežević še odvil svetilko na mostu, nakar sta se postavila v temi vsak na eno stran ograje. Nista čakala deset minut, ko je naproti prišla Malči. Ostalo je znano. Roparja sta potem zbežala do stadiona in tam izpraznila torbico, toda v njej je bilo le 50 din. Drago bosta plačala ta plen, kajti senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je izrekel take kazni: Brkiću 1 leto in 3 mesece strogega zapora Kneživeću pa 1 leto strogega zapora. Upoštevali so takojšnje priznanje Brkiča, ki gaje policija našla v priporu zaradi klatešt-va, glede pobude pa sta pred sodiščem valila krivdo drug na drugega. Oba bosta morala v priporu pričakati pravnomočnost sodbe. »■ > PRIVŠEK OB NOTE 11. junija zvečer je Ljubljančan Jože Privšek parkiral avtomobil na Otočcu, toda nekdo je v avto vlomil in iz njega odnesel torbico s 500 din in ključi ter aktovko z notami Znani komponist in dirigent je oškodovan ^za 5.100 din. OBAKRAT: NENADOMA V LEVO Prejšnji teden sta se pripetili kar ^ra^t0rslc* nesreči. 12. junija je pr? o Zore z Roj vozil pesek iz odtuma proti Brezju ter v Omuški asi pred zavijanjem v levo najprej apeljal v desno, medtem pa se je yanj zaletel mopedist Jože Miklič iz 'Jrnuske vasi, ko je hotel traktor prehiteti. Mopedist je padel pod faktor, nakar so ga hudo poškodo-vanega prepevali v bolnišnico. Pri Prelesju pa je 13. junija popoldne traktoristka Kristina Jurglič nenadoma zavila v levo in trčila v osebni avto Franca Kušelja iz £amnja. Avto je odbilo na travnik, , •!®r je ostal na boku, voznik pa je 11 laže ranjen. Obe nesreči sta Poročili še dokajšnjo gmotno Cesta, ki pelje čez železniško progo v Vidmu-Krškem, jemlje čas voznikom motornih vozil, pa tudi pešcem. Zaradi gostega železniškega prometa se namreč zapornice kar naprej spuščajo, zato je treba čakati. (Foto: R. Bačer) V. LOCNA : KAR NA CESTO -Anton Kocjan iz Kočevja je 10. junija popoldne vozil tovornjak od Mačkovca proti mestu, v Ločni pa je s stranske ceste zapeljal predenj Stefan Vovko iz Smolenje vasi. Čeprav je Kocjan zavrl, sta vozili trčili in imata za 4.000 din škode. *VXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'£ 15. junija je začela veljati odredba republiškega sekretarja za notranje zadeve, s katero je do 15. septembra na slovenskih cestah omeje-j\a vožnja s tovornjaki, priklopnimi vozili, traktorji in vozili avto šole. Odredbo smo pričakovali, je med glavno turistično sezono nujna glede na stanje naših cest in velik promet. Z ^Ijučitvijo vožnje težjih y°zil, zaradi katerih nastajajo kolone, se hočemo izogniti neprijetnim zastojem v Prometu, pa tudi številnim nesrečam. Kdaj tovornjaki ne bodo Smeli voziti? Ob petkih in med Senožečami in Koprom ter na magistralni cesti Postojna-Pivka, Ilirska Bi-strica-Rupa. Razen tega je določeno še, da delovni stroji ne smejo voziti po teh cestah vsak dan od prvega somraka do popolne zdanitve, in to tudi izven turistične sezone. Važno je, da velja omejitev za vsa vozila v tovornem prometu, razen za motoma vozila PTT, Elektra, cestnih podjetij itd., če so na nujni vožnji zaradi popravila okvar na javnih napravah, zaradi pomoči pri nesrečah ali zaradi odstranitve posledic nesreč. Ceste brez tovornjakov A) dnevih pred državnimi prazniki med 16. in 21. uro; ob sobotah med 5. in 9. uro; ob nedeljah in državnih praznikih pa je vožnja s tovornjaki prepovedana med 15. in 22. uro. Omejitev v cestnem prometu velja na naslednjih cestah: od državne meji pri Ljubelju preko Gorenjske do Ljubljane in čez dolenjsko magistralno cesto do Brega-ne; od Naklega-Jesenic do državne meje pri Ratečah; od državne meje pri Kopru preko Portoroža do Sečovelj; med Mariborom, Celjem, Ljubljano, Postojno, Sežano do državne meie; Zoper kršitelje te odredbe so kazni precej hude. Denarna kazen od 500 do 1000 din je predpisana za pravno osebo, od 50 do 500 din bo plačal odgovorni v podjetju, od 50 do 500 din a še posameznik — lastnik tovornega motornega vozila, vprežnega vozila, delovnega stroja in šofer tovornjaka s prikolico ali brez nje, voznik inštruktor, če uči kandidata voziti. Izgovorov miličniki ne bodo upoštevali, pač pa priporočajo, naj prizadeti poslej bolj planirajo tovorni promet, pa bo šlo brez večjih nevšečnosti. R. B. BROD: NEPREVIDEN KOLESAR - Ko seje 11. junija dopoldne Dušan Može iz Žužemberka z avtom peljal skozi Brod, je z nekega dvorišča zapeljal na cesto kolesar Milisav Trifunovič iz Novega mesta. Kolesar je trčil v avto in se laže poškodoval, gmotna škoda pa znaša 2100 din. KRONOVO: PO LEVI NA NADVOZ - Alojz Pavlin iz Škocjana je 11. junija dopoldne pripeljal kombi po levi strani na nadvoz, naproti pa je s tovornjakom pripeljal Franc Zorman iz Družinske vasi. Vozili sta se zaleteli. Gmotna škoda znaša 2.000 din. HINJE: KARAMBOL V OVINKU - 11. junija sta si v Hinjah pripeljala naproti domačin Ivan Kranjc s kombijem in voznik osebnega avtomobila Maijan Kraljič iz Mlake pri Kočevju. Med srečanjem na nepreglednem ovinku, kamor je osebni avto pripeljal po levi, sta vozili trči- li. Škode je za 8.000 din. METLIKA: HUDO TRČENJE, A BREZ POŠKODB - 12. junija popoldne je tovornjak iz Slunja čez most pripeljal v Metliko, pri samopostrežni Ugovini pa je naprou pripeljal osebni avto Martin Nemanič iz Radošič. Ker je ta pred srečanjem zavil v levo, sta s tovornjakom trčila. Nemaničev avto je odbilo več metrov nazaj, kliub temu pa ni bil nihče ranjen. Skoda je precejšnja, znaša 15.000 din. VRH: ZALETEL SE JE V PANJ - Ko je Rudi Horvat z Mime 12. junija vozil avto proti Mokronogu, je v ovinku na Vrhu avto zaneslo. Zdrknil je s ceste, trčil v panj in obstal pri smrekah. Škode je za 4.000 din. OTROK UTONIL V LAHINJI Huda nesreča se je zgodila 14. junija v Gradcu. Dveletna Karmen Štampohar se je dopoldne z otroki igrala v bližini doma ob reki, nenadoma pa je dekletce padlo v vodo in tok jo je naglo odnesel dalje. Ljudje so prihiteli na pomoč, a je bilo že prepozno. Dekletce je utonilo. ^N^^^>^V*VXXXVXXXXXXXXNXXXXXVXXXXXXXX>NXXXVXXXVS.XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\.VVVXVVX'\.\.V\.XX> ž v SP V Krškem se je prejšnji teden končal prvi mednarodni rokometni turnir, na katerem so nastopili rokometaši štirih klubov. Na sliki: vrste Brežic, Novega mesta, Posta (Avstrija), VVollishofna (Švica) in Krškega ob slavnostni otvoritvi. Rokomet: v jeseni v republiški ligi Ekipi Sevnice in Brežic sta izpadli iz druge zvezne rokometne lige • V Krškem so na I. mednarodnem rokometnem turnirju zmagali domači igralci V zadnjem kolu druge zvezne rokometne lige so Sevničani v gosteh izgubili s prvaki v ligi, ekipo Slovana, Brežičanke pa so doma prepustile točki najboljšim igralkam v ligi, rokometašicam Trogira. BREZICE - TROGIR 13 : 19 Igralke Trogira so na tekmo zamudile dve u.ri, ker je imelo letalo zamudo, kljub temu pa so zaigrale izredno dobro. Povedle so s 3:0 in razlika treh zadetkov je ostala večji del srečanja. Proti koncu tekme, ko so domače igralke popustile, so gostujoče rokometašice razliko v golih še povečale. Za Brežice so nastopile: Hribernik, Balon, Molan 2, Stauber, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj 1, V. Mišič 1, Toplak 8, Grmovšek in Lipej. SLOVAN - SEVNICA 27 : 25 V zadnjem drugoligaškem srečanju so se Sevničani Ljubljančanom predstavili kot dobra ekipa, kije pošteno namučila nove zvezne ligaše, LJUBLJANA P. - ŽUŽEMBERK 2 : 3 V Ljubljani so Zužcmberčani s požrtvovalno igro premagali ekipo Ljubljana-Poljc s 3:2. V tem srečanju so Partizanovi igralci zaigrali najbolje v spomladanskem delu, za zmago pa so najbolj zasluženi Mrvar, Mohorčič in Mišmas. P. S. PARTIZAN - BOHINJ 0: 3 V zaostali tekmi 9. kola druge republiške lige v odbojki so sc v deževnem vremenu gostje bolje znašli in zasluženo zmagali s 3:0. P. Š. PRVA DOBOVA Tekme v zasavski rokometni ligi so se končale, prvo mesto pa je prepričljivo osvojila ekipa Dobove, kije v dvanajstih srečanjih zabeležila 10 zmag in dva neodločena rezultata. Na drugo mesto se je z deve Umi zmagami uvrstila ekipa Usnjarja, na tretje pa rokometaši Krmelja. Sledijo: Zagoije, Leskovec, Hrastnik in Artiče. B. D. preden so osvojili še zadnji točki na domačem igrišču. Gostje so se odlikovali z odličnimi akcijami, ki so se navadno končale z zadetkom, pri tem pa sta se izkazala predvsem Trbovc in Šilc. Za Sevnico so nastopili: Sirk, Simončič, Šumej 1, Jurišič, Bizjak 3, Radič 4, Štojs 2, Šilc 6 in Trbovc 9. PRVO MESTO ZA KRŠKO Ob 20-letnici rokometa v Krškem so domači rokometaši pripravili I. mednarodni rokometni turnir, na katerem je nastopilo pet moštev. Organizacija tekmovanja je bila odlična, nekaj srečanj pa je motil hud naliv, ki pa turnirja ni prekinil. Prvo mesto so zasluženo osvojili domači rokometaši pred Brežičani in Novo-meščani, medtem ko so gostje iz Švice in Avstrije po zmagah v prvih tekmah močno popustili. Rezultati: Wollishofen - Brežice 8:7, Krško -Novo mesto 13:10, Post - Wollis-hofen 4:6, Brežice - Novo mesto 12:6, Krško - Post 12:6, Wollis-hofen - Novo mesto 10:14, Post -Brežice 5:15, Krško - Wollishofen 11:6, Novo mesto - Post 22:9 in Krško - Brežice 11:10. Posebna žirija je nato izbrala najboljšega vrataija. To je postal domačin Škoberne, ki se je na tumiiju odlikoval z odlično obrambo, v dar pa je dobil lep pokal. Najboljša strelca tumiija sta postala Gane in Novo-meščan Pungerčič, nagrade pa so prejele prve tri uvrščene ekipe Krško, Brežice in Novo mesto, in sicer velike kristalne vaze. S.I. NOVOMEŠKI JADRALCI NA REPUBL. PRVENSTVU Iz Dolenjskega letalskega centra so nastopili na letošnjem republiškem jadralnem prvenstvu v Lescah 3 piloti: Jaka Šmid se je ~z 2.505 točkami uvrstil na 6. mesto, Belizar Keršič z 2.264 točkami na 7. mesto, Jože Keršič pa je bil 11. med 15 tekmovalci. Republiški prvak je postal Marko Klinar iz Celja. Novomeškim tekmovalcem se pozna, da letos niso imeli možnosti za priprave: veliko več upanja na uspeh pa imajo tudi piloti z radijsko zvezo v letalih. Novomeščani pričakujejo, da bodo še letos lahko opremili svoja letala z radijskimi postajami. Novoteks za las ob točki V soboto na Loki Dolenjski košarkarski derbi Medtem ko so Metličani na domačem igrišču brez večjih težav odpravili ekipo Fructala, so Novomeščani v Celju po izenačeni igri izgubili z ekipo Kovinotehne. V soboto se bosta ekipi Beti in Novoteksa v zadnjem kolu 1. SKAL A pomerili v Novem mestu na Loki. BETI - FRUCTAL 92: 69 Prav gotovo so številni gledalci od bivšega Olimpijcnega reprezentanta Fišeija in Fructala več pričakovali. Gostje so bili enakovreden nasprotnik domačim samo prvih deset minut, nato pa so se domači razigrali in jim „ušli" že za 29 točk. Tokrat sta se pri domačih razigrala Medek Speedway: v Krškem Madžari V »Pokalu štirih narodov« naši osvojili 7 točk Na speedwayskem tekmovanju za „Pokal štirih narodov“, ki je bilo v nedeljo v Krškem na stadionu Matije Gubca, so med ekipami tokrat zmagali Madžari pred tekmovalci iz CSSR. Naši so nastopili močno okrnjeni, saj je manjkal naš najboljši voznik Evald Babič, ki je bil pred kratkim ponovno operiran na kolku, razen njega pa sta manjkala še poškodovana Kekec in Veneja, tako da so Jugoslovani v Krškem osvojili le sedem točk. Do konca tega tekmovanja sta še dve prireditvi m sicer v Avstriji in na Madžarskem. Sedaj prepričljivo vodijo dirkači ČSSR, ki imajo 132 točk, drugi so Avstrijci (97), tretji NOVO MESTO IN RIBNICA Na rokometnem igrišču na Loki v Novem mestu je bilo prejšnji teden republiško prvenstvo v rokometu za pionirje „C“ skupine. Rezultati: Slovan - Brežice 8:5, Novo mesto - Brežice 9:3, Brežice - Ribnica 4:14, Slovan - Novo mesto 4:9, Ribnica - Slovan 8:3 in Novo mesto - Ribnica 10:5. Novomeščani in Ribničani bodo nastopili na finalnem delu turnirja, ki bo to soboto v Ribnici. G. M. Madžari (96) in četrti naši, ki so zbrali 42 točk. Pred številnimi Krčani in ob dobri organizaciji so v Krškem najbolje vozili Madžari (39), za njimi pa so sc uvrstili tekmovalci ČSSR (32), Avstrijci (18 točk) in naši, ki so jih zbrali le sedem. TURK DVAKRAT PRVI Na drugem teniškem prvenstvu Novega mesta, ki so ga odigrali v soboto in nedeljo na teniških igriščih na Loki, je ponovno zmagal Jože Turk, ki je v finalu v izenačenem boju premagal Zorka z 2:1. Za tretje mesto sta sc pomerila Šckuranja in Uhl, presenetljivo in zasluženo pa je igro dobil mlajši igralec z 2:1. Peto mesto je pripadlo veteranu novomeškega tenisa Gerbcu, šesto pa Grcinu. V parih sta brez težav zmagala finalista posamičnega prvenstva Zorko in Turk, ki sta v finalu z 2:0 odpravila Gerbca in Uhla. DUGA RESA - Tu je bil prejšnji teden odigran ženski rokometni turnir štirih prijateljskih občin na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Črnomelj - Ozalj 13:3, Ozalj - Duga Resa 6:3, Črnomelj - Duga Resa 9:8. Organizacija turnirja je bila odlična, vse ekipe pa so za svojo udeležbo prejele spominske pokale. in Dautovič, kije navdušil predvsem, s točnimi med in visokimi skoki pod obema košema. Za Beti so nastopili: Murko 9, Kosovac 2, Z. Ver-got 11, Lalič 7, Dautovič 20, Rožič 8, Medek 31 in Arbutina 4. Po tej zmagi so metliški košarkarji še naprej na prvem mestu, saj imajo precej boljšo diferenco v koših kot pa košarkarji Vrhnike. KOVINOTEHNA - NOVOTEKS 89: 88 Novoteksovi košarkarji so se z nesrečnim porazom proti Kovinotehni v Celju praktično poslovili od boja za prvo mesto, ker po sobotnem sklepu konference KZJ le slovenski prvak neposredno pride v drugo zvezno ligo, ki bo po novem razdeljena na štiri skupine. Novomeščani so bili izredno blizu zmage, saj so vodili 84:81 dve minuti pred koncem in imeli dvakrat žogo: prvič so zgrešili, drugič pa je sodnik dosodil korake. Prav ob koncu so dvakrat slabo skočili pod svojim košem in zmaga seje po izredno izenačeni tekmi nasmehnila domačim. Novoteks: Splichal 2, Seničar 10, Ž. Kovačevič 11, Kopač 3, S. Kovačevič 23, Ivančič 25, Poljšak 14. ŠENTJERNEJ PRESENEČA V nadaljevanju dolenjske košarkarske lige bi skoraj prišlo do presenečenja v Novem mestu, kjer se je Šentjernej srdito upiral Loki 74, ki pa je s tesno zmago že postala spomladanski prvak prvenstva. Rezultati predzadnjega kola: Loka 74 -Šentjernej 77:75, Bršlin - Straža 73:58, Dolenjske Toplice - Črnomelj 68:73 in Žužemberk - Metlika 72:51. Vrstni red: Loka 74-14, Črnomelj 12, Žužemberk 10, Bršlin 8, Šentjernej in Metlika po 6, Straža 4, Semič in Dolenjske Toplice po 2 točki St. 25 (1300) - 20. junija 1974 DOLENJSKI LIST ŠTIPENDIJE! RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto razpisuje naslednje štipendije: 1. za šolanje na pedagoški gimnaziji — 10 štipendij 2. za študij na pedagoški akademiji: a) na oddelku za razredni pouk — 8 štipendij b) na oddelku za matematiko-fiziko — 5 štipendij c) na oddelku za angleščino-nemščino — 2 štipendiji č) na oddelku za glasbo — 3 štipendije d) na oddelku za telesno kulturo — 4 štipendije. 