LETO XIV., ŠTEV. '200 SLOVENSKI Izdaja ćosopisno-zalozoiSku podjetje 6ZDL »NaA tisk« / Direktor: Radi Janhnba f Odgovoril a redni k: Sergej Vošnjuk Cena 10 din tiskarna »Slov. poročevalca« / Sergej Vošnjak / TlÄa Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-111., telefon 22-575 in 22-421 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 0, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-563, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 601-*T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Preprečevanje uvoza blaga lz Jugoslavije Key* tri uvoznih dovoljenj, ni mogoče realizirati na tržaškem velesejmu sklenjenih pogodb z jugoslovanskimi razstavi jalci Trst, 24. avg. (Tanjug). Sest tednov po koncu tržaškega velesejma zavezniška vojaška uprava še ni izdala niti enega dovoljenja za uvoz blaga, ki so ga jugoslovanska podjetja prodala na velesejmu. Obstoji nevarnost, d® sploh ne bo prišlo do realizacije nekaterih pogodb, ki so bile sklenjene na velesejmu. Nekatera jugoslovanska podjetja so že sporočila, da bodo morala odpovedati pogodbe, ker nimajo možnosti, da prodano Seja odbora JSlovi zakon o kazenskem postopku je dejanska izvedba temeljnih pravic človeka in državljana Dr. Maks o Šnuderl o delu zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ Obrnili smo se na ljudskega poslanca dr. Maksa Snuderla, člana zakonodajnega odbora Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ z nekaterimi vprašanji glede dela zakonodajnih odborov, ki zaključujeta delo na novem zakoniku o kazenskem postopku. Delo odborov na zakoniku o kazenskem postopku vzbuja v ’široki javnosti precej zanimanja. Ali bi nam lahko povedali, kje je temu vzrok? Na prvi pogled se zdi to čudno, ker gre za čisto sodni zakon, v katerem kar mrgoli raznih formalnih predpisov. Pa vendar spada kazenski postopek med tiste predpise, v katerih družba najbolj izrazito izraža svoje razmerje do človeka, v katerem pridejo deklaracije o pravicah človeka najbolj praktično do izraza. Spomnimo se srednjeveške inkvizicije, torture, postopka z kaznimi pravdi, raznega praznega formalizma, ki je zlasti uveljavljen v anglosaških državah, porote in če hočete, vprizoritve procesov, kakor so bili procesi proti Rajku, Kostovu, Slanskemu in drugim. Vse to se odvija na podlagi kazenskega postopka. Jugoslovanska zakonodaja je z novim ustavnim zakonom pomnožila vrsto človeških in državljanskih pravic in dala podlago za novo socialistično deklaracijo teh pravic, ki izvirajo predvsem iz pravice samoupravljanja. Ali je potem čudno, da zbuja novi kazenski postopek toliko pozornosti? Ali je delo v zakonodajnih od borih pokazalo kake zanimivosti glede na bistvo kazenskega postopka? Zakonodajni odbori so dobili Izvrstno izdelan predlog zveznega izvršnega sveta. Zato gre pri njihovem delu za to, ali so ustavno dane pravice zadosti zavarovane in logično izpeljane tudi v novem zakonu? Pri tem je seveda prišlo do raznih zanimivih in živahnih diskusij, ki so bile — deloma netočne — omenjene že v našem tiska. Naše bralce bo zanimalo, če bi kaj povedali o nekaterih teh problemov, o katerih je bil spor. Huda debata je bila okoli vprašanja, kakšne dolžnosti kna preiskovalni sodnik takrat, ko izpelje vso preiskavo pooblaščeni organ notranje uprave. Po predlogu sicer lahko preiskovalni sodnik zasliši osumljenca ali dopolni preiskavo, ni pa to dolžan storiti. On lahko ves akt brez nadaljnjega pošlje javnemu tožilcu, da vloži obtož nico. V našem odboru je zoper to odločbo nastal odpor. Kako naj preiskovalni sodnik da stvar iz rok, ne da bi osumljenca videl, z njim govoril in ga zaslišal? On mora to storiti, da ugotovi, ali osumljenec potrjuje vse to, kar je govoril pred pooblaščenim organom notranje uprave. Četudi ni treba dvomiti v strokovno sposobnost in objektivnost tega organa. Je pa ta vendarle postavljen uradnik, podrejen in odvisen od svojih starešin, medtem ko je sodnik voljen, neodvisen in se ravna samo po zakonu. Prišlo je celo do glasovanja, kjer je to mnenje prodrlo z desetimi proti trem glasovom, trije pa so se glasovanja vzdržali. V odboru Sveta narodov to vprašanje ni bilo tako postavljeno tn zato (tvar še ni dokončno rešena. Drug primer: Predlog določa, da priznanje obtoženca, najsi bo še tako popolno, ne odvezuje sodišča od dolžnosti, da izvede tudi druge dokaze o njegovi krivdi. Stavljen je bil predlog, da tega ne bi bilo treba storiti, če je sodišče že na podlagi vseh okolnosti prepričano, da je priznanje pravilno. Ta predlog si prodrl. Ne samo, da je z ugotovitvijo pravilnosti priznanja preprečeno, da bi kdo vzel nase tujo krivdo ali da bi priznal iz strahu ali na kakšen pritisk, temveč je ta določba tudi odločna obsodba metod, ki so jih vpeljali v nekaterih državah, kjer je priznanje vse, priznanje samo pa se izsili z raznimi narkotičnimi ali operativnimi sredstvi, ki zlomijo voljo človeka. Najsi tudi ugotovitev pravilnosti priznanja pomeni za sodišče obremenitev, se vendar od tega načela ne more odstopiti. Zgoditi se zna. da se pri Zasedanje zakonodajnega odbora Beograd, 24. avg. Zakonodajni odbor Sveta narodov je dane« nadaljeval razpravo o posebnih določbah za postopek pred okrajnim sodiščem in postopek za mladoletnike. Daljša razprava se je razvila o členu 411, ki določa, da sodnik, ki je vršil poizvedbe, lahko sodeluje tudi kot član sodišča na glavni razpravi. Odvetniška zbornica v Beogradu je predlagala črtanje te določbe, kar pa je odbor odklonil. Določbe o postopku za mladoletnike so bile sprejete skoraj brez spremembe. Nato se je začela razprava o zadnjem, tretjem poglavju zakonika, ki se nanaša na poseben postopek in na pomilostitev. glavni obravnavi ugotovi, da obsega dogodek, ki je pod obtožbo hujše kaznivo dejanje, kot pa se obtožuje. Na primer: Osumljenec je obtožen tatvine, na glavni razpravi pa se ugotovi, da gre za rop, torej za tatvino z uporabo sile. Predlog je določal, da bi v takem primeru sodišče lahko obsodilo osumljenca tudi zaradi ropa. Zakonodajna odbora sta to odklonila. Za sodišče je merodajna samo obtožba. Ono ne sme prestopiti okvira obtožnice in postati nekakšen obtožitelj- Samo, če tožilec predlaga tako razširitev, potem lahko izreče sodišče sodbo za strožje kaznivo dejanje, To je nekaj primerov. Ne smete pa misliti, da smo vedno vsi soglasni. Jaz na primer nisem zadovoljen, da je odbor odklonil moj amandman, ki je zahteval, da mora biti v postopku pred okrajnim sodiščem osumljenec, ki je oblasti dosegljiv, na vsak način zaslišan, četudi ne pride na razpravo. Predlog namreč določa, da lahko okrajno sodišče osumljenca obsodi, če je bil redno povabljen, pa ni prišel, ne da bi bil zaslišan. Jaz se namreč strinjam s predlogom zveznega Javnega tožilca, da pomeni ta določba kršitev ustav nega načela, da nihče ne more biti obsojen, predno ni bil za. konšto zaslišan. Zal sem zaen- Izjava g. Attleeja London, 24. avg. (AFP). Po svojem povratku v Veliko Britanijo je voditelj laburistične stranke Clement Attlee izjavil, da je zadovoljen z vtisi iz Jugoslavije, zlasti pa še z dolom, ki je bilo v tej državi opravljeno v najtežjih razmerah- Voditelj laburistične stranke je dodal, da je bilo bivanje v Jugoslaviji prekrasno. krat propadel, propadel Iz praktičnih razlogov postopka pred okrajnim sodiščem, češ da zaradi obilice primerov sodišče ne more vsakogar zaslišati. Naglasiti pa moram, da ima zakon take odlike, ki jih ni najti v nobenem drugem zakoniku o kazenskem postopku. Na primer: Zakonita omejitev trajanja preiskovalnega zapora, takojšnja brezpogojna izpustitev, čim je obtoženec oproščen, torej pred pravomočnostjo sodbe, skratka oblikovanje vloge osumljenca kot stranke in ne kot objekta kazenskega postopka. Zakon je zares dejanska izvedba temeljnih pravic človeka in državljana. blagio še nadalje vzdržujejo v tržaških skladiščih. To stališče ZVU je naletelo na veliko nezadovoljstvo pri tržaških gospodarstvenikih, zlasti pri tistih, ki so med velesejmom sklenili pogodbe z jugoslovanskimi podjetji. Ravnanje ZVU spravlja te trgovce v položaj, da ne morejo izpolniti obveznosti, ki so jih sklenili že s tretjimi osebami, ker so pričakovali, da dobijo blago iz Jugoslavije. Med tukajšnjimi gospodarstveniki prevladuje mnenje, da je ravnanje ZVU posledica protijugoslovanske politike, ki jo izvajajo italijanski funkcionarji, ki delujejo v Trstu na podlagi lanskega londonskega sporazuma. Namesto, da hi zavezniško vojaško upravo vodila težnja po prijateljskih in zavezniških odnosih, kakršni so med Jugoslavijo na eni in ZDA in Velik» Britanijo na drugi strani, je ZVU dovolila, da se v njenem imenu onemogoča razvijanje go- V okviru jugoslovansko-tržaške-ga kliringa namesto v okviru jugoslovansko-italijanskega kliringa, kakor zahtevajo to v zavezniški vojaški upravi. V gospodarskih krogih v Trstu in tudi med jugoslovanskimi trgovinskimi predstavnik-poudarjajo, da bi ZVU morala vsaj jasno in javno navesti razloge, zaradi katerih ovira gospodarske odnose med cicno A in Jugoslavijo. Edvard Kardelj sprejel g. Bonfusa Ljubljana, 24. avgusta. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes v Ljubljani francoskega narodnega poslanca republikan-sko-socialne unije in bivšega ministra g. Eduarda Bonfusa ter ga pridržal na kosilu. Kosila so se udeležili še predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko, podpredsednik dr. Marijan Brecelj in član izvršnega sveta dr. Joža Potrč. G. Eduard Bonfus je bil predsednik komisije za zunanje zadeve v Mayerjevi vladi. Svoj obisk v Jugoslaviji je izkoristil za razgovore z našimi političnimi predstavniki o raznih socialnopolitičnih problemih naše Predsednik republike sprejel islandskega poslanika Brioni, 24. avgusta. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne ob 11. novoimenovanega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Islanda v Jugoslaviji doktorja Helgia Palsona Briema, ki miu je izročil svoje poverilnice. Izročitvi poverilnic so prisostvovali državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan in načelnik protokola državnega sekretariata- za zunanje zadeve dr. Sloven Smod-laka. Prvi poslanik Islanda y Jugoslaviji g. Helgi Palson Brieme je prišel včeraj v Jugoslavijo, da izroči svoje poverilnice predsedniku republike ter da spozna Jugoslavijo. S svojo družino bo ostal deset dni na našem Primorju. G. dr. Briem bo zadržal svoj diplomatski sedež v Stockholmu. Predsednik republike sprejel poverilnice novega veleposlanika Mehike Brioni, 24. avgusta. Danes dopoldne ob 10. uri je predsednik republike Josip Broz Tito spre- spodarskih odnosov med cono A države. V ta namen je že včeraj jel novoimenovanega izrednega STO in Jugoslavijo. Za ilustra- obiskal podpredsednika zveznega cijo tega ravnanja navajajo dej- izvršnega sveta Edvarda Karde-stv», da ZVU ni doslej izdala lja, danes dopoldne pa je imel dovoljenja za izvoz petrolejskih proizvodov tržaške rafinerije »Aquila« v Jugoslavijo, tako da predstavništvo »Export banke« v Trstu ne more temu podjetju izplačati 38 milijonov lir, podjetje »Jugonafta« iz Zagreba pa ne more dobiti proizvodov, ki jih je kupilo. ZVU zavrača iz- razgovore s podpredsednikom izvršnega sveta LRS dr. Marijanom Brecljem in sekretarjem izvršnega sveta dr. Borisom Kocijančičem. Danes popoldne je g. Bonfus obiskal partizansko bolnišnico »Franje« pri Tolminu, jutri pa si bo ogledal Litostroj ter ne- danje dovoljenj zaradi tega, ker katere socialne ustanove v Ljubi se moralo plačevanje odvijati ijani. in pooblaščenega veleposlanika Združenih držav Mehike v FLRJ g, Eduarda Morilla Safa, ki mu je izročil svoje poverilnice. V spremstvu veleposlanika g. Morilla je bil prvi sekretar mehiškega veleposlaništva gospod Jorge de la Vega. Izročitvi poverilnic so prisostvovali tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan in načelnik protokola dr. Sloven Smodlaka. Odmevi na sovjetske koncesije Vzhodni Nemčiji Najbolj je izraženo prepričanje, da so sovjetske koncesije propagandni manever, ki naj bi vplivat na volivce Zahodne Nemčije — Sovjetska vlada se je šele zdaj spomnila na nemške vojne ujetnike, prej pa je govorila samo o vojnih zločincih, ki so še v ZSSR London, 24. avgusta (Reuter). Britanski listi komentirajo danes sovjetske koncesije Vzhodni Nemčiji, predvsem pa zmanjšanje okupacijskih stroškov fn spregled nadaljnjega plačevanja vojnih odškodnin. V splošnem menijo, da hočejo na ta način nekoliko olajšati življenje prebivalstvu v Vzhodni Nemčiji in okrepiti sedanj» vzhodnonemško vlado, ki je bila močno prizadeta zaradi nemirov i7. junija. Londonski »Times« piše, da ima sovjetsko popuščanje tri glavne vzroke. Prvič hoče Moskva vplivati na volitve v Zahodni Nemčiji, drugi vztrok popuščanja so sedanje gospodarske težave v Vzhodni Nemčiji, tretji pa je okrepitev sedanje vzhodnonemške vlade. »Manchester Guardian« je moskovske koncesije na kratko komentiral z besedami, da je sedanje popuščanje pomembno samo zaradi kontrasta s prejšnjo sovjetsko politik». Bonn, 24. avgusta (Tanjug). Sovjetske koncesije komentirajo vsi zahodnonemški listi in je večina listov mnenja, da se te koncesije nov poskus Moskve, da bi vplivala na volitve v Zahodni Nemčiji. V vseh treh govorih, ki jih je imel kancler Adenauer včeraj, ni bilo nobenega komentarja o novem sovjetskem koraku. Vladni krogi so, kar se tiče sovjetskih diplomatskih potez, že od prej zelo Zbor Kosovelove brigade v Štanjelu Nova Gorica, 24. avgusta. Na mali ravnici pod Štanjelom se je zbralo včeraj okrog 100 bivših borcev Kosovelove brigade. Zboru brigad so prisostvovali tudi številni borci iz Trsta in Kopra, ki so se v času narodnoosvobodilne borbe borili v sestavu te brigade. Iz kraških vasi se je proslave udeležilo okoli 2000 ljudi. Svečanost je odprl predsednik občinskega odbora Zveze borcev Jože Mržec, za njim pa je govoril podpolkovnik Rudi Kodrič-Branko. Razen njega so bili na slavnostni tribuni tudi narodni heroj Albert Jakopič-Kajtimir, nadalje predstavniki ljudske oblasti sežanskega okraja, tov. Martin Greif in Mirko Remec pa kot predstavnika okraja Gorica. Po slavnostnem govoru je tov. Vida Kobal, zastopnica krajevnih organizacij, podarila postrojeni brigadi v imenu kraškega ljudstva lepo vezeno brigadno zastavo. Nato je bil odkrit spomenik na skupni grobnici, kjer so pokopani posmrtni ostanki Marijana Gorazda iz Trsta in Stefana Severja z Reke ter sedmih drugih neznanih junakov, katerim je postavilo ta spomenik hvaležno kraško ljudstvo. Združeni. pevski zbori iz Štanjela, Dutovelj, Kobilje glave in Štjaka so ob grobnici zapeli žalostinko, igrala pa je godba na pihala iz Vrho-velj, nakar je ljudstvo obsulo grobnico s cvetjem in venci. Sledil je bogat kulturni program. Ob priliki te proslave so Kosovelovci obiskali tudi številne partizanske družine v tem kraju. J. P. številna zborovanja na Primorskem V Slovenskem Primorju je bilo v nedeljo vrata zborovanj v zvezi s proslavo desete obletnice pr vključitve Primorske. V Pobegih, slovenski vasi pri Kopru, je bila po aboarovranju bivših partizanov kultuüWa prireditev, na kateri je sodelovaflli» Tl pevskih zborov in 7 orkestrov iz vsega okraja. Zbrane borce in goste je pozdravil člam okraj, nega odbora SZDL Stane Furlani, ki je poudaril zgodovinski pomen sklepa o priključitvi Slovenskega Primorja, ki ga je ored desetimi leti objavil glav. mi odbor Osvobodilne f rani e Slovenije. Ko je opozoril na velike žrtve ljudstva S'ovenskeea PrimoTja v borbi z?, svobodo, je Furlani naglasil, da je sloven- sko prebivalstvo obeh con STO prepričano, da brez Jugoslavije ni dernokraeiljie in. socializma. V Stam'tje4u piri Sežani so se sestali preživeli borci primorske brigade »Srečko Kosove!