Poftnlna plačana v
Slovenski
Prezzo
S te v. 1.
V	Tjjubljani, v petek, 2. januarja 1942-XX
Leto VII.
Ickljočos pooblaičnka n oglalevanje Hallfaoskega lo tujega | Uredotitvo Id oprava; Kopitarjeva b. Ljubljana. | Concessionarta eacloafva pet la pnbblicltft dl proveotenta italiao tovora; UoIoh fabbliata Italiaos & A- Milana	|	Kedazione Ainmmistraziooe Kopitarjeva 6. Lubiana. g	ed	eatera;	(joiooc	Pubblicili	Uaiiaaa	ti A. Milana
Nove angleške izgube pri Agedatiji
Izjalovljen naiad na Bardio in Sollum — 48 oklepnih vozil uničenih
Rim, 2. jan. s. Glavni stan oboroženih sil poroča:	r
Uspeh, ki so ga zadije dni južno od Agedabie dosegle^ italijanske in lemške mehanizirane divizije, je privedel do tovega ugodnega razvoja. Pri nadaljnih spopadih je bilo uničenih novih 48 oklepnih vozil, zajetih pa večje Število oklepnih avtomobilov.
Po siloviti topniški predpripravi je sovražnik s podporo oklepnih vozil in letalskih oddelkov napadel Sollum in Bardio, pa je bil odbit. Boji se nadaljujejo.
Prinapadu na Banlo sta sodelovali tudi dve mornariški enoti, ki sta ge pa morali naglo umakniti zaradi natančnega jgnja trdnjavskih baterij. Na enem izmed rušilcev je izbruhnil dobro viden požar.
Letalski oddelki Os) so učinkovito napadali korakajoče oddelke sovrjžnika in važna sovražnikova središča v zaledju ter pri tem uničili številna avtomobilska vozila.
, Nadaljevalo se je ičinkovito bombardiranje vojnih naprav na otoku Haiti.
Pri angleškem letalslem napadu na Atene in na druge grške kraje ni bilo nobenih žrtev, škoda nepomembna.
. Rim. 2. jan. s. Nov primer, ki dokazuje bornega duha v letalcih, se je dogodil v torek v Cirenajki, kier 50 bil' podani že drugi številni dokazi za odločn«st in napadalnost našega letalstva. Eno naša ogledniško letalo je pri svojem poletu priletelo južno od Ageda-oije, tedaj pa ga je napadlo 11 angleških Hurricanov. Hiter umik proti našim črtam bi omogočil, da bi sovražnikova letala prišla na tarčo našee-a protiletalskega topništva, toda posadka italijanskega letala je takoj sprejela bitko. Videlo se je kako so trije angleški lovci v plamenih padli na tla kot žrtev tega zmagovitega snopada. Potem je streljanje strojnic našega letala pojenjavalo: neko sovražnikovo letalo je ubilo našega častnika opazovalca in specialiste, ki so linrav1.jali strojnice. Iz desne-, ga motorja so bušknili f.rvi ognjeni zublji. A navzlic temu sta znala osa pilota s silno previdnostjo in drznostjo obrniti letalo in se spustiti protj našim postojankam. Toda enega teh letalcev je zadelo več novih strelov. Ko se je plamen še naorej širil, je prvi pilot navzlic težkim poškodbam dvignil svojega ranjenega tovariša s sedeža in ga porinil iz letala, takoj nato pa tudi sam za njim skočil ven. Oba sta potem s padali srečno prispela na tla.
!
Japonski sunki proti Singapooreju in Manilli
Po japonskih poročilih so japoncke čele že tik pred Manillo, filipinsko prestolnico Singapoore pod stalnimi udarci japonskega letalstva
Tokio, 2. jan. s. Imperialni glavni stan sporoča, da se obroč okrog Manille vedno bolj oži. Na Malajskem polotoku so japonske čete pridobile novo ozemlje, medtem ko so bili na Borneu uničeni zadnji ostanki sovražnikovih čet.
Bangkog, 2. jan. s. Na Malajskem polotoku je japonsko letalstvo podpiralo napad japonske vojske in je napadalo Britance, ki se umikajo proti jugu. Razen tega so bombe iz letal uničile veliko število oklepnih vozil. Britansko letalstvo se je s tega dela bojišča umaknilo in se pripravlja na obrambo Singapooreja. Japonski bombniki so uničili in razrušili tudi dve najvažnejši železniški križišči Kualalampur in Klage.
Tokio, 2. jan. s. Japonski glavni stan je objavil sledeče izgube, ki jih je Japonska povzročila angleške in ameriški vojni in trgovski mornarici: 7 bpjnih ladij j>otopIjenih, 3 poškodovane, 1 lahko poškodovana. Potopljeni 2 križarki, poško. dovani 2, lahko poškodovane 4. 2 rušilca potopljena, 5 težko poškodovanih. 16 podmornic potopljenih, ostale izgube neznane. 2 torpedovki po-
topljeni, 2 poškodovani, 1 zajeta. 6 motornih tor-pedovk potopljenih. 1 patrolna ladja potopljena, 1 pa poškodovana. Potopljen 1 minolovec. Razen tega je bila težko poškodovana 1 pomožna ladja. 5 velikih in srednjih trgovskih ladij potopljenih, 13 težje poškodovanih, 39 lahko-poškodovanih, zajetih pa več kot 50. Manjših trgovskih ladij zajetih 507. Uničenih je bilo 149 letal, na tleh pa uničenih 734, torej v celoti 873. Japonske izgube znašajo v celoti 1 ladjo križarko, 4 rušilce in 1 podmornico. Dalje je izgubila 5 prevoznih ladij in 46 letal.
Tokio. 2. jan. s. Mornariški oddelek imperialnega poveljstva je sporočil, da je japonska mornarica ponovila svoje napade na tihomorska otoka Johnson in Palmiro. Uničeni so bili številni vojaški oddelki, mnogo letal, popravljalnic letal in radijska postaja. Noč poprej je japonsko letalstvo silovito napadlo pristanišče v Singapooreju in letališče Soleta Cran. Vsa japonska letala so se vrnila domov.
Vsi sovfetski napadi povsod odbiti
Navzlic mrazu in ledu so nemško-italijanske čete osvojile v doneski kotlini neko višino — Močni letalski napadi na sovjetsko vojsko, ki se je na Krimskem polotoku izkrcala v Kerču in Feodoziji
Berlin, 2. jan. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja:
Sovjetske sile. ki so se izkrcale v Feodo-ziji, so bile napadene od močnih letalskih oddelkov. Enako so bile napadene preskrbovalne zveze sovražnika na Črnem morju. Sovražnik je imel izgube na moštvu in materialu.
Na Malti je letalstvo ponoči in podnevi napadlo sovražnikova letališča.
Berlin, 2. jan. 9. DNB poroča, da je na severnem delu vzhodnega bojišča nemško topništvo razpršilo motorizirano sovjetsko kolono, ^katero so podpirala tudi oklepna vozila, ko je hotela
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so ,	nemške	črte Sovjeti so se na nekaterih
se tudi včeraj bili ostri boji. Letalstvo je na-	to,'ka>’ r>r,hl,’rm "fl 150 m n“st,m ?rtnm nakar
daljevalo s svojim načrtnim delovanjem ter je oviralo sovražnikove napadalne premike.
Več naselij je bilo zažganih, raztrgane pa so bile tudi železniške zveze, pri tem pa uničen obsežen železniški material.
Pri Jlmenskem jezeru je bilo veliko število sovjetskih letal uničenih na tleh zavoljo nem-
škega bombnega napada.
V Sev. Afriki so sj>opadi med italijansko-nemškimi in angleškimi silami pri Agedabiji tudi zadnje dni potekali ugodno. Uničenih je bilo novih 48 oklepnih vozil in številni oklepni avtomobili.
V letalskih spopadih so bila zbita tri britanska lovska letala.
»Poslednjikrat prelivamo kri za bodočnost Evrope«
Hitlerjevo dnevno povelje nemškim oboroženim silam
Berlin, 2. jan s. Hitler je naslovil na nemške oborožene sile sledečo poslanico:
»Vojaki! Kakor ob koncu bojev na Poljskem, sem navzlic izkušnjam tudi julija 194« JK> slavno končanih bojih na zapadu ponudil roko svojim sovražnikom, ki so nam napovedali vojno _3. septembra 1939. Moja roka je bile odbita, mojo ponudbo pa so smatrali za znak slabosti. Ljudje, ki so že leta 1914 hujskali na prvo veliko svetovno vojno, so gotovo mislili, da bodo končnoveljavno zmagali leta 1941 in porazili nemški narod ter njegove zaveznike z novimi koalicijami. Hoteli so uničiti Nemčijo m. jo zbrisati z zemljepisne karte. Zavoljo tega mi nismo imeli druge izbere, kakor da smo znova še močneje udarili in z vsemi napori posegli v težki boj. Razlog za takšno odločitev teh nedavnih vojnih hujskačev, ki niso hoteli . Kieniti nobenega miru, pa ne izvira samo iz nj novih gospodarskih in kapitalističnih koristi, emveč .tudi iz dejstva, da bodo končno-veljavno uničili Nemčijo kajti skrivaj so pripravljali vstop Sovjetske Rusije v vojno, in sicer za pole je 1941 To leto 1941. je že poteklo Jn Je 'eto težkih odločitev in najbolj krvavih bojev To leto vstopa v zgodovino kot prvo leto naj večjih zmag vseh časov. Sinovi vseh nemških pokrajin so se s ponosom borili združeni z vojaki naših zaveznikov na Balkanu in na Kreti, v Afriki, v Sredozemskem morju in na Atlantiku.