3. za šolanje na srednji vzgojiteljski šoli - 6 štipendij POGOJI: a) Prosilci štipendij pod prvo točko morajo imeti odličen ali prav dober učni uspeh. b) Vsi kandidati za razpisane štipendije morajo imeti osebnostne in moralne lastnosti, potrebne za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela (60. člen zakona o osnovni šoli). Mesečni zneski štipendij bodo usklajeni z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. PROŠNJI PRILOŽITE: — Prepis spričevala zadnjega letnika, ki ste ga dovršili, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev, — potrdilo o višini mesečnega dohodka očeta in matere, če sta v delovnem razmerju, — potrdilo mladinske organizacije, šole ali organizacije ZK o družbeni aktivnosti prosilca štipendije, — potrdilo o otroškem dodatku oziroma potrdilo, da ne prejemate otroškega dodatka. Prošnje z navedenimi dokumenti predložite Temeljni izobraževalni skupnosti do 10. julija 1974 na obrazcu DZS- 1,65. Izjemoma se bodo obravnavale zakasnele prošnje 30. avgusta 1974. PolepfsM li«F| pred 20 leti (> Mučenje kmetov NA ZBORU volilcev v Ajdovcu smo pri slučajnostih ponovno obravnavali vprašanje, kako bi zaščitili polja pred divjačino, in smo sklenili, da naj si vsak pripravi zasilno kolibico, v kateri bo vsak lastnik prebedel vse poletne noči. Ali ni to naravnost mučenje kmeta? Gara na svojem posestvu od zore do mraka, ponoči pa naj bedi in udaija po stari kosi, če hoče, da mu bo od pridelkov kaj ostalo. Lovci niso kos preveč razpaseni divjadi. Večkrat je tudi smola, da lovca, ki gre po gozdu s puško na rami, ščetiriar takoj zavoha, oz. njegov pihalnik, lovec pa menda tudi ostre čekane, in tako dasta drug drugemu prosto pot. Šče-tinar pride raje obiskat kmeta. V DOLENJSKIH TOPLICAH so naši cicibančki pozdravili pomlad na prav poseben način. Društvo prijateljev mladine jim je priredilo prijetno popoldne. Vriskajoč so z mladincem-harmonikaijem prispeli na jaso sredi našega lepega parka, vsi prisrčno ozaljšani. Veselo razpoloženi so se ob navzočnosti svojih staršev igrali in okrepčali z malico, ki so jim jo pripravile žene DPM, končno pa so se z vriščem razkropili po parku, da najdejo darove, ki jih je po gozdu raztrosila pomlad. PRED DNEVI SO v Žužemberku odprli sodobno urejen in lepo opremljen poštni lokal, ki je bil v kraju nujno potreben. Žužemberčani se zahvaljujejo merodajnim činiteljem, ki so poskrbeli za ureditev in opremo novega lokala. NAJVAŽNEJŠE „gospodarsko vprašanje41 Šmihela je še vedno zvonjenje. Da bi se spet nemoteno zvonilo, to je bilo, za kar so se volilci potegovali. Neki posebno bojeviti nergači so dejali: „Kdor ne more poslušati zvonjenja, naj si pač ušesa zamaši! “ Nobeden pa ni pomislil, da bi si moralo ob cerkvenih praznikih zamašiti ušesa 120 učencev v šoli. Ti ljudje imajo o pouku in vzgoji pač čisto zgrešene pojme. Nekateri celo menijo, da otroci vse lahko znajo brez knjig in učenja. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. junija 1954) I Bral' Zgodilo se je.Y. OBTOŽENA VLADA - 109. člen japonskega kazenskega zakonika se glasi takole: „Vsak, kdor namerno ali slučajno škodi interesom drugega, mora oškodovanemu povrniti povzročeno škodo.4* Sindikat tekstilnih delavcev iz Osake je sklenil potrditi veljavo tega člena in obtožil japonsko vlado, daje izkori-. stila energetsko krizo in povečala življenjske stroške ter da je kriva inflacije zaradi napak v monetarni politiki, kar je imelo za posledico, da je bila vrednost jena dejansko manjša. Obtožnica zahteva, naj vlada vsakemu delavcu plača 50 tisoč jenov, kolikor so bili oškodovani. Pogumni sindikalni voditelji so najbrž pozabili, kako je z zakoni in komu so namenjeni. ^ UBOGI ŠVEDI — Na Švedskem ni dobro biti sedmi ali peti bolnik pri zdravniku, saj so izračunali, da zdravniki vsakemu petemu dajo napačno zdravilo, vsakemu sedmemu pa celo predpišejo čisto neustrezno zdravljenje. Motijo pa se tudi v bolnišnicah, posebno z dajanjem prevelikih doz zdravil. Tako v neki bolnišnici v Stockholmu porabijo toliko zdravil, kolikor bi jih ob pravilnem doziranju lahko potrošili šele v treh letih. HUDIĆA SO IZGNALI - Pred desetimi leti je južnoafriški predsednik izjavil, da je televizija delo hudiča. No, zdaj so se premislili in sklenili, da bodo le uvedli v državo tudi televizijo, češ da ni delo hudiča. Seveda so takoj pristavili, da bosta na voljo dva programa: za belce in za črnce. Neke vrste hudič torej le še straši v JAU! ŽENSKA UNIVERZA - Na Nizozemskem se borke za ženske pravice borijo za ustanovitev univerze, kjer bi poučevale in študirale samo ženske. Bolj umirjene pripadnice ženskega spola na Nizozemskem tiho pristavljajo, da so za enakopravnost med spoloma. PAPIRNATE OBLEKE - Angleški krojač, ki sicer kroji obleke za angleško kraljico, je prišel na zanimivo zamisel: pričel je šivati poročne obleke iz papirja. Mojster meni, da neveste rabijo tako obleko samo enkrat v življenju, in to samo en dan, zato je lahko iz papirja. Toda kako s tistimi, ki se ne mislijo poročiti samo enkrat v življenju? PRODOR - Tuji kapital vse močneje prodira v italijansko industrijo, saj ima že več kot 19 odstotkov industrije v svojih rokah, žrtve pa še padajo. Zato se nekateri italijanski časopisi sprašujejo, ali bodo Italijani čez čas sploh še govorili italijansko. K temu vprašanju bi imeli mi pristaviti tole: ali bodo tudi v drugem jeziku ponavljali enake zahteve? UGNAL JIH JE - Vohunska afera Guillaumese je v Nemčiji že malo polegla, čeprav nemška protiobveščevalna služba še vedno ni dobila zaupanja, ki ga je izgubila zaradi svoje nesposobnosti. Časopis Der Spiegel je presenetil nemške bralec s kratko novico, v kateri pravi, da je 12-letni Brandtov sinček bolje opazoval kot vsi obveščevalci skupaj. Mathias Brandt je namreč že pred letom dni prosil svojo mamo, naj mu kupi tak majhen magnetofon, kakršnega nosi striček Guillaume stalno v žepu. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kedo pa ve za dolenjske konje? (Dolenjska konjereja) ni brez pomena, ona je marveč jako pomenljiva. Na Dolenjskem prireja se prilično dosti in dobrih konj. Vendar ko bi sodili samo po vsakoletnem nakupovanju konj za vojaško rabo, bi ne bila ta trditev istinita. Pa kedo nam zagotovi, da se istinito prav postopa pri nakupovanju konj. Kedo zamore reči, da se pri nakupovanju na ponudo stoječe blago prav presoja in znabiti preveč zametuje, ali kar popolnoma zavrže. Kakor vsi dolenjski kmetijski pridelki, razun vina, izdelki in prirejki, prodajali so se tudi dolenjski konji do zdaj dosti preceno. Temu je bilo neovržljivo krivo pomanjkanje železnice. Železnico zdaj imamo! Toda kedo pa ve za dolenjske konje? (Kaj pomeni) za človeško družbo žid in kako nastopa žid v pogubo družbe človeške, vedeti zamore le tisti, kije več let bival mej židi in ki je imel priliko prodreti v najtajniše njihove naklepe proti človeštvu - z eno besedo, kdor je imel priliko izpoznati do cela narav židovskega naroda. Žid je v prvi vrsti po svoji naravi lažnik in prihuljenec, ki nikdar ne govori, kar zares misli, marveč ima vedno pripravljeno, da pokrije resnico. (Pamet pove!) Na papiiju se lahko zidajo šole; to nič ne stane. Ko bi hotela občina zaukazane šole sezidati, potrebovala bi veliko denarja. In kje vzeti v sedanjih slabih časih 70 tisoč goldinarjev in morebiti Še več? Pridni dolenjski kmetovalec pridela komaj toliko, da davke plačuje, da svoji družini priskrbi najpotrebnejše reči. Zdaj pa sezidaj še pet šolskih palač! », (Zahvala.) Odbor telovadnega društva „Dolenjski sokol“ zahvaljuje vse Novomeščane, ki so pripomogli, da se je vršil vzprejem izletnikov tako povoljno. Osobito zahvaljuje odbor ljubezniva novomeška dekleta, slavno dolenjsko pevsko društvo in slavno gasilno godbo. Zahvaljujemo sploh vse narodno meščanstvo! (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1894) Zmešani od denarja Milijonaiji so sploh nenavadni ljudje, ne samo zato, ker imajo v rokah veliko bogastvo, o katerem običajni smrtniki lahko samo sanjajo, ampak tudi zaradi nekaterih svojih navad. Psihiatri so različnega mnenja o tem, kaj je krivo ekscentričnosti teh ve-lebogatašev. Eni menijo, da je temu krivo le brezdelje, drugi pa, da hočejo biti tudi v vsakdanjem življenju nekaj posebnega. Sicer pa poglejmo, kaj počno ti možje! Frederic Gulland, angleški milijonar, dolga leta ni več spal v spalnici, ampak na dvorišču v starem avtomobilu. Kopal se je samo trikrat na leto, jedel pa samo sadje, prepečenec in vitamine. Imel je 60 mačk, ki so nekaznovano pohajkovale po njegovi luksuzni vili. Vsako stvar, ki jo je prijel v roko, so morali strežniki prej obrisati s toaletnim papiijem, tako da so ga porabili tudi po 60 zavitkov na dan . .. Ameriški milijarder Bernard McFaeden pa je bil obseden od želje, da bi dočakal 120 let poln mladostnega žara. Hranil se je s sadjem, zelenjavo in jogurtom, za vsak rojstni dan pa je v dokaz svoje mladostnosti skočil s padalom. Ob nekem takem skoku je padel v reke, staknil pljučnico in - ni dočakal 120 let... Nekega jutra so v New Yorku našli v cunjah zmrznjenega moža. Kmalu so ugotovili, da gre za človeka z nekaj milijoni dolaijev, ki je vzdrževal izredno potratno opremljeno vilo, a ni nikoli v nji živel, ker se je z veliko lljubezni ukvaijal z — beračenjem ... . Znano je tudi, da so veliki bogataši največji sovražniki davčnih uradov. Izmuznejo se plačevanju davkov na vse mogoče načine. Tako se je milijonar Georges Dawson nekaj let potikal s svojo jahto po Atlantiku, da mu ne bi mogli prinesti davčnega računa pred oči.. . Kjer skrbi ni, se jih naredi! Elektronsko napravo za odganjanje komaijev so sestavili na osnovi spoznanj biologov. Pregnani komarji Posebna naprava odganja nadležne komarje Že marsikomu so uživanje naravnih lepot na izletih ali na taborjenju pokvarili komarji, ki vsiljivo b renče okoli človeka in ga pikajo, da se mora kar naprej praskati. Dim, česen, razna razpršila in druga sredstva so bila ali neprijetna za uporabo ali pa neučinkovita pri odganjanju nadležnih gostov. Zdaj pa kaže, da je komarjem le odklenkalo. Ameriški biologi so ugotovili presenetljivo dejstvo, da namreč ljudi napadajo in jim srkajo kri le -samice in da to počno samo, kadar so oplojene. Žal so samice komarjev oplojene zelo pogosto. . . . Raziskovanja so pokazala, da oplojene samice ne prenesejo svojih ,,mož“. Ko pričnejo komarji brenčati okoli samičk in pri tem spuščajo „ljubezenske “ zvoke, bežijo samice proč od njih. Tako ponašanje komarjev je izkoristilo neko ameriško podjetje in izdelalo posebno elektronsko napravo, ki se je obnesla kot imenitno zaščitno sredstvo proti nadležnosti komarjev. Naprava ni večja od škatlice za cigarete. Oddaja podobne zvoke, kot jih spuščajo komarji samci, in samice, ki najraje napadajo ljudi, beže od izvora teh zvokov. Napravo napaja alkalna baterija, ki omogoča stourno delovanje. Domet zvokov je dva metra, kar je povsem dovolj, da človek v miru preživi noč ob reki ali v gozdu, ne da bi ga prebujalo grozeče brenčanje komarjev in skeleči piki. 1 NAROBE SVET Se nekaj dni je do kresa, pa je tako hladno, kot že dolgo ne. Presneta reč vendar, saj bo treba nadeti zimska oblačila, da si ogrejem stare kosti, ki jih sonce ne more! Kadarkoli človek pogleda skoz okno, zunaj lije brez kraja, da ni mogoče spraviti niti sena pod streho ali pa njive očistiti plevela. Če bo šlo tako naprej, bomo pred žetvijo imeli še sneg, ko ga pozimi ni bilo. Akoravno sem bil zavoljo vremena slabe volje, sem včeraj zajezdil kobilico, da vidini, kako čista je naša dežela. Vsepovsod se hvalijo, koliko smeti so pospravili. Menda jih je bilo toliko, kot bi 'nekaj let nihče ne pospravljal. O, marsikah so očedili, pa je ponekod spet na novo nasmeteno s staro šaro. Saj veste, voznik tepe le tistega konja, ki bolje vleče, pospravljajo pa največkrat tisti, ki ne smetijo. Čuden je ta svet! Kakorkoli obračamo, vedno se obme narobe. Le poglejte.' lani smo vpili, da ni mesa, in se jezili na kmete, ki so redili premalo živine. Letos je mesa neki toliko, da kmetje ne vedo, kam z živino, in si s tem celo država beli glavo. Nekdaj so možje imeli besedo pri hiši. Oni so gospodarili, vendar tega že dolgo ni več. Z lučjo bi danes iskal človeka, ki bi dokazal, da je tako. Danes pri hiši ženska beseda velja. Ne bi se jezil, ako bi pri tem ostalo, kajti prišlo je tako daleč, da celo otroci ukazujejo staršem, in slišal sem že, da so jih celo pretepli, ako jim niso dali novcev ali ugodili njihovim željam. * Saj pravim, povsod Okoli nas je narobe svet. Tudi v Mišjem dolu ni bolje. Nekdaj so gospodinje same pekle kruh, potlej so ga kupovale pri peku. Zdaj ga vozijo iz mesta. Kruh je ali ga pa ni, kakor nanese. Poslej ga ne bo več, kajti tako daleč ga ni vredno voziti in zato bo Mišji dol sredi polj ostal brez kruha. MARTIN KRPAN Jugoslavija! kliče svet Prva vesoljska posti pri nas že deluje - - Pred nekaj tedni se je tu naša država vpisala v seznam stih evropskih držav, ki ima najsodobneje urejen ptt p' met. V Priliki pri Ivanjicah začela delovati modema satei-ska postaja, ki omogoča tef fonske pogovore z vsemi kori nenti sveta. 260 ton težka an> na se kot ogromno elektroni uho ozira v vesolje, kjer kr( komunikacijski satelit Inteli IV F2, ki prenaša telefons pogovore na najoddaljene; kraje sveta. Za zdaj obratuje poskusno. Ko bo delo satelita postaje povsem steklo, bo d volj samo zaobrniti številčni na telefonu in že se bo ogU' telefon v Parizu, Londonu ; Nevv Yorku. .. i’.V. .... 5» ... ra K«? 1 ..... P L i S K A V K A ■-.O« R A D 1 0 & K. A M M j »a £ R A T O 1 V R .... r P 1 s! A P O St A U • >K O M & k e S z K 7 “ D A R K 0 R t N A N — s M £ L O S r KZ K v A L A uu> M A S A D M 5?? € T € N & ms — O M e N « ==■ H 1 K O L A - b O r e R lajiii L e M ?!tf S A T “ •» N i c A sr A j A 3 T R l Rešitev prejšnje križanke: NOVINARJA NI ŠKODA! 13. junija - bilo je nekaj po 13. uri - jo je naš novinar Alfred Železnik s škodo mahal iz Sevnice proti Krškemu. Pa ga ustavijo pri Pijavškem: ,,Nikamor naprej, ob cesti minirajo 1“ Alfred, ki bi se rad zmuznil mimo, v zadregi: „Jaz . . . jaz sem od Dolenjskega lista Oni pa: „Če je pa tako, pa kar naprej/“ Zanesljivo vemo, da ni počilo, ko se je peljal Alfred mimo, saj je še istega dne v naši redakciji v Novem mestu cel in živ pisal članke. 