« ter odkrili spomenik devetim tovarišem, ki so padli v bojih na tem kraju. Ali je Ljubljana res najslabša Ljubljana, 24. avgusta. Stab za organizacijo udeležbe na proslavi na Okrogllei pri Mestnem odboru SiZDL Ljubljana, je «klical danes sestanek tozadevnih terenskih štabov. Sestanka sta sa udeležila tudi zastopnika direkcije železnic, niso pa žal bili zastopani vsi terenski šiabi. Na sestanku se je ugotovilo kaj porazno in »a revolucionarno Ljubljano nečastno dejstvo, da se je doslej prijavilo za proslavo le 2700 Ljubljančanov in sicer 1000 za vožnjo z avtobusi, 1700 pa za vožnjo z vlakom Prepričani smo, da je ta številka nepopolna in da se je, bodisi v sindikatih, delovnih ko lektivih itd. prijavilo znatno več ljudi, le da tega niso javih mestnemu štabu. Ta neresnost in neodgovornost ne meče gamo slabe luči na politično zavest delovnih ljudi Ljubljane, pravilno delo SZDL, ZK jn sindikatov, temveč povzroča težave tudi prometni službi. Direkcija železnic ima pripravljenih šest vlakov za prevoz udeležencev na Okroglico. Voznega reda teh vlakov pa ne more določiti tako dolgo, dokler ne prejme točnega števila in želje udeležencev, kateri dan in ob katerem času želi kakšna skupina odpotovati. Zato pohitimo s prijavami in dokažimo, da se tudi Ljubljančani zavedamo kaj pomeni za nas ta proslava in z njo obletnica priključitve Slovenskega Primorja k svobodni domovini. rezervirani. V teh krogih pravijo, da je treba vse še natanko proučiti. V vladnih krogih po udarjajo samo, da so sovjeti od leta 1945 izvlekli iz Vzhodne Nemčije vse, kar so mogli, in da je samo propagandni manever, ko pravijo, da ne bodo več zahtevali reparacij. Vladnim krtogom se tudi ne zdi točno število 13.500 vojnih ujetnikov, ki je navedeno v skupnem komunikeju, kajti letos meseca marca je bilo v Nemčiji objavljeno, da je v ZiSSR še okoli 100.000 vojnih ujetnikov, o katerih so bili zbrani tudi podatki, in še okoli 750.000 civilistov, ki so bili po letu 1945 odpeljani v ZSSR. Vladni krogi naglašajo tendenco sovjetske vlade, da se identificira z vzhodnonemškim režimom in da ta režim še nadalje drži na oblasti, čeprav je 17. junija prebivalstvo sovjetske cone dokazalo, da je proti njemu. Predsednik socialnodemokratske stranke OJienbauer je rekel, da bi sovjeti pred četverno konferenco radi zboljšali svoje pozicije in da bi radi tudi vzhodnonemški vladi v državnem ln mednarodnem pogledu pripomogli do takega položaja, kakršnega ima zahodnonemška vlada. Ollenhauer je naglasil, da socialnodemokratska stranka, kakor doslej, tudi sedaj ne priznava sedanje vzhodnonemške vlade. Pripravljenost sovjetov, da bi poslali domov nemške vojne ujetnike, označuje Ollenhauer kot veliko presenečenje, ker je sovjetska vlada govorila doslej samo o »vojnih zločincih«. Ollenhauer meni, da je sovjetska vlada načela vprašanje vojnih ujetnikov samo zaradi nameravane konference štirih. Otto Muschke. podpredsednik vzhodnonemške vlade okupacijske stroške, uporablja ista sredstva, kot Jih je nedavno uporabljala v Avstriji. Počakati je treba, da se vidijo rezultati takega popuščanja in da se bo tu sovjetska vlada, J J Ir. «MlmMIMM« tv Okroglico Zanimanje za ’proslavo na Okroglici je kakor povsod drugod, tudi v Škofji Loki veliko. Do preteklega petka je prijavilo svojo udeležbo okrog 1300 oseb. Od podjetij se je doslej najbolje izkazala Gorenjska predilnica, od koder jih pojde na Okroglico 350 delavcev in uslužbencev. Pripravljalni odbor, ki Ima v prodaji tudi značke za proslavo, je s prodajo teh zelo zadovoljen, kar je tudi dokaz, kako je Skofjeločanom pri srcu ta, za Jugoslavijo, nadvse pomemben praznik. BP ko se odreka reparacij iz Vzhod« ne Nemčije in ko zmanjšuje Sestanek komisije Socialistične zveze Beograd, 24. aivg. Danes popoldne je bil sestanek komisije za mednarodne zrveze zveznega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo Dofcrivoja Vidiča o rezultatih zadnjega zasedanja bi. raja arijske socialistične konference, ki je bilo v drugi polo. vici tega meseca v Haiderabs-du, ki se ga je udeležil tudi tov. Vidič. General Kreačič sprejel egiptovsko vojaško delegacijo Beograd, 24. avg. Državni podsekretar za posle državne obrambe generalnj polkovnik Kreačič je v navzočnosti vice-admirala Srečka Manola in drugih višjih oficirjev JLA sprejel nocoj ob 19. člane egiptoske vojaške delegacije na čelu s šefom štaba egiptovske vojne mornarice kontreadmira-lom Solimanom Azetom. Sprejemi pri državnem sekretarju za zunanje zadeve Brioni, 24. avg. Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča je obiskal danes dopoldne pred izročitvijo poverilnic predsedniku republika novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Mehike v FLRJ g. Eduardo Morilla Safa. Prvi izredni poslanik in pooblaščeni minister Islanda v Jugoslaviji dr. Helgi Palson Briem je bil prav tako danes dopoldne sprejet pri državnem sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču pred izročitvijo nove'»'! 1 n 8. *tr / Wot*en*fel poročevalec J terev. 200 7 ». avgusta ir» Za večjo kupno moč dinarja Osnovne značilnosti našega gospodarstva na področju tr&išča in cen v letošnjem prvem polletju — Ukrepi, ki naj pomagajo, da se uveljavi tendenca padanja cen , Okrajni odbori SZDL poročajo o Sem MLO Maribor svojem delu občinskih tredlSčih ptujskega okraja, v prihodnjih dneh bodo ie ▼ jstalih občinah in po terenih mesta Ptuja. Na posvetovanjih je bilo sklenjeno, da bodo občinski odbori skupno * vaškimi odbori organizirali »estanke članov SZDL, kje*: bodo proučevali osnutek volilnega zakona in obravnavali kandidate. Na posvetovanjih je prišla do Izraza želja ljudstva po dveh kandidatih, ker so bili mnenja, da pri enem kandidatu to niso volitve, ker je s tem, ko je predlagan za kandidata praktično že tudj izvoljen ne glede na volilno udeležbo. Povsod, kjer so razpravljali o kandidatih so predlagali tudi samo socializmu In ljudstvu predane ljudi. V dosedanji razpravi okrog osnutka volilnega zakona je bil dan predlog, naj bi zakon za republiško skupščino predvidel, da je za veljavno kandidaturo poslanca, potrebna polovica volivcev dotične volilne enote In ne ena tretjina, kot je v osnutku volilnega zakona. B. M. čemer Je ugotovil, da bo po letnem planu predvideni dohodek dc konca !e*a presežen. Obširneje «o se odborniki zadržali pri pojavu zviševanja cen obrtnim storitvam in v gostinstvu, kar se pojavlja po zvišanju najemnin za lokale. Da zvišanje najpmnin ne bi šlo na račun potrošnikov, je bila izvoljena komisija, ki bo ugotovila, če so nove cene lokalov realne in bo o situaciji poročala na prvem naslednjem zasednaju MLO. Sef abesinske misije dobre volje o odnosih z Jugo stavil o V Beogradu podpisana pogodba bo omogočila še tesnejše sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih Zagreb, 24. avg. šef abesinske Fo poročilu odbor* za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta o razvoju gospodarstva v I. polletju 1953 sta bili prt na« za tržišče in cene v tem času značilni dve stvari: dvig cen kot posledic* zmanjšanja blagovnih količin — suša! — in povečanje dohodkov prebivalstva. Zaradi pritiska, ki sta ga izvajali po-manjaianje živil in njihova dražitev na plače, so se namreč te plače v letošnjem I. polletju, če jih primerjamo z istim razdobjem lani, v celoti povečale za 13%. Razen tega »o se za 24*/« povečali dohodki velikega del« naših delovnih ljudi, in sicer zaradi novih uredb (otroške doklade in zvišanje pokojnin ter invalidnin). Dalje ni ostaio brez vpliv* n* to dogajanje dejstvo, da so kmetje v letošnjem X. polletju razmeroma slabo plačevali davke, saj smo v tem času dosegli komaj 57,9°/» predvidenega davka na kmečka gospodarstva. Spričo višjih cen je namreč dobival kmet za manjše količine pridelka več denarja in tako mu n: bilo treba prihajati na trg > pridelki in jih ponujati v prodajo; tako je tudi majhna ponudba dražila te pridelke. Vse to je imelo seveda slabe posledice na naš denarni obtok. Ta fi bi! konec letošnjega julija za 7,4 milijarde din večji od obtoka v januarju, v primerjavi X lanskim Junčjem pa je bil višji celo za 10,4 milijarde din. Eahlih inflacijskih tendenc ni mogle zavreti učinkovito niti dejstvo, da so se v istem času precej zvišale harnilne vloge, m sicer od 2 milijard 800 milijonov din v začetku 1. 1952 na 4 milijarde 763 milijonov 30. junija letos. (Poudariti je treba, da se naraščanje vlog ni ustavilo nit: v najtežjih mesecih od letošnjega januarje do maja: celo v tem času so vloge narasle za Ö16 milijonov din). Splošni indeks cen na drobno je bil letos maja za 10% višji, kakor je bil lešo pred tem. Samo uspešnemu povečanju Industrijske proizvodnje, ki nam je omogočila, obdržati cene in ditrtrijskega blaga na isti višini, oziroma jih za mnoge izdelke celo znižati, se imamo zahvaliti, da ni bil ta indeks še višji. Cene kmetijskim pridelkom so se namreč v povprečju zvišale za 47•/«, medtem ko so padle cere industrijskega blaga v celoti vzeto za S«/9 (s tobakom vred za 7,4»/»). Do izboljšanja je prišlo takoj, ko se je pokazalo, da bo letina dobra. V juliju so padle cene poljskih pridelkov (v primerjavi z junijem) za 12%. Dosedanje izkušnje iz meseca avgusta potrjujejo, da proce* padanja Beograd, 24. avgusta. Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se je skoraj dva meseca mudila v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in ki ji je načeloval član izvršnega sveta BiH Lasan Brkič, se je nocoj vrnita v Beograd. Ta delegacija je obiskaia Sirijo, Libanon, žSaudijevo Arabijo, Jordan in Irak. 2 Libanonom in Sirijo je delegacija podpisala trgovinski sporazum, s Saudijevo Arabijo pa se je sporazumela za pogajanja in pričakujejo, da bo tudi s to državo Bližnjega Vzhoda v kratkem podpisan trgovinski sporazum. Tudi z Jordanijo je bil sklenjen preliminarni sporazum in se bodo pogajanja še nadaljevala. Vodja jugoslovanske delegacije Hasan Brkič je izjavil, da je imela delegacija, ki je povsod nalete,a na prijateljski in prisrčen sprejem, priložnost, da se je temeljito seznanila z ekonomskimi probiernj teh držav ln proučila vse možnosti ekonomskega sodelovanja med njimi m Jugoslavijo. V razgovorih z uradnimi predstavniki in zastopniki posameznih gospodarskih organizacij smo se prepričali, je poudaril Hasan Brkič, da so ta države pripravljene ustvariti i-m širše ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo, ki se ne bi nanašalo le na povečano izmenjavo blaga, marveč tudi na vse druge oblike sodelovanja, zissti na področju investicijskih gradenj in tehniške pomoči. Naša delegacija je imeia priložnost podrobno spoznati kon-krelne ekonomske probleme posameznih držav in doseči »porazu.n, ki v osnovnih črtah določa možnosti in obliko go. »podarskega sodelovanja Jugoslavije s posameznimi arabskimi državami- Sklenjeni trgovinski pogodbi s Sirijo in Libanonom sta solidna podlaga ln dovolj širok okvir za tesno medsebojno sodelovanje s tema državama- Pogodba s Sirija vsebuje tudi načela medseboj* pega ^tehničnega sodelovanja is cen « tem ni zaključen. Ne gre namreč le za to, da je na trgu vedno več kmečkih pridelkov, temveč tudj za znane ukrepe (znižanje stopenj akumulacije in skladov pri steklenih izdelkih, premogu, tekstilu in električni energiji, odprava oziroma zmanjšanje prometnega davka v živilski industriji in pri alkoholnih pijačah, pocenitev prevoza na železnici), ki bodo to dogajanje še pospešili. Kaj smemo torej pričakovatj v bližnji prihodnosti? Kakor že rečeno, je letotaja letina boljša od povprečnih letin, vendar si od tega ne smemo obetati preveč, kajti velik del pridelka bomo dali za v«ak primer v rezervo. Lanske bridke izkušnje so na« poučile, da ne moremo tvegati še eno morebiti sušno leto brez rezerv, ker bi to iahko občutljivo zadržalo ves naš gospodarski nazve-j za dv* ali celo tri leta. Dalje je jasno, da sc izdatki z* gospodarsko izgradnjo ln narodno obrambo postavke, ki jih zaenkrat pač še ne moremo zmanjšati. Zneske za investicije, ki jih dajemo mi, smo že primerjali s temi zneski v nekaterih drugih državah (glej Slov. poročevalec z dne 20. avg. str. 2: »Pred ugodno spremembo v strukturi investicij«) in videli, d* investira m no- Izdelan je zakona o Pred dnevi so i»delali osnutak lakona o kmetijskih zadrugah. To je že tretji zakonski predpis po osvoboditvi, s katerim se regulira položaj zadružnih organizacij. Osnutek vsebuje mnogo novosti in je odraz razvoja celokupne naše družbene stvarnosti. Po tem načrtu so kmetijske zadruge gospodarske organizacije, v katere se kmetje svobodno vključujejo zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje in izvajana ostalih gospodarskih dejavnosti, ki *o vezane na kmetijsko proizvodnjo. Zadružna dejavnost naj Se razvija v poljedelstvu, živinoreji, vinogradništvu in v drugih vejah kmetijske proizvodnje. Zadruge naj se razen tega ukvarjajo tudi s predelavo kmetijskih pio-izvodov. preprodajo proizvodov svojih članov, gostinstvom, obrtništvom in z organizacijo melioracij. Razen v teh osnovnih dejavnostih se zadruge lahko udejstvujejo tudi v drugih smereh. Tako lahko organizirajo svojo las*no socialno ta prosvetno službo — bolnišnice, ambulante. pomoči. Z zastopniki vlade Saudijeve Arabije, ki je sprejela jugoslovansko gospodarsko delegacijo kot gosta ta ji izkazala največjo pozornost, smo M sporazumeli o vseh bistvenih vprašanjih, zlasti na področju sodelovanja Jugoslavije v investicijski izgradnji te države. Pogodba o trgovinski izmenjavi in ekonomskem sodelovanju s to državo bo sklenjena v najkrajšem času. Naša delegacij* je vodila pogajanja tudj -s predstavniki jordanske vlade in so bili ugotovljeni enotni pogledi v osnovnih vprašanjih gospodarskega sodelovanj* med obema državama, kar bo omogočilo sklenitev trgovinske pogodbe v najkrajšem času. Dva člana naše delegacije sta informativno obiskala tudi Irak ter ugotovila v razgovoru z zastopniki gospodarskih organizacij veliko željo gospodarskih krogov, da bi prišlo po zgledu ostalih arabskih držav do kar najširšega sodelovanja med Jugoslavijo in Irakom. Hasan Brkič je nadalje poudaril, da so podani vsi pogoji in je obojestransko zanimanje za to, da bi postalo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in posameznimi arabskim; državami mnogo širše in bolj vsestransko kot je bilo doslej. Razumljivo je, d« možnosti, obseg in oblika tega sodelovanja niso enakj v vseh deželah Te države si resno prizadevajo, da bi razvjle svoje narodno gospodarstvo zlasti na področju kmetijstva. industrije in prometa. V okviru teh naporov so zelo ugodni izg'-dl za udejstvovanje jugoslnvanskili podjetij pri gradnjah, dobavah in montaži kompletnih oprem. Glede na pomanjkanje strokovnih kadrov so arabske države pripravljene spr»iet( sale strokovnjake in z velikimi $irabat;i«mi sprejele predlog naše za široko tehpične pomoč v zvezi g posameznimi problem} na ras- go držav (v odstotkih od bruto proizvodnje) celo več kakor mi. Danes pa dajemo primerjavo Izdatkov za obrambo. Ti »o znašali lani (v odstotku od narodnega dohodka) v ZDA 14,2%, v Veliki Britaniji 10, O#/», v Franclji 11,0“/*, v Norveški 6,0%, v Holandiji 8,5o/0, v Turčiji 4,5% in v Jugoslaviji 22,3“/#. Pri presoji teh odstotkov je -evedr treba upoštevati sptošrac ekonomsko moč posamezne zgorsi navedene države, zlasti p* še stopnjo njene ogroženosti. Vsa naša , prizadevanja za boljše življenje bi bMa kaj kratkovidno početje, če ne bi storili v mejah danih možnosti vsega, kar služi obrambi plodov teh naših naporov pred možnim napadom. — Tudi izdatkov v socialne, prosvetne in zdravstvene namene ne bo mogoče «manjšati, temveč celo nasprotno: vsaj za zdravstvo in prosvete bc treba prihodnja leta dajati še več kakor doslej. Iz vsega tega sledi, da *e tisti del narodnega dohodka, ki predstavlja neposredni dohodek prebivalstva, kaj kmalu ne bo mogel bistveno spremeniti; ne glede na to, -siniji Zdenko Stambuk in podpredsednik MLO Zagreba Jurič« Draiušnik. Borba proti upornikom v Albaniji Beograd, 24. avg. Jugoprese je izvedel, da so albanska oblasti spomčjo velikega števila vojske in policije podvzeie velike akcije za uničenje upornikov na področju okraja Luš-nje. V tem okraju je bilo po večmesečnem iskanju polovljena odporniška skupina 20 kmetov iz vasi Karbumar, ki so se skrivali v gozdu že od lanskega leta. Pripadniki te skupine so uibili najprej sekretarja inform-birojske partijske organizacije v svoji vasi, nato pa še nekaj vidnejših infoimbirojevskin voditeljev v drugih krajih. Vsi polovljeni člani skupine so obsojeni na smrt. Med njimi je tudi ljudski poslanec za okraj Rušapi Ramadan Ruci, ki je proglašen za glavnega organizatorja upora. Poieg poslanca Ru-čija je obsojen na smrt tudi učitelj iz Lušnje, ki je bil obtožen, da je skrival radijsko postajo. Učitelj je bil obešen v središču mesta na tržni dan in njegov otruplo so zavili v rjuho, na katero je policija napisala razloge usmrtitve. DRŽAVNO STRELSKO PRVENSTVO t»ve zmagi Srbije Včeraj so bila na maJoVzMhr-sk e m strelišču končana tekmovanja pionirjev in članic. Sledni« so streljale izredno dobro in Je bila borba do zadnjega strela neodločena. Zmagala je Milica Milovanovič (Srb) z novim državnim rekordom 537 krogov. Tudi drugoplasirana Radnica Sertič (Hrv) J« izboljšala državni rekord »a tul kroge (330). Za njima so: Anica Flis (Slov) 52«. stela Rajkovič (Srbija) 326. Joža Zidarič (Slov) 525. Marica Bertoncelj (Slov) 510 krogov. Ekipno je tekla borba predvsem med reprezentancami Srbije Hrvatske io Slovenije. Zadnja slovenska tekmovalka BertoncHeva ni mogla prinesti ekipi toliko krogov, da bi zjmagaia. kljub temu. da Je naredite 510 krogov. Tako Je zmagaj a Srbita a 25)9 krogi pred Slovenijo 2517 ln Hrvatsko 2433. Za njo so Bosna in Hercegovina, Cma gora in Makedonija. Vse tri prvopiasi rane ekipe so prekoračile dve leti star državni rekord ekip« Srbije z 2457 krogi. Ogorčena Je Mia tudi borita med republiškimi ekipami pivrflrjev ki Je bila odločena šele z zadnjim strelom slovenskega pionirja. Tudi tu Je zmagala Srbija z 1340 krogi pred Slovenilo z 1337, Hrvatsko 1392 kroga. Rosno In Hercegovino 1247. Cmo goro UM ki Makedonien 1143. NajhnlRl pirn ir JI so bili: 1. Milena Dimic (Slov.) 239. 