Vojaki, vi ste podali od 22. junija naprej na vseh bojnih področjih vzhodnega bojišča, prav tam od severa pa do Črnega morja, dokaze za svoje neverjetne sposobnosti. Vaši uspehi in vojna dejanja so najslavnejša v vsej zgodovini. Vojaki, vaša dejanja in vaša borba za rešitev obstoja našega naroda je bila ovenčana z zmago, ki je mnogo večja_ in obsežnejša kakor pa zmage, ki jih je doslej človeštvo videlo. Vaše sposobnosti, vaš pogum in vaš duh požrtvovalnosti ni samo rešil nemške domo-yine, temveč je obenem rešil tudi vso Evropo in ji prihranil usodo, na katero mi mislimo le z grozo. Žene. otroci in vsi ljudje, ki delajo v domovini, ne morejo biti zadosti hvaležni yojakom vzhodnega bojišča za vsa njihova de-•*®uja, ki so jih doslej storili. Vi ste od 22. ju-na lastne oči videli tisti raj, ki naj bi Preplavil tudi Nemčijo, namreč plod sodelova-m^Jmi^	kapitalisti	in boljševiški-
j -	Kot	vodja in glasnik milijonov so-
državljanov in kot vrhovni poveljnik oboroženih
se ram z nem srcem tahvaljujem ea m, »5 •	.	BtorlH. Zahvaljujem se hrabrim možem
nem bojišču, velja moj pozdrav v sreči in ponosu, ko sem prevzel neposredno povelje nad orožjem. vsa nemška domovina obrača svoj pogled proti vojski z brezmejnim zaupanjem in bi hotela vsakemu izmed vas pomagati do skrajnih možnih meja. Mi vsi, možje na bojišču; hranimo ganljiv spomin na vašo zvestobo, spomin na žrtve naših zaveznikov, ki se bijejo v naših vrstah za svoje dežele in za vso Evropo.
Vojaki vzhodnega bojišča! V neštetih bitkah ste spoznali sovražnika. Vi ste ga v letu 1941 pregnali s finskih, nemških, slovaških, madžarskih in romunskih meja ter ga potisnili več kot tisoč kilometrov v notranjost njegove lastne dežele. Njegov poskus, preusmeriti usodo v tej zimi, da bi se ponovno vrgel na nas. je obsojen na neuspeh. Nasprotno, v letu 1942 bomo znova po močnih pripravah napadli tega sovražnika in ga tolkli, dokler ne bomo pobili njegove volje do uničenja, volje, ki preveva judovsko-kapita-listični-boliševigki svet. Nemčija noče. da bi jo ti isti zločinci vrgli vsakih 25 let v vojno, ki z železom n ognjem ograža njen obstoj. Evropa noče in ne more biti plen večnih vprašanj, samo da bi dovolila peščici anglosaksonskih in judovskih zarotnikov, da bi lahko hodili za svojimi umazanimi posl. Upamd, da bo kri, prelita v tej vojni, zadnja v Evropi za dolao vrsto rodov. Naj nam Bog pomaga v tej nalogi v letu, ki stoji pred nami.
točkah približno na 150 m nemškim črtam, nakar so bili vrženi nazaj, na bojišču pa so morali pustiti številna oklepna voziia. ki jih je topništvo uničilo. Čeprav vlada pravi tečajni mraz in hudi snežni zameti, so nemške in zavezniške čete tudi
decembra krenko daiale odpor proti novim ruskim napadom. Sovjeti, ki so s® prikazali pred nemškimi črtami, so bili sprejeti z ognjem naSe obrambe, ki jih je prisilila na umik. Posebno se je izkazala neka divizija na srednjem odseku, ki je v zadnjih dneh odvrnila odločno vse srdite sovražnikove napade. Samo en bataljon imenovane divizije je ubil čez 800 sovjetskih vojakov. Na neki drugi točki istega odseka je sovražnik poskušal z več napadi. Toda vsi so bili odbiti, sovražnik, pa je moral pustiti na bojišču številne ujetnike in ranjence. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške in italijanske čete izkoristile silovit snežni vihar in so napadle neko višino, ki jo je sovražnik krčevito branil. Navzlic ledu, ki je oviral njihovo napredovanje, so si napadalci izbojevali to točko. Dne 31. decembra je nemško letalstvo nanadlo v prvi vrsti sovražnikove čete, ki so se izkrcale pri Feodoziji, in rušilo pomorske naprave in zadevalo sovražnikove prevozne ladje. V letalskem spopadu ie bilo zbitih 8 sovjetskih letal. Neki hrabri podčastnik je doslej na vzhodnem bojišču uničil že 40 sovjetskih oklepnih vozil.
Helsinki, 2. jan. s. Finsko uradno poročilo pravi:
V zadnjih 24 urah je bilo delovanje na bojiščih precej živo, posebno je bilo živahno topništvo. Opaziti je bilo mogoče tudi znatne premike sovražnikove pehote na vseh odsekih finskega bojišča. V Karelijski ožini je delovalo sovjetsko topništvo, razen tega pa je sovjetska pehota poskušala vdreti na več točkah skozi finske črte, vendar pa je bila povsod odbita. Na bojišču pri Sivajerviju je bil močan topniški dviboj, na srednjem odseku pa so bili odbiti vsi sovražnikovi napadi. Vzhodno od Poveltese in proti jugu je bil topniški dvoboj ter delovanje patrol. Dva poskusa sovjetske pehote, da bi vdrla naprej, je naše topništvo onemogočilo.
Finska mornarica je ob sodelovanju s topniškimi silami zasedla otok Someri v vzhodnem delu Finskega zaliva. Ta otok so Sovjeti v prejšnji vojni rabili kot izhodišče za napade na južno finsko obalo. Finsko letalstvo pa je učinkovito bombardiralo murmansko železnico in razrušilo tire. V spopadih je bilo nad Karelijsko ožino eno sovjetsko lovsko letalo zbito.
Churchill je govoril v kanadskem
parlamentu
Svaril je pred podcenjevanjem moči sil, ki se bore proti Angliji in Ameriki
v	^	-ien.	s.	Za	časa	svojepa bivanja v
°i ji .Churchill ni zamudil prilike, da ne bi 1Ple' daljšega govora pred člani kanadske poslanske zbornice, ki so se sestali na izredno c** tokrat Churchill ni povedal nič tehtnega in novega V njem je angleški ministrski predsednik našel mnogo pohvalnih izrazov za Kanado. Hvalil je, kar je Kanada že storila in kar še bo, da vzdrži vojno, v katero jo je potegnila Anglija. Nekaj besed je spregovoril tudi v francoščini, toda tega jezika, ki ga v Kanaid mnogo govore, se je poslužil le zato, da bi še enkrat dal duSka svoji lažni užaljenosti do Francije, ki naj bi bila izdala Anglijo po znanem angleškem načinu zvračanja odgovornosti na drugega.
Ko je govoril o izbruhu vojne, se j« Chur-
_	.	.	-	     e^jll	povzpel	celo	do	priznanja,	da	je	Anglija
•a junaštvo, ki so ca tako sijajno dokazali. Vam toliko storila, da bi preprečila vojno, da se je i o.jakom vojske in SS, ki delujete zlasti na vtzhod- I pustila celo presenetiti. Glede namena vojne je ’
Churchill dejal, da angleški imperij ne stremi za tem, da bi si prisvojil nova ozemlja in bogastva kake druge dežele in je s tem zanika-val tisto, kar je bilo stoletja politika Velike Britanije, namreč izkoriščanje narodov in njihovih virov bogastva. Navajal je čisto napačne in netočne jKidatke o poteku sedanje vojne in ni podal točne slike o sedanjem položaju. Tega pa verjetno ni storil zato. da Kanada ne bi nehala podpirati Anglije v sedanji vojni. Stiska teži tudi nas — je dejal — sovražnikova moč je neizmerna in bi bilo napačno, če bi jo podcenjevali Glede Rusije je spregovoril le nekaj previdnih besed, očividno zato, ker se je zavedal, da je bila Kanada vedno huda sovražnica boljševizma. Tudi o spopadu na Tihem morju ni nič govoril in je previdno omenil bitko, ki je v teku ob severni afriški obali Svoj govor je končal z ugotovitvijo naslednjih treh vojnih razdobij. Prvo je »razdobje
Šanghaj, 2. jan. s. Po poročilih iz Manille se japonske čete stalno približujejo filipinski prestolnici in so bile na novega leta dan že 10 km od mesta. Na severnem bojišču se ameriška vojska pod vodstvom generala Mc Arthurja še naprej umika. Japonsko letalstvo tesno sodeluje s kopenskimi silami in uničuje sovražnikove jiostejanke.
Tokio, 2. jan. s. Imperialni glavni stan javlja, da japonske sile nadaljujejo s prodiranjem vzdolž vzhodne obale Malajskega polotoka in da so zasedlo važno pristanišče Kuandan, ki je izrednega vojaškega pomena. Obenem sporoča v6jni stan, da je japonsko letalstvo srdito bombardiralo letališča, pristanišče, vojašnice in sedež vojaškega poveljstva v Singapooreju. Sovražnikova obramba je bila srdita, toda Japonci pri tem niso imeli nobenih izgub.
Tokio, 2. jan. s. Zasedba Kuandana pomeni, da so Angleži izgubili zadnjo važno strateško postojanko na vzhodnem obrežju Malajskega polotoka. Kotahbaru, Kuandan in Merzing so vsi zelo važni vojaški kraji in postaje na železnici, ki veže Siam s Singapoorejem. Tame se tudi križajo ceste, ki peljejo po dolžini in povprek polotoka.
Tokio, 2. jan. s. Japonsko letalstvo je posebno delavno na Malajskem polotoku in na Filipinih. Ob malajski obali sta bili potopljeni dve trgovski ladji, vsaka po 3000 ton. Strmoglavska letala so potopila eno izmed dveh sovražnikovih podmornic, ki sta delovali na zahodnem delu Tihega morja blizu obale Ealong. Pri Singapooreju so japonska letala ponovno napadala vojaško važne postojanke in uničila blizu letališča veliko bencinsko skladišče. Posebno oster napad je veljal utrjenem otoku pred Manillo, Corregidorju.
Duce imenoval nadzornika PNF
Rim, 2. jan. s. Duce je na predlog tajnika stranke imenoval za nadzornika PNF fašista Salvatoreja Gatta, bivšega tajnikovega namestnika v stranki.
Duce je na predlog tajnika stranke potrdil sedanjo sestavo nacionalnega vodstva stranke, nadzornike PNF in zvezne tajnike.