0 L AVANTURA STVARNIK EGIPTA SOVNT JEM (SPREMEN- SASZZVR BiKOGOREC KOHONT DEDNE ZASNOVE st DL VONJ GREDA ZNAMKA ŠPORTNE OPREME GIBANJE DL ETIOR NOVEC SIMON JENKO MANJŠI HRIB GR. BOGINJA MAVRICE CIMOSOV AVTO GL. MESTO GRČIJE DL MLEČNI IZDELEK JANF7 GERM. OREL DL VODJA CRTA KANT D L LESTVICA TON SRBSKO M.IME NIKELJ UGOVOR PLAKANJE PRAVILO. ZAKON VSESANJE AZIJSKI PAKT LETALO KITAJSKI VODITEU VESOUSK/ PSIČKA DL DL NADAV DL DL Gigantska antena * vesoljski postaji v Priliki 1 usmerjena h komunikacijske^ satelitu, ki lebdi fl* Atlantikom. Satelitsko postajo so zgradb naša domača podjetja, opretf pa so dobavili japonski pro^ vaj alci. Postaja ima lastne vi; energije, zato ne bo več izpa$ na mednarodnih zvezah, pol‘ tega pa so vse naprave dvojfl* tako da v primeru okvare pogr | vor nemoteno teče dalje, sajf samodejno vključi rezerv* aparatura. Za zdaj si je Jugosi vija izbrala 60 kanalov v v soljski interkontinentalni zv# ki bodo omogočali ne samo $ vilne telefonske pogovof ampak tudi telegrafski p’ron11 in televizijske prenose. Nič v‘ se nam ne bo treba jeziti ob1 levizorjih kot večkrat do sed*) ko smo lahko gledali san sliko, ker je ton izpadel, pa tistega osovraženega nap1" „Motnje na mednarodnih zah44 ne bo več videti. . Postavitev vesoljske post? pri nas ni samo velika in P1 membna pridobitev, ampak J* di dokaz, da naša domača Pfl, jektivna, montažna in gradb^1 podjetja obvladajo najzah^' nejše gradnje. v.;:,.' .. -v : \ ‘ ll |l I I I I II I I I I a Največji cvet na svetu V temah pragozdov Sumatre raste največji cvet na svetu, ki meri v premeru več kot meter - Izdaja ga naravnost neznosen smrad Tropska območja našega planeta so znana po najčudovitejših in najbolj nenavadnih oblikah življenja, tako živalskega kot rastlinskega. Topla klima, obilno deževje in z vlago nasičen zrak so idealni pogoji za rast in razvoj orjaških rastlin živo pisanih barv in oblik. V teh krajih je tudi domovina največje rože, kar jih danes poznamo na svetu. To je Raf-flesia Arnoldi, parazitska rastlina, ki raste v neprehodnih pragozdovih Sumatre. ton Rafflesia Arnoldi se hrani s sokovi sumatrske divje trte. Sprva je vidna samo kot majčkena bula na korenini svojega gostitelja, po nekaj letih, ko dozori, pa začne bujno cveteti. Popki so najprej veliki kot grah, a se hitro večajo in zrasejo do velikosti zeljnate glave. Ko se ovojni listi razpro, se pokaže cvet, ki ima tudi več kot meter premera. Vendar botanikov ne preseneča samo izredna velikost cveta, ampak •j Ena od prvih risb Rafflesie Arnoldi. Na levi je popek, na desni pa že razcvetel cvet. tudi njegova barva in vonj. Cvet je namreč sprva svetlo rdeč, podobne barve kot sveže meso, potem pa se po cvetnih listih prično delati rjavkasto sive pege, kar spominja na pokvarjeno meso. In za čuda je tudi vonj Rafflesie močno podoben vonju gnilega mesa. Za človeka je vonj, ali bolje rečeno smrad, neznosen in težko je zdržati ob cvetoči rastlini dlje časa, veliko bolj prijeten pa je za številne žuželke, ki se rade plazijo po širnem obodu cveta in pri tem skrbe, da se ta dvodomna rastlina uspešno razmnožuje. Prva sta rožo velikanko odkrila pred 155 leti britanski guverner Thomas Stanford Raffles in njegov pomočnik, botanik Joseph Arnold, v temnih globinah pragozda ob reki Manoi. Njuno odkritje je tisti čas presenetilo ves znanstveni svet. Njima v čast je angleški botanik R. Brown cvet poimenoval Rafflesia Arnoldi. Šele precej kasneje so ugotovili, da je rastlina pravzaprav dvodomna in da ima drugo-spolna rastlina razmeroma majhen cvet, ki je velik „sa-mo“ 30 centimetrov. I I I I I I I I I I I I II V smrt zaradi odvzete njive Zgodilo se je v Dolini, pobrateni občani Kočevja Dolina in vasi okoli Trsta so še vedno pod silnim vtisom vesti, daje Josip Sodnik od Sv. Barbare, po rodu iz Milj, nedolgo tega naredil samomor; izpil je strup na nekdanjem svojem zemljišču v Osapski dolini. Ljudje so prepričani, da je Sodnik, ki je bil star 61 let, to storil iz obupa' odkar mu je Ustanova za industrijsko cono “EZIT razlastila edino zemljišče, ki ga je imel. Njiva obsega iU arov, za odškodnino mu je EZIT odmerila 2,85 milijona lir (550 lir za kvadratni meter). Sodnik se je pritožil, da bi mu odškodnino povišali. Medtem je nenehno upal, kakor je vsem pripovedoval, da mu bo EZIT vrnila njivo, odkar je na pritisk javnosti opustila načrt, da bi na razlaščenih zemljiščih v Osapski dolini postavili petrolejsko čistilnico. (Znano je, da v okolici Trsta razlaščajo slovenske kmete in s tem izvajajo raznarodovalni pritisk.) Sodnikova pritožba za zvečanje odškodnine je tekla naprej. In res: tri dni po tem, odkar si je končal življenje, je prišlo obvestilo, da je sodni izvedenec ocenil vrednost zemljišča na 6,2 milijona lir, torej mnogo več, kot mu je odmerila EZIT. Pretresljivo je, da je rajni naredil samomor na svojem razlaščenem zemljišču daleč od doma, saj je s tem očitno hotel pokazati, kako močno je bil navezan na svojo nekdanjo zemljo. BOGASTVO - V nekem venezuelskem časopisu je Juana Gonzales, mati šestih otrok, izrekla stavek, ki daje misliti: „Po zaslugi nafte je Venezuela postala bogata dežela, samo mi na kmetijah še vedno jemo vsak dan krompirjevo juho.“ PARADIŽNIK V STAREM RIMU „ISKRA" Tovarna napajalnih naprav in elektrospojnih vezij Novo mesto j objavlja: 1 PROSTA UČNA MESTA! — elektromehanik — več učnih mest — splošni ključavničar — več učnih mest — strojni ključavničar — več učnih mest — orodjar — več učnih mest Pogoji za sprejem so: uspešno končana osemletka, starost do 18 let in zdravstvena sposobnost 2 PROSTA DELOVNA MESTA — delavec v proizvodnji — več mest — delavec v klepami in strojni delavnici — 6 mest — planer materiala — 2 mesti — orodjai — 3 mesta — skladiščnik 1 mesto — skladiščni delavec — 2 mesti — vodja izmene — 2 mesti — obratni električar — 1 mesto — administrator - 1 mesto Pogoji za sprejem so: — starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost — KV ključavničar — elektrotehnik za šibki ali jaki tok — KV orodjar — KV delavec elektro stroke — TK delavec — SS strojni ali elektrotehnik — KV elektromehanik — poslovni administrator PROSTO DELOVNO MESTO 3. vodja proizvodnega sektorja 1 mesto Pogoji za sprejem so: dipl. strojni ali elektro inženir in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih del. mestih Pismene ali osebne prijave sprejema za prosta učna in delovna mesta splošni sektor delovne organizacije „ISKRA", Tovarna napajalnih naprav in elektrospojnih vezij Novo mesto, Bršlin. Rok za prijavo je 15 dni od objave oglasa oz. razpisa. % SCHIEDEL — YU — Kamin! dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC PROSTA DELOVNA MESTA V | TEHNIČNO-TURISTIČNI BAZI f OTOČCU! j VTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE, ubijana, Titova C. 138, ponovno objavlja v novi tehnično-ristični bazi na Otočcu naslednji prosti delovni mesti: VODJA TURISTIČNEGA BIROJA ADMINISTRATORKA V TURISTIČNEM BIROJU zasedbo delovnih mest želimo, da kandidati izpolnjujejo * aslednja pogoja: od 1: da ima srednjo strokovno izobrazbo (gimnazijo ali ministrativno šolo), pet let prakse, da obvlada tuj jezik in nove strojepisja; 2: da ima administrativno ali drugo poklicno šolo, tri eta prakse in da obvlada strojepisje. obe delovni mesti je kot poseben pogoj predvideno po-cusno delo do dveh^mesecev. Zasedba delovnih mest je ožna do 1. julija 1974. Cenjene ponudbe je treba poslati na gornji naslov v roku 10 ni po objavi oglasa. 29. Potem pa je dolgobradima pokazal, kaj zna. Prerokoval je iz črne kave . .j|. Pri Paradižnikovih dveh pa je visoko d e obrvi. „Kaj takega pa še ne JeJfetk?.V.brke> »čud»e reči se vama obetajo! Na je «lg, spanec/4 je našteval U-giba, „nato p° ° * st n?OI?e *n - °d* hod v turško sužnost. ^aZt.ja to Sna "|ezen ~ kuga in čisto na koncu - grmadi, obtožena čarovništva.4 „Ne, ne, kaj takega pa še ne!44 je kimal z glavo U-giba in vsi navzoči z njim. Nobenega razloga namreč ni bilo, da bi ne verjeli sivemu U-gibi, ki je bil jasnovidec tedanjih časov številka ena. Paradižnik in Klara pa sta imela s tem večer pokva-ijen. Odšla sta po francosko v svojo spalnico v prvo nadstropje. Legla sta v bele pernice, strmela v strop do ranega jutra. Ko pa so slednjič trudne veke le pokrile žalostne oči, se je pričela uresničevati U-giboa prerokba ... „Dolg, dolg spanec,44 je rekel U-giba! Zzzzzzzzz! je zabrenčalo izza tečkih zaves spalnice. S pravljičnega Kleopatrinega vrta je v sobo priletela žuželka, ki jo poznamo po imenu muha ce-ce! Ne PIPSA in ne NUVANA ni bilo pri roki tam na nočni omarici in muha ce-ce je pičila naravnost v nos oba naša junaka! „Dolenjka", trgovsko podjetje na debelo in drobno, dolenjka Novo mesto, objavlja prosti delovni mesti DVEH'PRIPRAVNIKOV v delovni skupnosti skupnih služb. Pogoj: končana ekonomska srednja šola. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi." Sporazum-zadnji pečat Odgovor na vprašanje, koliko bo kdo dal, je jasen Začetek gradnje novega zdravstvenega doma v Brežicah zagotovo lahko pričakujemo prihodnjo pomlad. Takšen je dokončen sklep gradbenega od-l -ra. Za financiranje je pripravljen osnutek sporazuma, ki ga bodo podpisali občinska skupščina v Brežicah, celjska skupnost zdravstvenega varstva in NOVO V BREŽICAH NOV ROD MATURANTOV -Letos se poslavlja od gimnazije 76 dijakov četrtega razreda. Z današnjim dnem se začenjajo zanje najbolj napeti dnevi - čas, ko bodo morali dokazati svoje znanje in zrelost pred maturitetno komisijo. V PARK PA RAJE NIKAR! - V mestu se vsak dan ustavljajo izletniki, ki z osebnimi avtomobili in avtobusi potujejo skozi ta del Slovenije. Veliko se jih ustavi pred gradom, od koder zavijejo v Posavski muzej. Obiskovalci se radi sprehodijo skozi zanimive, lepo urejene zbirke preteklosti in tudi bližnjo grajsko okolico motrijo z odprtimi očmi. Včasih kdo kar naravnost vpraša: „Kaj pa park? “ ker ne more razumeti, da je tako zapuščen. Žal, nihče ne da denarja zanj. x ŠTIRJE NOVI BAZENI - V Ča-teških Toplicah napovedujejo za konec junija otvoritev štirih novih kopalnih bazenov. Eden je namenjen plavalcem, eden neplavalcem, dva pa otrokom. Oba velika bazena sta dolga po 30 in široka po 25 metrov. Če bo letos tako hladno poletje, kot napovedujejo, potem si bodo kopalci raje izbrali toplo vodo kot hladno kopel v Krki. V SOBOTO NA DUNAJ - Turistična poslovalnica SAP Brežice prireja za kolektiv Agrarie tridnevni izlet na Dunaj. Prijavljenci bodo odpotovali v avstrijsko prestolnico v soboto, 22. junija. Ogledali si bodo razstavo cvetja in druge zanimivosti mesta. režiSke vesti zavarovanja, Zdravstveni dom Celje in Lekarna Brežice. Občinska skupščina Brežice in skupnost'zdravstvenega varstva Celje bosta prispevali po 6,5 milijona di-naijev. V deležu občinske skupščine je mišljen samoprispevek občanov, izglasovan za obdobje od aprila 1974 do avgusta 1978. Celjski zdravstveni dom bo nakazal 1,000.000 din, vsoto, ki jo namerava dobiti s prodajo obstoječih zgradb enote v Brežicah. Lekarna v Brežicah' je za soinvestiranje prav tako namenila izkupiček od prodaje stare zgradbe, ocenjene na poldrugi milijon. Podpisniki sporazuma bodo tako zagotovili celotno investicijsko vsoto 15 milijonov dinarjev. Gradbeni odbor je po pretresu idejnega projekta odločil, da bi v prvi fazi morali dokončati štiri splošne in štiri zobne ambulante, dve šolski zobni ambulanti in prostore za rentgen, laboratorij, reševalno postajo in lekarno. Vsi ti prostori bodo obsegali 2184 kvadratnih metrov površine. V drugi fazi nameravajo spraviti pod streho 1332 kvadratnih metrov in po potrebi še 1029 kvadratnih metrov v tretji fazi. F. B. NA TRAKOŠČAN V nedeljo, 23. junija, bodo člani AMD iz Brežic skupaj s člani Avto-moto društev iz Čakovca-, Ptuja, Varaždina, Bregane in Samobora obiskali grad Trakoščan na Hrvaškem. Ogledali si bodo tamkajšnji muzej, nakar bo sledilo tekmovanje v spretnostni vožnji. Do ponedeljka se je prijavilo iz Brežic že 400 udeležencev s 118 avtomobili. „TARZAN"IN „PIKAPOLONICE" Brežiški taborniki so ta mesec organizirali občinski taborniški mnogoboj za najmlajše člane. Tekmovalo je deset ekip: tri iz bizeljske enote, štiri iz Cerkelj in tri iz domačega odreda. Pri medvedkih je v mlajši skupini zmagal vod „Tarzan“lz Cerkelj, pri čebelicah vod „Pikapoloni-ce“ iz Brežic, starejši pa so se uvrstili takole: prvo mesto je zasedel vod „Raki“ iz Cerkelj, drugo „Rdeče , mušnice“, prav tako iz Cerkelj. Vse štiri ekipe so se v nedeljo, 16. junija, udeležile področnega mnogoboja v Sevnici. V BREŽICAH KMALU KLUB V Brežicah so ustanovili sekcijo novomeškega kluba zdravljenih alkoholikov. Člani so do sedaj hodili na sestanke v Novo mesto. To je bilo precej od rok, zato so zadovoljni, da se lahko srečujejo bliže. Pripravljajo se še za korak naprej, na ustanovitev kluba v Brežicah. Obiskovali bi ga zdravljeni alkoholiki iz brežiške in krške občirje skupaj z družinskimi člani. Ta srečanja imajo delovni značaj. Njihov namen je, pomagati zdravljenim alkoholikom pri premagovanju vsakdanjih težav. S klubom bosta sodelovala še zdravnik in medicinska sestra. Pobuda za ustanovitev kluba zasluži pozornost in podporo družbe. V CERKLJAH ZA PRESTAVITEV POKOPALIŠČA Cerkljansko pokopališče sredi vasi je že dolgo pretesno. Grobovi so tako stisnjeni drug k drugemu, da se na pogrebih komaj zrinejo s krsto mimo njih. Krajevna skupnost je dobila prostor za novo pokopališče zunaj naselja. Sanitarni inšpektor in geolog sta ga pregledala in zdaj čakajo na analizo zemlje. OKREPITI „REGION" Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je v razpravi o razvojnem programu Projektivnega biroja Region Brežice predlagal tesnejše vključevanje institucije v posavski prostor. Posavje potrebuje močno projektivno organizacijo in Region bo prej ali sLj m iral ustanoviti enoti v sosednji krški in sevniški občini. Projektivni biro zaradi majhnega števila zaposlenih ni kos vsem naročilom, zato predvideva zaposlitev novih strokovnjakov. To je povezano s stanovanjskimi problemi, te pa bodo morale po mnenju izvršnega sveta v Brežicah združeno reševati vse tri posavske občine. Region bo svoj 'razvojni program predložil tudi občinskima skupščinama v Krškem in Sevnici in ju tako seznanil s svojimi načrti. PROŠNJE KOLEKTIVOM Občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah se tudi letos obrača na delovne organizacije za pomoč pri financiranju letovanja otrok v Savudriji. Denar se bo stekal v skupen sklad kot prispevek za tiste otroke, ki jih bodo poslali na letovanje iz zdravstvenih in socialnih razlogov. 0 lanskem gospodarjenju pa nič7 Lani slabše, v letošnjem polletju bolje, vseeno pa ne gre Razprave o analizah službe družbenega knjigovodstva za gospo- sedežem skupnih daijenje v preteklih obdobjih so ponavadi tihe točke dnevnega reda. Tako je bilo ponavadi na sejah občinske skupščine Tudi na delegatski skupščini ni bilo mnogo bolje. Verjetno bi bilo bolj živo, če bi prišla poročila z manj zamude, dosti resnice pa bo tudi v tem,* da se ta gradiva, ki vendarle vsebujejo marsikakšno trajnejšo zanimivost, obravnavajo v preozkem krogu. so dolžne y~-— k 0 kom v občini podatke nju svojih TOZD. A Rentabilnost poslovanja delovnih organizacij se je v minulem letu Peto kolo? Na Mirni deluje edinstveno društvo - sekcija internirancev, bivših zapornikov fašističnih taborišč. Sekcijo so ustanovili julija 1961. Julija ali avgusta imajo ponavadi svoja letna srečanja. Kot nam je potožil Jože Zakrajšek, prizadevni tajnik te sekcije, ki šteje nad 55 članov (nekaj jih je celo iz Ljubljane, Novega mesta). „Imamo komaj za vence. Če imamo seje, moramo plačati še prostor, tako da se ves denar, zbran s članarino, porazgubi že za to. Radi bi šli še marsikaj pogledat, kjer so trpeli med vojno naši člani, a ni denarja. Marsikdo bi rad tudi pravno pomoč. Storili smo že marsikaj, da bi prišli do denarja za najnujnejše. Tisočak bi zadoščal,“ pravi Jože. „Lani smo zaprosili občinski odbor Zveze združenj borcev Trebnje za pomoč, a nismo dobili niti odgovora!? Pred leti so nam pomagali s 500 di-\narji.