2. Miler »d Savič (Srb.) 27«. S. Milentlj« Bofinovič (Srh.) 272 krogov itd. Pionirji so razen tega osvojili eno zlato značko, 13 srebrnih In 8 brrn»s#h. Posameuno prvenstvo pionirjev j« osvojila pionirka ls Ljubljane, Pri Mahih so nadaljevali v streljanju s vojaško puške za mačko mojstre «trete«. Srebrno i ručko so med ostalimi osvojili Slavene« Mirko C Oko. Jože ŽifovoUl ta Pe- ter State. Tekmovanje M nadaljuje dane« v streljanju a vojaško puško «a člane In z malokalibrsko puško za mladinke. • V Zagorju so rač^II delati tudi rokometaši Razpisu Rokometne zveea Slovenijo flo se odzvali tudi Zagorjem* fcn poslali ne nedajvni trenerski tečaj v Maribor »voie^a za* topnika. Po vrnitvi je tov. Zapolnile taikoj prilil trn delo in ne stadionu Proletarca se zdad že vežbe v te-i Športni panogi dvakrat tedensko več kot 50 Sieni« in irvledink modt-nm ko je pH moških za ta šport ie malo manj zanimanja. I>ru£tvo je že nabavio nekaj najnirinejše onrrme. prav pa bi bilo. če bi novim aktivnim pristal ^*m te igre po možnosti priskočila na pomoč tudi zv «o. Zagorski iroikometaii bo bodo moreni za čim živahnejši razvoj č:m pred ogledati tudi za primernimi nasprotniki po bližnji okodici. SAH Srečanje XIII. kola ljubljanskega polfinala so se končala c naaJed-njimi Izidi: Janotevič i Trajkovič prekinja. ne. Vidmar : Rabar remi. Marič t Božič remi Horvat : Prelnfalk 9:1, Vulettč : Zavila preklel lenti. Kržišnik ; Matuiovtč 1:4, Sokolov : Za. hariev 1:0. Hočevaril.ev-člč remi. Prekinjena partija tz XII. kola Levačič : Vnletič remi. Stanje na tabeli; Rabar 9 in pol, Ja^nčevič 8 in pol (1). Vidmar in Marič 8 tn pol. Sokolov in Prein-laijc T in pol. Kržišnik 7 Itd. Na brzoturnlrJu udeležencev pol-Jinal* in nekaterih močnejših ljub. Uar,skih igralcev je zmagal moj. štor JanoSevič s 15 točkam! 1» IS Patoil. Za njim «o; Maitulovlč 14, laž. HiVošVk. Trampuž in vožper-nlk ’* >n poj, Foči« ta Marič », VuleHč II ta pol. Blinc 1* ta pol. Sokolov ln Zavila u točk itd. Še je čas, da se vpišete v članstvo PREŠERNOVE DRUŽBE Obve*žamo vse poverjenike ta prijatelje dobre knjig» da bomo do preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove družbe. Glavni odbor je namreč po zaključenem roku sprejel še nad 1600 prijav novih članov. Zaradi počitnic in raznih drugih razlogov pa številni poverjeniki niso zaključili vpisovanja ter nam zato še niso javili števila članov. V okoli 50 občir.ah pa je postavljanj« poverjeniške mreže močno zakasnilo. Vse to je narekovalo glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knjigam kot pa je doslej vpisanih članov. S tem je omogočeno zamudnikom, da se vpišejc v članstvo ter si s tem zagotove prejem 5 dragocenih knjig. Poudarjamo, d« ostane članarina 240 din nespremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na razpolago v knjigarnah po knjigotržnih cenah, ki bodi znatno višje. Ker je naklada omejena, zato pohitite z vpisom, da SC ostanete brez knjig Prešernove družbe. Vse poverjenike pa prosimo, da nam vsakih 15 dni javljajo nove člane, da jih ne bi zaključek vpisovanj« presenetil. Glavni odbor Prešernove družba Široke možnosti gospodarskega sodelovanja z arabskimi državami Ixjava Hasana Brkiča, ki je na čelu gospodarske delegacije obiskal nekatere dršave na Bližnjem vzhodu osnutek novega kmeti jskih zadrugah Albanci zavlačujejo pogajanja o obmejnih incidentih Izogibajoč se glavnega problema skušajo Izkoristiti pogajanja v svoje politične namene Ohrid, 24. avgusta. Sef jugo- Člen 60 POLITIČNI ODBOR OZN Težave, hi jih jt Mo mogolt predvideti ie oh podpuu premirja v Koreji, so se oh prvem tednu izrednega zasedanja Generalne skupščine 'se povečale. Spor, če ga gledamo s pravnega stališča, se suče okrog člena 60 pogodbe o premirju; v tem členu namreč piše, nai ki se rus politični konferenci o Koreji, ki bi Se morala začeti oktobra, sestali »dve stranki». Ameriška delegacija vztraja pri okornem tolmačenju tega določila: politična konferenca naj bi bd sestanek adveh nasprotnikov« — na eni sirani držav, ki so se borile pod Zastavo OZN, na drugi strani pa Kitajcev in Severnokorejcev. Naravno je, da ob takšni sestavi konference, razdeljene na dva nasprotna, če že ne sovražna tabora, kjer bi vsik zagovarjal svoje stališče in interese, ni mogoče pričakovati posebnih uspehov. Zlasu je to nemogoče, ker se ZDA zavzemajo za izvedbo južnokorejskih »načrtov», se pravi teženj, ki jih razglaša Sing Man Ri: zedinjenje Koreje pod vodstvom Južne Koreje. ZDA so sicer privolile, da na nasprotni strani sodeluje še Sovjetska zveza, »če Kitajska in Severna Koreja to želita». Sovjetska zveza sicei ni sodelovala v korejski vojni (vsaj neposredno ne), prav zato pa je ameriško stališče glede tega dvorezno: na eni strani daje koncesijo zahtevam Velike Britanije, ki meni, da azijskih problemov, zlasti pa korejskega vprašanja, ni mogoče — in tudi ni pametno — reševati brez Sovjetske zveze, na drugi strani pa ZDA na tiho kažejo na Ruse kot »iniciator-je» korejske vojne in s tem opravičujejo njihovo udeležbo na »agresorjevi strani». V nasprotju s tem stališčem pa te ameriška delegacija- na Generalni skupščini z vsemi sredstvi — j pravnimi dokazi, sklicujoč se na člen 60, in s pritiskom na razne delegacije, zlasti na države Latinske Amerike — bori proti udeležbi Indije na politični konferenci o Koreji. Indijo je predlagala Velika Britanija in mnoge druge delegacije so se zavzele za sodelovanje Indije, češ da bi njeno »nevtralno» stališče, ki je že doslej veliko pripomoglo, da je v korejski vojni naposled le prišlo do premirja, lahko pomirjevalno vplivalo tudi na po- Pred odločitvijo o udeležbi Indije pri korejski konferenci Pregled izgub v korejski vojni Na strani Združenih narodov je bilo nad 73.000 smrtnih žrtev New York, 24. avg. (Reuter). Danes se začne zadnje razdobje razprav v političnem odboru OZN o sestavu politične konte» renče o Koreji. ZDA se oslanjajo na podporo držav Latinske Amerike, da bj preprečile sodelovanje Indije na konferenci. Kakor se pričakuje, bo odbor glasoval v sredo ali v četrtek o tem, ali naj se Indijo povabi, potem pa bodo priporočila političnega odbora poslana generalni skupščini, kjer bo potrebna dvotretjinska večina za odobritev takega predloga. Ameriški delegat pri OZN Cabot Lodge je sinoči vnovič poudaril ameriško stališče glede na sodelovanje Indije na tej konferenci. Lodge je govoril po televiziji in je izjavil, da bo zelo težko »potegniti mejo, kdo naj sodeluje na konferenci, čim bi začeli sprejemati nevtralce«, in dodal, da bi »e v tem primeru ne moglo pozabiti niti na Japonsko niti na kuomintanško Kitajsko. Lodge je demantiral trditve, da se ZDA vedno bolj oddaljujejo od svojih zaveznikov ter poudaril, da je bil dosežen sporazum o vseh podrobnostih razen o Indiji, pri čemer je dodal, da meni, da to »ne bo povzročalo preveč skrbi«. Lodge je mnenja, da naj bi Sovjetska zveza sodelovala na konferenci kot stranka, ki se je bojevala, da lahko prevzame nase del odgovornosti in obveznosti do miru. New York, 24. avg. (UP) Na današnji dopoldanski seji političnega odbora so govorili predstavnik} Dominikanske republike Haitija, Luksenburga, Ukrajine in Brazilije. Predstavnik Dominikanske republike Oscar Robles Tole-dano je podprl ameriško stališče, češ da premirje v Koreji omejuje sodelovanje pr} delu politične konference samo na države, ki so sodelovale v korejski vojni, pri čemer je izjavil, da je proti sodelovanju Indije na politični konferenci. Delegat Haitija, Look Fush, je prav tako podprl stališče ZDA. Poudaril je indijske napore za dosego premirja v Koreji, vendar je izjavil, da bo njegova delegacija glasovala proti sodelovanju Indije na politični konferenci. Luksenbueški delegat Gale je sporočil, da njegova država ne želi sodelovati na politični konferenci o Koreji, čeprav bi po resoluciji 15 držav morale na konferenci sodelovati vse države, ki so se borile na Koreji, in potemtakem tudi Luksemburg. Luksenburški delegat ja Pregled razdeljevanja živil v Berlinu izrazil upanje, da Se bo naposled našla možnost za sodelovanje Indije na politični konferenci. Luksenburg se bo vzdržal glasovanja o tem vprašanju. Predstavnik Ukrajine Bara-novski je zavrnil resolucijo 15 držav ln je poudaril, da bi uspeh konference »bil nemogoč brez sodelovanja Sovjetske zveze«. Earanovski je napadel ameriško koncepcijo politične konference in poudaril, da bi morala biti ta konferenca sestanek pri »okrogli mizi«. Predstavnik Brazilije Gomez je podprl predlog o sodelovanju Indije na politični konferenci. »Prvi pogoj za uspeh politične konference je v tem, da vse neposredno zainteresirane države na njej sodelujejo.« je poudaril brazilski delegat. London, 24. avgusta (Tanjug). Britanski minister brez portfelja Selwir.. Lloyd, šef britanske delegacije pri izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN, se je vrnil danes iz New Yorka v London. V uradnih krogih izjavljajo, da bo sedaj britansko delegacijo vodil Jebb, stalni predstavnik Velike Britanije pri Združenih narodih. V londonskih političnih krogih opozarjajo, '3a je Lloyd zapustil New York prav v času, ko je debata o politični konferenci o Koreji prišla v najostrejšo fazo, ker je ameriška delegacija odločno nastopila proti britanski iniciativi za sodelovanje Indije na politični konferenci. Tokio, 24. avg. (AFP). Po ve-teh radia Peking, je kitajski zunanji minister Cu En Laj razložil stališče pekinške vlade in politične konference o Koreji. Cu En Laj je izjavil, da bi morala politična konferenca najprej sprejeti sklep o umiku vseh tujih čet s korejskega ozemlja, vključno čete Združenih narodov. Drugo vprašanje, o katerem bi morali razpravljati, je zedinjenje Koreje. Sele ko bi rešila ti dve vprašanji, bi konferenca lahko začela * obravnavanjem drugih vprašanj. C En Laj je izjavil, da bi morala Generalna skupščina obveščati Kitajsko o vseh sprejetih sklepih. Kitajska vlada popolnoma podpira predloge, ki jih je glede politične konference navedel sovjetski predstavnik Višinski dne 18. avgusta. Washington, 24. avgusta. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo pregled izgub obeh vojskujočih se taborov v Koreji. Po tem pregledu je izgubila ameriška armada 142.277 mož, druge armade na strani Združenih narodov z južnokorej-sko vred pa 191.500 mož. Kitajske izgube cenijo na 920.000, izgube Severne Koreje pa na 620 tisoč mož. V seznamu ameriških izgub so poleg mrtvih in ranjenih všteti tudi pogrešani vojaki, medtem ko pogrešanci niso všteti pri izgubah vseh drugih armad, ki so poslale svoje čete Združenemu poveljstvu. Padlih ameriških vojakov je 25.600, južnokorejskih 45.000, britanskih okoli 600, od vseh drugih vojsk na strani Združenih narodov pa okoli 1900 in je tako padlo na strani Združenih narodov nad 73.000 vojakov. Seznam izgub ZDA je razčlenjen tudi po vrstah orožja. Tako je navedeno, da je bilo v ameriški kopni vojski 20.900 mrtvih in 78.253 ranjenih, na ameriških vojnih ladjah 393 mrtvih in 1575 ranjenih, v pomorskih enotah 3764 mrtvih in 23.617 ranjenih, pri letalstvu pa 544 mrtvih in 47 ranjenih. Za druge vojske Združenega poveljstva ni take razdelitve vojnih žrtev. Vse ameriške vojne žrtve so približno ena tretjina od 400.000 vojakov, ki jih je 16 narodov poslalo v boj ped zastavo Združenih narodov. Turški tisk o Perziji Meka ...... - ... Berlin, 24. avgusta (UZIS). Litični konferenci. V eh k a Bntani- Berlinski direktor programa za ja je zaradi svojega stalisca prišla raz(jeijevanje živil je izjavil, da v spor z ZDA; nasprotja so se ta ko zaostrila, da je pomiritev med glavnima partnerjema v zahodnem svetu — vsaj kar se tega vprašanja tiče — zaenkrat skoraj nemogoča! Najprej se Velika Britanija ne strinja z »doslednim* tolmačenjem člena 60 — o »dveh nasprotnikih. na politični konferenci, ki bi zaradi takšnega razlaganja izpadla v »mirovno konferenco< med »zmagovalci» in >premaganci», kar bi seveda izpridilo celoten namen politične konference, ki bi gotovo ne dala nobenega uspeha: v korejski vojni ni bil nihče ne premagan in tudi nihče ni zmagal ... V tem je tudi bistvo politične konference o Koreji. Vsako drugačno stališče bi lahko pripeljalo do še večjih zapletov na Daljnem vzhodu in vsi dosedanji uspehi Združenih narodov in miroljubnih sil bi bili brez haska. Velika Britanija se je tudi zavzela za »široko. razlago člena 60'- nesrečni pasus »obe strani» naj bi nekako prezrli; konferenca o Koreji naj bi omogočila izmenjavo različnih stališč med udeleženci, ne pa boj dveh mnenj: stratesko-vojaških in politično-ideoloških, kakor je v svojem govoru poudaril tudi jugoslovanski predstavnik Leo 'dates. Prav zato naj bi udeležba Indije, države, ki si je močno prizadela odpraviti nevarno vojno ognjišče v Aziji in ki bolj kot katera koli zahodna država razume težnje azijskih narodov, pripomogla k uspehu politične konference o Koreji, ki naj bi bila — po mnjenju in želji nekaterih — uvod v širšo razpravo v reševanju drugih spornih vprašanj v Aziji. V sporu med tema dvema sta-siščema bo potekalo glasovanje o resolucijah pred Generalno skupščino OZN. Ob teh dveh stališčih pa je zanimivo še stališče Sovjetske zveze; kakor si ZDA politično konferenco o Koreji predstavlja kot nekak organ, kjer bodo »glasovali« in s tem odločali o usoda Koreje, zaradi česar si prizadeva spraviti na konferenco »zanesljive« glasovalce, tako je Višinski predlagal svoj spisek držav, o katerih meni, da bi lahko '■— če bi kile sprejete — prevagale ameriški »glasovalni stroj«. Zaradi tega je predlagal štiri velesile — ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, poleg tsjib Kitajsko in Severno ter Južno Korejo, Indijo, Švedsko, Poljsko in Burmo. Pri tej sestavi bi imel »sovjetski blok« vsaj štiri zanesljive glasove, ZDA pa tudi štiri »svoje« glasovalce, ostali pa bi odločali o prevagi na to ali drugo stran. Švedska se je že odrekla temu »povabilu«. ker se pač zaveda nerodnega položaja. v katerega bi lahko tašla v takšnem vzdušju. Razmere v Generalni skupščini niso posebno ohrabrujoče. Upanje je le, da bo naposled nad posameznimi sebičnimi interesi, vendar prevladal duh Združenih narodov in da bo s tem poudarjena iskrena želja po pomiritvi in utrditvi miru, kar bo edino koristno za odnose ne samo v Aziji, pač pa po Vtem svetu, — *»č. so v treh tednih razdelili vzhodnonemškim prebivalcem 2 milijona 700 tisoč zavojev z živilu Tl zavoji so bili pripravljeni že v skladiščih v zahodnem Berlinu, prihajali pa so tudi še med razdeljevanjem iz ZDA. Količina živil, ki so bila