Duce sprejel generala Pietra Aga
Rim, 2. jan. s Duce je včeraj v prisotnosti načelnika generalnega štaba sprejel v avdienco armadnega generala Pietra Ago, predsednika višjega tehničnega odbora za orožje in municijo. General Ago je Ducejoi poročal o razvoju glavnih tehničnih problemov, ki jih zdaj proučujejo, in o nekaterih važnih tehničnih ustvaritvah. Duce 9e je živo zanimal za,poročilo generala Aga in za koristne uspehe, ki so bili doseženi
Proglas novega Tajnika Stranke
Rim, 2. jam. s. Novi Tajnik stranke A Ido Vi-dustsoni je v uradnem listu Fašistične 6tranke poslal ta-le pozdrav:
»Črnim srajcam! Ko prevzemam Tajništvo stranke, pozdravljam 6 tovariškim srcem vse črne srajce. Junaštvo borcev na bojiščih, trdna volja odpora in žrtve našega naroda zagotovijajo zmago. Stranka, edina po volji in srcih, pošilia ponosen pozdrav Duceju. Tajnik stranke Aldo Vidussoni.
Vesti 2. januarja
Japonski tehniki so zgradili 1400 kilometrov dolgu telefonsko progo, ki veže Peking s Šanghajem preko Tientsina.
Silen vihar, ki se je razbesnel v gibraltarskl ožini, je ustavil ves ladijski promet.
Ameriški vojni minister Stimson je dejal, da so japonske invazijske čete zelo dobro izvežbane in da ni ree, da bodo te čete sestavljene iz slabo izurjenih mladeničev.
Največja francoska potniška ladja »Normandiec (43 tisoč ton) je sedaj pomožna ladja v mornarici Združenih držav. Tako poročajo iz Ria de Ja-neira.
Vsi ameriški vojaki, ki so bili v zadnjih bojih na Pacifika ranjeni, bodo prepeljani s sanitetnimi ladjami v Avstralijo, pravi vest k Stockholma. Ameriški general Mac Arthur je predlagal vojnemu ministru, naj Združene države bombardirajo japonska mesta, ker Japonci bombardirajo Manilo. Vojni minister 'pa je dejal, da je potrebno pfej obvladati velike razdalje, šele potem se bo mogla izpolniti želja generala Mac Arthurja.
Danska je izgubila v tej vojni 78 ladij s skupno tonažo 293.000 ton, kar pomeni skoraj 20 odstotkov celokupnega brodovja. Pogrešajo pa 575 mornarjev.
Poglavnik in vlada sta odobrila blagajnikov proračun za 10 milijard 891,203.000 kun.
Helsinki, 2. jan. s. Na podlagi soglasnega sveta finskega parlamenta, je finska vlada dobila pooblastilo za razpis novega notranjega posojila v znesku 1 milijarde 760 milij. finskih mark.
konsolidacije, kombinacij in priprave. To se bo lahko smatralo za končano šele tedjaj, ko bodo uresničeni načrti za zgraditev vojnih ladij. Drugo razdobje naj bi bilo razdobje tako imenovane »osvoboditve«, ki je v tem, da se spet zavzamejo tista ozemlja, ki ?o bila izgubljena ali ki bi še utegnila biti izgubljena. — Tretje razdobje p« bi nastopilo tedaj, ko bi se začel končni napad na sovražnikove sile.
° I?eh ,treh raz^objih — je končal svoj ffovor Churchill — pa ni mogel podati točnih časovnih meja, niti posamičnih, niti edotnik. Čas in izid posameznih vojnih razdobij sta namreč odvisna ort zavezniških naporov, «d dogodkov in od negotovega poteka vojne.
rssfrš?' ■ A	*	-
Velika dela v 8 mesecih
V	prvih osmih mesecih življenja Ljubljanske pokrajine je Vis. Komisar Eksc. Emilio Grazioli odredil, da se v novi pokrajini izvedejo velika javna dela. Z delom so tudi že začeli in bodo v ta namen dane na razpolago ogromne velike vsote denarja. O tem smo že svojčas večkrat obširno poročali in poudarili velik pomen takšnih del, ki l>odo vse gospodarsko življenje v Ljubljanski pokrajini brez dvoma prej poživila.
Predvsem pa je treba znova poudariti ogromno važnosti izsuševalnih del, ki so v načrtu, gradnjo poslopij ter obnovitev in zboljšanje sedanjega cestnega omrežja. V zvezi s tem je treba naglasiti znova veliko civilizatorično delo Italije, ki kljub temu, da je danes v vojni pod Ducejevim vodstvom, še vedno prednjači glede na gradbena dela in na
Začeli smo
Ljubljana, 2. jan.
Slopili srno v novo leto Gospodovo 1942. Kako težko so ljudje na Silvestrovo čakali polnoči, ko bo življenje prestopilo prag v novo letol Veliko jih je bilo zamišljenih, kajti staro leto jim je prineslo marsikatero razočaranje. Življenje se spreminja po svojih točno označenih poteh. Kdo bi se jim mogel upirati?
Na letošnje Silvestrovo je bilo po javnih lokalih kaj malo ljudi. Po večini so bili zbrani doma v družinskem krogu. Skrbni očka je prinesel domov eno ali dve steklenici dobrega vina, gospodinja je tudi pripravila družinici kaj dobrega za pod zob, tako da bodo vedeli vsi v družini, da je Silvestrovo zadnji dan v letu in da bo čez nekaj ur novo, mlado leto 1942. Ljudje so čuli še mnogo čez polnoč, zabavali so se pač doma. K
Ogenj na novega leta dan
Ljubljana, 2. januarja.
Že na prvi dan novega leta so imeli naši vrli gasilci opravka z ognjem, ki je izbruhnil v Blasnikovi tiskarni, ki je na Bregu št. 12. Gasilce je o ognju obvestila policijska stražnica št. 6 na Bregu. Požar je izbruhnil ob tri četrt na 6 zjutraj.
Gasilci so takoj pohiteli z velikim avtomobilom na kraj požara in ugotovili naslednje: Zaradi neznanega vzroka se je v litografskih prostorih vnelo precej papirja. Precej od njega je bilo že natiskanega. Ogenj je zajel tudi vrata, ki so zgorela. Gasilei 90 takoj začeli z gašenjem. Svoje tlelo so opravili do 6.41, ko so se mogli vrniti v Mestni dom. En gasilec pa je še ostal v tiskarni, da bi preprečil morebitni izbruh ognja, kajti v veliki količini papirja bi utegnilo še kje tleti. Gasilce je vodil poveljnik g Ro/man. Ogenj je povzročil za nekaj tisočakov škode.
Sv. Gregor
Dne 1. januarja je umrla sestra g. župnika , In svetnika Rozalija Krumpester. Pogreb blagopokojne bo v soboto, 3. januarja ob 9. Nat v miru počival
nq	Kravo s tretjim teličkom prodam. Novak
Jože, Ponova vas pri Grosupljem.
Soustanovitelj in dolgoletni predsednik prve slovenske zavarovalnice mil. gospod
IVAN SUŠNIK
apostolski protonotar, kanonik ljubljanskega kapitlja itd.
je sredi dela za dobrobit našega naroda nmrL Njegove zasluge je ponovno priznala država z visokimi odlikovanji, naš narod pa bo pokojnika ohranil v spominu med najnesebičnejšimi gospodarskimi tvorci. Klanjamo se spominu prezaslužnega moža in prosimo Vsemogočnega, naj mu bo dobroten plačnik.
V	Ljubljani, dne 2. januarja 1942.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Ljubljanske pokrajine
veliko socialno pomoč, ki jo daje širokim ljudskim slojem, zlasti tistim, ki so zaradi izrednega stanja te podpore najbolj potrebni.
Soproga Visokega Komisarja v vojaški bolnišnici
Ljubljana, 2. januarja.
Soproga Vis. Komisarja je v spremstvu zaupnice ženskega fašija obiskala na Silvestrovo vojaško bolnišnico v Ljubljani, kjer se zdravi okrog 200 vojakov. Oglasila se je v tej bolnišnici z namenom ,da izreče ranjenim in bolnim vojakom novoletna voščila ter jih obenem razveseli za Novo leto 7 lepimi darili.
novo leto
družinam so prihajali povabljeni prijatelji In pa znanci in so ga kar v domačem krogu malo spo-kronalic. Večina ljudi je na Silvestrovo pozabila na težave? ki tarejo svet, pozabili so tudi na svoje domače reve. Hoteli so biti veseli in brezskrbni vsaj na prehodu starega v novo leto. Da so bili ljudje na zadnji dan starega leta dolgo pokoncu, je bilo videti tudi na novega leta dopoldne, ko je bilo na cestah izredno malo ljudi. Tudi promenada je bila pusta. Sele proti poldnevu so zaspanci vstali, popoldne pa so šli '»krotit svojega mačkat v okoliško gostilno. Tudi letos je bilo na Silvestrovo veselo, pa kdo bi ljudem zameril, če so na prvi dan v letu veselil
Naročajte Slovenski dom!
Novice z jugovzhoda
Špekulantom se ne godi dobro v Bclgradu. Do-
eedaj so presedeli že nič manj kakor 6kupno okob 7000 dni in plačali globe že nad tri in pol miljona dinarjev.
Redek športni rezultat je zadnjič dosegla enaj-storica znanega BSK-a v igri za zimski pokal e klubom Paiilulac. Rezultat je bil 6amo 24:0 (16:0). To se pravi, skoraj vsako tretjo minuto je padel gol.
Belgrajska dama batinana. Pa ne v Belgradu, ampak v Užiški Požegi. To je bila Desanka Korač, 6oproga Petra Korača, šefa oddelka ministrstva za socialno politiko. Desanka, navdušena komunistka, je pred časom prišla v Požego, seboj prinesla dva radioaparata in z njima delala med vijaki navdušeno propagandod. Poleg radia je tudi sama imela navdušene govore. To cfično damo 60 oni dan na 6redi Požege balinali.
S* Hrvaškega
Zbiranje tople obleke zn vojsko in ustaše. Z odlokom generalnega komisarja za šport, morajo vse hrvaške športne organizacije v prvih desetih dneh meseca januarja posvetiti zbiranju obleke in volnenih izdelkov za vojsko I11 U9taše.