“ zmanjšala: za sto vloženih dinarjev so kolektivi še v predhodnem letu iztržili za 32,71 dinarjev pribitka, lani pa kar za 1,39 dinarja manj. Tudi v porastu družbenega proizvoda zaostajajo za republiško resolucijo o gospodarski politiki. V minulem letu je TRIMO izkazal celo izgubo. Le-ta izhaja predvsem iz neurejenega poslovanja priključenega INKOT. Nekateri so imeli ob letu tudi težave z zagotavljanjem trajnih obratnih sredstev. Na seji delegatov zbora združenega delaje poslovanje svoje organizacije pojasnil le delegat DANE. Njihove težave izvirajo v glavnem izne-rešenih razmer na’jugoslovanskem trgu, ker se nekateri izdelovalci pijač niso držali določil dogovora o prodaji. Kot je zboru predlagal izvršni svet občinske skupščine, je treba nad vprašanji gospodarjenja bdeti stalno in nemudoma odpravljati vzroke morebitnih nezaželenih gibanj, sicer bo načrt razvoja občine ogrožen. Na seji občinske konference ZK 12. junija so vprašanjem gospodarjenja posvetili posebno skrb. Na konferenci so naročili članom osnovnih organizacij v OZD in TOZD, naj posvetijo posebno pozornost ocenam gospodarjenja. Sprejeli so tudi priporočilo, da v vseh sredinah uskladijo porast osebnih dohodkov z rastjo družbenega proizvoda. Vse TOZD s V Selce velik SEL«. NOV GASILS10 u ulil« nedeljo ob . ^3* velik dan: PggLdM v—jvoljnegag3 do^. bvost, znana staremu rodu, pa tudi mladim. Na KMEČKI OHCETI v 0 damice nr,v?njami ^ P°sebno pozornost gledalcev. Malčkom, ki so prvič videli Pnano razlagale: „Vidiš, to so pa naši Ribničanje.“ (Foto: J. Primc) rešujejo najtežje Kaj delajo mladi delavci v ribniški občini »o; ’ ?a Predsed (?5 vcev s ini' seji občinske skupščine Kočevje, ki bo 20. junija, bodo delegati razpravljali in sklepali o osnovnih problemih v občini in stališčih IS do njih, o novih cenah vode, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, najetju brezobrestnega posojila za poplavljence, o ustanovitvi več ih komisij občinske skupščine in še o nekaterih drugih zadevah. 30 TEČAJNIKOV Na tečaju za pridobitev kvalifikacije poklicnih voznikov motornih vozil, ki se je pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Kočevje pričel 15. aprila, je vpisanih 30 slušateljev. Tak tečaj organizirajo vsako leto. Mnogi mladi fantje, med njimi tudi brez poklica, so se tako že usposobili za poklic šofeija. V. I. Precej časa je trajalo in precej napora mnogih je bilo treba, da so tega umirajočega konja 11. junija naložili v Loškem potoku na prikolico in ga odpeljali v Cerknico. Konja je odrgnila na vratu vrv inje dobil tetanus. (Foto: J. Primc) ZNAMKE - Priložnostna poštna znamka v vrednosti 4,50 dinje izšla ob X. svetovnem nogometnem prv^-^vu. Izdala jo je Skupnost jugoslovanskih PTT, tiskana pa je v Nemčiji. Ob proslavi 100-letmce planinstva v Jugoslaviji je izdala Jugoslovanska skupnost PTT še eno priložnostno znamko za 2 din. Na znamki je prikazan Klek s pianin-sk n domom, planinka in znak Planinske zveze Jugoslavije. SADJE - Zgodnje sadje dobimo v Kočevju bolj slabo. Ali še ni zrelo ali je že preležano. Marelice so kot gumi žogice in brez pravega okusa. Le nekajkrat smo dobili res lepe češnje. O cenah pa raje sploh ne govorimo! Borovnic še nismo videli, čeprav smo sredi borovničevih logov. ŠOTORI - Vseh vrst šotore za letovanje je razstavila NAMA. Njihove cene niti niso pretirane, če pomislimo, koliko se prihrani na letovanju v šotoru. Cene v hotelih so visoke. MOKRI PEŠCI - Na kočevskih ulicah doživiš v deževnem vremenu marsikaj. Po cestah so luknje in luže, v katere padajo avtomobili in brizgajo po pešcih. Skoraj vsi vozijo nad dovoljeno hitrostjo, ker organi, odgovorni za varnost prometa, neradi hodijo v dežju na cesto, pa tudi radarja je škoda. STARI DINAR - Do kdaj še naziv „stari dinar'4? Ta naziv uporabljajo pri poročilih v časopisju, radiu, televiziji in v trgovinah. Celo nekateri govorniki, pa tudi visoki funkcionarji še preradi govore o starih dinarjih. medved odgovarja — Zakaj je cesta Stara cerkev-Kočeyje tako valovita kot Jadransko moije? — Ker jo je Cestno podjetje Novo mesto asfaltiralo oziroma je ravnalo asfalt po novem načinu: namesto s finišerjem kar s plugom za sneg. Pred kratkim so absolventi 4. razreda kočevske gimnazije še peli po ulicah, danes pa se že potijo na maturi, ki bo trajala do 28. junija. (Foto: J. Primc) Odpraviti zaostajanje Sodnik za prekrške občine Ribnica je prejel leta 1971 891 predlogov in ovadb, naslednje leto 830, lani pa le še 605. Skupaj jih je rešil leta 1071 1012, leto kasneje 954 in lani 668. Seveda so v številu rešenih zajete tudi ovadbe, ki so bile vložene v prejšnjih letih. Skupno je sodnik izrekel: v letu 1971 5 zapornih kazni (65 dni zapora), 861 denarnih in 3 ukore; leta 1972 19 zapornih (174 dni), 798 denarnih in 2 ukora; lani pa 18 zapornih (113 dni), 529 denarnih in Žge, vzorce, a bi raje tipkala Med tistimi šolarji, ki so si s posebnim zanimanjem ogledovali razstavo ornamentov Ivana Razborška v ribniški Petkovi galeriji je bila tudi Tatjana Govže z Brega pri Ribnici. „Najbolj so mi všeč prtički. Vzorci so lepi in cvetje je nenavadnih in lepih oblik. Moj oče je kmet in lesostrugar. Dela krožnike in vzorce na njih. Tudi jaz barvam krožnike, senčim ter žgem vzorce in ornamente na njih, zato me ta razstava še posebno zanima. Ne, ko bom velika, ne bom žgala in barvala krožnikov ter delala spominkov. Raje bom tipkala. Zato bom šla po končani osnovni v administrativno šolo.“ 30 opominov. Največ kazni je bilo izrečenih zaradi prekrškov zoper prometno varnost ter javni red in mir. Število predlogov in ovadb je bilo lani manjše, vendar ne zato, ker je prekrškov manj. Lani je bil namreč sprejet nov zakon o prekrških, ki daje miličnikom večje možnosti za mandatno kaznovanje. Take kazni so do največ 200 din, miličniki pa jih lahko izterjajo sami ali s pomočjo davčnih uprav. Tatjana Govže, učenka 5. razreda osnovne šole Ribnica, pomaga očetu pri izdelavi ribniških spominkov. (Foto: J. Primc) metliški tednik Mladi iz Ditzingena Julija gostje pri novomeških družinah Občinska konferenca ZMS Novo mesto bo tudi letos pripravila izmenjavo mladih iz za-hodnonemškega Ditzingena iz Novega mesta. Skupina nemških mladincev bo letos v naše mesto prišla 12. julija, pri nas pa bodo ostali štirinajst dni. Gostja bodo stanovali pri Novo-meščanih, ki bodo dali brezplačno stanovanje in hrano. Da bi imeli gostitelji kar najmanj dela, bo občinska konferenca v dopoldanskem času pripravila za nemške mladince ogled tovarn, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, razgovore s predstavniki vaških in tovarniških mladinskih aktivov, izlete v okolico Novega mesta in podobno. BALETNI VEČER Ob glasbi Waldteufela, Delibe-sa, Čajkovskega, Rahmaninova, Rota, Kreuder - Beckmanna, Chopina in Gounoda bodo v ponedeljek, 24. junija, ob 16. in 19.30 (za mladinski in večerni abonma) v novomeškem Domu kulture plesale . gojenke baletne vzgoje Zavoda za kulturno dejavnost pod vodstvom koreografinje Mihce Buh. Na sporedu bodo^ osnovni baletni elementi v kompoziciji, Espana, Moj balonček, Romanca, Sanjarjenje, baletna suita: Bolečina, Upor, Zmaga in Srečno mladi v svobodi. To bo hkrati zaključni javni nastop gojenk baletne vzgoje ob koncu šolskega leta. I.SAB PRAZNUJE 30-letnico ustanovitve I. slovenske artilerijske brigade bodo proslavili hkrati s praznikom krajevne skupnosti Žužemberk v nedeljo, 23. junija, na Jami pri Dvoru. Po slavnostnem govoru, ki ga bo imel dr. Jože Brilej — Bolko, predsednik ustavnega sodišča Slovenije, bodo razvili prapor I. SAB, ki ga bo podelil pokrovitelj - SGP Pionir iz Novega mesta. Sledila bo podelitev spominskih trakov pionirskemu odredu, osnovne šole na Prevolah, mladinski domicilni brigadi I. SAB in krajevni organizaciji ZZB Dvor. V kulturnem delu bodo sodelovali učenci prevol-ske, žužemberške in dvorske šole, pevski zbor.iz Žužemberka ter igralka Vladosa Simčič - Tiran. V naslednjem poletju pa bi vsi gostje na svojih domovih v Ditzin-genu in okolici sprejeli naše mladince. Poudariti moramo, da pri tej izmenjavi pridejo v poštev mladi iz vse naše občine. Zato se vsi tisti, ki ste za izmenjavo zainteresirani, oglasite na OK ZMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, kjer boste pravočasno dobili natančna navodila. Suhokrajinski drobiž SPOMINSKO PLOŠČO NARODNEMU HEROJU DUŠANU JEREBU - ŠTEFANU bo aktiv ZZB NO-VOTEKS Novo mesto dal vzidati na fasado Mirtičeve hiše v Velikem Lipovcu. Na robu te vasi je namreč 12. marca 1943 padel, zadet od italijanskih in belogardističnih krogel, ta poznani narodni heroj s še nekaterimi tovariši, ki so tod preko šli proti Žužemberku. TROGOVINA ŽUŽEMBERŠKE ZADRUGE bo kmalu imela v Žužemberku povsem sodobne prostore in opremo. S prizidavo novih prostorov k stari stavbi so v enem mahu pridobili prostore za skladišče in za prodajalno, ki bo imela v svojem sklopu tudi mesnico in delikateso. Prostori bodo imeli centralno ogrevanje, opremljeni pa bodo tudi s hladilnimi pulti, mesnica pa bo imela prostorno hladilnico. TEŽKO ' PRIČAKOVANE KOŠKE ZA SMETI so končno le namestili na žužemberškem trgu. Nabavi-1? jih je krajevna skupnost, kije morala na dobavo dolgo čakati, saj je v Sloveniji edini proizvajalec teh koškov obrat komunalnega podjetja Ljubljana SNAGA. Že več kot mesec in pol pa imajo za Žužemberk in Dvor tudi že prostor za odlaganje smeti; nihče ni hotel proti odškodnini odstopiti primernega zemljišča in ga je končno odstopil brezplačno delavec krajevne skupnosti. IZVAJANJE PROGRAMA DEJAVNOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK je v polnem teku, vendar je nekoliko zamude zaradi težav pri nabavljanju gradbenega materiala in zaradi izdelave nekaterih načrtov. Vrednost letošnjih del je več kot dva in pol milijona dinarjev. Kakor v prejšnjih letih, tako je tudi letos največ denarja predvidenega iz dohodka lastne dejavnosti. M. S ČETRTKOV INTERVJU Otoška baza se odpira / / ^ Franc Beg: »Za naše AMD in vse dolenjske | i avtomobiliste bo tehnična baza pridobitev« i V Novem mestu bo ob koncu junija konferenca delegatov iz sekcij AMD, ki jih ustanavljajo v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži, Novem mestu, Šmarjeti, Škocjanu in Šentjerneju. Društvo šteje nad 1.200 članov, od tega samo že delujoča sekcija v Novoteksu 270 članov. Po številu članov je novomeško AMD med močnejšimi v Sloveniji, vendar pa so izračunali, da je včlanjenih le okoli 18 odstotkov lastnikov motornih vozil. Eden od smotrov, ki jih želijo doseči v prihodnjem obdobju, je povečanje članstva na 25 odst. vsety lastnikov motornih vozil „Organizacijo po sekcijah narekuje več razlogov, “ pravi predsednik AMD Franc Beg. „Menimo, da bo v sekcijah laže uresničevati društveno dejavnost, hkrati pa bo delo društva možno bolj približati članom, ki često pripominjajo - kajpak preslabo informirani - da od članstva nimajo veliko. Naj omenim, da bo možno prek sekcij še bolj utrditi izobraževanje članov, športnorekreacijsko in tu/istično dejavnost (avtoture, skupinske izlete), pa tudi uresničiti naloge, ki jih ima društvo po konceptu SLO. “ Beg pravi, da zdaj že lahko sporoči članom AMD, da je sklep zadnje skupščine malo pred uresničitvijo: tehnično bazo na Otočcu domače podjetje Pionir dokončuje; proti koncu julija naj bi začela že delati. Baza bo opravljala vrsto storitev, ki jih bodo člani AMD deležni s popustom. Tako bodo na Otočcu: opravljali tehnične preglede, testirali vozila, izdajali mednarodna vozniška dovoljenja, zelene zavarovalne karte, bencinske bone, postregli z najrazličnejšimi informacijami in po želji voznikov prali vozila v sodobno urejeni in oprem- Franc Beg Ijeni pralnici. Otoška tehnična baza bo v pomoč najmanj 11.000 lastnikom motornih vozil iz vse Dolenjske. „Posebno vprašanje društva so prostori za avtošolo. Zdaj imamo učilnice v najemu v gasilskem domu, radi pa bi prišli do svojih. Denar zbiramo že nekaj časa, tako nam je ostanek dohodka 250.000 din že lepa osnova, da resno mislimo na gradnjo. Izobraževalno dejavnost imamo precej razvito: za potrebe avto šole 12 svojih avtomobilov in 11 inštruktorjev za pouk vožnje. “ I. ZORAN MINI ANKETA: Kot nobeno sredstvo javnega obveščanja tudi časopis ne more vselej pisati za vse ljudi, kajti tega zanima to, onega ono, vsi pa hočejo, da bi se največ pisalo o tistem, kar zanima nje. Tokrat smo Novomeščane povprašali, o čem bi pisali oni, in povedali so nam naslednje: čem bi vi? JANEZ KUHAR, uslužbenec: „Zanimivo bi bilo raziskati, kako si mladina predstavlja ustvarjalno življenje izven šolskih.klopi in gostiln. V to bi bilo treba pritegniti tudi starejše, tiste, ki od-meijajo denar za dejavnost mladih, dajo pa ga v roke neprimernim." FRANC RADI, dijak: „Še več bi se moralo pisati o mostu, kajti odgovorni ukrepajo premalo oz. nič, zato pa hodimo in se vozimo po njem kot po makadamski cesti, pa še strah nas je.“ DUŠAN FICKO, miličnik: „Ob sezonski gneči bi moral novinar priti na cesto 1/1 in se seznaniti s težkim delom miličnikov, zanimiva pa bi bila tudi reportaža o odnosu voznikov do sovoznikov, ki so v težavah, in do miličnikov.14 SILVO ROZMAN, šofer: „Malokdo pozna težko delo za vsakdanji kruh šofeijev v .špediciji4, zato bi lahko kaj napisah o njih, še več pa o novomeškem mostu, ki je že zdavnaj odslu-žil.“ JANEZ SLIVNIK, uslužbenec: „Novo mesto kot veliko gospodarsko središče bi moralo biti tudi kulturno razvito, toda ni. Samo amaterizem ni dovolj, zato bi bilo treba kulturne delavce spodbujati tudi s pisanjem v časopisu, to je kritizirati njihovo delo.“ D. R. LOKA BREZ PRAHU Športna srečanja na novomeški Loki bodo poslej nemotena: pred kratkim je Cestno podjetje asfaltiralo cesto do tja. Avtomobili ne bodo več dvigali oblakov prahu, na seji občinske skupščine pa ne bo več treba zastavljati javnih vprašanj odgovornim za modernizacijo ter, vzdrževanje cest in ulic. Novomeška kronika KAKO DO LANENEGA OLJA? - Mladi novomeški umetniki čopiča in palet so sklenili, da bodo začeli kar sami gojiti lan. Na ta način bodo prišli do lanenega olja prej, kot če bi čakali na novomeške trgovce. ULICA 8. MARCA - Nekoč je znani belokranjski humorist Toni' Gašperič nekje zapisal, da bi morali cesto proti Dolenjskim Toplicam zaradi samih lukenj preimenovati v Cesto 8. marca. Le kako bi mojster Toni poimenoval Foersterjevo ulico v Bršlinu. Morda - „Sirova cesta11? . S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo kar 85 krvodajalcev, največ, 21, pa je prišlo občinskih uslužbencev. ROJSTVA - Rodile so: Vlasta Mance iz Ragovske 10 a - Romano, Vida Pajk z Mestnih njihv 6 -Boštjana in Branka Bojanič, Nad mlini 23 - Marka. POGREBI - Prejšnji teden sta umrla: Dejan Bursač v 7. mesecu starosti iz Lobetove 7 in Jože Tomažin v 87. letu starosti, kmetijski upokojenec iz Koštialove 42. TR ŽNICA - Petkova tržnica je bila zelo dobro založena, branjevke pa so tokrat ponujale predvsem solato, ki je bila nekoliko cenejša kot prejšnji teden. Cene: paradižnik 25 din kilogram, kumarice 15 din, breskve 15 din, jagode do 20 din kilogram, banane po 7 do 9 din kilogram, jajčka po 1,10 do 1,30 din, stročji fižol 25 din, zelena solata po 5 do 9 din kilogram, korenček 10 din, krompir po 4 do 6 din, ananas. 