razdeljena v zavojih, ustreza desetdnevni preskrbi 18,000.000 prebivalcev. Razdelili so 1914 ton moke, 275 ton mesnih konzerv, 1300 ton posušenega graha, fižola in sočivja, 1900 ton slanine in 1800 ton mleka v prahu. Druga delitev živilskih paketov se bo začela 27. t. m. Blokade kitajskih pristanišč Hongkong, 24. avgusta (Reuter). Britanska mornarica je sporočila, da je neka neznana vojna ladja poskušala v morskih ožinah pri Formozi ustaviti britansko tovorno ladjo. To je že sedmi incident na tem področju po podpisu premirja na Koreji. Opazovalci menijo, da hočejo Kuomintagovci izvesti Cangkajškov ukaz o blokadi kitajskih pristanišč. Ta ukaz določa blokado čez 1500 km dolgo kitajsko obalo vključno vsa važnejša pristanišča razen Kantona. Prepoved kandidature nacista Naumanna Düsseldorf, 24. avgusta (UP)'. Deželna vlada severnega Porenja in Vestfalije je danes prepovedala voditelju skrajno desničarske »stranke rajha« dr. Wernerju Naumanu. da bi kot kandidat te stranke nastopil prj prihodnjih volitvah. Naumann je uvrščen v takoimeno-vano drugo kategorijo »težkih zločincev« po zakonu o denati-fikaciji, s čimer je izgubil volilno pravico. Deželna vlada Spodnje Saksonske je od bon-nske vlade zahtevala, naj prepove »stranko rajha«. Posebnosti letošnfega muslimanskega romanja VR/Špirfgj Med romarji je tud} egiptovski pred- llivIaU’ sednik general Nagih — Prispevek varčnega kralja Ibna Sauda Kralj Ibn Saud Tudi letos je Meta privabila ogromne mino Žiče muslimanov iz Orienta, Afrike, Pakistana, Indije, Indonezije, Sumatre, Ja" ve in Malajske. Letošnje muslimansko ram arvj e ima nekaj značilnih posebmo6td. Zunanja po. sebmost je neonska razsvetljava in njenih islamskih sve. tišč. Naročilo za inšitaiacijo raz. svetljave »črnega kamna« tka" aibe je dobila britanska tvrdka General Electric C o. iz Londona in j« bila izvediba tega naročila zelo težavna, ker neverniki nimajo dostopa do največjih islamskih svetišč. Angleški šef — inženir je moral napraviti vse svoje načrte Po fotografijah in izmerjavah, kri so mu jih dali na razpolago domačini. Poleg te zunanje pa so še druge zelo pomembne posebnosti. Prvič se je kralj Abdel Ibn Saud letos pri tem romanju odrekel velikemu dohodku 30.000 zlatih funtov, ki jih je imela saudsko-airafoska državna blagajna vsako leto od pristojbin za potna dovoljenja romarjev v Meko. Ker so nekatere muslimanske države grozile, da bodo zahtevale internacionalizacijo Meke in Medine, je kralj Ibn Saud sicer že lan; romarjem ne- lamskaga sveta. EDA so se islamskemu svetu že lani zelo prikupile, ker so za rešitev velikega transportnega problema s svojimi letali uredile zračni most od Beiruta do Meke ter tako omogočile, da je nad 4000 zaostalih romarjev še o pravem času doseglo svoj cilj. Ameriški zračni most se udejstvuje tudi letos. Francozi so dali letos še več svojih ladij na razpolago alžirskim in maroškim romarjem, raznih olajšav pa so bili deležni tudi romarji iz Turčije, kjer je bilo lani romanje prepovedano zaradi vesti, da je bilo baje blizu Meke nekaj primerov kuge. V črnomorskih pri. staniščih je sedaj vse polne romarskih ladij iz vsega sveta in tudi na majhne ladje, ki sprejemajo normalno samo po 50 potnikov, se vkrcava trikrat toliko in še več romarjev. Velik pomen je dobilo letošnje muslimansko romanje z Carigrad, 24. avg. (Tanjug) Po tridnevnih praznikih Bajrama objavljajo vsi turški listi komentarje o položaju v Per-ziji- Neodvisni »Džumhuriet« meni, da bo moral general Zahe-di še veliko delati, preden si bo utrdil položaj. Po mnenju tega lista bo moral generai Za-hedi najprej rešiti gospodarsko krizo, pri tem pa paziti, da ne pride pod sovjetski vpliv. Poleg tega pa mora preprečiti verskim fanatikom vmešavanje v notranjo politiko. »Džumhuriet« poudarja, da je poslednje vprašanje najtežje, ker je general Zahedi prišel na oblast Pakistanski tisk o razgovorih Nehru-Ali New Delhi, 24. avgusta (Tanjug). Pakistanski listi kritizirajo rezultate pogajanj Nehru— Ali. List »Dawn« ugotavlja, da bodo doseženi rezultati pomembni samo tedaj, če bi se izkazalo, da Indija v resnici želi rešiti kašmirsko vprašanje. Ta list, ki je glasilo vladnih krogov, poziva vlado, naj bo previdna. Muslimanski listi pišejo, da je sporazum v Delhiju vreden samo toliko, kolikor je vreden papir, na katerem je napisan. Samo »Pakistan Times« meni, da so doseženi rezultati dober temelj zaupanja, čeprav ne hkrati tudi za jamstvo, da bo prišlo do plebiscita v doglednem času. Francoska skupščina Pariz, 24. avg. (AFP) Predsedstvo francoske narodne skupščine je sklenilo, da ne bo sklicalo izcednega sestanka zasedanja skupščine. Predsedstvo je sprejelo ta sklep, ker se je za sklicanje izrednega zasedanja potegovalo manj kot tretjina poslancev. Ti poslanci so zahtevali, naj skupščina razpravlja o položaju, ki je nastal zaradi velikih stavk v Franciji. s pomočjo verskih voditeljev. Neodvisn; »Vatan« piše, da nihče ni pričakoval takšnega razvoja dogodkov v Perziji, ker so vsi mislili, da je Mosadiko-va zmaga dokončna in popolna. Izjava predsednika perzijske vlade Teheran, 24. avgusta (AFP). General Zahed; je izjavil, da njegova vlada še ni sprejela nobenega sklepa glede na odnose z Veliko Britanijo. Potem je dejal, da ne bodo preklicane pogodbe, ki jih je sklenila prejšnja vlada z japonskimi in italijanskimi kupci petroleja, ker so že prispele ladje japonskih in italijanskih odjemalcev, da bi v abadanskem pristanišču prevzele petrolej. General Zahedi je tudi izjavil, da je za Mosadika, ki je zdaj zaprt v oficirskem klubu v Teheranu, določen drug zapor, ni pa povedal, v katerem kraju je ta zapor. Protest gospodarskih krogov Istre Reka, 24. avg. Gospodarstveniki iz Istre so ostro protestirali proti italijanskim iredenti, stom v Vicenzi, ki so poslali nedavno v Pulj dva lepaka za iredentistično protijugoslovanske razstavo v Vicenzii. Organizatorji te razstave so poslali te lepake p0 pošti na naslov starih fašističnih zbornic, združenja trgovcev v Pulju in industrijske zbornice. Glede na to so gospo* darstveniki Istre poslali državnemu sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ protest, v kate* rem protestirajo proti taki zlonamerni dn odkrito sovražni po» litiki italijanske iredente, ki še vedno smatra jugoslovanska ozemlja za svoje province. Varnostni svet OZN bo v sredo razpravlja! o Maroku koliko znižal pristojbine, letos udeležbo egiptovskega predsed- pa jih je popolnoma črtal. Se bolj kot prejšnja leta so zdaj podipcrle romanje tiste dTŽave, ki se potegujejo za simpatije is. veris©li ©refsk © pritožb© Seni, 24. avgusta. Nevtralna komisija za nadzorstvo nad premirjem v Koreji bo v prihodnjih dneh poslala svoje potujoče skupine v Južno Korejo, da bi ugotovile resničnost nedavne obtožbe članov kitajske in severnokorejske komisije za repatriacijo vojnih ujetnikov. Ki-tajsko-severnokorejska komisija se je pritožila, da ni mogla pomagati vojnim ujetnikom v različnih južnokorejskih taboriščih, ker so se lahko z ujetniki Sovjetske koncesije Vzhodni Nemčiji razgovarali le čez bodečo ograjo. Po uradnem poročilu je kitaj sko-se verno korejsko poveljstvo v 19. dneh trajajoči izmenjavi izročilo Združenemu poveljstvu 7820 ujetnikov. Sinoči je odpotovala v San Francisco z vojaško prevozno ladjo »General Nelson Walker« prva skupina 328 ameriških vojnih ujetnikov s korejskega bojišča. Poveljstvo ameriškega vojaškega letalstva je sinoči sporočilo, da je več bombnikov B-36 odletelo iz ZDA v Azijo čez Pacifišiki ocean brez vmesnega pristanka. Poveljstvo ni navedlo kdaj in od kje so bombniki izvedli ta polet. nika generala Nagiba, ki je svojimi spremljevalci pred nekaj dnevi prispel v Meiko. Ce morda general Nagib pričaikuje, da bo Alah podprl njegove velike načrte, je to njegovo versko prepričanje združeno tudi s politiko. Revolucionar Nagib je imel s patriarhaličnim avtokratom, kraljem Ibnom Saudom, sestanek v saudsko-arafcskem glavnem mestu, kar b0 gotovo vplivalo na skupno arabsko politiko, ker imajo pač besede starega kralja Ibna Sauda še vedno veliko veljavo v arabskem svetu. New York, 24. avg. (AFP) Varnostni svet se bo sestal v sredo popoldne pod predsedstvom kuomintanškega delegata Canga, da bi razpravljal o maroškem vprašanju. Azijsko-arabska skupina je zahtevala od Varnostnega sveta, naj razpravlja o »grožnji proti miru in varnosti v svetu« zaradi položaja, ki je nastal zaradi protizakonite francoske intervencije v Maroku in z odstranitvijo njenega legitimnega suverena. Azijsko-arabska skupina zahteva, naj Varnostni svet ukrene potrebno v soglasju z ustanovno listino Zedinjenih narodov. Washington, 24. avg. (UP) Kakor javljajo dobro obveščeni krogi, je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve v dilemi, ker ne ve, ali naj se v Varnostnem svetu vzdrži glasova- MBIJI TILECiBMIl ....■■■ prve izdaje —— (Nadaljevanje s 4. strani) piše list, da bo z napadi na kanclerja dr. Adenauerja in s svojo radodarnost jo do Vzhodne Nemčije ublažila protisovjetsko razpoloženje v Zahodni Nemčiji ter odvrnila Nemce od severnoatlantskega pakta. V svojem poročilu meni list, da so bile koncesije naposled potrebne tudi kot poskus, da bi se vsaj nekoliko izboljšal položaj in ugled vzhodnonemške vlade. Pariz, 24. avg. (AFP). O podpisu sovjetsko-vzhodnonemškega sporazuma in o zadnjem govoru Malenkova je današnji »Le Monde« v uvodnem članku objavil komentar, v katerem prav; med drugimi da je namen govora Malenkova ustvariti, po-«ebea vtis o« »nevtralno javno mnenje v Zahodni Nemčiji petnajst dni pred zahodnonemškimi parlamentarnimi volitvami«. List meni, da poteza Malenkova ni nespretna, ker daje sporazum Grotewohl-Molotov občuten udarec argumentom kanclerja Adenauerja, ki sedaj ne more več očitat; sovjetski vladi, da izmozgava Vzhodno Nemčijo do zadnje kaplje. »Le Monde« poudarja, da je po zadnji sovjetski potezi Vzhodna Nemčija dobila podoben položaj kot Zahodna Nemčija. Po pisanju lista nastaja sedaj vprašanje ali bo sporazum Moiotov-Grotewohl utrdil sovjetski vpliv v Nemčiji, ki bo še nadalje ostala razdeljena, ali Pa je treba ta sporazum imeti za pripravo pred skljjaajsm četverce konference, Epidemija tifusa v romunskem koncentracijskem taborišču Beograd, 24. .avg. Jugopress je izvedel, da se položaj v koncentracijskem taborišču Baragam v Riomuniji vedno bolj slabša. Epidemija tifusa se nezadržno širi in smrtni primeri so vedno pogostejši, posebno pri otrocih. Epidemija je zavzela tak obseg, da sanitetne ekipe cepijo vsakogar, ki obišče taborišče. Taborišče Baragan je bilo pred kratkim razširjeno, ker so vanj pripeljali internirance iz drugih taborišč. Življenjski pogoji so zelo slabi; interniranci spe v barakah in so povečini zaposleni pri poljskih delili, Atene. *4. avg. (Tanjug) Predsednik grške vlade maršal Paipa-gos se je danes vrnil v Atene s svojega obiska ponesrečenih Jonskih otokov. Papagos je danes obiskal tudi bolnišnico v Patrasu. kjer so ranjenci s potresa. Papa-gos je obljubil, da bo grška vJada takoj začela z obnavljanjem mest in vasi. k! jih je uničil potres. Ženeva. 24. avg. (UP) Ameriški predstavnik v posebni komisiji OZN za vojne ujetnike James Dutm je pozval Sovjetsko zvezo, naj obvesti komisijo o usodi milijonov vojnih ujetnikov, ki so še .vedno v sovjetskih ujetmišklh taboriščih Po nodatkih. ki jih ima komisija, držijo sovietsike oblasti v teh taboriščih še 6.000 Italijanov. 700.000 Japoncev in skoraj Z milijona nemških vojnih in civilnih ujetnikov. London. 24. avg. (AFP) Dane« se te v Londonu začela prva svetov, na konferenca za medicinski pouk Na tri konferenci sodeluje 400 profesorjev In medicinskih strokovnjakov iz vseh krajev sveta. Pan Mun .Tom 24. avg. (R»uterl KitajisknjsevermokoreiSko poveljstvo je danes reoatriiralo 150 ameriških vo'nih ujetnikov In 250 Južnokerelcev. Carigrad. 24. avg. (Tanjug) V Ankaro je prispel turški veleposlanik v Moskvi Faik Ozar. ki se bo posvetoval s tndsklmi visokim! funkcionarji. V «Vovlomatskih kro-gSh poudarjajo, da Je do tega posvetovanja prišlo neposredno do sovjetski noti TurčlB ln da Je Falk Ozar med najboljšimi poznavalci razmer v vzhodnoevropskih državah. ker Je hU prej turški veleposlanik v Pragi. Carigrad. 24. avg. (Tanjug) Turški tisk poroča, da se bodo septembra začeli veliki pomorski manevri Atlantskega pakta, na katerih bodo sodelovaje «udi turške oborožene sile. Washington. 24. avg. (UP) Ameriški funkcionarji so izjavili, da ZDA želijo, da bi se perzijsko gospodarstvo utrdilo in da hi razpravljali o finančni pomoči Perziji. če bi perzijska vlada zanjo prosila. Adiis Abeba. 84. avg. (AFP) Abesinski cesar je nakazal 10.000 funtov šterlšngov za pomoč ponesre-čencem na Jonskih otokih. Riim. 24. avg. (AFP) Iniciativni odbor, v katerem sodelujejo najvidnejši Italijanski pisatelji, lite. rami kritiki ln razne politične osebnosti, med katerimi je tudi Ignazio Silone. Je sklenil objaviti manifest, v katerem ho pozval vse države sveta, naj odpravijo smrtno kazen. Pariz. 24. avg. (AFP) Maurice Schuman. vodia francoske dele. gadje na Izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN. se Je danes vrnil v Pariz. Teheran. 24. avg. (AFP) Vojaški guverner Je izdal razglas, v k*.te. rem poziva prebivalstvo, naj pomaga policiji pri iskanju pripadnikov stranke »Tudeh«. Ben Araf. novi maroški sultan nja, ali pa naj glasuje za ali prot; predlogu resolucije azij-sko-arabske skupine, ki obsoja francosko politiko v Maroku. Ministrstvo se bo glede tega odločilo po glasovanju na Generalni skupščini OZN, ko bo presodilo, koliko arabskih in. azijskih držav je glasovalo za udeležbo Indije na politični konferenci o Koreji. Arabska liga proti francoski politiki v Maroku Kairo, 24. avg. (UP) Ai . ska liga je pozvala države, ki so članice Arabske lige, naj se čim prej pripravijo na razpravo o francoski politiki v Maroku. Pomočnik tajnika Arabske lige Ahmed el Sukejri je izjavil, da bo Arabska liga zavzela stališče zato, ker je Francija z odstranitvijo maroškega sultrgia poteptala sporazum o Maroku, ki je bil podpisan leta 1906 v španskem mestu AlgesL rasu. Po tem sporazumu bi morala Francija varovati suveret nost in neodvisnost francoske, ga Maroka in njenega prestol*. E)E KUPUJEMO IN KAM PRODAJAMO? Slovenija je v prvem, polletju največ izvažala v Turčijo, uvažala pa je predvsem iz ZDA in Zahodne Nemčije Trgovinska izmenjava Slovenije v letošnjem I- polletju je bila v znamenju povečanega izvoza industrijskih izdelkov in pod vplivom lanske suše. V letošnjem I. polletju je Slovenija izvozila 17.185 vagonov raznih izdelkov, blaga in surovin v vrednosti 4 milijarde 642 milijonov din. V istem obdobju je Slovenija uvozila 21.071 vagonov predvsem žitaric, moke. sladkorja, volne, koksa, kož, barv in strojev v vrednosti 9 m;,'iard 38 milijonov din. Ta razmeroma velika razlika med vrednostjo izvoza in uvoza gre predvsem na račun močno povečanega uvoza pšenice in koruze. Znaten uvoz žita v letošnjem polletju je tudi vzrok povečanega uvoza v primerjavi z lanskim I. polletjem, ko je Slovenija uvozila le 14.897 vagonov v vrednosti 7 milijard in 741 milijonov din (izvozila pa 14 130 vagonov v vrednosti 4.14 milijard din). Da so bile posledice lanskoletne suše zares hude, nam najbolje priča dejstvo, da smo n. pr. v lanskem I. polletju uvozili le 9?0 vagonov pšenice v vrednosti 391 milijonov din. letos pa kar 4.894 vagonov pšenice v vrednosti 1 milijarde 584 milijonov din. Medtem, ko koruze v lanskem I. polletju nismo uvažali, smo jo morali letos uvoziti 1.092 vagonov v vrednosti 278 milijonov din Znatneje se je povečal v letošnjem polletju uvoz bombaža in drugih surovin, potrebnih tekstilni industriji, dalje uvoz keksa in raznih strojev. Čeprav letošnja trgovinska izmenjava Slovenije v primerjavi z lanskim polletjem ni najugodnejša, je vendarle razveseljivo dejstvo, da se je v letošnjem polletju znatno povečal izvoz raznih industrijskih izdelkov. Tako se je n. pr. izvoz kleja poveča! od 1 na 11 vagonov, po vrednosti pa od 3 na 10 milijonov din, verig od 11 vagonov na 19 vagonov, emajlirane po. sode od 15 na 38 vagonov (po v ednosti pa od 60 na 118 milijonov