Nov zakonski odlok, ki je bil tc dni izdan na Hrvatskem, določa, da 9 1. januarjem prenehajo delovati generalni ravnateljstvi za gospodarsko obnovo in oskrbo ter da bodo posli teh dveh
Kanonik Ivan Sušnik umri
Danes zjutraj je umrl splošno znani in priljubljeni ljubljanski kanonik Ivan Sušnik v Častitljivi starosti 87 let.
Pokojnik je bil roje« dne 21. decembra 1854 v ugledni meščanski družini v Škofji Loki. Po gimnazijskih in bogoslovnih študijah je bil leta 1877 posvečen v mašnika Kot duhovnik je bil pokojnik vedno ljudstvu za vzgled. Zlasti velik vpliv si je pridobil v javnosti kot izredno izobražen duhovnik. Pokojnik se je odlikoval tudi po svojem velikem znanju iz naravoslovja in matematike Ljudi je učil, kako izrabljati vodne sile. delal načrte za turbine pri mlinih in žagah in delal osnutke za smotrno urejenost kmečke hiše. V Selški dolini, kjer je bil dolgo časa dušni pastir, kakor tudi v okolici Škofje Loke, je veliko vodnih naprav, ki so bile izvršene po njegovem nasvetu.
Veliki sociolog Ivan Ev Krek je imel v pokojnem Ivanu Sušniku svetel vzgled, kako se lahko ljudstvu pomaga.
Leta 1891 je bil pokojni Sušnik imenovan za kanonika stolnega kapitlja Pa ne samo kot duhovnik, ampak tudi kot odbornik pri raznih društvih
generalnih ravnateljstev odslej spadali v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo.
113 milijonov kun prihrankov iz Nemčije na Hrvatsko. V Nemčiji je zdaj zaposlenih
70.000	hrvatskih delavcev. Ti so od avgusta do novembra preteklega leta, torej v štirih mesecih, poslali domov za 113 milijonov kun prihrankov. Hrvatski tisk navaja to vsoto z živim zadovoljstvom in poudarja, da je to dokaz, ka-v ko Nemčija socialno skrbi za hrvatskega delavca.
Poglavnik je obdaroval za božič revno karlovško mladino. Za darila so dobili nove čevlje. Otroci so bili obutve zelo veseli.
V	hrvaški državi so začasno prekinjena vsa izdajanja obrtnih dovoljenj in tudi s trgovino ni mogoče začeti. Odredba je izšla v Službenem listu in je že v veljavi.
Na Hrvaškem so povišali vse cene tiskovinam, ki jih ljudje uporabljajo pri Poštni hranilnici.
Tudi v Zagrebu je nastopil precejšen mraz. Živo srebro je zdrknilo kar na 12 stop. pod ničlo. Na Slemenu pri Zagrebu je tri četrt metra snega in smučarji pridejo na svoj račun.
Zagrebški avtotaksiijli bo bili piri mestnem županu in mu potožili svoje težko stanje. Obenem so ga prosili, naj jim dovoli vsaj še 120 voz, ki naj bi se jih Zagrebčani posluževali. Do sedaj je namreč v prometu 221 voz, nova uredba, ki bo kmalu izdana, pa predvideva, da bo smel Zagreb imeti le 70 taksijev.
Znatno bodo na Hrvaškem poboljšane pravice, ki so jih imeli do sedaj hrvaški delavci, zavarovani pri centralnem uradu za zavarovanje delavcev.
Po posebni ministrovi odredbi je na Hrvaškem prepovedano vsako prodajanje tekstilnega blaga, tako svojega kakor tudi blaga, ki je last drugih. Vse zalogo morajo taikoj javiti pristojnemu uradu, ki bo razpolagal s tem blagom. Danes poteka zadnji dan za te prijave.
je bil pokojni kanonik pivsod visoko čislan. Z veliko vnemo je ob znanemljubl]anskem potresu leta 1895 deloval v odboru za tbnovitev mesta. Sodeloval je v dr. Krekovem delavstem stavbinskem društvu, v Vincencijevi in Elizab;tni družbi, oslabitev za ubožce v mestu, v Podponem društvu za duhovnike ljubljanske škofije, v vžganem zavodu Marijanišče. Zelo uspešno pa je bilo ijegovo delovanje tudi za napredek dobrega tiska, bot dolgoletni podpredsednik KTD je sodeloval pri velikih podjetjih Ljudske tiskarne in knjigarne.
Pa tudi pri prvi slovenski Vzajemni zavarovalnici je imel vodilno vlog* Bil je član pripravljalnega odbora za to zavarovalnico, pozneje član ravnateljstva, zdaj pa do smrti njen predsednik. V nemajhni meri je vprav ttegova zasluga, da je to slovensko podjetje tako ltpo uspevalo.
Pokojni Sušnik je kaj rad postregel našim izobraževalnim, 6lrokovnm in karitativnim društvom z rarnovrstnimi predavanji. Znana 50 zlasti njegova predavanja o zvetdoznanefvu, ki so imela vedno veliko poslušalcev. Tudi v Domu in Sveiu, v Slovencu in DoŠioljubu 60 bil' objavleni številni prispevki.
Zaslužnemu pokojniki bomo ohranili trajen spomin, 6aj je vsem veliio dobrega storil.
Novice iz Države
Velik sprejem pri papežu. Na zadnji dan preteklega leta je sv. oče sprejel nad tri tisoč oseb, med katerimi j« bilo nad tisoč novo-poročencev, ki so postopoma prihajali v veliko sprejemno dvorano, ka^ti bilo jih je toliko, da vsi naenkrat niso mogli vanjo. Sprejem se je začel od devetih dopldae in je trajal vse do dveh popoldne, torej celih pet ur. Papež je na navzocne imel tudi gbbok govor ter je na koncu vsem podelil apostolski blagoslov.
Prepoved prodajanja gramofonskih plošč. Z odlokom ministra za narodno kulturo je prepovedano prodajanje gramofonskih plošč, ki podajajo pesmi in plesno glasbo ameriških skladateljev.
Nova cesta ob Kvameru. V navzočnosti visokih osebnosti iz Kvarnerske pokrajine so preteklo nedeljo popoldne olprli novo cesto, ki drži s Sušaka v Kraljevico. Pri svečanosti, ki je bila zelo slovesna, je poveljnika II. armade, generala Ambrosia. zastopal general Balocco, ki je v njegovem imenu novo cesb tudi odprl. V Kraljeviči so prišli pozdravit italijanske odličnike tudi številni zastopniki hrvaških oblasti, ki so izrazili svojo globoko hvaležnost Italijanom, da so zgradili to važno prometno žilo, ki veže Italijo in Hrvatsko.
Sne* v rimski okolici in na Vezuvu. Na hribu Rocca di Papa, ki se dviga onstran Albanskega jezera nasproti papeževe poletne rezidence Castel Gandolfo, je te dni zapadel sneg. V pokrajini okrog lega hriba je temperatura padla zelo nizko in je toplomer kazal 7.7 stop. pod ničlo. Iz Napolija poročajo, da je v ponedeljek v jutranjih urah močno snežilo tudi na Vezuvu. Tako je še v Napoliju, ki leži tako daleč na jugu, zavladal zadnje dni nenavadno hud mraz. Po zadnjih poročilih je na Silvestrovo tudi v Rimu zamem zapadlo precej snega.
Ribnica in njena okolica v luči statistike
Ribnica, 81. decembra.
■_ Letna zaključna statistika je v mnogih primerih značilna in daje tudi nekakšno sliko življenja dotičnega kraja.
Župnija Sv. Štefana v Ribnici spada med večje župnije v ljubljanski škofiji. Če primerjamo letne statistike rojstev v te jžupniji z letno statistiko umrljivosti, lahko ugotovimo, da se rodi v njej v sorazmerju z visokim številom župljanov majhno število otrok. Letos se je rodilo v naši župniji 113 otrok, od teh 102 doma, 11 v ljubljanski bolnišnici, dočim se je rodilo preteklo leto 124 otrok. Nezakonskih otrok domačinov ni bilo. Rodila sta se le dva nezakonska cigančka. V preteklem letu je umrlo v Ribnici 57 ljudi.
Posebno navdušeni so pa bili letos Ribničani 7,a poroke, saj je bilo 80 porok, dočim lani le 14.
Sodna statistika
Okrajno sodišče v Ribnici je obravnavalo letos 137 civilnih tožb. Civilnih razprav je bilo 54, od teh 22 kontradiktornih. Kazenski oddelek je prejel 177 kazenskih ovadb, razprav pa je bilo 97. Na teh je sodišče izreklo 76 obsodb. Oprostilnih sodb je bilo 14, sedem obtožb pa je bilo zavrnjenih pa § 26. Zanimivo je, da je tukajšnje okr. sodišče obravnavalo lo šest prestopkov po uredbi o pobijanju draginje in o kontroli cen, in še od teh izreklo pet oprostilnih sodb, eno ovadbo pa ustavilo.
Manj kupnih pogodb
Zemljiška knjiga okr. sodišča v Ribnici zaznamuje letos le 714 zemljiških sprememb, dočim jih je bilo lani 971. Sploh je bilo letos sklenjenih mnogo manj kupnih in izročilnih ter celo zapuščinskih in ženitovanjskih pogodb. To smo ugotovili tudi iz knjig davčne uprave v Ribnici, h kateri spadata sodišči v Ribnici in v Vel. Laščah.
skoraj 2 milijona lir v zrak
Zanimiva je tudi statistika o potrošnji cigaret in tobaka v Ribniški dolini, ki nam jo je dala na razpolago glavna zaloga Jože Klun v Ribnici. Ta zaloga oskrbuje s tobakom in cigaretami 60 trafikantov v Ribniški dolini. Letos so pokadili v Ribniški dolini skoraj za 2 milij. lir tobaka in cigaret, dočim v preteklem letu za 3 in pol milijona dinarjev. Primerjava potrošnjo tobaka in cigaret v lanskem aprilu in v letošnjem kaže, da so lani porabili v Rib. dol. tobaka le za 270.353 din. do-cim aprila letos za 600.154 din. Tako vidimo, da so razmere tudi vplivale na kadilce, da so pričeli še pridneje kaditi. V preteklem letu so pokadili v Ribniški dolini 945 kg savskega tobaka in 1435 kg dunavskoga. Zelo se je dvignila potrošnja boljših cigaret, saj so se mnogi založili za več mesecev, najbolj pridni nakupovalci boljših cigaret pa so bili vojaki. Zaloga je prodala 191.000 ne-
Odfemaine hntige, blogatnlSke knjige, strace, salda honte, ameriške Zurnale
kupite najceneje v mantrnicl Ludsbe hnlldarn?