10 din kilogram, čebula 8 din, paprika 30 din, pomaranče 7 dinarjev kilogram in lisičke po 5 do 10 din merica. Ena gospa je rekla, da bodo na občinski konferenci ZMS Novo mesto imeli težave pri izbiri delegatov za IX. kongres ZSMS. Dobili so navodila za razrez delegatov iz republiške konference, zdaj pa ne vedo, ali bodo lahko našli delegate, ki se bodo dali razrezati. REŠETO Konferenco mladih delavcev so pred kratkim ustanovili v ribniški občini, za predsednika pa so izvolili Milana Tekavca. Ta konferenca bo obravnavala probleme mladih v delovnih organizacijah, predvsem pa tiste zadeve, kijih posamezni mladinski aktiv v svoji delovni organizaciji ne more sam rešiti. V takem primeru bosta seveda mladim delavcem pomagala še občinska kongerenca ZMS in občinska organizacija sindikata, ki je pokrovitelj konference mladih delavcev. Konferenco mladih delavcev sestavlja po 5 predstavnikov iz vseh osmih mladinskih aktivov. Seje konference bodo po potrebi oziroma vsake 3 mesece, seje predsedstva konference pa celo vsak mesec. Mladinski aktivi v delovnih organizacijah so zelo prizadevni in dose- RAZSTAVA petkovih FOTOGRAFIJ . V počastitev dneva borca bodo 3. julija ob 18. uri odprli v Petkovi galeriji v ribniškem gradu razstavo fotografij partizanskega fotografa Jožeta Petka o pohodu XIV. divizije na Štajersko. Kot je znano, je bil Jože Petek Ribničan, njegove fotogra-Ue pa imajo shranjene v ribniškem muzeju. gajo lepe uspehe, saj kar pridno uresničujejo sprejete delovne programe. Aktiv SUKNA iz Jurjeviče je priredil modno revijo in izvedel delovno akcijo. V obratu BPT v Loškem po- toku so organizirali izlet in delovno akcijo, sodelujejo s potoško mladino, pripravili pa so tudi proslavo ob dnevu žena. V INLES so imeli seminar za aktiv mladih delavcev. Mladinci RIKA bodo urejali rekreacijska igrišča, v ŽIČNICI so urejali skladišče, izkupiček pa je šel v mladinsko blagajno. V ITPP in ŽIČNICI so imeli tudi razna izobraževalna predavanja. Prizadevni so pa tudi drugi aktivi, saj vsi sodelujejo pri organizaciji delavskih športnih iger, ki bodo konec junija. J. P. Polletni obračun razstav Grad zamaka, denarja ni Pogubni alkohol Lani so ribniški miličniki kar 16-krat posredovali na domovih, ker so pijani člani družin pretepali ostale domače ali celo ogrožali življenja. še hujša je ugotovitev, da delavci pijejo med delovnim časom in da so taki lani povzročili štiri hude prometne nesreče, v katerih sta dva izgubila življenje. Najhujša pa je ugotovitev, da se zaradi pitja vedno več mladoletnikov nedostojno in nasilniško vede, saj to pomeni, da prihaja na slabo pot vedno več občanov. S preprečevanjem pijančevanja se bolj ali manj uspešno ukvarjata zdravstvena in socialna služba, pa tudi miličniki, kadar že pride do prekrškov in prestopkov. Miličniki pravilno opozarjajo, da so dolžne za preprečevanje alkoholizma storiti več tudi ostale družb eno-politič-ne organizacije (ne le Rdeči križ), katerih naloga ni le organiziranje proslav in drugo delo, ampak tudi preprečevanje alkoholizma. Le družine,. kjer ni alkoholikov, so srečne, več narede zase in za skupnost, pomagajo vsepovsod - vse to pa so odlike'< ki naj bi jih imeli socialistični občani. Seveda bi za preprečevanje alkoholizma morale več storiti tudi delovne organiza-cjje in njihova vodstva. Na delu preživi človek skoro tretjino življenja, zato je še Posebno pomembno, kakšna le skrb za zaposlene tudi na delovnem mestu. p^ „V Petkovi galeriji v Ribnici je bilo letos že pet razstav, skupno pa jih bo do konca leta 12,“ je povedal vodič po razstavi in muzeju, Janez Arko. Sezona razstav se začne vsako leto za občinski praznik 26. marec. Letos jo je odprl France Modic, kije razstavljal fotografije na temo „Kako žive ljudje od Raščice do Ribnice? “ Razstavo si je ogledalo 1.800 ljudi. Okoli 200 fotografij sta nato odkupili TKS in občinska skupščina, ki sta plačali avtoiju v glavnem le materialne stroške. Fotografije so zdaj shranjene po šolali v občini. Janez Černač iz Kočevja je razstavljal voščenke. Ogledalo si jih je 1.200 ljudi. 17 grafik 17 slovenskih slikarjev pa si je ogledalo 1.500 lju- di. Razstavo del Miloša Vašiča iz Trbovelj, ki je razstavljal lepljenke, reliefe, sije ogledalo kar nad 3.000 ljudi, od tega 1.700 šolaijev. Zdaj razstavlja Ivan Razboršek iz Ljubljane ornamente na lesu, pa-piiju, platnu in emajlu. Zanimanje za razstavo je precejšnje, saj uporabljajo Ribničanje razne ornamente na suhi robi oziroma spominkih. Razboršek bo predaval o ornamentiki tudi na ribniški osemletki, morda pa še na kakšni drugi šoli v občini. Ob zaključku razgovora je Janez Arko potožil, da pušča streha na gradu, kjer sta muzej in Petkova galerija, in da zamakajo žlebovi. De-naija za prekritje gradu ni. Kulturna skupnost in krajevna skupnost sta prerevni, zato bosta prosila za pomoč delovne organizacije. J. P. Razveseljivo je, da razstave v ribniški Petkovi galeriji obiskuje veliko mladih. Tudi razstavo Ivana Razborška „Uporabna slovenska ornamentika", ki bo odprta še do nedelje, 23. junija, obiskuje veliko mladine, predvsem šolaijev. (Foto: J. Primc) Kaj delajo mladi delavci v ribniški občini Mladi skupno rešujejo najtežje Krošnjaiji so ribniška zanimivost, znana staremu rodu, pa tudi mladim. Na KMEČKI OHCETI v Ljubljani so s svojimi krošnjami vzbujali še posebno pozornost gledalcev. Malčkom, ki so prvič videli kaj takega, so mamice pridno razlagale: „Vidiš, to so pa naši Ribničanje.“ (Foto: J. Primc) O pripravah za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet so razpravljali pred kratkim v Ribnici. (Foto: J. Primc) DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju v , DIMNIK SCHIEDEL IMA SAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT.1 DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, 1 — varčen pri prostoru, ker je-natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: # KZ KRKA NOVO MESTO 0 MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE # TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA # PRESKRBA KRŠKO # TRGOVSKO PODJETJE RADEČE 0 GG BREŽICE ^ JELKA RIBNICA 0 GIP Beton - Zasavje, Zagorje 0 trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo 0 Prodajalna SEVNICA v Sevnici 0 Prodajalna LITIJA v Litiji. PROSTA DELOVNA MESTA! A V 12 Trgovsko podjetje „PETROL" Ljubljana POSLOVNA ENOTA BREŽICE RAZGLAŠA 1. prosti delovni mesti DVEH PRODAJALCEV NA BENCINSKEM SERVISU NOVO MESTO I Pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok. Prednost imajo trgovski delavci; 2. prosto delovno mesto SNAŽILKE NA BENCINSKEM SERVISU NOVO MESTO II - LOČNA. Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega oglasa navedeni poslovni enoti. PROSTA DELOVNA MESTA! Združeni zdravstveni dom Novo mesto razpisuje po sklepih DS TOZD prevzem posebnih pravic in odgovornosti za: 1. UPRAVNIKA TOZD - ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 2. UPRAVNIKA TOZD - ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ 3. UPRAVNIKA TOZD - ZDRAVSTVENI DOM METLIKA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, imeti lastnost delavca v združenem delu v navedeni TOZD in poleg tega: pod 1. visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj, pod 3. končano medicinsko fakulteto s specializacijo za splošno medicino in 3 leta delovnih izkušenj ali končano medicinsko fakulteto s podiplomskim študijem iz organizacije zdravstvene službe in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati pod 1, 2 in 3 morajo imeti organizacijske sposobnosti in družbeno-politično razgledanost. Kandidati naj pošljejo prijave v ^i^iaslo^osamezn^^ZD^ 15 dneh po objavi naravnost / POROČILO o žrebanju blagovno denarne loterije ODBORA ZA POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, ki je bilo 10. junija 1974 v Ljubljani. 01240 mot. kolo pony ekspres 301 din 100. 42131 din 30.000.- 96041 hladilnik 3382 din 42232 din 8533 din 200, 1.000, 300.— 90123 ročna ura 80703 din 92943 din 1924 din 50.000, 1.000, 200.— 39075 din 20.000,— 49325 hladilnik 52445 din 1.000.—• 69085 č.b. televizor 16 din 50.— 0436 din 300.— 2086 brivnik ISKRA 28446 pony ekspres 3147 pony dvokolo 5317 din 200,— 8078 tranzistor 2878 din 400.— 439 din 100.— Dobitke izplačuje odbor za POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBUAINE, Ljubljana, Komenskega 7/IT, soba 61, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100.— din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja. PROSTO DELOVNO MESTO! Odbor za medsebojna razmerja specializiranega trgovskega in proizvodnega podjetja z gradbenim materialom % lilV - TOZD trgovina „Ljubljana' Ljubljana, Kurilniška 10 RAZGLAŠA ' delovno mesto: PRODAJALCA I - NAMESTNIKA POSLOVODJE V POSLOVALNICI ŠENTVID PRI STIČNI Splošni pogoji: KV trgovski delavec tehnične smeri. Zažele~ na praksa. Posebni pogoji: 2-mesečno poskusno delo. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo najkasneje 10 dni po objavi tega razpisa Odboru za medsebojna razmerja. PROSTA DELOVNA MESTA Komisija za medsebojna razmerja podjetja „DANE", tovarne rastlinskih specialitet in destilacije MIRNA na Dolenjskem objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VEČ VRATARJEV - ČUVAJEV 2. VEČ VODIJ ODDELKOV Pogoji za zasedbo delovnih mest: 1. dokončana osnovna šola, telesno in duševno zdravje 2. srednješolska izobrazba kemijske ali kmetijske smeri Za vsa delovna mesta se zahteva trimesečna poizkusna delovna doba. Rok za prijave je 15 dni po objavi. DELO NA ŽELEZNICI! PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme takoj v redno delovno razmerje VEČ DELAVCEV ZA KRETNiKE, ZAVIRAČE in SPENJAČE na postajah od Metlike do Ljubljane, od Sevnice do Trebnjega in Grosupljega do Kočevja. Pogoj je starost od 18 do 35 let in po možnosti odslužen vojaški rok. Prošnje sprejema Prometna sekcija Novo mesto, Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, pp 75 PROSTA DELOVNA MESTA! ISKRA VIŠNJA GORA ISKRA IEZE - TOZD AVTOMATIKA, OBRAT VIŠNJA GORA, vabi k sodelovanju VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK ZA PRIUČITEV V MONTAŽI TV SESTAVNIH DELOV. Delo je čisto, fizično lahko, zahteva se ročna spretnost. Interesentke naj se zglase osebno ali pošljejo pismene po-^^ludb^T^gorapiavedenMTaslov^ PROSTA DELOVNA MESTA! Razpisna komisija OSNOVNE SOLE PREVOLE RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE - TAJNICE 2. HIŠNIKA-ŠOFERJA ' • N Pogoji: ^ - pod 1. srednja ekonomska šola pod 2. šofer B kategorije Rok za prijavo na razpis traja do zasedbe delovnega mesta. PROSTA UČNA MESTA! INSTALACIJSKO PODJETJE N0V0M0NTAŽA NOVO MESTO, Adamičeva 2 RAZPISUJE več učnih mest za vajence za poklic - INSTALATER CENTRALNE KURJAVE - INSTALATER VODOVODA - KLEPAR / Rok prijave do 31. 7. 1974. Vse stroške šolanja plača podjetje. VPIS V GLASBENO ŠOLO! GLASBENA ŠOLA MARJAN KOZINA, NOVO MESTO RAZPISUJE VPISOVANJE V GLASBENO ŠOLO Vpisovanje novih in starih učencev za šolsko leto 1974/75 bo od 24. do 28. junija 1974. Nove učence bomo vpisovali v oddelke za: - KLAVIR' - VIOLINO IN VIOLONČELO, - TROBILA, PIHALA IN TOLKALA, -HARMONIKO, \ - KITARO, - BLOKFLAVTO' V I. razred klavirja, violine, violončela, harmonike in kitare se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali 2. razred osnovne šole. V I. razred pihal, trobil in tolkal se lahko vpišejo učenci, ki so dopolnili 12. leto starosti. Novovpisani učenci za pihala in trobila morajo predložiti zdravniško spričevalo. Vpisovanje bo vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole, kjer so na voljo tudi prijavnice za vpis. Ravnateljstvo glasbene šole „Marjan Kozina' Novo mesto IMOVO MESTO LICITACIJA! Proizvodno in trgovsko podjetje AGRARIA BREŽICE razpisuje licitacijo za prodajo 3 KOMBANJOV ZMAJ 780 v delovnem stanju. Licitacija bo v torek, 25. 6. 1974, ob 8. uri na dvorišču Strojne postaje Brežice, Šentlenart 72 (žel. postaja). Ob priglasitvi k licitaciji morajo udeleženci plačati 10 odst. Polog od izklicne vrednosti. V'"formacije in pojasnila dobite po telefonu St. 72-054 vsak dan od 6. — 14. ure, razen sobote. OBVESTILO Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD „GRADNJE" No-j'0 mesto, obvešča interesente, da sprejema ponudbe za nabadanje in razvoz posipnega materiala pri gradnji gozdnih cest. Podrobnejši podatki se dobijo vsak delovni dan od 6. — 7. pfe na TOZD „GRADNJE", onudbe v zaprtih kuvertah bomo sprejemali 10 dni po obja-V| obvestila. Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD „GRADNJE" Novo mesto^ /*** .......................... r=amrsiir? NOVOME8TO Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" NOVO MESTO -J~2D strojno prometni obrat in TOZD mehansko kovinski 0 rat, razglašata prosta delovna mesta: ]• KV ELEKTRIČARJEV, KV KLJUČAVNIČARJEV. ^°9oji: 2 £°nČana poklicna šola elektro stroke, ončana poklicna šola kovinske stroke, tg nudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošlji-le^na naslov: SGP „PIONIR" Novo mesto — kadrovski odde-v 15 dneh po objavi razglasa. STIPENDIJE! Industrija otroške konfekcije „Jutranjka" Sevnica razpisuje štipendije v šolskem letu 1974/75. TOZD „Motiv" — Odbor za razmerja v združenem delu 2 štipendiji na srednji ekonomski šoli I. ali II. letnik DSSS 1 štipendijo na srednji ekonomski šoli I. ali II. letnik 1 štipendijo na pravni fakulteti III. ali IV. letnik Pričetek štipendiranja je za SEŠ od 1. 9. 1974 dalje. Za štipendijo na pravni fakulteti od 1. 9. 1974 dalje. Kandidati morajo predložiti rojstni list ter zadnje šolsko spričevalo. Štipendije se izplačuje za vsak mesec naprej. Obveznost kandidata se določi s sklenitvijo pogodbe za štipendiranje. Kandidati za odobritev 2 štipendij na SEŠ morajo vložiti vlogo na TOZD „Motiv", kandidati za DSSS, t.j. za 1 štipendijo na ESŠ in 1 na pravni fakulteti pa na DSSS v roku 15 dni od dneva objave. STIPENDIJE! INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: 10 štipendij za I. letnik poklicne čevljarske šole; pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole; 3 štipendije za I. letnik srednje tehnične čevljarske šole; pogoj: osemletka; 1 štipendija za višjo tehnično čevljarsko šolo; pogoj: čevljarski tehnik. PROSTA DELOVNA MESTA! PROSTA DELOVNA MESTA ZA PRIUČITEV VEČJEGA ŠTEVILA DELAVCEV (DELAVK). Kandidati naj tk) 5. 7. 