Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. Issued dally except Saturdays, . Sundaya and Holidays PROSVETA % »i • ^ * >. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniáki prostori: JW57 South Lawndala Ave. Offlqe of Publication: 2667 South Lawndala Ave. Tslsphons, Kock well 4904 .ETO—YEA» XXXVII Cena lista Je 66.00 m.rnr is. isss. st g^^om« CHICAGO 23. ILL.. PETEK. II. JANUARJA (JANUARY 18). 1945 •t Chicago. Illinois, under Um Act of Congr— oI Subscription 66 00 Yearly ftTEV—NUMBER 14 AccepUnce for mailing at special rate of postafe provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1617, authorized on June 4. 1916. luske čete udrle v Nemčijo! Naglo prodiranje ruskih armad na Poljskem Ruske in poljske čete se približale nemški Sle* ziji po pkupaciji Varšave. Moskva poroča, da so prve «dospele do ozemlja, ki je oddaljeno samo 260 milj od Berlina. Komentator nacij-ske časniske agenture priznal kritično situacijo.—Oddelki druge bfitske armade v novi ofenzivi na holandski fronti. Novi bombni napadi na nemška mesta in industrijska središča.—Ameriške čete na Luzonu presekale glavno cesto, katera vodi v Manilo LONDON. IS. Jan.—Naglo prodirajoče ruske ¿«te eo udri« t Nemčijo ne točki ki Je okrog ¡50 milj Jušnovzhodno od Beril- Eden o razkosanju % Nemčije ¡ Odločitev zavisi od zaveznikov na. In so odprle pot se prodlta nje severno do Baltiškega mor á. kar bi odreaalo Vzhodno Pru ijo od Nemčije. padlo v bitkah z Rusi v zadnjih dveh dneh. Martin Hallensleben, komentator nacijskf časniške agenture DNB, je sijoči priznal situacijo. "Ka* se zdaj dogaja na vzhodni fronti, nima primere v zgodovini vojn," je dejal. "Od- Poročila te Moder. J.tH.Io, Nilni nas^ültlf na Nemčijo, » » ru.lt. č... »drl. £•« polj- irtf"» na ko?f°re"cl " Teher«-.ko mojo v nomiko Sl«..o In d. J»«* »ft .T" IO oddaljene samo 40 milj od Breslave. glavnega mesta Sle- zije. Nemške poročevalaka agentu-a DNB Je naznanila« da so ruske čete udrle v Nemčijo v zgornjem delu Šlezfle. v tej kritični uri napeti vse svoje sile v naporih za ustavitev prodiranja ruskih armad." Pari«, 18. jan.—Oddelki dru ge britske armade so Nasedli Dieteren v novi ofenzivi v fto-landiji in pptisnili v past Nemce .v trikotu dzemlja med rekama Ruske čete. ki Jim poveljuje Meuse in Roea Drugi oddeMclle maršal Rokoeovsky, naglo prodi- armade so prekoračili reko Roo-rajo Južno in severno od Varša- de v treh krajih in se približali ve« glavnega mesta Poljske. Za- Sittardu, 18 milj severno od Aa-sedle so trdnjarsko mesto Mod- chena. lin ln čez 1000 trgov in vasi. Pro- Čete prve ameriške armade so dlranje njegovih čet severno od v akciji proti nemški sili« pri St. Varšave bo odrezalo Vzhodno I Vithu. Oklopna divizija je za-Prusljo od Nemčije in odprlo pot sedla Vlelsalm, belgijsko mesto, v Gdansko ob Baltiku. • 13 milj od nemške meje. _ . . i . . Sedma ameriška armada v Al London, 18. jan.—Ruske in ldji je ^bila nemške napade poljske čete so okupirale razva- I pozicije na severn ine Varšave, poljskega glavne- Ltrani strasbourga, glavnega ga mesta, in osvobodile prebi- megta te province, in vrgla so-valce, kateri ao biU pet let pod vražnika nazaj z velikimi izgu-peto Hitlerjevih tolp. Zdaj se bami vale naprej proti ifemški Slezi- Ameriški in britski letalci so ji in drobe odpor sovražnika. izvriili nove napade na nemška Prve so že dospele na ozemlje, megta in industrijska središča, d je oddaljeno samo 13 milj od Bombe so padale na čistilnice Slezije. olja v Harburgu in Podeburnu, Bliskovito prodiranje Rusov na HambUrg in Berlin. Napa-in Poljakov na 250 milj dolgi doy se je udeležilo čez 2500 boj fronti je zasenčilo pohode nem- nih letal in bombnikov, ških sil preko Poljske 1. 1939 in Luson Flllplnl# 18< jan.-Ame-preko Francije 1. 