din), bombažnih tkanin od 2 na 53 vagonov (po vrednosti od 11 na 353 milijonov din). Razen tega se je znatneje povečal tudi izvoz vina, izvoz suhih gob se je povečaj za trikrat, nadalje se je povečal izvoz celuloznega lesa, drv, pietarskih izdelkov. rjavega premoga (le po količini!) itd. Prav zanimiva je tudi primerjava, kam izvažamo in odkod uvažamo. V minulem polletju je Slovenija izvozila po količini največ v Italijo (5.821 vagonov) in Trst (2.549 vagonov), dalje v Avstrijo (2.519), v Zahodno Nemčijo (2.007), v Turčijo (1.366) in ZDA (760). Za Slovenijo so bile nadalje pomemben trg tudi Anglija, azijske države, Izrael, Francija, Egipt, Švica. Grčija in druge. Seveda pa količine niso odločujoče in s pomembnost tega ali onega trga pri pregledu izvoza po vrednosti bistveno spremeni. Po vrednosti je Slovenija izvozila v I. polletju največ v Turčijo (za 949 milijonov din), nadalje v ZDA (625) v Italijo (591). v Zah. Nemčijo (576), v Avstrijo (371), v Trst (358), v Anglijo (278), v Švico (173), v Francijo (161) itd. Na turški trg je šlo torej dobro petino vs^ga izvoza Slovenije, v ZDA 13.46 o/„ vsega izvoza, v Italijo 12.73 «U. v Zah. Nemčijo 12,41 o/„ In podobne. Ob pregledu uvoza v I. pol- letju preseneča na prvi pogled razmeroma velik uvoz iz ZDA, odkoder smo uvozili 9241 vagonov v vrednosti 3 milijarde 361 milijonov din. kar predstavlja 40,5 o/o vsega uvoza Slovenije v prvem polletju. V tem primeru gre predvsem za uvoz žitaric: pšenice in koruze. Iz Zah. Nemčije smo v prvem polletju uvozili za 1 milijardo 368 milijonov din (5.917 vago- nov) ali 15,15 0/» vsega uvoza. Uvoz iz Italije (po vrednosti 699 milijonov din) predstavlja 7,73 o/» uvoza, Avstrije (763 milijonov din) pa 7,34 o/0 uvoza Slovenija je bila v prvem polletju razen tega tudi dober trg za Francijo, ki je izvozila v Slovenijo za 544 milijonov raznih izdelkov, kar predstavlja 6,02 o/» uvoza. Precej smo uvozili tudi iz Turčije (za 474 milijonov din), to je 5,24o/o. Zanimivo je, da je n. pr. Belgija kot uvoznik v I. polletju po količini s 1.190 vagoni na tretjem mestu, po vrednosti (255 mili. jonov din) pa predstavlja ta uvoz le 2,82 o/o. Ne gre prezreti uvoza iz Anglije v vrednosti 421 milijonov din, kar znese 4,66o/, vsega uvoza. Spričo čedalje večjega zanimanja za izdelke slovenske industrije, kj je v zadnjem času znala osvojiti mnoga tuja tržišča, in spričo upanja, da nam ne bo treba uvažati žitaric, se bosta struktura in bilanca trgovinske izmenjave Slovenije zelo verjetno že v kratkem znatno zboljšali- Kdo ima pravico do terenskih doklad v gradbeništvu K članku »Gradnja jeseniške železniške postaje počasi napredujem Namesto Ljublianskega velesejma Razstavišče slovenskega gospodarstva V zvezi s pripravami za prvo mednarodno radio razstavo v Ljubljani (od 29. avgusta do 6. septembra) je včeraj na tiskovni konferenci razložil direktoj »Litostroja« tov. Franc Pečar, kako je s pripravami za organizacijo ljublianskega velesejma. hočejo organizatorji, se pravi razstave posameznih industrij-skih ali gospodarskih panog, k! v industrijskih deželah Evrope čedalje hitreje izpodrivajo vele-sejmske gospodarske razstave. Razstavišče slovenskega gospodarstva naj bi bilo orsnnizi- V oedeljo. 23. avgusta, je bila z majhno slovesnostjo odprta nova zavarovana pot cia Mangartsko sedlo. Pot vodi nekai časa po predilski cesti, nato na se loči od oje v izredno slikovitih serpentinah ter skozi 5 ■ živo skalo vsekanih predorov pelje na se>dilo pod Malim Mangartom, oziroma Razstavišča slovenskega gospodarstva, kakor naj bi se imenovala nova oblika gospodarskih razstav v Ljubljani. V dosedanji razpravi je zmagalo mnenje, da je treba likvidirati naslov »Ljubljanski velesejem«, ker vleče to ime za seboj pojem sejma, kakršnega smo imeli vsako leto pred vojno, sejma, na katerem razstavljajo industrijske panoge vse vprek m na katerem ne sme manjkati hrupnega zabavišča. Namesto bivšega ljubljanskega velesejma, naj bi dobili v L-jubljani tako-imenovano Razstavišče slovenskega gospodarstva s stalnimi razstavnimi prostori, v katerih naj bi bilo vsako leto po nekaj razstav posameznih strok, oziroma panog industrije. Na ieh razstavah bi seveda kakor prej na ljubljanskem velesejmu, lahko sodelovali tudi tuji razstav-Ijalci. Zaenkrat obst. ja v Ljubljani še vedno podjetje »Ljubljanski velesejem«. To se bo v kratkem preimenovalo; morda tako, kakor smo napisali zgoraj, t. j. Razstavišče slovenskega gospodarstva ali kako drugače. Radio razstava v Ljubljani bo prva v seriji razstav, ki naj bi oživotvorile tisto kar rano na zadružni osnovi, njegovi dohodki pa naj bi bili predvsem deleži, eveda bo treba ukreniti vse potrebno, da ne bi dobila velika podjetja monopol- ni položaj v tem velikem zadružnem gospodarskem podjetju mesta Ljubljane. Presenetljiva je velika delavnost, ki jo je že razvilo razst višče, čeprav še nima določenega prostora, kjei naj bi zgradili stalne razstavne prostore in ne več kakor okreg 100 milijonov dinarjev. Prvi mednarodni radio razstavi bo že od 26. 9. do 4. 10. letos sledila jugoslovanska razstava embalaže. Organizatorji podjetja Razstavišče slovenskega gospodarstva, ki naj bi zamenjalo podjetje Ljubljanski velesejem, so prepričani, da bo gospodarski sejem v tej obliki za naše gospodarstvo večjega pomena že spričo velikega zanimanja, ki je v inozemstvu za razstave posameznih panog industrije. Da je temu res tako, priča veliko število prijavljenih rujih podjetij za prvo mednarodno radio razstavo, saj so med tujimi prijavljenimi podjetji za to razstavo sama takšna ki predstav-ljajo v evropski proizvodnji telekomunikacijskih naprav r-hunec vsega doseženega na tem področju. V stalnih razstavnih prostorih razstavišča slovenskega gospodarstva pa naj bi bile obenem tudi agencije oziroma predstavništva posameznih panog naše industrije, kar bi omogočalo tujim interesentom lažje seznanjanje z našo industrijo. Vse te zamisli so res lepe in dobre! Toda celo Razstavišče slovenskega gospodarstva še nima svojega stanovanjskega prostora. Z obljubljenim prostorom ni nič. Vse je ostalo pri obljubah in tolažbah, češ, bo žel? Dom »Partizana« na Taboru, kjer bodo prve razstave panog domače industrije, pa ne bo mogel biti dolgo stalno taborišče industrije Slovenije in drugih naših republik. J. K. V Slsjvenskem poročevalcu it. 193 z dne 17. avgusta t. 1. je na drugi strani izšel kratek dopu pisca KF pod naslovom »Gradnja :esemške železniške postaje počasi napreduje« v katerem pisec prikazuje m navaja vzroke, zaradi katerih gradnja omenjene postaje tako počast napreduje. Pisec članka ugotavlja, da podjetje ’Primorje*, ki gradi to postajno poslopje nima dovoli delov ne sile v kolikor pa jo še •ma, da bo st ta odšla ker ji podjetji NOČE plačevati terenskih doklad Razumljivo se mu zdi, da ne bo delavec delal prt Primorju za 6.000 dinarjev ko drugod LAHKO zasluži od 800C do 10.000 dinarjev. Zakaj podjetje NOČE izplačevat’ terenskih doklad pa pravi na dalje pisec članka, da se ne more zvedeti, ker enkrat pravi, do OLO tega ne odobri, drugič pa da ban ka noče izplačevati itd. Čudno pa da se mu zdi, zakaj ostala pod jetja (Gradis, Nova Gorica itd., izplačujejo terenski dodatek in da pri tem nimajo nobenega zadržka. In končno pravi pisec članka, kaže da v podjetju nekaj m v redu in da bo nujno potrebno, da višji forumi nekaj ukrenejo. Nimam namena zag ivar jati vodstvo podjetja Primorje, temveč ,amo prikazati resnične vzroke takega dejanskega stanja na Jesenicah. Pomanjkanje delovne sile ni samo pri podjetju »Primorje* na Jesenicah ter ostalih podjetjih, ki gradijo Železarno Jesenice, temveč je zaradi velike gradbene dejavnosti v letošnjem letu problem pomanjkanja delovne sile v gradbeništvu sploh pri vseh podjetjih v Sloveniji da ne govorimo o pomanjkanju v drugih republikah, predvsem v Bosni in Hercegovini. Zakaj podjetje »Primorje *noče« plačevati terenskih doklad pa mislim, da bi moralo biti jasne■ m razumljivo vsem tistim, ki poznajo našo stvarnost, ki čitajo zakone m uredbe. V kolikor pa m bilo piscu razumljivo, pa sem mnenja da je bila njegova dolžnost, da se obme na merodajne forume, pri katerih bi lahko ugotovil vzroke, zakaj Gradis in c/staia podjetja izplačujejo terenske dodatke, podjetje Primorje pa ne, ter se šele nato odločil napisati konkretne vzroke za takšno stanje v podjetju Primorje. Uredba o davku na sklad plač v čl. 12 določa, da lahko svet proizvajalcev okraja, kjer je sedež podjetja odobri, ako je to upravičeno, gradbenim podjetjem, ki opravljajo dela izven sedeža podjetja, da odvojijo izdatke za dnevnice m terenske doklade, vendar samo oni del, ki presega 6*i» od povprečnega sklada, ki se izplača na račun zaslužkov pred iz-računanjem davčne osnove. Pravica v smislu tega člena pa pripada samo strokovnim delavcem in uslužbencem ki so zaradi svoje stro-kervnosti morali biti poslani na te-•i-nsko delo izven sedeža podjetja. V uredbi o spremembah m dopolnitvah uredbe o skladu za plače pa je za gradbeništvo v členu 7—12 a točka, sprememba od 6*''* na medtem ko je pravica do te olajšave ostala enaka kakor je bila v uredbi sami. Kakor večina podjetij tako je na podlagi te uredbe tudi podjetje Primorje zaprosita za odobritev terenskega dodatka za vse delavce na Jesenicah, zbor proizvajalcev o Radovljici. Vendar je zbor proizvajalcev v Radovljici za podjetje Primorje ravnal in izdal odločbo v smislu uredbe t. j. samo za strokovne delavce in uslužbence, za Gradis, Projekt itd. pa za vse delavce zaposlene na Jesenicah ne glede na strokovnost. Ta odločba glede Gradisa in Projekta je seveda nezakonita. Tu je torej vzrok, zakaj podjetje »Primorje< ne izplačuje terenskih dodatkov za nekvalificirano delovno silo, o čemer pa je bil seznanjen tudi delovni kolektiv gradbišča »Primorje« na Jesenicah. Glede višine zaslužkov pa postavljam vprašanje piscu KF, kje je določeno, da bo delavec pri podjetju »Primorje* zaslužil samo 6000 dinarjev in kje so podjetja, pri katerih je določen zaslužek od 8000 do 10.000 dinarjev (mislim brez terenskih doklad). Tovarišu K F verjetno ni razumljiva uredba o davku na sklad plač, ki določa osnovo za obdavčenje po posameznih kvalifikacijah, ne pa predpise plač po kategorijah. Zaslužek vsakega delavca in uslužbenca v posameznem podjetju pa je bil in bo ostal odvisen od njihovega dela, učinka dela in uspeha podjetja, Anton Budna Jugoslovanska loterija POROČILO O ŽREBANJU SREČK 45. KOLA PREMIJE SO ZADELE SREČKE: din 1,000.01)0 - štev. 989074 dio >00 06 8.000.— 2481 5.100,— 42356 20.000.— 62271 50.100.— 291861 10.100.— 37 500.— 5437 3.500.— 5952 5.000.— 0487 10.000.— 46157 40.500.— 13 1.000.— 16437 50.500.— 7463 3.000.— 37867 70.0C0.— 24193 20.000.— 041467 10 001— 989073 20.000.— 209207 10.000,— 9158 5.000.— 44 300.— 3348 5.000.— 04 400,— 0068 5.000.— 604 1.900.— 901S 5.000.— 54064 30.000.— 7328 8.000.— 703S8 20.000.— 5 100.— 6104S 30.000.— 1R5 1.500.— 29228 40.000.— 115 2.100.— 5-05 10.1C0.— 9289 8.000.— 989075 20.100.— 79829 20.000.— 46*49 20.000.— 041469 10 000.— 291659 10.000.— 209209 10.000.— Skupno 255.656 dobitkov in 4 premije v vrednosti 67.000.000 dinarjev Žrebanje je bilo 23 VIII 195? v Dubrovniku Dobitke izplačujemo same po uradni žrebm listi Vezani dobitki so že sešteti Srečke 46. kola sd v prodaji z današnjim dnem. Srečka, ki je zadela 1,000.000 dinarjev je bila prodana v Zenici. Srečka, ki je zadela 500 000 dinarjev je bila prodana v Novi Gradiški. Srečka, ki je zadela MIO.OOO dinarjev je bila prodana v Postojni. Srečka, k» je zadela 200.000 dinarjev je bila prodana v Kragujevcu. Srečka štev 154596, ki je bila prodana v Ptuju in srečka štev. 862196, H je bila Drodana v Mariboru sta zadeli po 100.000 dinarjev. Tomo Brcic: Ceiiska skladišča in še kai CM podenja »Žito« smo prejeli davfie pojasnilo k članku »Celjska sTOadišča in še k?d«. ki smo ga objavili 1C. avgusta 1953. V pojasnilu je med drugim rečeno da je v februarju 1953 prevzelo podjetje »Žito« po odločbi gospodarskega sveta LRS nedovršeno pcslotoie v Sp. Hudinji z nalogo. da ea preuredi v mehanizirano skladišče za žito in moko. Ob prevzemu je bilo ugotovljeno sledeče sta nie objekta: V glavnem j-** bita izvršena v gr-oh^m nTvc,ke rampe: izgraditev avtomobilske rampe z nadstrešnico: (tudi na to n? prejšnii investitor mislil: kako si je zamišljal izdajati mo>ko je za nas ueamka): celotna električna in vodovodna in. »♦uTacija. fzjwk» nismo od preiš— «»lega investitorja podedovati ni-kakhh načrtov in tudi niso bili nikdar izdelani): dovršitev samo nakazanih sanitarij, za katere tudi cv bilo načrta *n še mnogo man.*’š;h del. K pripombi pisca članka, da se adaptacijska dola Izvajajo sredi naivečje gradbene sezene. pravi pojasnilo: Naš cilj Je bi! z vso naglico dovršiti obšir. no adaptacijo ;n bi prav gotovo v«a dela končali do kanca julija. Edini vzrok, da smo morali določeni rok prekoračiti je v tem. da se je za izdelavo in gradbeno odobritev načrtov za rampe preložite v industrijskega tira teff za vo. dovodno in električno instalacijo porabilo na merodajnih mestih sporaj poJaa dva meseca kljub našim intenzivnim urgencam. Dejansko nismo na objektu izvrševali prav nikakih bistvenih gradbenih izprememb Pač pa smo dodali samo vse ono. kar nujno pripada modemov--» skladišču za žito in moko in kar bi prejetji investitor moral že v letu 1932 pred. videti in dovršiti Poudarjamo, da je naše podjetje že v letu 1950 uvidelo težko skladiščno krizo celjskega bazena ter je v prvi etapi svpjega programa že tedaj prekrilo omenjeno poslopje v Sp. Hudinji z novo streho. Ce hi se teda j začeta adaptacija na. dajjevala. bi bilo skladišče preda, no svojemu namenu že ob žetvi leta 1951. Tako bi sedaj imel celjski bazen že skoraj dve leti v uporabi moderno urejeno skladišče za mo-ko in žito zmogljivosti 400 vagonov. (Ne 700 do Sno. kakor navaja pisec članka), prav t3ko pa bi razpolagala trgovska mreža, z vsemi prostori bivšega mestnega mijna To pa bi se zgodilo le te. dai. če bi tak program našega podjetja podprli lokalni činitelii. namesto da so nasedali utopistič-nim nerealnim in nestrokovnim podvigom Mlinskega podjetja Celje. Ker smo razurnaM težko skladiščna krizo celjskih podiotii. se Je naše poddetle sa^n utesnilo v bivšem mestnem mlinu do tak«» mere. da smo popustili nodre*. nim erpcUitom od celotne maše skladiščne zmogljivost» 4"ft vagonov vsio fprosliopuVuo. razen 25 vagonov. Parw'nflma pa bomo izpraznili skladišče, ko bo podjetje »Beten« dovršilo betonsko rampo, ki predstavlja za nas dovozno žilo ter elektrifikacijo, ter ko dobimo dovoljenje za uporabo no. vega^ Skladišča, kar bi se moralo zgoditi najkasneje do 10. septembra U U Partizanski grob na Pokljuki Pokljuka — prelep planinski kraj za oddih. Tu, na nadmorski višini nekaj nad 1200 m — vse naokrog gosti smrekovi gozdovi — je zrak tak, da naravnost čutiš, kako se pljuča širijo, kakor bi se trudila, da ga čim več vdahnejo vase. Pravi Eldorado za okrepitev in osvežitev telesa za utrujene živce. Sprehajam se med mladim smrečjem po vrhu na levi strani, kjer se vozna pot na Pokljuko prelomi navzdol proti Koprivniku. Oko se mi ustavi na mali, štirikotni ograji, — navadni kravji plot — zakaj je ta prostor ograjen? Stara žena. kdo ve od kod, stoji naslonjena na ograjo, in skoraj nepremično zre v ograjeni prostor pred seboj. Primaknem se bliže. Prvi pogled mi pove, da je to partizanski grob, toda kakšen? Nedvomno mora tu biti pokopano večje število borcev. Toda na vsem prostoru, ki meri v dolžino približno 10. in v širino kake 4 metre, ni ene same rože, razen orumenelega majhnega venca, ki leži na sredini groba. V levem ketu na gornji strani stoji majhen lesen križ, že ves siv, v sredini poldrug meter visok kol in na njem preperela lesena tabla, na kateri s težavo, — ker so črke že popolnoma obledele — prebereš, da na tem mescu počivajo borci za svobodo, padli 28. XII. 1943. Nek-, do se s tem datumom ni strinjal, pa je pripisa! zraven: »Ne 28-, temveč 13 december 1943.