1974 pošljejo vloge s potrebno dokumentacijo na naslov: Industrija obutve Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. Trgovsko podjetje na debelo in drobno s servisi NOVOTEHNA Novo mesto, Glavni trg 11 vam nudi osebne in dostavne avtomobile ZASTAVA • 750 M • 1300 P • 125 PZ/ 1500 • 1500 familiare • Z 101 / • 430 kombi • 430 furgon • 1300 TR kamionet • Z 640 - OM • Z 635 - OM UGODNI KREDITNI POGOJI Pri plačilu z devizami za osebne avtomobile 10 odst. popust! NOVO! Za prebivalce Bele krajine smo odprli novo prodajno mesto na servisu v Metliki! ZA NAKUP SE PRIPOROČA NOVOTEHNA Novo mesto Na tekmovanju je sodelovalo več kot 400 članov kolektiva Tekmovalce je pozdravil glavni direktor Ivan Kočevar V soboto so imeli Pioniijevi gradbinci svoj športni dan. Lani je bilo prvo tako srečanje v Novem mestu, tokrat pa so bili organizatorji delavci TOZD gradbeni sektor Krško. Tekmovanje, na katero je prišlo blizu 450 tekmovalcev iz vseh 10 kolektivov - TOZD, je bilo vzorno organizirano. Tekmovali so na igriščih pri bazenu in osnovni šoli, kegljali pa v Čateških Toplicah. Delavci so se pomerili v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, balinanju, šahu in vlečenju vrvi. Bolj za zabavo je bil še tek v vrečah. REZULTATI: mali nogomet: 1. TOZD gradbeni sektor Krško 2. TOZD gradbeni sektor Novo mesto 3. TOZD gradbeni sektor Ljubljana odbojka: 1. TOZD strojno-prometni obrat 2. TOZD gradbeni sektor Krško 3. Skupne službe namizni tenis: 1. TOZD mehansko-kovinski obrat 2. TOZD gradbeni sektor Nov6 mesto 3. Skupne službe streljanje: 1. TOZD mehansko-kovinski obrat 2. Skupne službe 3. TOZD gradbeni sektor Krško kegljanje: 1. TOZD gradbeni sektor Krško 2. TOZD gradbeni sektor Ljublja- 3. TOZD gradbeni sektor Novo mesto balinanje: 1. Skupne službe 2. TOZD mehansko-kovinski obrat 3. TOZD gradbeni sektor Novo mesto 4 šah: 1. Skupne službe 2. TOZD gradbeni sektor Ljubljana 3. TOZD gradbeni sektor Novo mesto vlečenje vrvi: 1. TOZD strojno-prometni obrat 2. TOZD gradbeni sektor Krško 3. TOZD lesni obrat Ekipna uvrstitev: 1. TOZD gradbeni sektor Krško 36 točk 2. TOZD mehansko-kovinski obrat 34 točk 3. Skupne službe 32 točk itd. Zmagovalna ekipa je prejela pokal pokrovitelja prireditve, predsednika skupščine občine Krško inž. Nika Kurenta. Med posamezniki so se najbolje uvrstili: kegljanje: 1. Franc Židanek 861, 2. Bogdan Hren 842, 3. Džord-ževič 829; streljanje: 1. Jože Ribič 355, 2. Matjan Kos 328. 3. Alojz Fink 324; šah: 1. Jože Filipčič, 2. Edi Skube, 3. Cveto Rodič; tek v vrečah: 1. Mehmed Mušič, 2. Avdo Mujanovič, 3. Ciril Puntar Tekmovanje v Krškem je bilo hkrati pregledno tekmovanje za pripravo ekip na SlG 74, ki bo od 22. do 24. avgusta v Ljubljani in ga letos organizira SGP PIONIR Novo mesto. TEDENS^ ffi Četrtek, 20. junija - Julijana Petek, 21. junija - Alojzij Sobota, 22. junija - Ahacij Nedelja, 23. junija - Kresnica Ponedeljek, 24. junija - Janez Torek, 25. junija - Viljem Sreda, 26. junija - Rudolf Četrtek, 27. junija - Hema BRESTANICA: 22. in 23. 6. ameriški barvni film „Mesto na-silja“. BREŽICE: 21. in 22. 6. ameriški barvni film „Doc Holliday“. 23. in 24. 6. francoski barvni film „Salzburška veza“. 25. in 26. 6. angleški barvni film „Večer sledečega dne“. ČRNOMELJ: 21. 6. italijanski barvni film „Prodaj revolver in kupi kovček41. 23. 6. francoski barvni film „Začetnica na pločniku14. 26. min SLUŽBO DOBI TAKOJ sprejmem frizersko vajenko. Salon Jurij Pestner, Novo mesto, Kandijska 5. TAKOJ SPREJMEM KV slikople-skaija in vajenca. Tone Mustavar, slikopleskar, Trebnje, Paradiž 1, telefon 83-284. AVTOKLEPARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Avtokleparstvo Franc Selan, Savlje 74, 61000 Ljubljana. SPREJMEM samostojnega elektro-instalateija in vajenca. Ugodni pogoji. Plača po dogovoru. Dragan Sobar, Ragovska 2, Novo mesto. SPREJMEM somostojnega vodovodnega inštalateija in vajenca. Ugodni pogoji. Plača po dogovoru. Ludvik Mežnar, Partizanska 13, Novo mesto. V SLUŽBO SPREJMEM kleparskega pomočnika, vajenca in delavca za priučitev. Plača dobra, samsko stanovanje preskrbljeno v Ljubljani. Oglasite se lahko pismeno ali osebno pri Skubicu, Wolfova 10, Ljubljana. FRIZERSKO POMOČNICO in učenko sprejme frizerski salon Ciril Pucelj, Cesta kom. Staneta 26,' Novo mesto. VAJENCA za avtomehanika sprejmem. Aleksander Bilič, Pod Trško goro 89, Novo mesto. SPLOŠNA BOLNICA Novo mesto sprejme več nekvalificiranih delavk za dela na oddelkih. Podrobne informacije dobite v personalni službi uprave bolnice. V UK SPREJMEM vajenko, šivilj-sko-krojaške stroke. Šivilstvo, Ljudmila Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE TAKOJ sprejmem v varstvo otroka. Naslov v upravi lista ali po telefonu 22-207 (1524/74). Motorna vozila OPEL KADET karavan, letnik 1965-66, zelo dobro ohranjen, izredno poceni prodam. Jože Dular, Dvor pri Žužemberku. PRODAM FIAT 1100 v voznem stanju za 7.000,00 din. Trdinova 21, Novo mesto. PRODAM motorno kolo JAVVA 175 ccm sport, v voznem stanju, lahko tudi za rezervne dele. Milan Zore, Roje 12, Trebelno. ENOOSNI TRAKTOR Agria 15 KM, DKW osebni kombi in karoserijo od osebnega IMV kombija prodam. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. PRODAM osebni avto Major 8. Mokronog 15. PRODAM avto Fiat 750 delux v dobrem stanju. Ivan Simonič, Podreber št. 2/a, 68333 Semič. PRODAM nov motor 14 TLS, štiri brzine. Naslov v upravi lista (1545/74). UGODNO PRODAM Škodo 1000 MB. Vprašajte pri Vidi Cesar, Gubčeva 23, Novo mesto, ali na Gubčevi 2. PRODAM RENAULT. 4, letnik 1968. Martin Zupančič, 68273 Leskovec. PRODAM RENAULT 6, letnik 1970, zelo dobro ohranjen, prevoženih 52.000 km. Nove osi, nove zavore, zavarovan do konca 30. 1. 1975. Ivan Strgar, Otočec 68. 6. francoski barvni film „Stop za morilca14. KOSTANJEVICA: 22. 6. ameriški barvni film „Dolgi dnevi maščevanja44. 23. 6. ameriški film „Velike pustolovščine44. 26. 6. ameriški barvni film ,,Doktor detektiv44. KRŠKO: 22. in 23. 6. ameriški film „Dama s kamelijami44. 26. 6. angleški barvni film „Čarovnice iz hudičeve hiše44. METLIKA: Od 21. do 23. 6. ameriški barvni film „Upor sužnjev44. Od 21. do 23. 6. španski barvni film „Zvezda varieteja44. 26. in 27. 6. francoski barvni film „Krik v temi44. MIRNA: 23. in 24. 6. „Javna hiša44. NOVO MESTO: Od 21. do 24. 6. italijansko-ameriški barvni film „Naboji za spomin44. Od 25. do 27. 6. francoski barvni film „Dobro delo v Marseillu44. RIBNICA: 22. in 23. 6. ameriški barvni film „Vitez ruletov44. ŠENTJERNEJ: 22. in 23. 6. „Do-* godilo se je v Ameriki44. TREBNJE: 22. in 23. 6. ameriški barvni kavbojski film „Mrtvim prosta pot44. Og AMI 8 break, letnik december 71, registriran do aprila 1975, z ra-diomagnetofonom prodam za 25.000 Ndin. Karel Mihelin, Kratka 1 Novo mesto. ODLIČNO OHRANJEN moped Tomos 14 V, prevoženih 12.500 km, ugodno prodam. Kožar, Dol. Pirošica 3, Cerklje ob Krki. PRODAM DOBRO ohranjen fiat 750, letnik 1970. Adamičeva 55, Novo mesto. PRODAM JABOLČNI KIS, domač, ugodno kupite pri Paučiču, Ljubljanska 4, Novo mesto. HARMONIKO PROSTOR B,ES,AS, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. Jože Maver, Dol. Nemška vas 7a, Trebnje. PRODAM psa mladiča nemške pasme. Krhin, Ratež 18, Brusnice. ZARADI SELITVE poceni prodam kompletno spalnico in kuhinjsko opremo z gospodinjskimi stroji. Vprašajte: Vrhovčeva 10, Novo mesto, Kruljac, vrvar. UGODNO PRODAM na treh hektarih njiv lepo košnjo krme ponjivo-vine na Prelogah pri Semiču. Ana Kambič, Preloge, Semič. PRODAM skoraj nov otroški voziček po ugodni ceni. Informacije na telefon 21-446. ZARADI SELITVE prodam pohištvo za dnevno sobo, kuhinjo ter kavč, električni štedilnik in peč na olje. Ogled je možen vsak dan od 14. do 17. ure. Ljuba Tovšak, Jerebova 16. Novo mesto. PRODAM kosilnico Alpina in žetveno napravo. Ivan Štih, Kamenca 8, Krmelj. ŠPORTNI otroški voziček, odlično ohranjen, prodam. Metka Wachter, Vrhovčeva 5, Novo mesto. PRODAM kosilnico Bartolini in grablje Sonce na štiri kolesa. Naslov v upravi lista (1559/74). UGODNO PRODAM mlatilnico tro-silko, dobro ogranjeno. Kristina Jurglič, Prelesje 25,68232 Šentrupert. UGODNO PRODAM skoraj nov trifazni hidrofor. Repše, Birna vas 7, Šentjanž. PRODAM več kosov rabljenega pohištva. Franc Režun, Trebnje, Heroja Slaka 11. PRODAM kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (1577/74). TRŠKOGORSKO BELO VINO po 7 din liter prodam v nedeljo, 23. junija 1974 popoldne. Zglasite se s posodo pri Sušnikovi zidanici na Trški gori. Dostop z avtomobili. Dajem tudi manjše količine. PRODAM otroški športni voziček. Zupanc, Kristanova 26, Novo mesto. STANOVANJA SOBO ODDAM dekletu, ki bi delno pazila na štiriletno deklico. Tram-te, Uke Vaštetovc 8, Novo mesto. ZAPOSLENA MATI s hčerko išče enosobno neopremljeno stanovanje ali večjo prazno sobo v Novem mestu. Zdenka Orozovič, Volčičeva 25, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo v centru Novega mesta trem mirnim dekletom s 1. julijem. Naslov v upravi lista. r n Zavod za kulturno dejavnost. Novo mesto, Prešernov trg 5, prodaja rabljeno pisarniško pohištvo. Licitacija 24. 6. 1974 ob 10 Vuri' ' J VOJAKU JANEZU CESRAJU, ki služi vojaški rok v Ljubljani, vse najlepše za njegov 19. rojstni dan in osebni praznik želijo sestra Jožica z družino, ata in mama, brat in sestrica, teta Ivana in Hoče-vaijevi iz Ljubljane. DRAGI MAMI ALOJZIJI PROGAR iz Hineljčiča pri Mirni peči iskreno čestitamo za njen god in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu domačih. Hčerka Anica z družino. KUPIM suhe hruškove plohe. Sporo čite količino in ceno na naslov France Merjasec, aranžer mojster Ljubljana-Šentvid, Štrukljeva 17 telefon 51-641. 12 AROV VINOGRADA na Ljubnu (Drganja sela) ugodno prodam. Lahko tudi samo polovico. Primerno za dva interesenta. Dostop z avtomobilom, možnost gradnje. Franc Kren Vavta vas 10, Straža. PRODAM HIŠO s tremi sobami, kuhinjo in sanitarijami ter vrtom na prometni točki, deset minut od železniške postaje Ponikve na Dolenjskem. Ogled v soboto od 15. ure dalje in nedeljo ves dan. Naslov v upravi lista (1539/74). PRODAM STARO hišo, potrebno popravila, in nekaj vrta. V hiši je elektrika in voda, nahaja se med Ljubljano in Zalogom. V hiši je tudi vsa starejša oprema. Cena nizka. Poizve se pri: Gorjup A. Bife, Polje pri Ljubljani. PRODAM posestvo na Rihpovcu pri Trebelnem, 15 minut od avtoceste, 8 ha zemlje, gospodarsko poslopje, premičnine in prevžitek ostarele ženske. Informacije pri Francu Mejaku, Vrh pri Trebelnem 9, Mokronog. n 9:94 SLAVA DRAŠLER, Uršna sela 75, prepovedujem MILANU DRAŠLERJU iz Uršnih sel 23 a na-daljno gradnjo hiše na moji začetni gradnji, ker je to moja last. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. FRANC MEJAK, Vrh pri Trebelnem 9, Mokronog, preklicujem vsako uporabo in delanje kakršnekoli škode brez mojega dovoljenja na mojem posestvu na Rihpovcu pri Trebnjem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno strogo preganjal. JUSTINA HRIBŠEK,- Pišece 30, opozarjam vsakogar, ki bi hotel kaj kupiti od mojega moža STANKA HRIBSKA, Pišece št. 30, da sem jaz solastnica vsega premoženja v premičninah in nepremičninah in ne dovoljujem nobene prodaje. lUOEVESTILA I NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNA NAROČILA PREVZEMAJO BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN JERINA, METLIKA, IN STANKO ČRTALIČ, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI. INICIATIVNI ODBOR MATURANTOV novomeške gimnazije sklicuje srečanje maturantov letnika 1964 ob 10. obletnici mature v soboto, 29. junija, ob 20. uri na „Bregu44 v Novem mestu. f > SPECIALIZIRANA servisna delavnica za pralne stroje: CANDY, REX, NAONIS, ZANUSSI, ZOPPAS, CASTOR, INDESIT, IGNIS IN GORENJE (Gorenje izven garancije) ponovno obratuje. Elektromehanika, Metlika, telefon 77*179. NADVSE DOBREMU in skrbnemu očetu ALOJZU DERGANCU iz Vel. Brusnic 75 želijo za njegov petdeseti rojstni dan mnogo sreče in zdravja v družinskem krogu žena Marija, hči Marica, sinovi Lojze, Franjo in Joško. Dragi teti Magdaleni šašek želita za njen življenski praznik še mnogo sreče in zadovoljstva Danica in Boštjan C 'V RAZNO POŠTENEGA NAJDITELJA moške ročne ure, ki je bila izgubljena od Glavnega trga do avtobusne postaje v Novem mestu, prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov: Stanko Hrašovec, Podturn 14, Dol. Toplice. POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja. Iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IZGUBIL se je pes volčjak. Sliši na ime RIS. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi na naslov: Maks Ferme, Dobova 16. IZGUBIL se je večji čm pes z dolgo dlako. Sliši na ime BONGO. Prosim, če se je kam zatekel, da ga najditelj vrne proti nagradi Blažu Turku, Maistrova 8, Novo mesto. STAREJŠA ZAKONCA brez otrok iščeta poštenega fanta ali dekle, ki ima veselje do kmetije, ter bi bil pripravljen dostojno skrbeti zanju na stara leta. V zameno za to bo za njima dedoval. Imata lepo posestvo (18 ha) na lepi legi ob avto cesti z velikim poslopjem. Naslov v upravi lista (1584/74). mmsR Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE RIFELJ z Lešnice št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki sojo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu IMV Novo mesto za podaiicna venca in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Janez, Tone, Vide, Lojze ter hčerki Francka in Mici z družinami Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA PLUT iz Črešnjevca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za udeležbo na pogrebu, cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni družini Prbiščevi in Jakševi. Žalujoči: hčerki z družinama Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE SIVEC iz Grobelj se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Najlepše sc zahvaljujemo kolektivu IMV za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Janez, hčerka Milka, sinovi Janez, Mirko in Jože z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta ANDREJA RUSTJE iz Dol. Straže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili pokojniku vence in cvetic ter ga spremili na zadnji poti. Hvala župniku-vikarju s Kapitlja za opravljeni obred. Posebna hvala sosedoma Pirčkovim in Povčkovim za pomoč. Se enkrat ’ vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sin Rudi in Darinka z družinama ter drugo sorodstvo Ob izgubi našega dobrega strica PETRA KAMBIČA iz Prelog pri Rožnem dolu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh dneh na kakršenkoli način pomagali, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Maćimo-viću za njegovo prizadevanje, sosedu Zorku za vso pomoč in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: svakinja Anka z možem in drugo sorodstvo Preloge, Semič, Novo mesto, Ljubljana, Škofja Loka, Maribor Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, praočeta, brata in strica FRANCA ARHNAVERJA iz Zajčjega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Lepa hvala sosedom, ki so nam v času njegove težke bolezni pomagali. Posebna zahvala kolektivom ObS Novo mesto, Novoles Straža, tovarne zdravil Krka, Novo mesto, in Petrola Škofja Loka za darovane vence, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ančka, hčerke Anica, Štefka, Marija in Jožica z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata, brata, strica, zeta, tasta in svaka CVETKA GOLOBA iz Praproč pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje, nam pa izročili pismena in ustna sožalja. Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Najlepša hvala kolektivom Krim Novo mesto, Novoles Straža, KIC Grm, učencem 4.b. razreda osnovne šole Vavta vas in ZB, tov. Virantu za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto. Žalujoči: žena Anica, sin Cvetko, hčerke Anica z možem Tonijem, Marija in Danica, brat Lojze, sestra Verona, Ivanka, Kristina, Malka in Albina z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Voda je vzela življenje naši ljubljeni, nepozabni KARMICI ŠTAMPOHAR iz Gradca stari komaj dve leti. Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam v teh tragičnih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so najino hčerkico obsuli s cvetjem, izrekli sožalje in jo spremili do preranega domka. Lepa hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mami Mirjana, ati Ivan, bratec Dejan in stara mama ter drugo sorodstvo Gradac, 15. junija 1974 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mame NEŽE IVANETIČ se iskreno zahvaljujemo predstojniku pljučnega oddelka dr. Vele-ni Zakrajšček, predstojniku internega oddelka dr. Francu Huebscheiju, kot tudi dr. Smiljanu Trobišu in celotnemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, znancem, sosedom in kolektivom SPIZ, podružnica Novo mesto, AMZ Slovenije, Iskre Semič, Občinskemu sindikalnemu svetu Novo mesto, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Žalujoči: mož Jože, hčerke Marija, Rezka, Nežka, sinova Jože in Martin z družinami DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markeli, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Priipc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1« 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne phičuje temeljni davek oc prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED RADIO BREŽICE VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, in ob 20.00. Četrtek, 20. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik: Rezervne čebelne družine porok za uspešno čebelarjenje. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Domače in tuje popolame zborovske skladbe. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vrtiljak. 18.15 Tipke in godala. 18.35 Iz kastne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Nočni koncert. PETEK, 21. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.40 Lepe melodije. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Dušan Engelman: Kaj prinaša novi zakon za pospeševanje živinoreje. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak”. 17.10 Solisti z opernega in koncertnega odra. 18.15 „Signali14. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 22. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz mladinskega glasbenega albuma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franjo Vrleb: Izobraževanje gozdnih delavcev. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Tuji na slovenski popevki. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 23. JUNIJA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! 8.10 Radijska igra za otroke - Marjan Marinc: „Hrustač in kilavček44. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Iščemo popevko poletja. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.40 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Alain Franck: „Nevarna igra44. 17.05-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Korošec: Problemi semenarjenja pri travah in deteljah. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 25. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Mali pevski sestavi pojo. 10.15 Promenadni koncert. 11.20-12.30 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Mihca Oblak: Novosti pri vzgoji črnega ribeza. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.10 Zveneča imena. 18.30 V torek na svidenje. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 21.30 Melodije v ritmu. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 26. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Silva - Avšič: Količirta in kakovost pridelka kumaric sta odvisni od števila obiranj. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Stereofonski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 27. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Marija Orešnik: Pomen vitaminov v prehrani perutnine. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.00 „Junij 7444. 17.50 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevka in plesni ritmi. RADIO SEVNICA NEDELJA, 23. JUNIJA: - 10,30 - Reklame, oglasi in obvestila -10,45 - Po domače - 11,00 -Izpovedovanje narodnosti je človekova potreba - 11,15 - Kmetijski nasveti - 11,30 - Nedeljski intervju - 11,45 - Za vsakogar nekaj - 12,30 - Poročila - 12,45 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14,30 - Zaključek programa SREDA, 26. JUNIJA: - 16,00 -Poročila - 16,10 - Reklame, oglasi in obvestila - 16,30 - Po domače - 16,45 - Kotiček za šoferje -Vpreženi konji - 16,55 - Iz diskoteke naših poslušalcev - 17,30 - Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17,40 - Mladinska oddaja (mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo) - 18.00 - Zaključek programa SOBOTA, 29. JUNIJA: - 16,00 - Sobotni vrtiljak — 16,15 - Pet minut za... - 16,20 - I. del EPP - 16,30 - Poročila - 16,35 - II. del EPP - 16,45 - Mini anketa — 17.00 - Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo J PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantar Za varienie kosov tanke pločevine ali za n|t 10 obdela vo (e najidealneiše orudie BAN TAM transformator; ker tehta le 20 kg je zelo primeren za delo v de lavnici ali na potovamu 7 njim lahko va rite navudno mehko ipklo neripn/pra tekla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo alt obnoviti izrnbiipnp površine z e’ ktrodami za tnio vanenie Stroi ie možno pri ključiti enofazni priključek 220 ali 380 V Za BANTAM velia qftrancija lete. dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroj pokvari po garariciiski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22-322 TELEX 25 252 YU CJLJTES ČETRTEK - 20. junija: 16.00-16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki; 16.15-17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame; 17.00-18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA - 22. junija: 16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo; 16.30-16.45 - Sobotno kramljanje; 16.45-17.00 - Jugoton vam predstavlja; 17.00 -17.30 -Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše; 17.30-18.00 -Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 23. junija: 10.30 -Domače zanimivosti; - Poročilo s skupne seje vseh treh zborov skupščine občine Krško; - Za naše kmetovalce - Iz dela TOZD Kooperacija Agrarie Brežice; - 150 let osnovne šole Kapele; -Obvestila, reklame in spored kinematografov; 12.00-15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 25. junija: 16.00-16.15 - Napoved programa in srečanje s Stanetom Mancinijem; 16.15-16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar; 16.50-17.00 -Obvestila, reklame in filmski pregled; 17.00-17.30 - Mladinska oddaja; 17.30-18.00 - Malo za vas oaaajt - nek aj za vse. BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Mija Goljaka je podrl avto in mu poškodoval desno nogo; Štefica Prelec se je poparila po rokah in obrazu; Ivan Kos je padel s stana in si poškodoval rebra; Ana Pšeničnik je padla na poti in si poškodovala levo nogo; Kristina Šeler seje opekla po nogah; Mihael Zakšek je padel s črešnje in si poškodoval roke; Stanislav Kozole si je poškodoval levo roko, medtem ko se je vanj zaletel motorist; Davor Kuhar je padel z deske in si poškodoval desno nogo; Anton Kozmus je padel na cesti in si poškodoval levo roko; Jože Klemenčič je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Željka Slaviča je podrl avto in mu poškodoval glavo; Branko Štefanič si je z žebljem poškodoval levo kole- Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Filipčič iz Šenkovca - Daniela, Metka Vimpol-šek iz Šentlenarta - Alenko, Katica Bratoš iz Jesenic - dečka, Irma Guzovič iz Drenja - Vjekoslava, Zinka Sotler iz Curnovca - dečka, Marica Kovačevič iz Siječevca -Mladena, Dragica Čižmek iz Dovškega - Tatjano, Sonja Gabrič iz Senovega - Natašo, Vesna Jako-vina iz Kraja Donjega - Branko, Ljubica Smodila iz Ledin - Drage-ca, Jelka Zlatarić iz Naselja - Tamaro, Marija Murene iz Laz - Marijo. an ena ČETRTEK, 20. JUNIJA: 15.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.05) (Bg) - 16.00 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu - barv. odd. (Lj) - 17.20 Junak mojega otroštva: Ne teptajte svetice (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Otroci in mi - 4. del (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Mi med seboj (Lj) - 21.40 Glasbena oddaja (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj). PETEK, 21.JUNIJA: 16.40 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.15 Pisani svet -mladinska oddaja (Bg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Jugoslovanska folklora (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Atletika: Met krogle (Lj) -19.15 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Čas morilcev (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 22. JUNIJA: 15.00 Tekmovanje v Kajaku (Sk) - 15.50 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu - barvni prenos srečanja Jugoslavija : Škotska (EVR-Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.50 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.45 Risanka (Lj) - 18.50 Let snežne gosi - barvni film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dievnik (Lj) - 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 4 asi - 5. oddaja (Lj) - 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 21.30 Pravnuki - serijski barvni film (Lj) - 22.10 Nogomet NDR : ZRN -barvni posnetek iz Hamburga. NEDELJA, 23. JUNIJA: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Zg), 11.00 Mozaik (Lj), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Pravnuki (Lj), 12.00 Festival otroka v Šibeniku (Lj), 12.50 Poročila (Lj), 13,00 Nogomet Jugoslavija : Škotska - barvni posnetek s SP iz Frankfurta (Lj), 15.50 Stuttgart: Svetovno prvenstvo v nogometu - barvni prenos srečanja Poljska : Italija (EVR-Lj), v odmoru propagandna oddaja (Lj), 17.50 Propagandna oddaja (Lj), 18.00 Poročila (Lj), 18.05 Pirat -celovečerni film (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV Dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.30 3-2-1 (Lj), 20.40 V gosteh pri Nušiču (Lj), 21.30 Temni hodniki pološke jame - I. del barv. odd. (Lj), 21.50 Propagandna oddaja (Lj), 22.00 Športni pregied (JRT), 22.45 TV Dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 16.25 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu - barvna oddaja (Lj), 17.45 A. Papler: Hudobni Graščak - nadaljevanje in konec (Lj), 18,15 Obzornik (Lj), 18.30 Mroži - barvni film (Lj), 18,55 Mozaik (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 18.30 Kaj hočemo -aktualna oddaja (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV Dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1 (Lj), 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja (Lj), 20.40 Storey: Obletnica poroke - predstava MG Ljubljana (Lj), 22.15 TV Dnevnik (Lj). TOREK, 25. JUNIJA: 16.45 Madžarski TVD /Pohorje, Plešivec do 17.05/ (Bgd), 17.25 Kolesarsk? dirka po Jugoslaviji (Zg), 17.50 Džaga Črnec in ptice (Lj), 18.05 Obzornik (Lj), 18.30 To je bila pesem svetlega in vročega jedra - 8. oddaja (Lj), 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Zrak, naš sovražnik (Lj), 19.20 Mozaik kratkega filma (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV Dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1 (Lj), 20.35 Pogovor o... (Pogovor o izrednem monetarnem sistemu) 21.25 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj), 22.00 TV Dnevnik (Lj). SREDA, 26. JUNIJA: 15.50 svetovno prvenstvo v nogometu -barvni prenos polfinalne tekme (EVR), 17.50 Propagandna oddaja (Lj), 18.00 Obzornik (Lj), 18.15 Beli kamen - serijski barvni film (Lj), 18.45 Mozaik (Lj), 18.50 Jazz na ekranu (Lj), 19.20 - Ne prezrite: Jazz (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19,50 Cikcak (Lj), 20.00 TV Dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1 (Lj), 20.40 Poznate ta glas? -celovečerni film (Lj), 22.00 TV Dnevnik (Lj), 22.20 Svetovno prvenstvo v nogometu - barvni posnetek polfinalne tekme. ČETRTEK, 27. JUNIJA: 8.55 Dan samoupravljalcev - prenos (Lj), 15.45 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu - barvna oddaja (Lj), 17.05 Junak mojeg? otroštva (Lj), 17.50 Obzornik (Lj), 18.05 Otroci in mi - serijska oddaja (Lj), 19.10 - Mozaik (Lj), 19.15 Naš ekran (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV Dnevnik (Lj), 20.25 Kam in kako na oddih (Lj). LJUBEZENSKE ZGODBE POSEBNA IZDAJA 144 strani s dinarjev IZBOR ŠE NEOBJAVLJENIH ZGODB, KI JIH JE NAPISALO ŽIVLJENJE • ŠOPEK RESNIČNIH DOŽIVETIJ, KI SO ' BRSTELA V NAŠEM VSAKDANJEM « OKOLJU. PRED KRATKIM. VČERAJ • IZBOR JE PLOD NATEČAJA, KI GA JE ANTENA OBJAVILA V ZAČETKU LETA • ZGODBE SO ZELO ODKRITE, VČASIH BREZOBZIRNO ISKRENE. JIH JE PAČ NAPISALO ŽIVLJENJE SLOTEHIJUES LESNA INDUSTRIJA, KOČEVJE s.p.o razpisuje ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 PROSTA UČNA MESTA! 