Pred Škofijo 5 in Miklošičeva cesta 5
retva, 1,222.000 morava, 2,772.000 zeta, 2,222.ooo ibar in 6,057.600 drava. Portorik je prodala 18 ti-šoč 900 kosov, kratkih cigar 63.300, nosljanca 32 kg, klobasic pa 46 kg.
K tej statistiki bi morali dodati še prav zanimive številke o potrošnji alkoholnih pijač v Ribniški dolini. Ta pa je tako obširna, da je še ne moremo objaviti, takoj pa lahko pribijemo, da se Ribniška dolina tudi v tem odlikuje. Zato ni čudno, da so posamezne občine dvignile trošarino na pijače, saj so si s tem zasigurale prav lepe dohodke.
I< statistiki dodajmo še sliko o poklicih v Ribniški dolini. Po statistiki Mirana Vardjana po zadnjem ljudskem štetju pripada 70% Ribničanov poljedelskemu in živinorejskemu poklicu. 17.7% obrti, industriji, trgov. 2.7%, prometu 1.7%, javni službi 2.5%, ostalim poklicem 5.4%. Kakor vidimo. se skoraj tri četrtine Ribničanov bavi s kmetijstvom, oziroma živinorejo.
Dogoni klavne živine
Prehrnnjevlani zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone zn klavno živino:
V ponedeljek, 5. januarja 1942, v Stični za govedo in svinje;
v ponedeljek, 5. januarja, v Št. Jerneju za govedo in svinje;
v sredo, 7. jaunarja, v Mokronogu za govedo in svinje;
v sredo, 7. januarja, v Ljubljani za govedo in svinje;
v sredo, 7. januarja, v Kočevju za svinje.
Popis prebivalstva zaradi preskrbe z mlekom
Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko poakrajino objavlja:
Da bi se zagotovila smotrna razdelitev mleka, se bo izvrši! popis vsega prebivalstva v Ljubljani. Zato bodo organi Mestnega prehranjevalnega urada te dni dostavili hišnim gospodarjem (upraviteljem) posebne obrazce »Prijava za dodelitev mleka«; hišni gospodarji naj te obrazce takoj raz-dele vsem v njihovih hišah bivajočim družinskim poglavarjem in samskim osebam z lastnim gospodinjstvom.
Vsi družinski poglavarji in samske osebe z lastnim gospodinjstvom morajo te prijave točno izpolniti. Vpisati je vse družinske člane, posle in druge osebe, ki dobivajo hrano (zajtrk). ,
Podnajemnike je vpisati le tedaj, ako dobivajo tildi zajtrk. Sicer se pa osebe brez lastnega g06]>o-dinjstva vpišejo tam, kjer dobivajo zajtrk. (V mlekarnah, kavarnah, gostilnah, menzah.)
Izrecno opozarjamo, da morajo izpolniti prijave vsi družinski poglavarji, ne oziraje se, odkod in koliko mleka dobivajo tudi mlečni producenti. Analogno družinskim poglavarjem izpolnijo prijave tudi predstojniki civilnih zavodskih družin.
Izpolnjene prijave sprejemajo: Urad za razdeljevanje mleka v Maistrovi ul. 10, vse prodajalne mleka v mestu, na periferiji pa tudi vse trošarin-ske postaje (mitnice). Tam lahko dobe tiskovine za prijave oni, ki jih morda slučajno ne bi prejeli od
Mestnega prehranjevalnega urada. Družinski poglavarji morajo oddati izpolnjene prijave najkasneje do 15. januarja 1942; prijave, vložene po tem roku se ne bodo upoštevale.
Do nadaljnjih odredb Prehranjevalnega zavoda ostane način preskrbe z mlekom nespremenjen.
Mraz je malo popustil
Ljubljana, 2. januarja.
Mraz, ki je bil zadnje dni kar občuten, je danes ponoči znatno ]>opustil. Živo srebro se j je dvignilo in se je danes zjutraj vrtilo okrog — 7 stopinj, kar v primeri z mrazom pred nekaj dnevi ni veliko in ljudje pravijo, da so s takim mrazom kar zadovoljni in da je še celo prav prijeten tak suh mraz. Pa imajo tudi prav. Le škoda, da je po cestah toliko prahu, še sreča pri tem pa je, da ni avtomobilov na cestah toliko kot prejšnje dni. Če pa pripelje jx) cesti avto, potem bi bilo še najboljše za pešce, da si za kakšnih 10 minut zamaše usta in nos, kajti prah je neznosen in za zdravje tudi seveda nevaren
Kakor kaže, pa sedanji mraz le ne bo popustil in da se bo treba nanj še navaditi vsaj za nekaj tednov še, potem pa bodo itak kmalu prišli toplejši dnevi. Za tiste, ki imajo v drvarnici dovolj drv, je prav vseeno ali je zunaj mraz ali ne, dočim reveži takoj občutijo vsak padec toplote, ko polena v drvarnici lahko kar na prste seštejejo, pa tudi v posodi je kaj malo premoga. Tako tudi hladno vreme prinaša eniin veselje, še večim pa veliko brigo in skrb.
Iz Cerknice poročajo...
Poziv obdelovalcem žitnih polj. Vlada je
razpisala nagrade vsem onim obdelovalcem žitnih polj, ki bodo posejali čim več zemlje. Za vsalc iia posejane zemlje bilo s pšenico, ječmenom, ržjo ali sorščico, bo lastnik prejel 209 lir nagrade Kdor torej računa na nagrado, naj se takoj javi v občini, kjer bo iz,polnil posebno prijavo.
III. propagandni pokalni turnir
v namiznem tenisu
•
bo od 3. do 4. januarja 1942 v prostorih »Korotana« na Rakovniku Igrali bodo naslednji; 1. Moštvo 10 L. 2. Single seniorji 5 L. 3. Single juniorji 3 L (rojeni 1926 in mlajši!). 4 Double 6 L. Dne 3. I. do 14. naprej nastopajo moštva in juniorji. Za moštva nastopijo trije igralci, ki so lahko postavljeni od petih prijavljenih. Vsak klub lahko prijavi več moštev.
Vse ostale discipline in tudi kar bi morebiti ostalo še nekončano od sobote, bodo igrane v nedeljo 4. I. od 9—12 in od 14 do konca. Vee discipline bodo igrale na dva dobljena seta na izpadanje do konca. Prvak v moštvih dobi pokal, ki pride po dvakratni nepretrgani osvojitvi ali pa po trikratni v presledkih v trajno pose«t. Vsi drugi prvaki dobijo praktična darila. Štirje finalisti v vsaiki disciplini dobijo diplomo.
Vsa druga določila veljajo kot so v navadi na podobnih turnirjih.
Vodstva turnirja: predsednik Grm Ivo, predsednik Korotana, vodja turnirja: Lackner Alfred, namestnik Strojnik Aleš, blagajnik Lilija Melhijor, zastopnik STTZ,
S. A. ASSICURAZIONI E RIASSICURAZIONI
C A r 1 TA L E 1NTEHAMENTE V E RS ATO LIHE 10.000.000 •EDE SOCIALE E DlKEZIOiNE, MILANO . FIAZZA CAVOUR n. S
porge i migliori auguri
želi srečno novo leto
II campionario	Vzorci
di biancheria maschile moškega perila
ATILA 1942
verrš presenlalo coll’inizio del bodo na vpogled v začetku nuovo anno. Rappresenlante:	novega	leta.	Zastopnik:
fig. Norbert Petak, Lubiana, Kneza Koclja 3
Una maochlna per serivern portatile che, oltre le proprie caratterlatlohe di trasportabi-llti, offra tntti i vantaRRi di ima macchina per ufficio č la:
Pisalni stroj v kovčegu, sodobne elegantne linije, praktičen radi prenosljivosti ter svoje izvrstne trpežne konstrukcije uporaben tudi za pisarno:
MOD. 9(J
Rappresenlante esclusivo per la Provincia dl Lubiana:
A. KOVAČIČ
Prešernova ul. 44 Tel: 26-36 prej Ivan Leaat
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 2. januarja; Makarij, o.
Sobota, 3. janbunrja: Genovefa, d.
Obvestila
Davčna uprava za mesto v Ljubljani raz-glasa, tla je v roku od 2. do 31. januarja 1942-XX vložili; a) prijave za odmero dohodnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11 in davka na samce; b) splošnega in skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka in doklade za Narodni sanitetni fond za davčno leto 1942-XX; c) prijave za odmero rentnine za davčno leto 1942-XX — Podrobnejša navodila so razvidna na uradni deski davčne uprave za mesto in mestnega načelstva v Ljubljani.
Poslodajalcem, ki zaposlujejo hišno' sin-žabništvo. V smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih ter dodatnih izpremembah si morajo vsi poslodajalci, ki zaposlujejo hišno slu-žabništvo, nabaviti davčne karte za leto 1942-XX Davčne karte je nabaviti v roku od 2. do 31. januarja 1942-XX. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen petkratno vrednost davčne karte. V izogib kazenskim posledicam se vabijo vsi poslodajalci, da davčne karte pravočasno nabavijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1L soba 14. —• Karta z vsemi sporednimi davščinami stane 30.50 lir.
Vsi delodajnlci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, morajo tekom januarja 1942-XX pristojni davčni upravi predložiti v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1941. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo j>o čl. 139. odn. v primeru utajbe po čl. 142. zakona o neposrednih davkih.
I»j n hi Janško gledališče
DRAMA:
Petek, 2. januarja, ob 15: Bog z vami. mlada leta! Dijaška predstava. Zelo znižane cene.