« in se podpisal: Soborec. Pogled na ta grob vzbuja v človeku revolt, naravnost bolestno notranje ogorčenje, ter hkrati živo zanimanje. Kako je mogoče kaj takega? Vprašujem domačine, in r mi povedo, da počiva v tem grobu še 92 borcev, 3 pa so njihovi sorodniki odkopali, in jih prepeljali na domače pokopališče. Grob je bi! pred kratkim še bolj zapuščen, na njem je rase! plevel, živina je udirala skozi plot, da bi ga popasla. Potem so ograjo popravili, a letos pred 22. junijem se je ena izmed tovarišic, ki se na Pokljuki slučajno nahaja na dopustu, usmilila groba padlih borcev »n ga očistila plevela . . . Vsa zadeva vrta v človeku. Stojim ob grobu, in se nikakor ne morem spomniti, da bi bil o niem že kdaj kaj bral, čeprav je skoraj nemogoče, da o tem grobu, ki nedvomno spada med večje partizanske grobove v Sloveniji, še nihče ne bi kai napisal. Treba bo najti ljudi, ki bodo kai več vedeli o padlih borcih, kdaj in kako se je vršila borba. Muzej Narodne osvoboditve v Ljubljani mi je poslal majhen prepis poročila štaba Prešernove brigade o bojih v decembru 1943 v Bohinjski dolini: »24. 12. je bataljon Prešernove brigade vodil boje z Nemci v Bohinjski dolini. Nad Koprivnikom je bil bataljon obkoljen od 500 Nemcev. V borbi, ki se je razvila, so se naši borci junaško borili in prizadeli Nemcem težke izgube, t. j. 20 mrtvih in 70 ranjenih.« Domačini na Pokljuki so mi povedali, da bi mi kaj več o tem boju ;ahko povedali kmetje, ki so padle borce pokopali — prvotno precej nižje od mesta kjer ležijo danes v smeri proti Koprivniku. (V skupen grob, ki ga tu omenjam, so bili preneseni po osvoboditvi). Omenjajo mj tovarišico Justo Bunderle, o kateri pravijo, da je edina, preživela priča junaške borbe II. bataljona Prešernove brigade z dne 28. decembra (13. december?) 1943. Obiskal sem to tovarišico na njenem stanovanju na Mrzlem Studencu pod Pokljuko. Redit »besedna je. Podrobnosti o tem boju je pripovedovala svojemu možu, dalje nekaj malega neki komisiji, ki jo je obiskala lansko leto. Enkrat so jo poklicali na sodišče na Jesenice. Pričati bi morala o partizanu iz Dolenjske, za katerega se je domnevalo, da je bil v tem bata-jonu, in je v omenjenem boju padel. Toda ni mogla ničesar povedati, ker je poznala samo majhen del borcev v bataljonu. Morda je kdo že, ali pa še bo izpopolni! to, kar mi je tov. Justa pripovedovala. Na vsak način so podatki, ki mj jih je dala, čeprav pravi sama, da se podrobnosti ne spominja več. ker je preteklo že 10 let od tega vredni objave . . , »Doma sem iz Koprivnika. Ko sem šla v partizane, sta šle z menoj še dve tovarišici iz naše vasi. V bataljon sem prišla dan pred napadom. Tega dne je II. bataljon Prešernove brigade izvršil akcijo na Češnjici pri Srednji vasi v Bohinjski dolini. Mraz je bil izredno oster, snega več kot 1 meter. Na povratku so bili nekateri borci tako izmučeni, da so komaj še vlekli noge za seboj. Ustavili smo se na Pokljuki v bivšem zapuščenem hotelu »Lovec«. Komaj smo orišli v stavbo, so nekateri tovariši omahnili od izčrpanosti, drugi zopet kar sede zaspali. V stavbo smo prišli prot! jutru, ko se je že danilo. Komaj poldrugo uro po prihodu, so nas Nemci napadli, naglo pobili razpostavljene straže, in stavbo na gosto obkolili. Napad se je začel s koncentriranim ognjem iz strojnic od vseh strani s katerim so se hoteli Nemci za- varovan, da bi se lahko hotelu približali, nanj vrgl; ročne granate in zažigalne bombe. Začei se je boj za življenje in smrt. Bataijon obkoljen od več kot 5C0 Nemcev je odgovoril na napad z vsem orožjem, kar ga je imel Boj je trajal nekako približno od 8. ure zjutraj do 4ih popol dne. Nemci niso mogli nagloizvršiti svoje namere prav zaradi junaškega odpora borcev, ki sovražniku niso dovolili, da bi se približa! stavbi Nekateri tovariši, med jiji- kjer je sedaj. Obenem je tudi predvideno, naj bi se ded zemljišča okoli groba spremenil v Narodni park. Vse to je v redu in piav. Po ... . . pripovedovanju domačinov je z njimi streljali ves dan in mi ojjj-og io — nekateri pravijo celo razmesarila nogo. Padia sem, ven- i j5 komisij na )jcu mesta že pregie-dar sem se v mrasu pnvuekla med ' m obravnavalo vprašanje smreke na drugi strani donne, spomenika padlim borcem omenje- proti »Sport hotelu«, od tam pa v senik, ki stoji nekako v sredini med vihoru in omenjenim hote-iOm. Tam so me našli tovariši in nega bataljona. Toda kako sme tak grob biti tako strašno zapuščen do dne, ko ivili« 1 ciill JU Ulv ilCtOil IO V dl .51 Lil ■ 1 1 • ’ * M me rešili toda rana se dolgo ni ho- I b° P/^vKieni spomenik dostojno .. . . .. • /-vz4 me I Tro: i r rv 7TV na/l 11 h rii.D r— Lela zaceliti, ker je bila zastrupljena. Ležeč na seniku sem slišala, ko so se Nemci klicali med seboj, in takoj na to odšli. Drugi dan sem izvedela, da so tisti večer po- ni: tudi obe tovarišici, ki sta z menoj prišli v partizane, so se poizkušali prebiti, toda zaradi gostega obkolitvenega obroča so vsi padli. Po drugi uri popoldne je naš odpor zaradi razredčenega števila borcev začel pojemati. To je bil strašen dan, ki ga ne bom mogla nikoli pozabiti. Morda je bilo okrog pol 4 popoldne — to vem zato, ker je kmalu potem nastopil mrak — ko sem se s tremi tovariši poizkušala prebiti tudi jaz. Eden izmed teh tovarišev — Strojčev iz Boli. Bistrice — je padel takoj, čim se je pokazal na vratih. Kaj se je zgodilo z ostalim tovarišem, še danes ne vem. Tekla sem na levo proti stajam na vrhu, v smeri »Šport hotela«. Prav na vrhu pa me je za dela dum-dum krogla — Nemci so brali samo svoje ranjence, ki jih je bilo mnogo, po svoje mrtve pa so prišli naslednji dan zgodaj zjutraj, ter prav tako naglo odšli. Kljub premoči, ki so jo imeli, so se zelo bali in na vso moč hiteli, da bi prišli čim dalje do kraja, kjer se je vršila borba. V grobu, o katerem ste me vpra sevali, leži še 79 borcev, 3 so sorodniki odpeljali. Med borci v bataljonu vem, da je bilo mnogo tovarišev iz Slov. Primorja.« Tako mi je pripovedovala tovarišica Justa Bunderle. Borci tega bataljona so se torei junaško borili in junaške smrti padli v boju z nadmoćnim sovražnikom. Zaslužili so dostojen grob in dostojen spomenik. Ta je tud: predviden prav na istem mestu, odražal veliko žrtev padlih borcev? Saj skrbimo, da so — vsaj v neki meri — dostojno urejena vsa naša pokopališča. Tu pa ne gre za navaden grob, temveč za grob padlih borcev partizanov, resničnih junakov, ki so dali svoja življenja za najplemenitejšo in najvrednejšo idejo človeštva — za svobodo, za boljši in pravičnejši svet. Ver-j jetno obstoja še kakšen zapuščen partizanski grob v naši republiki. Želeti je, da bi jih bilo čim manj, ker to ne more in ne sme biti. Na Pokljuko, kot priljubljen letoviški . kraj prihaja vedno več oddiha po-1 trebnih tovarišev in tovarišic iz ostalih delov naše države. Zgodilo se je, da je taka skupina prišla, na prej omenjeni grob, in ni hotela iverjeti, da je to grob padlih partizanov, temveč okupatorjevih vo-! jakov. Ali se ne bi dalo z začasno, dobro izvedeno improvizacijo in skrbnim negovanjem držati grob na dostojni višini? Pripovedovali so mi dalje, da so nalogo, da oskrbujejo in varujejo grob. dobil: elani LM na Pokljuki. Toda kdorkoli je tako nalogo dal. birokratska je in brezdušna, kajti vzdrževati partizanske grobove na dostojni višini je dolžnost nas vseh, vsega našega ljudstva. Kje ;e tu Zveza komunistov, množične organizacije. predvsem ZB? Pripovedovali so mi tudi, da je bil grob prejšnja leta bolje negovan, da je do delnega zanemarjenja prišlo šele lansko leto, v celoti pa letos. Al: ni tudi ta primer dokaz tiste, za našo družbo skrajno nevarne malome-čanske miselnosti, ki se ie izgleda že zarila v vso našo družbo, prodrla v vse naše kraje, ki se imenuje boj za osebni poslovni efekt, in ki gre že tako daleč, da ljudie, ki so mu zapadli, povsem izgubljalo tisto, izrazito našo sociali-srčno duševno in srčno kulturo, občutek za mrmalno in politično škodljivost takih ooiavov. kot ie zadava s partizanskim grobom na Pokljuki, ki iih e<*!o naši akrvi-sti v praksi ne všdiio mri v svor naibl’žji okolici, kai šele, da bi bili sposobni perspektivno (n v sir--em merilu oceniti njegovo škod- 1 ii VCSt. Kol’kn časa bo še grob 79 partizanskih borcev na Pokljuki ostal zapuščen in zanemarjen? Avgusta 1953 UKO B\ra®ora©0ad]8 • čOI@(RD®om * tocoD(@@ü@(nra • ssDd)o^ö(nrD Sgiarollao ■ ©sllaOta ss^Oodcodd M ®®wor3ral!DBD D®or©Bgw®d®oBO IZKORISTITE UGODKO PRILOŽNOST! INDUSTRIJA KONZERV »K A\ IL N II IK« VARAŽDIN Jeseniški športniki in njihovi načrti K« m m JoMaioah tesne so&eli *el«Tati vprašanje telesne vzgoje in športa, »o na srečo naleteli vsepovsod aa veliko razumevanje, kakor odločujoči faktor, tako so tudi športniki sami pokazali vso dobro voljo pri uresničevanju velikih krajevnih gradbenih načrtov. Ena naj večjih je — umetna ledar-na. V železarni so izdelali vse potrebne načrte zanjo. Izdelovalnica ledu bo proizvajala dnevno nad lO ton blaga. Deviz za nabavo is tujin« potrebnih sestavnih delov na Jeeaaicah nimajo, nato so »e v svoji iznajdljivosti in podjetnosti lotili tudi tega dela sami. Moderna le-darna bo velikega pomena za domače gospodarstvo in gostinstvo, obenem pa bo seveda lahko služila Športnikom na ledu. Led bodo na Jesenicah prodajali kot izvozno blago in za hlajenje vsega izvoznega blaga, ki mu je to potrebno, tako da bo naprava prinašala materialne dobrine, ki bodo šel spet ? korist športa in telesne vzgoje. Jeseničani so odločeni doseči, da bo ta najsodobnejša pridobitev s«6eU obratovati do 29. novembra t. 1. To bo prvo umetno drsališče v naši državi. kakršnega nimajo niti marsikje drugod. Ob*e$aa gradbena dela m se začela na Jesenicah tudi aa »ovi bo-d*rni žičnici. j 2 A JUBILEJ ŽELEZNIČARJA Jeseničani menijo s njo celo prehiteti zelo napredne Mariborčane in na Mežakljo bo žičnica verjetno tu-d i-prej obratovala, ko! na Krvavec. Podjetje »Žičnica« v Ljubljani ie Že izdelalo vse potrebne načrte, žičnica bo imela gondolo za 15 oseb in bo lahko 1000 m nad Jesenicami prepeljala v eni uri do 100 oseb. Jese-nišk ismučarji so Da severnih in severozahodnih pobočjih Mežaklje že izbrali primerne trase za smuk tn slalom. Kjer bodo lahko trenirali in tekmovali. Na vrhu Mežaklje že imajo jeseniški kovinarji počitniške domove, ki bodo imeli od te naprave tudi marsikatero korist. Ob žičnici bodo zgradili tri moderna Illrffu plavalni prvak LRS Od minulega petka do nedelje je bilo v Kamniku plavalno tekmovanje za prvenstvo LRS za posameznike. Na tekme »o poslali svoje plavalce samo štirje klubi. Ilirija in Železničar iz Ljubljane ter Bled in Kamnik. Tekmovanju sta nagajala dež in hladno vreme in zato so bili tudi rezultati samo povprečni. Najuspešnejša tekmovalca a« tem prvenstvu ata bila »stari« Kamničan Ton« Cerar in Ljubljančanka Pela-nova, ki «a osvojila vsak kar po štiri prvenstvene naslove čeprav brez posebno dobrih rezultatov. V tem pogledu je bil uspešnejši Ilirijan Hafner, ki je na 400 m prosto s časom 5:16.4 samo za štiri desetinke sekunde zaostal aa slavenskim rek or- Najboljši rokoborci v Liuhiiani te drugi dan jubilejnih prireditev pri 5SD železničarju v Ljubljani bo aa sporedu največ ti turnir rokoborcev, kar »mo jih kdaj videli v Ljubljani. Prireditelji računajo z udeležbo okrog 60 najboljših atletov iz vse države, se pravi članov vseh društev, ki Dekaj pomenijo v tej športni zvrsti. Svoje aajboljS« Član« bodo poslali Partizan iz Beograda, Spartak iz Subotice, Radnički iz Zrenjanina, Lokomotiva iz Zagreba, Tekstilac iz Varaždina in železničar iz Maribora. To so umi rokoborci, ki so si v nekaj letih doma in po inozemstva pridobili mnogo znanja in veliko rutino. Tako bo startal Bela Torma iz Subotice, ki spada med elito naših rokoborcev, napovedana pa sta tudi v m uš ji teži Vukov iz Beograda in v welter«ki Cuzdi iz Subotice. Oba sta že več let stalna člana državne reprezentance Dalj« so prijavljeni še trije Člani Partizana, in sicer Arsič, Grošelj in Ivanovič, ki vsi trije z uspehom zastopajo državne barve. Zagrebčani bodo med ostalimi poslali na ta turnir velikega rutinerja Šnebergerja in pa enega znanih atletov Mogul jaka iz zngrebške Lokomotive. Med Mariborčani bo vredno videti nastop Jezernika v ban!am?ki, Sernka v velterski in pa »starega« borca Pirc hi Trifunovič — velemojstra Na XXIV. kongresu mednarod. ne šahovske federacije, ki se je začel v nedeljo ob udeležbi 29 držav v Schaffhausenu v Švici, je kvalifikacijska komisija te mednarodne zveze soglasno »prejela predlog, da se imenuje, jo za nove velemojstre: dr. Petar Trifunovič tn Vasja Pirc (oba Jugoslavija); Jose Rossolimo (Francija in Toluš (ZSSR). Čestitkam, ki jih bo prejel naš Uredniški tovariš že mnogo drugje, se pridružujemo tudi mi. rirkerj» T WSd ks*e*»^1 SledaJI k»očkamT^olA »je«“» •e bo spoprijel z mladini BakŠajeia w ugajali prod vsem Bogataj, ŽrimSek, Varaždina, ki je letoe prišel v držav- - no reprezentanco in obeta še mnogo. Seveda pa bo tudi dručtvo samo poslalo v borbo svoj« najboljše atlrte, mod njimi Stefana, Dorerja, Goršota, Dovča itd., verjetno pa bo po dolgem žel na oder tudi rutinirani Jenko. Priprave za to kvalitetno prireditev v rokoborbi so velikopotezne ia jo bo res škoda zamuditi. Nočna tekma v Celju Predsinočnjim je bila v Celju odigrana druga nočna tekma med mariborskim Branikom in doma čim Kladwarjem. na katetri se ja zbralo okmog 1500 gl oda lew. Med. t^vn ko so v prvem polčasu Mariborčani precej gospodarili na igrišču In si priigrabi ž* pozitivni rezultat 3:1 se je slika v dru-getn polčasu popolnoma spremeni la. Domačini so zaigrali zelo borbeno tea* svojo premoč izrazili turi’ v golih, tako da so nadomestili izgubljeno in izid izenačili na 3:3. Tik pr^d koncem tekme je prišlo do incidenta med kapetanom Kladivaria Dobrajcem m trenerjem Branika Dragičevi čem. ki Je za golom spremljal potek tekme. Sodnik Orel. ki Je •imel že tako zaradi stalnih opazk in kršitev pravil po istem igralcu vso tekmo težko dejo je nazadnje poseg el po Izključitvi, kar pa je bilo seveda prepozno. Umestno bi bilo. da bi pristojni nogometni činitelji temeljil to obravnavali ta primer in s DTimemo kaznijo vzgojno vplivali na vse nogometaše. Vsekakor pa so biti v tem pr'meru nekaj krivi tudi gledalci in pa prireditelji, ki niso poskrbeli za nadčuten red na igrišču. * v Mariborski Železničar je preteklo nedeljo odigral v [zoli povratno tekmo za vstop v hrvatsko-slovensko ligo. Igra je bila zelo na nizki ravni, toda, čeprav so domačini skoraj ves drugi polčas igrali samo z 9 igralci, Mariborčani niso mogli doseči nobenega zgoditka in se je tekma končala neodločeno in brez gola. Ker je Izola v prvi tekmi ▼ tej konkurenci v Mariboru zmagala s 3:1, «i je kljub temu remiju urejevala vatop v h rvatsko-slovensko ligo. Odbojkarska reprezentanca ZDA, ki je tinoči prvič nastopila o Beogradu fizid ßlej med zadnjimi oestmi), bo o četrtek in petek zoečer igrala tudi o Sloveniji. Prvi dan bo gostovala v Mariboru (ob 20. o Ljudskem ortu), nato pa o Ljubljani (ob 20. na stadionu Železničarja) plavanja: na 100 ra Hafnar (1) 1:02.6, na 200 m isti 2:30. na 400 m isti 5:16.4, na 1500 m Pirc (I) 22:21.7, v prsnem plavanju oa 100 in 200 m Cerer (K) 1:22.6 in 2:59, v metuljčku na 100 m in 200 ra isti 8 časom 1:17.7 in 2:55.2, na 100 a hrbtno Goršič (Zel) 1:17.1. Obe štafeti: Ilirija, in sicer 4x100 mešano 5:14.7, 4 x 200 prosto 10:31.8. Zenske na prostih progah: na 100 in 400 m Pelanooa (I) 1:22.1 in 6:25, na 100 m Hrbtno ista 1:27, na 106 m metuljček ista 1:36.4, na 100 in 200 m prsno Jakominova (Zel) s 1:35.1, in 3:26.6. Obe štafeti: Ilirija I., in sicer 4 X 100 m mešano 6:12.6 in 4 x 100 m prosto 5:54.3. Končno stanje točk: 1. Ilirija 305, 2. Kamnik 19?, 3. železničar 187 tn 4. Bled 45 točk, DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Železničar že vedno upa Ljubljana. 