3 STROJNE MIZARJE 2 POHIŠTVENA MIZARJA 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA-MEHANIKA ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI - LESNI ODSEK ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI ZA ŠTUDIJ NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI - LESNA SMER ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI Kandidati morajo prošnji za sprejem v uk predložiti spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandidati za štipendije morajo prošnji priložiti natančno izpolnjen obrazec 1,65, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, (pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1973), prepis zadnjega šolskega spričevala (diplome), izjavo, da ne prejemajo štipendije pri drugem štipenditorju. Rok za prijave je 20 dni po objavi. Prošnje sprejema: Splošni sektor, Lesna industrija Kočevje. TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR CELJE Pozabljamo na ljudi „Če bi bili taki vsi komunisti oziroma vsi ljudje, kot je Ivan Lavrič iz Loškega potoka, bi bilo res lepo na svetu. Je poštenjak in proti ločevanju ljudi na „boljše “ in „slabše". Končno je tudi med tistimi, ki so največ prispevali za napredek Loškega potoka, saj se je zavzemal za ustanovitev „Šivalnice", gradnjo nove šole, asfaltiranje ceste in drugo," so mi povedali že v Ribnici. ,JVajbolj sem vesel, če pridobi Loški potok spet kakšno delovno mesto. Tudi če samo eno, je to le napredek. Želim si, da bi bilo naše prebivalstvo zaposleno v takem odstotku, kot je na Gorenjskem, in da ne bi bilo treba Potočanom celo v tujino za kruhom, “ pravi Ivan Lavrič, ki se spet zavzema kot predsednik krajevne skupnosti za odprtje obrata RIKA v Ret-jah, za ustanovitev obrata SATURNUS na Hribu in za asfalt skozi Travnik. V Nemčiji je kar 200 Potočanov, ki bi radi ostali doma, zaposliti pa se želi nad 60 žena. Lavrič je bil skojevec od leta 1942, ko mu je bilo 16 let, partizan s 17 leti, kandidat partije od 1947 in od 1949 član Komunistične partije. Delal je na številnih odgovornih dolžnostih pri nekdanjem okraju Kočevje, do nedavnega je bil podpredsednik občinske skupščine Ribnica, predsednik občinskega zbora, zdaj pa je član občinske konference ZK, član IS občine, kjer je odgovoren za gozdarstvo, saj je po poklicu logar. „V vseh delovnih organizacijah in družbi bi morali izvajati partijske sklepe, ki so bili sprejeti na konferencah in kongresih, pa bi bilo vse bolje. Do 29. seje je bilo sprejetih veliko lepih sklepov, narejenega pa malo. Odgovornost komunistov je takrat popustila. Komunist ne sme biti pikolovec, stremuh ali karierist. Tudi mene so hoteli naprej, v šole, na položaje, pa nisem šel. Lenin je rekel: Komunist se mora kristalizirati med ljudstvom. S samo šolsko izobrazbo boš med narodom klonil. Poznam komuniste, ki so dobri na delovnem mestu v Ljubljani, ko pa pridejo sem, domov, so slabši od nekomunistov. Ljudje bi morali imeti v sebi več čuta do sočloveka, lepši odnos do skupnosti in družbenega premoženja. Preveč ljudi misli le nase in meni, da družbenega hi škoda. V Loškem potoku zaposleni v primerjavi s svojo strokovnostjo dobro zaslužijo, na žagi celo odlično. Najslabše je še v gozdarstvu. Mlajši sekači lahko izpolnjujejo normo in dobro zaslužijo; starejši, ki dobivajo osebni dohodek na osnovi režijskih ur, pa slabo. To ni prav. Pravilnik so res ljudje sami sprejeli, at kaj, ko ga niso razumeli! Današnji, delegatski sistem zahteva še bolj razgledane ljudi. Kdor ima le osnovno šolo in še ni delal v samoupravnih organih, bo • težko pametno odločal, ampak bo dvigal roko po posluhu. Delegat mora razumeti, potem lahko odloča. Res sem na sestankih večkrat dajal tudi protipredlo-ge, a en sam ničesar ne pomeni. Nekateri so mi rekli, da se vlečem samo za delavce, za ostale in zase pa ne. Sem jim dejal, da se bodo že drugi zame potegnili! A se niso. Zaradi svojih stališč nisem imel nikoli težav, čeprav sem kritiziral tudi vodilne ali celo našega direktorja. “ J. PRIMC f Najraje piše pesmi Lepi spomini Fanike Pegam na Jugoslovanski festival pionirskega proznega ustvarjanja r Fanika Pegam Fanika Pegam je ena od štirih Slovenk, ki jih je žirija izbrala za srečanje na Jugoslovanskem festivalu pionirskega proznega ustvaijanja v Črni gori, ki je bilo od 31. maja do 3. junija. Lepše nagrade si ta učenka sedmega razreda osnovne šole v Cerkljah ob Krki res ni mogla želeti. Dekle odrašča v kmečki družini v vasi Hrastje. Ima dva starejša brata in sedemmesečno sestrico. Doma rada pomaga, v šoli pa izdeluje s prav dobrim uspehom. Je članica uredniškega odbora šolskega galsila „Poskusi". V njem so večkrat objavljeni njeni prispevki. Zasledimo jih tudi v listih Kurirček in TV-15. Vrsta vlomov v Kočevju Slabo zavarovano družbeno in zasebno premoženje - Kriminalci prišli z »dopusta« V zadnjem mesecu dni je bilo v Kočevju in okolici zelo veliko vlomov in poizkusov vlomov. Takih dejanj v prejšnjem obdobju ni bilo. Kaže, da so se vrnili z „dopusta“ za zapahi znani domači kriminalci, lahko pa so na delu tudi vlomilci, ki prihajajo sem od drugod. 14. maja je neznan storilec vlamljal kar trikrat v Stari cerkvi. Vloma v trgovino IZBIRA in pošto se mu nista posrečila, čeprav se je pri tem posluževal gozdarskih cepinov in sekire. Pač pa je vlomil v frizerski salon Elze Skrban, kamor je prišel s Eomočjo cepina, ki ga je vzel v bara-i gozdarskih delavcev. Po salonu je vse razmetal in odnesel tranzistor francoske znamke. 25. maja je bilo dvaRat vlomljeno v Kočevju. V gostilni ROG je zmanjkalo svinjsko meso, piščanec, drobovina, cigarete, pijača, čokolada in nekaj denarja. Neugotovljenega dne in ure v obdobju od 31. maja do 3. junija je bilo vlomljeno v pisarno stanovanjskega gospodarstva Združenega KGP. Storilec je odnesel okoli 8.000 din in eno delovno knjižico. Do de-naija je prišel tako, da je vlomil v pisalno mizo, kjer je dobil ključ spodnjega dela blagajne. Storilcu so na sledi. V noči od 1. na 2. junij je bilo vlomljeno v obrat družbene prehrane ZKGP „Jelka" na Reški cesti v Kočevju. Storilec je prišel v obrat skozi straniščno okno, nato pa je vlomil še ena vrata. Odnesel je pijačo, cigarete in jestvine. V noči od 9. na 10. junij pa je neznan storilec vlomil v pisarne podjetja KOVINAR. Pri vlomih je uporabljal razno orodje, ki ga je našel v delavnici podjetja. Vlomil je več vrat in v več pisalnih miz; ni pa bil kos železni blagajni, ki jo je le poškodoval. 10. ali 11. junija je bilo vlomljeno v več kleti v stanovanjskem bloku v Kidričevi 5. Pri ogledu krajev vlomov so organi varnosti ugotovili, da imajo de- MOPEDIST PODLEGEL POŠKODBAM 15> junija zjutriuje pripeljal v križišče'cest Brežice-Catež v vasi Trnje Stanko Fabinc iz Črnca. Takrat je pripeljal nenadoma z desne dobov-ske strani po neprednostni cesti s poni ekspresom Anton Držič iz Loč. Zaletel se je v osebni avtomobil, odbilo ga je na sredino ceste, kjer je obležal v nezavesti. Zaradi hudih poškodb je ponesrečenec v brežiški bolnišnici umrl. lovne organizacije in zasebniki svoje premoženje zelo slabo zavarovano. J. PRIMC Pasje spretnosti Na pobudo novomeškega Kluba za vzrejo športnih in službenih psov bo istoimenski ljubljanski klub pripravil predstavo šolanih psov v Novem mestu. Prireditev bo v nedeljo, 23. junija, ob 16. uri na Loki. Eno in polurni program bo prikazal, kaj vse se lahko psi v posebnih tečajih nauče. Novomeški klub ima v načrtu organizacijo tečaja za šolanje psov. Vse, ki se za tečaj zanimajo, vabijo na sestanek, ki bo v sredo, 26. junija, na vežbališču na Otočcu. Tečaja, ki se bo začel v začetku septembra in bo dvakrat tedensko, se lahko udeleže tudi lastniki ne rod ovnih psov. - Fanika, v šoli so te pohvalili, da veliko bereš, da si prizadevna in vsepovsod delavna. Tudi pesmi pišeš, kajne? O čem pripovedujejo? - O očku, o tujini, o zimi in pomladi, o mojem mucku, psičku in še o marsičem. - Rekla si, da pišeš o tujini. Zakaj ? - Zato ker je tam moj atek. Denar služi za kmetijske stroje, da bomo laže obdelovali posestvo. - Kateri tvoj spis je ocenjevala žirija? - „Moj kraj v NOB “je bil njegov naslov. Brala sem ga tudi na srečanju v Črni gori Napisala sem ga po pripovedovanju starega ata. Ni ga več med nami. Škoda, tudi on bi bil vesel mojega uspeha. - Kako si doživljala Črno goro? - Zelo lepe spomine imam nanjo. Nadvse gostoljubno so nas sprejeli. Prvič v življenju sem videla moije. Najlepši pa je bil izlet na Cetinje, kjer smo si ogledali Njegoševo rojstno hišo in muzej. Spoznala sem nove prijateljice. Dopisujem si z dvema iz Srbije, z dvema iz Črne gore in z vsemi tremi Slovenkami, ki so bile na srečanju. j tePPEY BABIC - DVE LETI POČITKA Na dirkah v Prelogu je doživel mladi nadarjeni krški dirkalec Evald Babič še eno nesrečo. Na kolku se mu je znova odprla stara poškodba. Kontrolni posnetki v bolnici so namreč pokazali, da je nujno potrebna še ena operacija. Tako bo jugoslovanski speedway nekaj časa siromašnejši, saj bo moral mladi Babič počivati kar dve leti. Prav letos pa je Evald po enoletnem mirovanju v Gornji Radgoni dosegel največji uspeh ŽUŽEMBERK - Prvega republiškega prvenstva v mini odbojki za pionirje, ki je bilo prejšnji teden v Ljubljani, se je udeležila tudi vrsta osnovne šole iz Žužemberka, ki je zasedla 4. mesto. Za ekipo so nastopili: Brulec, Fric, Kolarič, Škrbe, Pečar in Muhič. (S. P.) Tisoči skok D.Uhan Po pripravah v treh državah v soboto še atrakcija v Prečni Darinka Uhan, novomeška padalka, ki je izbrana v jugoslovansko reprezentanco za letošnje svetovno padalsko prvenstvo na Madžarskem, je te dni na oddihu v Novem mestu. Po pripravah v Nišu, v Bolgariji, na Poljskem in v Leipzigu, kjer je nastopila tudi na mednarodnem tekmovanju 9 socialističnih držav, bo zdaj vadila še na domačem letališču v Prečni. Za to soboto je pripravila No-vomeščanom s kolegi iz reprezentance posebno zanimivost: če vreme ne bo nagajalo, bodo 4 padalci skočili iz dveh letal kurir, napravili v zraku zvezdo, nato pa bodo trije pohiteli in prestregli Darinko na roke! S padalcem Hrastom iz Lesc pa bo Darinka slavila še izreden jubilej: oba imata za seboj natanko 999 skokov s padalom in v soboto bosta opravila vsak svoj 1000. skok. Tako bo Novo mesto prvi kraj v Jugoslaviji, kjer bosta dva naša padalca preskočila to visoko število. Redki jugoslovanski padalci, ki že imajo toliko skokov, so 1000. skok vsi izvedli v tujini. Potem se bo Uhanova spet pripravljala v Nišu do 24. julija, naslednji dan pa bo odpotovala v reprezentanco SFRJ v Szolnok blizu Budimpešte, kjer se bo za; čelo svetovno prvenstvo. m. 6)1 Darinka Uhan Mokronoško kresovanje spet vabi V soboto ob 20. uri bo na gradu druga kresna noč Prireditelji mokronoške kresne noči obetajo, da bodo na sobotnem kresovanju prekosili sami sebe z lanske prve prireditve. Turistično društvo je letošnjo prireditev vključilo v spored trebanjskega kul turnega tedna, kjer je edina kultumo--zabavna prireditev. Pred množičnim obredom ,,kre-sovanja1' opolnoči, ko bodo vsi obiskovalci prižgali svečke in bo Krjavelj uganil kakšno na račun težkega vsakdana, se bodo zvrstili solisti ljubljanskega baleta, pionirska folklorna skupina, mokronoški moški pevski zbor, solist na harmoniki Slavko Žnidarič, čarovniki z magijo kresne noči, Uebanjska godba na pihala, zabavni ansambel Seplan in se dosti presenečenj. Predsednik turističnega društva Vilko Videčnik nam je pred prire- SMRT V GOZDU , V gozdu Ostrež pri Mokronogu so 14. junija našli ležati mrtvega Adela-ida Konjiča iz Ravnika starega 77 let. Po zdravnikovi izjavi je nastopila smrt zaradi srčne kapi. V bližini so našli pokojnikov nahrbtnik in palico, Konjič pa je ležal na tleh na boku. ditvijo povedal, da želijo z njo obuditi del lepe Dolenjske folklore, ki jo je opeval že Trdina. „Naš kraj nima pomembnejšega folklornega iz- ročila, smo pa del Dolenjske, zato ne bo nič hudega, če se danes poskušamo tudi v tem,“ je dejal. A. 2. NEHVALEŽNI PROIZVAJALCI V Repičevi dragi so zelo skrbeli za neposredne proizvajalce, saj ni minil sestanek, da ne bi govorniki vsaj desetkrat izrekli podobnih stavkov kot so: Kulturo neposrednim proizvajalcem! Šport in rekreacijo neposrednim proizvajalcem! Stanovanja neposrednim proizvajalcem! Vse neposrednim proizvajalcem! Omogočimo dopuste neposrednim proizvajalcem! In podobno. Kulturni organizatorji so se vrgli na delo kot gluhi k telefonu, privlekli so v Re-pičevo drago pevca lahkih not, moderen ansambel in popularnega napovedovalca, vstopnice po petdeset dinarjev pa so teden dni pro- dajali v trafiki. Neposredni proizvajalci se, glej čudo! niso stepli za vstopnice. Koncert je bil dva dni pred plačo, denarja pa ni bilo v žepu. V dvorani je sedelo le nekaj ljudi, repiška smetana. Športni delavci so pripravili redne vadbe za neposredne proizvajalce v novo zgrajeni telovadnici, kamor si lahko prišel ,4e v copatah, trenirki in dresu. Za opremo je bilo treba odšteti nekaj čez osemsto dinaijev in vsi so se čudili, da neposrednih proizvajalcev ni bilo k orodju. Stanovanjska komisija si je nekje priborila denar za gradnjo lepih stanovanj, posvečenih neposrednim proizvajalcem. Blok je bil zgrajen in njegova okna so se svetila v soncu, računovodkinja je tolkla po stroju in izračunala, da bo mesečno plačilo za stanovanje s centralno kurjavo in skupno anteno nekaj mani kot tisoč dvesto dinanev. Člani komisije za dodeljevanje stanovanj so ostali brez besed, ko so se jim neposredni proizvajalci pismeno zahvaljevali za dodeljeno stanovanje z obrazložitvijo, da njih družinski proračun ne bi prenesel plačevanja tako visoke stanarine. Tudi skupina, ki se je ubadala z dopusti neposrednih proizvajalcev, ni stala križemrok. Trije člani imenovane skupine so štirinajst dni potovali po jadranski obali, sklepali aranžmaje in rezervirali postelje. Potem so pokazali neposrednim proizvajalcem cenik in njih zaprepadenost je dosegla vreli-ščno točko: nihče od neposrednih proizvajalcev se ni odločil, da bo preživel dopust ob modrem moiju. Nekdo je na anketni list celo predrzno zapisal, da si lahko komisija zatakne svojo ponudbo za levi ali desni uhelj in da bo on, nepodpisani, preživel svoj dopust na njivi ali ob gradnji bajte. Vse bistre repiške glave so v en glas sklenile, da nehvaležnost neposrednih proizvajalcev presega vse meje. TONI GAŠPERIČ 16. junija so v Sodražici odprli razstavo lovskih trofej z območja lovskih družin Kočevje. Po otvoritvenih besedah Franca Ilca je „Lovski oktet“ iz Sodražice zapel nekaj lovskih pesmi. Razstavo, je bila odprta le tri ure, si je ogledal tudi general Rado Pehaček, dolgoletni predsednik slovenskih lovcev. (Foto: Franc Modic) Jad v neznanih jezikih Dve tranki z majhnim otrokom sta zganjala pra' vi cirkus na sodišču, ko so moške zaprli ^ črpalki zahtevali nekatere predmet«’1 Ko so jih šli prodajalci iskat v skl®* dišče, so Iranci izpraznili blagajno i» odnesli 1.700 din. Potem so z ukra* donim denarjem mirno plačali in odpeljali. Na podoben način so osu* šili še Ugovino v Sevnici za 1-3° din, v gostilni Šinkovec v Krškem P spet naročili čudno jed. Medtem p jo je gostilničar pripravljal, so sc » tili blagajne, toda gostje so jih op zili in kričali. Iranci so zagrabili so|j bankovcev in se z avtom zapod proti Brežicam, tam pa so jih že c kali miličniki. Pri Irancih s° na ^ večje vsote denaija in jih privedi novomeški preiskovalni PnP .J ženske pa $o zaradi tega uprizaij scene in motile delo sodišča. AAAAAAA! AAAAA H! AAAAAAIIH! Na ves glas je trajalo jadikovanje starejše Iranke, tetovirane po obrazu, rokah in telesu, ko ie v spremstvu mlajše ženske in majhnega srčkanega otroka nadlegovala kar vse na okrožnem sodišču v Novem mestu. Kot tuleči derviš v ženski podobi je v turščini in neznanih jezikih Vzhoda z rokami in kretnjami prosila in dopovedovala vsakomur, kaj - pa nihče ni vedel. Vse to se je dogajalo verjetno zato, ker so miličniki privedli v preiskovalni pripor njune moške zaradi drzne kraje na bencinskih črpalkah in še drugih kaznivih dejanj. Iranci so pripotovali v Zagorje in na