Sobota, 3. januarja ob 17.30: »O, ta mladina!« Izven. Znižane cene.
Nedelja, 4. januarja ob 14: »Sneguljčica«. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene.
Ob 17.30 »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene.
. OPERA:
Petek, 2. januarja: zaprlo. (Generalka.)
Sobota, 3. januarja ob 17 »Seviljski brivec«. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 4. januarja ob 16: »Madame Butter-fly«. Izven.
Dijaštvo opozarjamo na današnjo predstavo, ki bo ob 15. Uprizorili bodo prisrčno in humorno zgodbo Camasia in Oxilia »Bog z vami, mlada leta!« V njej ata orisala dramatika spretno opazovano skupino mladih študentov in njihovih deklet ter izrez iz njihovega življenja, v katerem se menjavajo resni prizori z veselimi in gledalce prav dobro zabavajo. Igrali bodo: Levarjeva, Danilova, Kralj, Raztresen, Drenovec, Tiran, Gale, Gregorin, Rakarjeva, Gabrijelčičeva, Slavčeva in P. Juvanova. Režiser prof. Šest.
Nedelja v Drami. Za mladino bodo ponovili ob 14 ljubko pravljico »Sneguljčica«, po zelo znižanih cenah. Ta, mladini najbolj znana In #iajbolj priljubljena igra, vsebuje dragocene vzgojne prvine in zabava obenem otroke z nastopi sedmih palčkov in tolovajev Friceta in Fraceta. Zvečer bodo ponovili Držičevo komedijo »Boter Andraž« v predelavi in prey0du Rupla. Pisana je v baročni slovenščini, ki jo je uporabljal Janez Svetokriški. Ljubeznivi humor in zabavne situacije, ki jih vsebuje delo, ustvarjajo duhovito in undvso zabavno igro.
Z Gorenjskega
Na Jesenicah je uinrlu na sv. večer znana in pri vseh priljubljena ga. Marija Čelesnik roj. Poženel. Blago pokojnico so pokopali na sv. Štefana dan na domače pokopališče. Pogreb je bil zares velik in lep. Kako je bila pokojna ga. Čelesnikova priljubljena in s kakšno hvaležnostjo so se je na njeni zadnji poti spomnili vsi, ki so poznali in čutili n jeno dobro srce ter njeno vneto sodelovanje pri dobrodelnih ustanovah, so pričali pri pogrebu tudi številni venci, kar šestnajst. Pokojnica je z vsem srcem delala pri domačem karitativnem dju-štvu ter bila zlasti velika dobrotnica revežev, za katere je s posebnim veseljem in čutečim srcem pobirala prostovoljne prispevke. Pogrebne molitve je opravil znani župnik in cerkveni pisatelj g. Seigerschmidt iz Dobrave. Pokojnica je zapustila globoko užaloščenega moža in dva mala otroka. Hudo prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje, blaga pokojnica pa naj za svoja številna dobra dela prejme bogato plačilo v večnosti!
Igor Zagrenjen:
99
Zavetje v pečevju
Nič zato, vsalka zmaga je kupljena s krvjo! 4 0 se ve samo po sebi!
Sonce sije na Hudi, ki 6e bijejo, zdaj ee že niža in spušča na večerno plat.
Ob zatonu so Tonetovi in Škerjančevi ljudje, pa tisti možje, ki jih je bil iz Brne pripeljal pomagat Žagarski Martin že skoraj na koncu trga.
«
Kaj pa je to, 'kaj ta vrišč, ki so ga kar zares nenadejano zagnali Francozi?
Kar kmalu 6e vidi.
Lukčevi možje so jim planili v hrbet.
Zdaj gre pa zares, zdaj se pa tepo čisto od blizu.
Mož se meri z možem, nož z nožem.
Tone si prti gaz.
Takega možaka je človek v boju vesel! Ce greš za njim, se ti zdi, da si skrit za varnim zidom!
Težko da bi kdaj moral mahniti dvakrat.
Na oni plati pa vidiš Lukca, zdaj se že razločijo oboji skoraj po obrazih, tako blizu so si.
Med njimi pa so stisnjeni Francozi.
Lukec, Lukec!	!
Kako ti ta ne vihra s svojim črnim pla-n , ! ?atr>a smrt se poganja z njim vštric.
od njeno koso padajo možje kakor pod kmetovo junijska trava.
Lukec, Lukec! Da si le prišel' Da si le prišel še ti, zdaj nam ne bodo več ušli! Za zmerom bomo poslej pred njimi
imeli mir! Nič več nas ne bodo nadlegovali!
»Lukec!« zavpije Tone na ves gla6.
Takrat pa ga nekaj zbode v 6tran, zaboli ga, da mu vzame sapo.
Crna megla 6e v hipu spusti nanj z neba, omahne, zmanjka ga.
Z obupno togoto se branijo zadnji Francozi.
Pomaga pa to prav nič ne. Res da podro še tega in onega od tistih, ki se E°ganjajo vanje, toda truma se krči. zmerdm manj jih je. Ker se ne marajo podati, jih oni pobijejo do zadnjega.
Lukec ukaže pobrati ranjence.
Na istem _ vozu, v dolgi vrsti, ki se pomika nazaj prot- Starem lazu. ležita Vodnik m Tone, le da je Vodnik pri 6ebi, Tone pa prav nič ne ve zase.
Ko proti jutru do6p6 v Stari laz, naroči Vodnik, naj Toneta preneso žnjim vred k njemu na izbo.
Lukec pa je bil tačas zbral može in ukazati:
»Ker smo s temi opravili, bi ga polomili, če ne bi do kraja izkoristili zmage! Zdaj pojdite spat, ob zarji pa naprej, v Globi janol Napoleon nima več toliko mož, da bi nas še naprej utegnil strahovati! Iz vseh krajev 6em dobil take pošte. Cas je, da 6e dežela spet osvobodi!«
Mir objame Glavnik.
Po tolikšnem hrušču vendar spet tiha noč.
Zvezde romajo po nebu, dremotne misli ugašajo v spanje.
Za jutri 6e je treba dobro 6počiti.
•
Komaj zacvete v rožnatem soju mlado jutranje nebo, 60 že na nogah.
Opoldne je črna truma v Globljani.
Skoraj brez boja vzamejo mesto.
Noro veselje prevzame ljudi. Iz V6eh gošč se začno vračati begunci.
*
V gostilni pri »Železniku* je dva dni jmprej sedel v zadnji izbi, samo iz kuhinje ee je lahko prišlo vanjo, star, betežen možak z dolgo sivo brado. Na rokah pa je imel snežnobele rokavice. Pil je ostninko žganja in se pogovarjal z gostilničarjem. Kdaj pa kdaj je iz kuhinje prišla k njima na kratek pomenek tudii gostilničarka.
To je bilo v Bičju.
Še ura ni minila, ko je bil ta betežni starček čisto drugačen, visoko vzravnan, gladko obrit, lica pa so mu ob ušesih krasili imenitni cesarski zalizci. Na črni suknji so se čez vsa prsa svetile cesarske kolajne in odličja.
Prišel je v golsko ječo, pokazal listino, ki je nosila podpis samega Garmonta in izpustil vseh dvanajst jetnikov
To je bil ta dan njegov drugi opravek, zakaj opoldne je bil ukrenil nekaj še
V okra t ni bi! cesarski svčtnik, ampak francoski major. V globlianski jetuišnici ga je pri vhodu pozdravila straža. S seboj je peljal hudo uklenjenega, kosmatega moža. Ječar mu je dal ključe, da ga je gnal v celico, kamor naj bi ga šel zasliševat. Govoril je tako dobro francoski,
da si je ječar sam mislil: »Gospod je prav gotovo iz Garonne!« čeprav seveda takemu odličniku tega na glas ni upal pripomniti.
Proti večeru pa 6e je po mestu kakor blisk raznesla vest, da je »major« odpeljal v svobodo vseh dvaintrideset jetnikov. »Majorja« pa ni bilo 6eveda več najti.
Major in cesarski 6vetnik — to ti je bil zdaj ta čas častitljiv starček z belimi lasmi in prelepo belo brado.
Kako mirno je pil svoje žganje, kako ljubeznivo je poslušal onadva!
To je bil Poštar, ki ga je bil Lukec poslal k zaupnim možem s posebnimi poizvedovanji, mimogrede pa je moral opraviti še tisti dve kočljivi nalogi.
»Kako kaj živite?« je vprašal Poštar gostilničarja.
»Tako, saj 6i lahko mislite!« mu je ta odvrnil. »Ničkoliko naših je zdaj v grmčh! Sprva, ko 6mo mislili, da bodo tudi nas selili, po pravici povedano, tudi jaz nisem ves mesec ene noči prespal doma. Kakor hitro se je zmračilo, .smo pobrali odeje in šli v grmovje do jutra. Kaj je bilo teh ležiš in kako dobro 6mo si jih že znali prijiraviti proti zadnjemu! No, pozneje, ko smo, videli, da nas bodo po vsem videzu pustili pri miru, smo nehali z nočjo hoditi od doma. Tisti naši, za katere se je vedelo, da so Francozom trn v peti, pa so vee čas zunaj, V60 zimo in pomlad, od prejšnejga poletja žel Kolikokrat je pozimi sredi kakšne jx>sebno mrzle noči potrkajo v kamri na okno! Ko sem odprl, je zunaj 6tal neznam moški, včasih tudi dva ali trije, in me vprašal: »Ali me pustite malo noter, tako sem premražen! Saj ne za delj, le toliko, da se
za silo ogrejeml* Veste da 6em reveža rade volje vzel čez noč v kuhinjo. Pa so vam ti možje v grmeh bolj izurjeni za vojskovanje kakor francoski vojaki, tako pravijo. Kar naprej imajo svoje vaje v grmčn. Nič kolikokrat pridejo semle, prav tule sede, ali pa v veliki izbi. Zadnjič so sedeli oni pri eni mizi, Francozi pa pri drugi. In eden se je žnjimi pogovarjal tako dobro po francosko, da mi je jvozne-je, ko so že odšli, rekel neki Francoz: »Kakšni ljudje pa so to? Tako lepo je govoril po naše, da še sam ne znam boljše!« Včasih se srečajo kje v grmeh, Francozi imajo svoje ogiednice. naši pa tudi svoje. Srečajo se, še za lučaj nemara niso narazen, pa si pomahajo in gredo vsak	svojo	pot. Vidi se, da	so
Francozi že	vsega	siti, vsaj	navadni vo-
jaki. Pa si mislijo: »Kaj bi jih po neumnem streljali in gonili, saj nam nič nočejo!« Počijo se le, kadar imajo zraven kakšnega posebno sitnega oficirja. Takrat se pa	zares	udarijo.	Tako so	se
zadnjič na Kopi. Neki mesar ie drl na podu vola,	pa je	zagleda!	Francoze,	ki
so se odpravljali sjxxlaj po cesti nekam gor. Brž je stekel k onim v grmeh, da bi jih ofiozoril. Toda francoski oficir ga je videl in ga ustrelil. Takrat pa je zagrmelo od vseh strani in vseh petinštirideset Francozov je padlo. Naši so izgubili samo enega, in še tega prav za | prav bolj po smoli in neprevidnosti. Se-' demnajst let star fant je bil to Predrzen kakor 60 takile fantini, si je prezgodaj upal iz grma in začel onim pobirati orožje. Eden, ki je bil mailo manj hudo ranjen, ga je počil na tleh ležč, ko mu je fant obračal hrbet. Seveda eo ga oni od zgoraj pri priči do mrtvega.