24. avg. Po »inočnjl zmagi na svojem igrišču nad Montažnim iz Zagreb* z rezultatom 60:50 (29:24) oo košarkarji Železničarja spravili prvi dve točki v polfinalnem tekmovanju in se bo do z uspehi proti ostalim nasprotnikom v Ljubljani in Zagrebu še lahko plasirali v finale. V ekipi Železničarja s« je to pot pokazalo. da je zopet Igral Vozel, ki je bil tudi najbolj učinkovit Igralce m*d svoimi. Po-Ieg njegva pa Je ugajal tudi Vračko. Pri Zagrebčanih. ki so a« uporno branili, pa sta dobro Igrala Strmo ter mladi Maimšfič. Sodila sta Kavčič 1* Ljubljane in Majd er h Karlovca. Košarkarska tekma za polfinalno državno prvenstvo med ekipo Zadra in mariborskim Branikom, se je končala s tesno zmago Zadrčanov s 37:35 (14:19). Zadar m je z tem kvalificiral za finalne tekme za državno prvenstvo. V ženski republiški ligi sta bila zadnji čas zabeležena še tale dva rezultata: Železničar : ŽSD Celje 46:21 (16:11) in ASK : Branik 51:27 (16:12). Partizan (Medvode) — Partizan fDomžale) 61:23 (27:14). V nedeljo je bila odigrana v Domžalah prvenstvena košarkarska tekma dveh rivalov Gorenjske. Zmaeali so Medvodčani, ki so si zmairo znsigurali Že v prvem polčasu. Nekateri od domačinov so poizkusili začeti s grobo igro, kar sta energična sodnika Rajner in Kavčič iz Ljubljane onemogočila. V ČETRTEK ZOPET ASK : ŽELEZNIČAR Na igrišču pod Cekinovhn gradom se bosta v četrtek v povratni polfinalni tekmi srečali najboljši slovenski ekipi v košarki ASK in Železničar. Tekma bo ob 20, uri. opremljene postaje, spodnjo, srednjo in vrhnjo. Terenska dela nameravajo začeti v septembru. Kakor računajo, bo ta žičnica izgotovljena do Dneva vstaje slovenskega naroda t. t. do 22. julija 1954, tako da bo lahko — 6« ne bo posebnih nevšečnosti tehničnega izvora — v celoti izročena v splošno rabo še pred zimsko sezono prihodnjega leta. Jeseniški delovni ljudje so iz vojevali že marsikatero delovno zmago v svojem velikem podjetju ia nič ne dvomimo, da bodo znali zgraditi tudi delo pri teh športnih napravah in ob njih še uspešneje vzgajati in množiti kader mladih športnikov. dom. S slabšima rezultatoma je zmagal tudi na 100 in 200 m prosto. Zavidljiv uspeh je dosegel mladi plavalec GoršiČ (Žel.), ki j« na hrbtni progi premagal dolgoletnega slovenskega prvaka Pei an a. Prijetna paša za oči so bile na tem tekmovanju štafete, zlasti moška na 4 X 100 m mešano, kjer je znašala razlika na cilju med prvo in tretjo štafete sama dve desetinki sekunde. V splošni oceni je zasedla prvo mesto ekipa ljubljanske Ilirije im tako dokazala, da v Sloveniji še vedno nima prave konkurence, saj prednjači pred ostalimi za več kakor 100 toč«. Njeni glavni stebri so bili leto« med moškimi Hafner, Pirc in Kanc, med ženskami pa Pelanova, Zupančičeva in Polakova. Zelo dober uspeh je požela ekipa Kamnika, ki je zasedla drugo mesto. Levji delež zaslug za to mesto ima »©veda njen učitelj Cerar, ki je pri- Snabl in Auerspergova. železničar j« nastopil aa prveu-•tvu s pomlajeno ekipo, bil pa je tudi nekoliko okrnjen, kar ga je stalo drago meat«. Za uspela« nastope morajmo pohvaliti posebuo Goršiča, Gašperina, Vergelja, Jakominovo in Kunčevo. Blejčaai so poslali v Kamnik samo 7 plavalcev in zato niso mogli resno poseči v konkurenco. Najsolidnejšo formo ata pokazala Tratnik in Jare med fanti in Ulčarjeva med dekleti. Kamniška publika je bila hvaležna za to prireditev, pa tudi njena orga- nizacija je bila prav dobra. prvaki 1953 so postali: moški: v prostem Slovenski plavalni prvaki za leto mali oglasi MATERIALNA KN J1GOVOÜK1N 1A z znanjem ostalih pisarniških del želi zaposlitve. Cenjene ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd, 14397-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko začetnica, »prejmem takoj. Večna pot 7. 14357-1 VEĆ DELAVCEV potrebujemo ca modernizacijo ceste Žirovnica—Jesenice. Delavci naj se javijo pri Upravi za ceste. Tehnična sekcija Ljubljana, Parmova 33, ali pa direktno na Cestnem nadzorstva na Javorniku. 14402-i ADMINISTRATORKO • delnim vnanjem strojepisja sprejmemo. Ponudbe s kratkim opisom o dosedanji zaposlitvi nasloviti pod »Vestna iz Kranja« podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 14391-1 IŠČEMO GOSPODINJO k srednje veliki družini. Plača dobra. SvoIJ-šak, Primskovo 60, Kranj. 14388-1 POŠTENO IN ZANESLJIVO DEKLE, stara 17 let, ki ima veselje do kuhanja, najraje ▼ hotelu, menzi ali kjerkoli, išče zaposlitve. Naslov v ogl. odd. 143S4-1 ZA DELO V SKLADT5CU «prejmemo 3 delavce. Nastop 1. septembra 1953. Naslov v ogl. odd. 14373-t PRVOVRSTNEGA pomočnika pleskarja, soboslikarja iščem. Informacije: Levanič, Lepodvorzka 14. Ljubljana. 14370-1 ZIDARJE IN TEŽAKE sprejme takoj. Remont stan L, Ambrožev trg štev. 1. 13955-1 LESNO INDUSTRIJSKI TEHNIK a večletno prakeo, dobro vpeljan w lesno predelovalno industrijo dobi takoj stalno službo na lesno industrijskem obratu ▼ bližini Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 14178-1 TAKOJ ZAPOSLIMO strojnega tehnika z večletno prakso, po možnosti ? lesni Industriji. Podjetja jo v Ljubljani. Plača po dogovora. Naslov v ogl. odd. 14179-1 ŽELEZARNA JESENICE «prejme ▼ službo s takojšnjim nastopom dva strojnika z izpitom za strojnika I. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. 14329-1 DOBRO FRIZERKO tf&em aa takoj. Plača po pogodbi. Frinoraki aalot »Higijena«, — Sretozarevo «— Srbija. 14356-1 ČOLN »Sandolin« ugodno prodam. Naslov v ocl. odd. 14400,4 OTROŠKI YÖZICEK a žimnico prodam. Kersnikova 7,411. vr. 6. 14461-4 GLOROK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Naslov v ogl. odd. 14394-4 AVTO FIAT BALILA, 4-sodežni, generalno popravljen, aa novo lakiran, nove gume, proda Dolfe Kern, Kranj. 14393-4 MOTORNO KOLO »Viktoria« 206 ccm proda Faroe Jož«, Grad 7, pošta Cerklje. 14389-4 MOTORNO KOLO BS A-566 v brezhibnem stanju prodam. Zglasiti «e na Okrajni obrtni zbornici Nova Gorica. 14379-4 LEPO OTROŠKO POSTELJCO a žimnico prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku. 14368-4 MOTORNA GRED DKW, tovarniško renovirana, cilinder z original bati, vse za 700 ccm naprodaj. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Meisterklasse«. 14364-4 ŽENSKO KOLO, popolnoma renovirano naprodaj. »Zafos«, Trubadurjeva 20. 14365-4 NOVO MOŠKO IN ZENSKO nemško kolo in črno obleko prodam. Naslov ▼ ogl. odd. 14961-4 KUHINJSKO TRODEI.NO kredenco ugodno prodam. Vouk Jože, Berne-kerjeva 33, Ljubljana. Ogled vsak drugi dan od 24. dalje. 14346-4 TRGOVSKI POMOČNIK srednjih let išče zaposlitev kjerkoli v Sloveniji, Ponudbe v ogl. odd. pod »Nastop službe i. I. 53.«. 14406-1 PRAŠIČA ZA REJO. 160 kg težkega, in kravo s teletom prodam. — Fužine 5. 14404-4 DOBER TRICIKELJ ia 3 kopalne kadi prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. 14363-4 OTROŠKO KOŠARO z žimnico ugodno prodamo. Obirska uL 23, Zg. Šiška. 14360-4 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Nazarje takoj kupi nov ali rabljea Trofazni generator od 60—120 KVA 226/380 Voltov, oz. 231/400 50 HZ od 700—1.000 obr./min., po možnosti a stikalno ploščo. Ponudbe z navedbo cene poslati na LIP Nazarje, pošta Nazarje. 14380-3 PLOSCICE ZA ŠTEDILNIK kupim. PavSnik, Tomačevo 62. 14361-3 STRUŽNICO ZA LES kupimo. Ponudbe na Ozeha, Zagreb, Trg Republike 5, pod št. >11.819«. 14377-3 ROČNI POSNEMALNIK. dobro ohranjen, 50 do 60 literski kupim. Ponudbe poslati: Stanko Grahek, Mlekarna, Škofja Loka. 14610-9 LEPO NAGRADO DORI, kdor preskrbi tri ali štirisobno komfortne stanovanje za zamenjavo za enosobno s kabinetom. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Takoj«. 14396-9 OPREMLJENO ali prazno garsonjero ali pobo išče mlajši kulturni delavec. Ponudbe pod »Ugodni delovni pogoji« v ogl. odd, 14569-t VISOKO NAGRADO nudim, kdor mi preskrbi enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Tudi okolica« na ogl. oddelek. 14359-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam z« velik« «oho blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Sama« na Slovenski Poročevalec, Maribor. 14321-9 23. VIII. NAJDENA ženska ura. Naslov v ogl. odd. 14399-10 IZGUBLJENO URO »Tili* Geuev«. od Bežigarda — kolodvor, prosim vrniti preti sagradi w oglasni oddelek. 14398-10 IZGUBIL SE JE 2 meseca star kužek volčje pa*me, črnorjave barve. Najditelja prosim, naj javi naslov proti nagradi »SP« Kranj. 14382-10 V NEDFXJO IZGUBLJENO torbico a dokumenti od Kamniške de kolodvora vrniti proti nagradi v egi. oddelek. 14366-10 PODPISANI Križnar Matija iz Stražišča 283 preklicujem očitke na-pram «vaj! ženi Križnar Uršuli, da mi k okradla ure, ker vem. da to ni resnica. Križnar Matija. 14392-11 PREKLICUJEM kolesno knjižico na ime Pipan Marija. Dragočajna 1, p. Smlednik, za neveljavno. 14390-11 OBVEŠČAM STRANKE, da dvignpjo popravljene dežpike do 1, oktobra L L, kasneje sanja m odgovarjam. Jenko Alojz. — dežnik«? — Krnuj. 14387-11 KUPIM RADIO Poizve se pri kro- ___ Karlinu. Beethownova 15. DPJSANI Muri Rudolf preklicujem ovorioe, ki **em jih raznesel proti Ga vet Feliksu glede «uma tatvine, ker so neresnične. Muri Rudolf, Mežica 50. 14386-11 P$DP CT OBVESTILA RAZPIS M»*UM ljudski odbor Ljubljana — Svet za prosveto ln kulturo razpisuje mes&o direktorja Sole za sanitarne tehnike v Ljubljani. Gosposvetska c. 9 Pogoje 1. Fakultetna izobrazba prosvetne stro. ke ali višja pedagoška Izobrazba ali Sola za medicinske sestre odnosno Soia za sanitarne tehnike. 2. Izkušnje v upravni stroki ln pedagoškem delu. 3. Zanimanje za preventivno medi dno — Kendida ti naj vlaže prošnje ne Upravo šole za sanitarne tehnike do 5. IX. 1958. Prošnji J« treba priložiti v«e listine, id so potrebne za nastop državne službe (Ur. 1. LRS št. 1/49). 5970-O RAZPIS Splošna bolnišnica ▼ Novem me. atu razpisuje delovna mesta: 2 mesti zdravnika za specializacijo interne medicine; 2 cne«tl za me. diqin?ke sestre — n adzo-me: z« Interni oddelek in ginekološko po. rodniški oddelek: 2 mest: rentgenskega pomočnika za interni od d e’ek: 1 mesto laboranta za interni oddelek: 2 mesti medic, sester ali medic, tehnikov-r.stru menterk za kirurški od e d el ek — Prošnje poslati na upravo bodnJL nice v Novem mestu. ŠOLSTVO Gimnazija Ravne na KoroBtem. Popravni, razredni in privatni ia-piti se začnejo 1. septembra, spre. jemni izpiti za višjo gimnazijo 4. septembra, matura 4. septembra, novo Soisüto ieto 9. septembra — Ravnateljstvo. 6S7W Začetek šolskega leta 1*53-54 na osnovnih šolah v Ljubijam. Nalc_ oaano vpisovanje otrok rojstnega letnika 1945 ki se niso vpisati r maju t. 1.. bo za I. razred osnovnih Sod v dneh *. In 3. sep« tembra 1953 med 10. ln 13. ter 15. in 17. uro. — V sredo 9. septembra t 1 se bodo ob 9. uri zbrali v šoli Učenci II. III. in IV razreda. Isti dan ob 15. uri naj pridejo v Solo in v spremstvu staršev (skrb. nikov) novrrvmlsan: začetniki I. razreda ter ponavljavci za ta razred. Obakrat bodo porazdelil učence po oddelkih in dali navo. dMa glede časa pouka ter šolskih potrebščin. — V četrtek 10. septembra 1953 bo začetek re.jnr-.ga pouka. Natančnejša pojasnila lah ko razbere;» z oglasnih desk na šolah. — Svet za prosveto in kulturo MLO Ljubljana. DANES ZNIŽANE CENE "A toaletnim milom ELIDA in STELLA ter vsem našim ostalim izdelkom Vam omogočajo, da boste fudi Vi uporabljali ELIDA in STELLA Ta mila so znana širom po svetu po svoji ODLIČNI KVALITETI, a pralno milo DELEN in RADION ie 3* let NIMATA TEKMECA I „SAPONIA“ tvornica sapuna, kozmetičkih i kemijskih proizvoda OSIJEK J 4^ Roza Mencin: ÄTIfTfiART mesi o med gozrJovi in trtami Nekaj kongresnih in popotnih vtisov (Nadaljevanje in konec) {aslednji dan je bila nedelja, smo jo posvetili ogledu oko-e Stuttgarta. Peljali smo se i :obusi v Marbach, kjer smo ogledali Schillerjev nacional-muzej. ki je bil zgrajen leta 13. Muzejska zbirka obsega prsne kipe, rokopise, tiske in toge druge spomenike, ki potacajo življenje, osebnost m ir iško ustvarjanje vseh pekov švabske pokrajine, od rdaj pa vse do danes- L-iterar-zgodovinskemu raziskovanju ži bogat arhiv z nad 100.000 copisi, 7000 -podobami ter ob-bna knjižnica, ki šteje nad 25.000 zvezkov. Osrednji prostori so posvečeni Schillerju, Spomladi so ta za nemško književnost posvečena tla pravi ro. marski kraj za učence osnovnih in srednjih šol švabske pokrajine; tukaj napravijo troje zaobljub: zaobljubo marljivosti, resnicoljubnosti in doslednosti. Pol ure od Marbacha se nahaja letni gradič Solitude, kjer so leta 1770 ustanovili vojaško sirotišnico, ki se ie nato naglo razširila v vojaško vzgajališče in vojvodsko vojaško akademijo s pravicami univerze. Tukaj naj bi se vzgajal rod vojvodi slepo vdanega orodja. Schubert jo je ime. no val »plantažo sužnjev« In prav to je tudi bila, kajti pasje klečeplazenje pred vojvodo je bilo poživljajoče načelo te šole. V tem ozračju despotizma se je 8 let dušil mladi Schiller; tukaj je pognala kal njegovega odpora zoper neznosni piitisk tiranije. Zadnji dan bivanja v Zapadni Nemčiji smo si ogledali Reutlingen. Mesto Stuttgart smo zapustili preko »Neue Weinstiege«, od koder se nam je odprl pogled na »velemesto med gozdovi in trtami«. Na desni strani leži stuttgarško letališče, kjer je 1. 1908 zgorel četrti zrakoplov grofa Zeppelina. Nato se peljemo preko pokrajine Schönbuch, ki ima najlepše gozdove Wiirtenberga in v njih še mnogo divjačine. Pot nas vodi mimo prostranih, skrbno obdelanih polj z velikimi nasadi zelja, ki je švabska nacionalna jed. V Reutlingena smo si ogledali »Einkaufszentralle«, veliki knjižni nabavljalni center v modernem trinadstropnem poslopju, 1Ü j» bilo zgrajeno po vojni. Tukaj kupujejo od raznih založb knjige v polah ter jih v lastni knjigpveznici vežejo na poseben izredno trpežen način. Tukaj vezana knjiga ima t*i-krat daljšo življenjsko dobo, saj vzdrži do 100 izposoj, medtem ko jih navadno vezana vzdrži največ trideset. Sleherno knjigo v tiskarni bibliotečno opremijo, to se pravi, da knjiga dobi svoj knjižni listek s katalogizacijo, ki ga spravijo v poseben, nalašč za to prirejen vogalček. Tu ti. skajo tudi vse ostale pripomoč. ke, ki so knjižničarju pri tehničnem delu potrebni. Platniee knjige so napravljene iz posebnega papirja, ki se ga brez škode z mokro krpo obriše. Centrala obstoja že tri leta, ljudske knjižnice nabavljajo knjige v centrali, ki so z ozirom na enotno in trpežno vezavo cenejše-»Einkaufscentrale« je v Nemčiji donosno podjetje, četudi veže trenutno knjige le okol} 800 knjižnicam; to podjetje dojtaša dobičke društvu knjižničarjev. Pobudo za organizacijo te knji. goveznice je namreč dalo društvo ljudskih knjižničarjev. Iz teh dobičkov se krijejo stroški organizacije društva bibliotekarjev ter se tiska strokovno glasilo društva Bücherei in Bildung, ki ga za majhen denar prejemajo njeni člani. Iz Reutlinga smo se odpeljali v podzemeljsko jamo Börenholle, nato v Tübingen, mesto akademke učenosti s častitljive univerzo iz leta 1447, in s svojim evangeljsko teološkim samostanom, ki velja za zibelko švabskega duha. Tukaj naleti popotnik iz slovenske dežele na sledove bivanja sinov svojega naroda in na sledove prvih protestantskih tiskov. Morda so bili vsi ti dnevi prekratki, da bi človek vsem stvarem prodrl do bistva. Vsekakor p* je bil te pogled na stanje ljudskega knjižničarstva v Zapadni Nemčiji nadvse koristen, d*! je mnogo vzpodbud za bedeče delo. Taka vzpodbuda je bU primer Reutlingena s svojim nabavi j »lnim knjižnim cen- trom, ki je za nas časovno sicer le daleč, vendar ni neuresničljiv. Nekaj dpi pozneje sem videla ljudske knjižnice na Dunaju. Tudi ogled teh knjižnic mi je potrdil, da je celotna organizacija našega dela pravilna in da us tresi sodobnemu načinu dela- Zanimivo je bilo tudi pripovedovanje knjižničarjev o tem, kako je s knjižnicami v sovjetski coni Nemčije, Položaj knjižničarjev tam je zelo težak. Ni tako huda borba za materialna sredstva, mnogo hujši je pritisk, ki ga vrši sovjetska oblast na kulturno življenje in potemtakem tudi na knjižnice v Vzhodni Nemčiji. Njihovo poseganje v delo knjižničarjev, njihova strogo diktirana literatura vnaša zmedo in vzbuja odpor ter de-zinteresiranost. Mnenje o posameznih avtorjih, ki naj bi bili v knjižnici, se vedno menjavajo, vedno novi prihajajo na indeks. Literatura po knjižnicah je prepojena s politično miselnostjo ruske&a okupatorja, ki odbije ljudi. Nekateri knjižničarji so si sicer nekaj časa iskreno prizadevali najti nek možen način skupnega dela, toda kmalu so se zaprlt vase, ker so prepričani n brezupnosti svojih prizadevanj- Prehodila sem dele Nemčije, ki so si od udarcev vojne najhitreje opomogli in kjer se je življenje dokaj hitro normaliziralo. Ni pa tako povsod. Delegati so pripovedovali, ds n- pr. Severna Nemčija še močno čuti posledice vojne. Mnogo ljudi še danes biva v barakah in bunkerjih. Socialna in kulturna raven življenja v teh pokrajinah še zdaleč nista dosegli revni opisanih krajev. Nekaj sem lahko ugotovila v teh dneh bivanja v Zahodni Nemčiji in na Dunaju. Ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu, niso prazne besede- Oči mnogih so v pričakovanju uprte v nas, in misel, da pred svetom odgovarjamo za svoje delo, postaj« vse tehtnejša in dobiva v«« močnejšo osvetljavo. BTEV. 200 / 25. AVGUSTA 1953 /V^ Nadaljevanje razprave v političnem odbora OZN Maršal Tito sprejel ameriški študente in kulturne delavce Južnokorejski zunanji minister je zavrnil idejo o konferenci za »oltroglo mizo« — Indonezijski delegat podprl načrt resolucije Indonezije, Indije, Burme in Liberije južnokorejskega ministra za zunanje zadeve g- Pjuna, ki prisostvuje debati kot opazovalec bezr pravice glasovanja. Ko je pojasnjeval nasprotovanje juž-nokorejske vlade sodelovanju Indije na politični konferenci o Koreji, je izjavil, da je to nasprotovanje rezultat »pomirljivega stališča, ki ga ima Indija proti »komunističnim agresorjem«. Južnakorejski minister za zunanje zadeve je izjavil, da njegova vlada meni, da bi bilo »skoraj nemogoče« sodelovati z Indijo, če bi bila ta skupaj z Južno Korejo za mizo politične konference. Na drugi strani je Pjun zatrjeval, da ima njegova vlada pravico, da vrne teritorij na severu Koreje, ki je bil prisvojen pod »tujim vplivom«. Pjun Je zavrnil idejo konference za okroglo mizo in izjavil, da je treba da SZ, ki si Je »zamislila in podprla invazijo na Koreji« prisostvuje konferenci na strani Kitajske in Severne Koreje. Nato je indonezijski delegat New York, 24. avg. (AFP). Ko je nadaljeval debato o sestavu politične konference, je Politični komite Zdurženih narodov zaslišal danes popoldne Ukrepi proti pristašem stranke Tudeh v Perziji Teheran, 24. avg. (AFP). Teheranski vojni guverner je zahteval danes od prebivalstva, da sodeluje s policijo pri preganjanju pristašev in članov pro-sovjetske ilegalne stranke Tudeh. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po teheranskem radiu je rečeno, da je bilo ob priliki sinočnih preiskav zaplenjeno večje število prosovjetskih brošur isi drugega materiala. Na drugi strani pa se v nekem vladnem sporočilu trdi, da vlada v vsej državi red in ima vlada povsod položaj v svojih ro-kah. Menijo, da pripravlja vlada javnost na obsežne operacije proti pristašem Tudeha v Teheranu. Ta stranka združuje v iranski prestolici znatne sile, ki so dobro organizirane in disciplinirane. naglasil, da je potrebno, da se od Severnokorejcev in Kitajcev zahteva mnenje o sklepih, ki jih bo Generalna skupščina sprejela o organizaciji politične konference. Izrazil Je tudi prepričanje, da bo politični komite sprejel načrt resolucije, ki so jV> Indonezija, Iradija, Burma in Liberija sprejele v tem smislu. Po intervenciji beloruskega delegata, ki je branil sovjetski predlog resolucije v katerem se perdlaga 11 udeležencev konference, je politični komite zaključil današnjo popoldansko sejo. Debata se bo nadaljevala jutri dopoldne. Brioni, 24. avg. Danes ob 16. uri je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel na Brionih večjo skupino ameriških študentov in študenkt ter kulturnih delavcev iz raznih držav ZDA, ki so v okviru svoje or- Lord Reading je prispel v Jugoslavijo Reka, 24. avg. Parlamentarni podsekretar v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve lord Reading s soprogo je nocoj prispel v Lovran na privatni obisk v Jugoslavijo. V času petdnevnega obiska na jadranski obali bo obiskal Split, Dubrovnik, in še nekatere druge kraje in bo sprejet pri predsedniku republike maršalu Titu. ganizacije »Eksperiment v mednarodnem življenju« pred mesecem dni prišli na 6 tedenski obisk v našo državo. Med sprejemom, ki je potekel v prisrčnem razgovoru o raznih aktualnih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih, so ameriški gostje izrazili predsedniku republike hvaležnost za ljubeznivo gostoljubnost, ki so je bili deležni v Jugoslaviji. Maršal Tito sprejel burmanske novinarje Brioni, 24. avg. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes popoldne 3 burmanske novinarje in jim odgovoril na vrsto postavljenih vprašanj. Odmev na izjavo Čn En Laja o politični konferenci o Koreii Izjava naj bi bila opozorilo, da je treba sprejeti indijsko resolucijo Amerigo uradno sporočilo “^Äsko- spor&zensii Washington, 24. avg. (AFP). Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo danes uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da vrsta koncesij, ki jih je SZ dala Vzhodni Nemčiji, ni povzročila nikakega iznenađenja. Očiten namen teh koncesij, je rečeno v sporočilu, je poizkus, da se podpre režim vzhodnonemškega predsednika Grote-wohla. V sporočilu se dalje izraža mišljenje, da je zelo mogoče, da so nove ukrepe, ki jih je podvzela sovjetska vlada, po-opešile demonstracije 17. junija, ko je postalo očitno, da je režim v Vzhodni Nemčiji izgubil tudi navidezno nadzorstvo nad prebivalstvom. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve poudarja dalje, da imajo novi ukrepi očitno tudi druge cilje in da med drugim predstavljajo napor, da se okrni vpliv zahodnih sil v Vzhodni Nemčiji in da se kancler Adenauer dovede v neprijeten položaj pred volitvami v Zahodni Nemčiji. Washington, 24. avg. (AFP). V komentarjih ob sporočilu ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o namenih novih sovjetskih ukrepov proti Vzhodni Nemčiji ameriški uradni krogi podčrtujejo, da se sklep Sovjetske zveze, s katerim se je odrekla nadaljnjim nemškim reparacijam, nanaša dejansko na vsega okrog 800 milijonov dolarjev, ker so se reparacije stalno manjšale. V marcu 1950 leta je SZ že dobila 3 milijarde 400 milijonov dolarjev, odnosno eno tretjino skupno zahtevanega zneska. Kasneje je bila eliminirana še ena tretjina, od poslednje tretjine pa je Sovjet- Sai?c«i. 24. evg. (TTP) Francosko vrhovno poveljstvo k' danes sporočilo, da so francoski komandosi napadli pomorsko hazo Samson. 60 lun južno od Hanoja, ki se nahaja v rokah Ho Si Mmhovih Bil. — ska zveza dobila 2 ln pol milijardi dolarjev. Reparacije, ki jih je SZ prvotno zahtevala od Nemčije, so znašale skupno okrog 10 milijard dolarjev. New York, 24. avg. Kot Javlja United Press, je neki ameriški predstavnik zavrnil danes pritožbe kitajskega ministra za zunanje zadeve Cu En Laja o pripravah Združenih narodov za politično konferenco o Koreji. Cu En La j je izjavil, da bi njegova vlada želela, da skupno s Severno Korejo sodeluje pri pripravah za to konferenco. Omenjeni ameriški predstavnik pa je medtem izjavil, »da moramo mi izbrati predstavnike naše strani za konferenco in ne želimo, da bi nasprotni strani dali pravico do dvojne argumentacije«. Določeni politični opazovalci tolmačijo izjave Cu En Laja kot opozorilo »druge strani«, da bi Generalna skupščina morala JPella po I>eGasperi|evih stopinjah Rim, 24. avg. (Tanjug). V današnjem govoru pred parlamentom je novi predsednik italijanske vlade Pella poudaril tripartitno deklaracijo kot edino rešitev tržaškega vprašanja in kot pogoj za udeležbo Italije v mednarodnem sodelovanju. Dejal je, da popolnoma sprejema izjavo De Gasperija, da varnost Italije v okviru Atlantske- Blvanje egiptovske vojaške delegacije v Jugoslaviji Beograd, 24. avg. Egiptovska vojaška delegacija, ki je prispela nocoj v Beograd, bo ostala na prijateljskem obisku pri JLA do 10. septembra t. 1. V tem času bodo člani egiptovske vojaške delegacize obiskali več jugoslovanskih vojnih enot, šo! in naprav ter tudi nekatere civilne tovarne. Delegacija bo ostala do sobote v Beogradu, nato pa bo obiskala še nekatera mesta kot Zagreb, Ljubljano, Sarajevo itd. Beograd, 24. avg. (Tanjug). V imenu generalštaba JLA je nocoj priredil viceadmiral Srečko Manola v hotelu na Avali večerjo na čast članov egiptovske vojaške delegacije. Na večerji sta si viceadmiral Srečko Manola in šef egiptovske vojaške delegacije kontreadmiral Soliman Azet izmenjala zdravici. ga pakta zavisi od rešitve tržaškega vprašanja na bazi tripartitne deklaracije. Italijanski predsednik je govoril o Trstu na zahtevo sekretarja fašističnega pokreta Ad-miranteja, ko je odgovarjal na vprašanja In pripombe parlamentarnih skupin v pogledu programa vlade. Admirante je ;-meril, da v programskem govoru novega predsednika ni jasno izraženo stališče do vpra-ša/nja Trsta. Predstavnik fašistov je pozval vlado, da v teni pogledu redigira svoje stališče, da bi fašisti lahko proučili svoj odnos do nove vlade, ln tudi, kako naj glasujejo. Po odgovora Pella so se fašisti vzdržali glasovanja. To je prva povojna vlada v Italiji, pri kateri fašisti niso glasovali. Rim, 24. avg. (r). Italijanski osvojiti indijsko resolucijo, ki je sedaj pred političnim komitejem. Po tej resoluciji naj bi bilo generalnemu sekretarju OZN dano navodilo, da Kitajsko in Severno Korejo obvešča o delu Generalne skupščine in njenih sklepih. Opazovalci «o tudi mnenja, da bi ta indijski predle« imeli za posledico odlog končnih sklepov o predstavništvu Združenih narodov na politični konferenci in da bi celotno vprašanje prišlo na dnevni red naslednjega zasedanja Generalne skupščine. S samim tem bi se lahko postavilo vpra- Churchill se je vrnil v London London. 24. avg. frt Ministrski predsednik Churchill s« je danes vrnil iz svojega podeželskega bivališča Chartwella v London. Jutri bo predsedoval seji ministrskega sveta, ki ho proučevala odgovor na zadnjo sovjetsko noto glede Nemčije. UP poroča, da ho odgovor Izročen še ta teden. Sanje odložitve same politične konference. V New Yorku se poudarja, da Cu En Laj soglaša z ZDA in Južno Korejo samo v tem, da je treba delo konference omejiti na korejsko vprašanje, vsaj v začetku. Poziv senatorja Wileys Indiji New York, 24. avg. (UP). Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve in član ameriške delegacije na zasedanju Generalne skupščine Aleksander Wiley je danes apeliral na Indijo, naj odstopi od sodelovanja na politični konferenci o Koreji. V svoji izjavi za tisk je Wiley dejal, da Indija ni dajala niti ljudi, niti materiala za korejsko vojno, razen ene bolničarske ekipe, razen tega pa se smatra za nevtralno silo. V kolikor bi Indija sodelovala na politični konferenci, bi se po njegovih besedah najbolj zainteresirana stranka Južna Koreja ne samo temu uprla, temveč bi lahko sprejela tudi sklep, da ne bo sodelovala na konferenci. Športne vesti Pomembna zmaga jugoslovanskih odbojkarjev Jugoslavija : ZDA 3:2 Beograd. 24. avg. Odbojkarske reprezentanca Jugoslaviiie je nocoj pred 3.000 Eledalci premagala reprezentanco ZDA 9 3:2 (15:17. 13:15. 15:6. 15:8 in 15:12). Zmaga naše ekipe je popolnoma zaslužena. kar so bill naši v zadnjih treh nizih odlični v obrambi in napadu. V prvih dveh nizih pa so naši igralci igrali slabo ter z nervozno igro kar oba prepustili Američanom. V naši ekipi so se odlikovali prav vsi. pri Američanih pa je bil najboljši visoki Selsnik. Zanimiva je bila borba v petem setu. ko so naši igTalci vodili že 11:7. nato pa so gostje izenačili na 11:11. končno pa je našim uspelo da so do- parlament je izglasoval zaupni- segli še 4 točke in s tem tudi po- co vladi ministrskega predsednika Petli. Proti zaupnici so glasovali samo člami KPI in Nenntjeve socialistične stranke. Glasovanja so se vzdržali Sa-ra.gatovi socialni demokrati in neofašisti. V nekaf vrstah Kairo. 24. avg. (t*) V stanovanju generala Robertsona so se danes nadaljevali britansko - egiptovski razgovori glede Sueškega prekopa. Razgovori so trajali dve in pol ur«. Teheran. 24. avg. (tr) Bivši mink strski predsednik dr. Mosadik. kj j« bin doslej zaprt v prostorih oficirskega kluba. Je bil prepeljan v redne zapore, kjer bo čakal sodne razprave. zmago. V naši reprezen-igrali: Budišin. Skrbinek. m*mbcio tanci so Milosavljevič. Popovič, Stojtmi.ro-vič ki Mikina. Tekmo je odlično vodil Zec (Jugoslavija). ŠAH Kongres mednarodne šahovske federacije Schaffhausen, 24. avg. (Tunjag). Danes je IIIV. kongres FIDE soglasno proglasil za nooe velemojstre b IDE jugoslovanska šahovska mojstra dr. Petra Trifunoviča in Vasjo Pirca. Kongres je podelil naslove mednarodnih mojstrov 11 mojstrom iz raznih držav. Za mednarodnega šahovskega sodnika je izbran med drugimi jugoslovanski šahovski mojster prof. Ludvik Gabrovšek. Avstrijski delegat je predlagal kongresu, da naj se stalno prireja evrop- sko moštveno prvenstvo. Ker zahteva to vprašanje podrobno proučevanje, je odločeno, da se o njem razpravlja na prihodnjem kongresu, ki bo septembra 1954. leta o Buenos Airesu. Kongres je sprejel predlog, da se conski turnir za prvenstvo posameznikov sveta za zahodnoevropsko cono igra v juniju prihodnjega leta o Zahodni Nemčiji. Jugoslavija bo zastopana na tem turnirju s tremi igralci. Kongres nadaljuje z delom. * POLFINALNI TURNIRJI T«slič. 24. avg. V nadaljevanju so bile najprej dokončane prekinjene partij© -iz prejšnjih kol. ki so se končale takole: SmedPrevac : Matanovič remi. Karaklajič : Tot 1:0. Bertok : Bogdanovič remi. — XIII. kolo: Matanovič : Tot 1:0, Smedereva c : Bogdanovič remi. Sabadoš : Udžvarlič remi. Vasiljevič : Dimc 0:1. Cetkovič : Carev 0:1. Prekinjene pa so bile partije Vukovič : Bertok. KaTaklajič : Grosek ln Šiška : Stambuk. — Stanj© po XIII. kolu: Matanovič 9 in pol. Smederevac ln Dimc 9, Bogdanovič 8 'in pol. Karaklajič 7 in pol (I) itd. CACAK. 24. avg. Rezultati XIII. kola polfinalnega turnirja za dTž. prvenstvo: Puc : Nedeljkovič remi. Djuraševič : Nikolac Temi, Petek : Tomovič 1:0. Vukovič : Vukčevič prek., Lukič : Hamovič remi. Gabrovšek : Damjanovič prek.. Bulait : Mulaosmanovič prek.. So-tirovski : Majstorovič prek. Stanje po XIII. kolu: Nedeljko-vič 9 in pol. Ntkolac 9. Puc, DJu-raševiič 8 in pol Majstorovič, Bulat 7 in pol (1) itd. KOLEDAR Torek. 25. avgusta: Dragorad Ltu dovik. Sreda. 26. avgusta: Peruša. Zefe-rin. * 25. Vin. 1900. — Umrl v Weimarju nemški filozof in pesnik Friderik Nietsche. 25. VIII 1944. — Pohorski partizani so zavzeli nemško postojanko v Mariborski koči. • Zveza rezervnih oficirjev terena Rožna dolina vabi s\oje člane, da se udeleže sestanka, ki bo v sre do 26. avgusta ob 20 v prostorih telovadnega društva »Partizan« na Viču — Udeležba obvezne. V torek, 25. avgusta ob 20 bo v prostorih Trgovinske zbornice. Beethovnova ulrca. nadaljevanje diskusije o predlogih novih gospodarskih uredb. Vabimo vse. le se za ta vprašanja zanimajo. Knjigovodska in finančna sekoija Društva ekonomistov. 5983-d Gospodarski vestmik je izdal v posebni brošuri osnutek uredb o gospodarskem sistemu FLRJ v slovenskem jeziku. Brošuro lahko dobite ntfoo&t'edno pri vseh okraj-nih in mestnih trgovinskih zbornicah v Ljubi Sani pa v knjigarnah r> -\š;h založb in v kioskih bodle,-*9 »Juigoreklem« ali neposredno pri upravi Gospodarskega vestnika. Tržaške cesta 3. Cena brošuri le 50 din 5980-d Miklošičev in Resljev teren obveščata! Terenska štaba obveščata vse člane ZB. SZDL in drugih organizacij. ki bodo notovali z via ki na proslavo IX. Korpusa r'n ■Drlključiftve obletu5ce Slovenskega Primorja dne 5. ?n 6. IX. na Oikiro-glico. naj se prijavijo v svojih te rensk:h Pisarnah. Za Miklošičev teren: Praža.kova 12. Za Resljev teren: Slomškova 11. — Dežurne služba bo na obeh terenih od 24 do 31. avgusta ob 17. do 19. — Prijave so nem potrebne glede skupnega potovanja. Novosadski sejem. Rok za pri Javo za sodelovanje na sejmu ie ood slišan do 10. septembra 1953. Ob'lne padavine letos povzročajo. da krompir gnije. Pameten gospodar bo novul s\oi krompir s praškom »KROSAN«. Krema »POUR VOUS« je kvali tetna krema in klinično preizkušena Rabi se za nego lica. sončenje in po britlu. Dobi se povsod! Jes«n prihaja. Voda v čevliu ni prijetna, zato dostavite gumi škornje. galoše itd. v pemravilo »VULKANU« na Zaloški cesti 20. Kolesarji! Mnogo denarja si prihranite ako oopravliate kolesne plašče pri »VULKANU«. ZaloSk* cesta 20 5893-d Dip!, dentist Pleničar Vladimir Dolničarieva 4 zopet redno