Andrejčkov 3 o ž e:
man
Žalost in veselje
slikah
292.
Sonce je bilo že visoko na nebu, ko sla begunca zaslišala peket kopit po planjavi. Aleš je pogledal čez rob skrivališča in videl, kako šesf jezdecev drvi po peščeni ravni. Jezdili so zdaj skupaj, zdaj narazen, pa naravnost k morju.
$8
TfVif?
293.
»Za nama so,« je dejal Aleš bled ko zid, »kaj bo?« Tovariš pa je v odgovor potegnil dva svetla samokresa. Enega je dal Alešu in rekel:
»Nimajo naju še! Če bi pa prišli, bova drago prodala življenje!«
Jezdeci so večkrat prehodili vso goščavo in so bili beguncema včasih iako blizu, da bi ju bili z dolgimi sulicami lahko dosegli. A niso ju zapazili v jarku med visoko travo ter so se vrnili, odkoder so bili prišli.
Kmetijstvo in prehrana v Nemčiji
Zaradi pravočasnih omejitev je dobava živil zagotovljena za vso vojno
dobo, naj traja kolikor časa hoče
V i talija nekem časopisu »La Siam pa« beremo naslednji zanimivi in poučni članek o kmetijstvu im v zvezi e tem o vprašanju prehrane v Nemčiji. Clankar razglablja takole:
Tudi v Nemčiji je vsemu gospodarskemu življenju vtisnila pečat vojna in drugače tudi ne more biti. Kot pri nas (v Italiji), tako je tudi v Nemčiji celotno poljedelstvo stopilo popolnoma v službo prehrane prebivalstva. En sam minister, kii je tudi vodja nemških kmetov — to je Walter Darre — vodi oskrbo z živili in vse kmetijstvo. Velika sreča je bila, da 60 taikoj po izbruhu vojne uvedla omejitve gleded prehrane prebivalstva in le na ta način je Dilo mogoče, še naprej dajati ljudem takšne obroke živil, da je dobava življenjskih potrebščin zagotovljena za vso vojno dobo, naj traja kolikor časa hoče. Samo obrok mesa je bil v drugem vojnem poletju zmanjšan zato, ker je bilo edino na ta način mogoče ohraniti neokrnjeno število glav goveje živne, kolikor jjJ> je bilo pred vojno. Ce so na eni'Strani zmanjšali obroke masti, so pa na drijgi strani to nadomestili z večjimi obroki 6uro-mask. V nadomestilo za pšenično moko so začeli dajati rženo. Obroki krompirja in sočivja pa so bili precej zvišani.
Stroga disciplina in nadzorstvo
Zaradi strog« discipline, ki so jo uvedli v Nemčiji pri proizvodnji, pri potrošnji, kakor tudii na trgih in zaradi strogega nadzorstva nad cenami, so življenjski stroški ostali na znosni višini. Ti 6troški so danes le za 2.7 odstotkov večji, kakor pa so bili prej. Tudi letos se cene za življenje najvažnejših in najpotrebnejših stvari niso dvignile.
V zvezi s tem je treba poudariti, da 6e od 78 milijonov prebivalcev, kolikor jih ima Nemčija, 15 milijonov ali točno 19.1 odstotek ljudi preživlja s kmetijstvom in gozdom. Nad polovico, (53.4%) jjodeželskega prebivalstva tvorijo kmetje, ki sami neposredno obdelujejo zemljo, večina posestev meri od 5 do 20 hektarjev.
Vse’ prehranjevalno gospodarstvo (proizvodnja, predelava in razdelitev) vodijo prehranjevalni uradi ki so podrejeni ministrstvu za kmetijstvo in prehrano. Krajevni, občinski in pokrajinski kmečki veljaki sodelujejo z upravnimi organi in imajo nalogo, uravnavati razdeljevanje živil med ljudstvo in izdajati vse potrebne ukrepe, da se proizvodnja ne zmanjša,' pač pa po možnosti celo poveča. Odgovorni so za brezhibno oskrbo z živili, in vsi vedo, kako se z vso strogostjo ta čut odgovornosti tudii zahteva.
Katera živila so bila dozdaj racionirana
Vsak jjosameznik dobro ve, kolikšen obrok tega ali onega živila mu pripada in ima tudi jamstvo, da bo ta obrok dobil. Dozdaj je bila v Nemčiji omejena prodaja in poraba mesa, kruha, moke, mleka in mlečnih izdelkov, torej tudi vseh vrst 6ira, dalje olja. maščob jajc sladkorja, marmelade, malega kruhka in drugih živilskih izdelkov, kave in njenih nadomestkov, čaja in kakaoa.
Nemčija — največja izdelovalka surovega masla
Ni potrebno na trgu uvajati nove politike. Točno določeni so samo odnosi med potrosnjakom in prodajalcem na drobno na podlagi živilskih nakaznic. Cene glavnih živil 60 ostale na stari višini. Le v posebnih primerih so se spremenile. Zvišale so se na primer pri mleku in sirovem maslu, da bi 6e živinorejci rajši ukvarjali s tem poslom, pri prašičih pa zato, da bi kmetje lahko pokrili večje 6troške, ki jih imajo v sedanjih izrednih razmerah pri reji prašičev. Cena svežega mleka se je letos marca meseca zvišala za dva pfeniga pri litru, cena masla pa za 20 pfenigov pri kg. Proizvodnja mleka in masla se je zato zelo povečala in sicer tako, da 60 začeli govoriti o »bitki za mleko«. Spričo tega 6e je tudi proizvodnja sirovega masla taiko dvignila, da danes že za 55% presega povprečno proizvodnjo tega živila v letih 1928 do 1932. Ce upoštevamo razširitev nemškega Reicha, lahko rečemo, da je Nemčija postala največja pridelovalka sirovega masla na svetu.
Razširili so v Nemčiji tudi nasade oljčnic. Z ogrščico je danes posejane trikrat toliko površine kot jo je bilo leta 1939. Semena oljčnic 60 bila leto6 po 44 mark za metrski stot, lansko leto pa je njih cena tudi že poskočila od 32 na 40 mark.
Živina in krma
Živine je danes v Nemčiji približno toliko, kot jo je bilo prej, nadaljuje svoje poročilo dopisnik »Stampe«. Računajo da ima Nemčija zdaj 24 milijonov glav goveje živine, od katere je 12 milijonov krav mlekaric Prašičev ima 29 miljonov. 60% vsega mesa, kar ga v Nemčiji ljudje pojedo, je prašičjega, krvavice pa tvorijo tretjino maščob, kar jih porabijo za ljudsko prehrano.
Učinkoviti ukrepi so bili izdani tudi za dosego čimvečjih količin živinske krme. Razširili 60 pašnike, zgradili skednje in naprave za sušitev krme. Organizirali so v ta namen skupine delavcev in
postavili v službo nešteto strojev za kuhanje krompirja itd. Velikega pomena je tudi izkoriščanje plevela.
Krompir in pesa
Krompirja pridelajo 563 milijonov metrskih stotov, živinske pese 395 milijonov 6totov. Letos je bilo mogoče dati kmetovalcem 14 milijonov stotov semenskega krompirja. Bitka za zvišanje proizvodnje je rodila takšne uspehe, da je lansko leto dobrih 700 milijonov stotov krompirja, 208 milijonov stotov sladkorne pese, 286 milijonov stotov pese bilo jx>rabljenih za živino. Celotna vrednost kmetijske proizvodnje je kljub temu. da cene ni6o dosti jjoskočile, poskočila od 8.5 milijard mark v letu 1933 na 14.07 milijard v lanskem letu.
Nadaljevalo 6e je tudi izsuševanje močvirnih jx>dročij, na drugi 6trani pa združevanje manjših jx»estev, ki so bila preveč razdrobljena. To je z ozirom na prehrano velikega pomena, kajti v zadnjih sedmih letih j« bilo na ta način pridobljenih
632.000	ha zemlje, ki je bila prej bodisi nerodovitna ali pa vsaj neobdelana, zdaj pa rodi. Tudi
notranja kolonizacija
se nadaljuje kljub vojni. Poljedelski delavci, očetje številnočlanskih družin ter kmečki 6inovi dobivajo podpore, če se podajo v vzhodne dežele delat na polje. Vsako kmečko posestvo, ki bo ustanovljeno v okviru nemške notranje kolonizacije, bo dobilo 8 tisoč mark podpore. V bodoče bo višina te podpore sorazmerna s tem, kakšno delo bo opravljeno, recimo za zboljšanje zemlje same, zgraditev stanovanjske hiše, hleva itd. Od leta 1933 do 1939 je bilo ustanovljenih na ta način 21.200 novih kmečkih posestev, ld merijo skupaj 546.000 ha.
Kakor pravi v nekem 6vojem zadnjem poročilu 6vetnik Fritz Olahe. ni manjkalo tudi ukrepov na polju socialne kmečke politike Tiste kmečke družine, katerih člani 60 bili vpoklicani k vojakom, dobivajo toliko jx>dpore, da z njeno pomočjo lahko prav tako dobro obdelajo kmetijo, tudi če 60 domači moški pri vojakih.
Najboljši igralci namiznsga tenisa v letu 1941
Ljubljana, 2. januarja.
Mnoge prijatelje namiznega tenisa bo gotovo zanimalo, kakšen je končni letošnji obračun in kateri poedinec in katera moštva so najboljša v Ljubljani. Da bomo ustregli tem Številnim prijateljem bele žogice, navajamo v naslednjem rang-listo namiznega tenisa ob sklepu leta 1941.
Lista izgleda taikole:
V	pretečeni sezoni je bilo prirejenih pet turnirjev, in sicer je priredila STTZ enega, SK Mladika dva in SK Korotan in SK Bratstvo po enega. Če pregledamo rezultate, dosežene na teh turnirjih in jih točkujemo, in sicer I. mesto z 10 točkami, II. s 6, III. s 3 in IV. z 1 točko, dobimo sledeči vrstni red v moštvih, posameznikih, dvojicah in j unior j ih:
Moštva:
1. SK Mladika 56 lolk (2 prvi mesti, 5 drugih in 2 tretji mesti).
2. 2SK Hermes 22 totk (2 prvi in 1 tretje mesto).
3. SK Maraton 17 toik (1 prvo meslo, 4 četrta in 1 tretje mesto).
4. SK Slavija 0 točk (nov klub).
Posamezniki:
1.	Marinko M. 30 toik (3 prva mesta, 1
prvo,
3 druga in 1 tretje mesto),
2. Strojnik H. 30 toik (1 prvo, 3 druga in 1 tretje mesto).
3. Medved A. 13 lolk (1 prvo in 1 tretje mesto).
4. Lackner A. 7 točk (1 drugo in 1 četrto mesto).
5. BradaSka S. 6 točk (1 drugo mesto).
Juniprji:
1. Bogataj D. (Hermes) 16 točk.
2. Triinar M. (Mladika) 9 točk.
3. Belec (Mladika) 3 točke.
4. Ivanc (Mladika) 1 točka.
5. Perpar (Slavija) 1 točka.
Dvojice:
1. Marinko-Bogataj 20 toik (2 prvi mesti).
2. Tršinar-Racek 20 toik (1 prvo mesto, 1 drugo, 1 tretje in 1 četrto mesto).
3. Krelil-Belak 10 totk (1 prvo mesto).
. 4. Belak-Blažrič 6 točk (1 drugo mesto).
5.	Lacknor-Strojnik A 6 točk (1 drugo mesto). Kakor je iz tabele razvidno, ima prvo mesto na rang listi za 'eto 1941 med klubi SK Mladika, tako po kakovosti, kakor tudi po kolikosti. Ce ei bo to mesto obdržala tudi prihodnje leto, bomo pa videli ob koncu prihodnjega leta.
Slovenska namizna teniška zveza želi vsem klubom, ki goje ta šport in tudi njihovim igralcem srečno novo leto in veliko uspeha v tekmah z belo žogico.
V	Budimpešti so obsodili sedem komunističnih voditeljev na zapor od 3—7 let zaradi hujskanja delavstva v nekem industrijskem podjetju.
80 japonskih diplomatov iz Združenih držav je odpotovalo s posebnim vlakom v letovišče Hot Springs, kjer bodo počakali na prvi parnik za domovino.
Franco ni trenil z očmi, ko je zaslišal to grozno ime. Pomenilo je isto kakor ječo in vislice.
»Mislim, da se mi ni treba bati Mantove,« je rekel. »Nisem nič storil, da bi moral priti v Mantovo.«
»In vendar!«
»Česa mr dolže?« je ponovil Franco.
»To boste zvedeli, če ostanete tu,« je odgovoril komisar, poudarjajoč zadnje besede. »In zdaj si oglejva dalije.«
»Nič nilsem zakrivil,« je še enkrat rekel Franco. »Ne bom se ganil.«
»Oglejva si tiste dalije, oglejva si tiste dalije,« jo vztrajal komisar.
Franco je čutil, da bi se moral temu človeku zahvaliti, a ni mogel tega. Razkazoval mu je cvetje s toliko vljndnostjo, kakor je bilo potrebno in čisto mirno. Iz vrta ga je peljal potem v hišo, razgovarjajoč se o nekem profesorju Masperu in o neki skrivnosti za pobijanje plesni na trti.
V	dvorani so govorili o hujši plesni. Gospa Pepina je imela grozen strah pred kolero. Priznala je, da je kolera za vsakega dobrega kristjana opomin, da se mora izročiti božji milosti; za onega pa, ki je v božji milosti, je sreča, če gre na drugi svet: »Toda vendar, ostane še telo! če pomislimo, da bo mogočo jutri te mrtvo!«
»Kol-ra,« je rekla Luiza, lahko marsikaj dobrega stori, če je obzirna. Pa navadno ni. — Glejte,« je pošepetala gospe Pe-pini, medtem ko se Je Biancon dvignil, da bi šel naproti komisarju, ki »e je vrnil s Francom, »kolera lahko spravi s sveta
vas in pusti tu vašega moža.« Ob tem čudnem koncu se je gospa Pepina stresla strahu in vzkliknila: »Jezus Marija!« Potem pa se ji | zdelo, da se je izdala in da ni pokazala do svojega Carlascm tiste nežnosti, o kateri je vedno govorila. Prijela je svojo sosedo za kolena, se sklonila in rekla rdeča ko mak: »Tiho, tiho, tiho!«
A Luiza ni več pazila nanjo. Francov pogled ji je povedal, da se je nekaj zgodilo,	(
*	• I	>
Ko so vsi gostje odšli, je začel brati stric Peter »Milanski j list«, Luiza pa je rekla možu: »Tri je ura, pojdi, greva budit j Marijo.«
Ko je bila z njim v spalnici, ni odprla oknic, temveč ga je vprašala, kaj se je zgodilo. Franco je povedal vse, od pisma gospe Pasottijeve do čudnega komisarjevega vedenja, do čudnega zaupanja.
Luiza ga je resno poslušala, a ni pokazala nič strahu. Pogledala je skrivnostno pismo. Ona in Franco sta vedela, da je bil mrd vidnimi agenti v Polezzi poštenjak, ki je leta 1849 in 1850 rešil več domoljubov s tem, da jih je skrivaj opozoril. Vedela-pa sta tudi, da ta poštenjak ni imel pojma ne o pravopisu, ne o slovnici. Pismo pa, ki ga je prinesla Pasottijeva, je bilo čisto pravilno. Kar se komisarja tiče, je bilo znano, da je eno najbolj žalostnih in hudobnih vladnih orodij. Luiza je odobravala možev odgovor. »Prisegla bi, da te hočejo prisiliti k odhodu,« je rekla.
Franco i' premišljeval o tem, a ni našel nobenega pravega vzroka. Luiza je pač imela v mislih enega, ki ji ga je prišepe-talo njeno zaničevanje do babice. V komisarjevih rokavicah so tičali kremplji babice. Ne samo Franca, vse hočejo zadeti v osebi enega, ki z lastnim trudom in z lastno požrtvovalnostjo vzdržuje celo družino. Vedla je iz razgovorov, ki so Ji jih pri-
nesli na uho hudobni jeziki, da sovraži babica strica Petra, ker je stric Peter pomagal njenemu vnuku, da se ji je uprl in da zdaj dovolj udobno živi.
Zdaj je iskala prilike, da bi mu zadala udarec. Vnukov beg bi bil priznanje, da je kriv in za vlado, kakor je bila avstrijska, bi bilo dober povod, da kaznuje strica. Luiza ni hotela trga takoj povedati, priznala je samo, da ima neko misel. Potem je mož polagoma vse izvlekel iz nje. Ko je vse slišal, je v srcu verjel, a z besedami ugovarjal in skušal braniti babico pred tako neutemeljeno in grozno obdolžitvijo.
Naj bo stvar kakršna koli, mož in žena sta čisto soglašala v odločitvi, da se ne ganeta, in počakata dogodkov.
Zato se nista hotela več pogovarjati o domnevanjih. Luiza se je dvignila, odprla okence, se obrnila, da bi smehljajoče pogledala moža v polni luči. Ponudila mu je roko, ki jo je on stisnil m stresel z vročim srcem in nemih ust. Zdelo se jima je, ko da sta vojaka, ki ju peljejo po mirni poti oddaljenemu bobnenju topov in bogve kakšni usodi naproti.
IV. poglavje.
S kremplji.
i .
Višji inženir ni nič zapazil. Dva dni potem, ko je potekei njegov dopust, se je mirno odpeljal s čolnom v svoji sinji popotni suknji. Z njim je šla tudi Cia, njegova gospodinja. Minilo je nadaljnjih deset dni, ne da bi se zgodilo kaj posebnega, tako da sta bila Franco in Luiza prepričana, da jima je bila nastavljena zanka, in da se policija ne bo prikazala. Konec oktobra sta neki večer veselo igrala tarok s Puttinijem in Pa-settijem. Ker so gostje kmalu odšli, sta se odpravila spat. Ko j^ Luiza poljubila spečega otroka, je začutila, da je vroč Potipala mu je roke in noge. »Marija ima vročino,« je rekla.
       ... ..... .           _____________________________________________________________________________
Za Ljudske tiskarn« * l.jnbljanii Jole Kramarič - Izdajatelj Inž. Sodja - Urednik, Mirk« Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski rtom« tthaja >ut delavnik ob It Ucsečna MroCoiaa j« * Ur, c« Inozemstvo 1* lit — Utedaiitiot Kopitarjeva aitr* &.U1 - Upr« tat lUpiUileva ulica in Ljubljano — 1 »lotos ite*. 40-01 do 40H —
Podcoinlcoi Novo mcstA
■  .......