1940. Czesto- ^ ^ kale glavno chova "poljsko sveto mesto, k ki yodi y Manil0| pri Ba. lezi 125 milj juznozapadno .od ^ al Douglas Varšave, je tudi padla. N^tr- ^¿¿¿^ y prodiranju proU jeno poročilo pravi, da so Rusi lavnemu mestu Filipinskih oto-zavzell tudi Krakov zgodovin- *qv ^ zaaedle več krajev, med sko poljsko mesto in vojaško L. Babanorif Rosario in Pozo-trdnjavo. , rubbio. Ogromna ruska oborožena si- j^g^ leteče trdnjave in 1« se vali po poti v smeri Ber-L^u ti B.29 50 ponovno Ima. Poročilo pravi, da štee jap0nske morna- cez dva milijona mož. Ta sila je ^^ Jn letalgke baze na Formo-— -drobila vse nemške obramb- ^ Tq . bil že napad na linije, ki se raztezajo od . zadnjih osmih dneh. Vzhodne Prusije do Karpatov. -- Izgleda, da je nihče ne moro I mm ■ Iv * ustaviti. Czestochowa je odda-1 ¡flQl€ UTZAVlCt ljena samo 260 milj od Berlina. ■ Poljska vlada v Lublinu je objavila prvo poročilo o okupaciji Varšave. To je nekaj ur pozneje potrdil maršal Stalin v povelju dneva. Stalin je dejal, da gre zasluga za okupacijo Varšave maršalu Gregoriju Zukovu. poveljniku zborov prve ruske | jg. jtn.—Msle drža- armadne grupe, in poljskim če- l.ce y grupi združenih narodov Um, ki se bori proti Nemcem ^ dale razumcti, da hočejo imeti na strani sovjetskih sil. besedo o pogojih premirja za Ruske in poljske čete so Prf- Nemčijo, ko se njena oborožena trgale omrežje cest, ki vodijo , udard zavezniških v Berlin, z okupacijo Zyradowa, F roosevelt zahteva konskrip-cijo delavcev Kongree naj sprejme predloženi zakoniki načrt ODPOR PROTI OB-VEZNEMU DELU London. 18. jan.—Zunanji minister Anthony Eden je izjavil v parlamentu, da rešitev problemov, nanašajočih se na razkosa nje Nemčije, zavisi od sporazuma zaveznikov. To je bil njegov odgovor na vprašanja poslancev, ki so hoteli vedeti stališče britske vlade glede francoskih načrtov, katere je v bistvu že odobrila vlada, katere predsednik je general Charles de Gaulle. Ti predvidevajo priključitev Porurja, Porenja in Saarske kotline k Franciji. Laborit J. H. Martin je vprašal Edena, ali je bila Velika Bri tanija formalno obveščena glede dogovora med Francijo-in sovjetsko Rusijo, ki določa evakuacijo Nemcev iz Porenja, Porurja, Saarske kotline, kakor tudi iz Šlezije in Pomeranije. „Eden- je odgovoril, da ne ve ničesar o sklenitvi takega dogovora med Francijo in Rusijo. "Problem razkosanja Nemčije," je dejal, "ni samo zadeva Francije'in Rusije, temveč vseh za držav." velikih Zavezniki nastopili proti Švici Kasen za pomoč n&cijcki Nemčiji \zahtevajo besedo • Predstavniki nastopili pred posvetovalno komisijo Washington, D. C., 18. jan.— Tu Je bilo naznanjeno, da zavezniki ne bodo več pošiljali blaga v Švico, ker nudi ekonomsko pomoč nacijski Nemčiji. Državni tajnik Edward R. Stettiniys je na konferenci s časnikarji razkril, da bo Amerika storila korake glede revizije odnošajev s švico. Doslej Je Švica dobivala blago od zaveznikov preko Francije. Francoske železnice so zdaj zaposlene s prtvažanjem materiala «a zavezniške oborožene sile. -Dragi uradniki državnega de-partmenta so ixjavlli, da si Je Švica nakopala jezo zaveznikov, ker Je ignorirala pozive, naj ustavi pomoč Nemčiji. Med drugim so zahtevali ustavitev prevoza premoga iz Nemčije preko Švice v severno Italijo. Švica izvaža v Nemčijo stroje, aluminij ln druge produkte. Waahlngtolt D. C., 18. jan.— Predsednik Rooaevelt je pozval kongres, naj takoj sprejme fca-konski načrt, ki določa obvezno delo za moške v starosti 18 do 46 let, ki niso v armadi in ne delajo v vojnih industrijah. Roo-seveltovo zahtevo vsebuje pismo, naslovljeno * kongreaniku Mayju, demokratu iz Kentucky-ja in načelniku odseka za vojaške zadeve. May je avtor zakonskega načrta, ki je bil predložen kongresu v sprejetje. Kakor Roosevelt, sta tudi ge neral Marshall, šef generalnega štaba, in admiral King, vrhovni poveljnik bojne mornarice, pozvala kongres, naj sprejme načrt. V skupnem pismu kongres-niku Mayju sta priporočila ta kojšnjo akcijo. Maršal je dejal, da mora armada dobiti najmanj 600,000 rekrutov do 30. junija da nadomestijo one vojake, k so bill ali pa bodo ranjeni v bit kah na frontah v Evropi in na Pacifiku. Zakonski načrt določa, da moški v starosti 16 do 45 let, ki ni so v armadi ln ne uposleni 1 vojnih Indufltrljah, pridejo v delovne bataljone. Prejemali na' bi vojaško plačo, tofia deležni ne bi bili privilegijvojakov in vojnih veteranov. Voditelji unij Kongresa indu strijskih organizacij in Ameriške delavske federacije vztrajajo v opoziciji. Izjavili so, da bi obvezno delo zavrlo, ne povečalo, produkcijo vojnega materiala. Voditeljem teh unij sta se pridružila Martin H. Miller, re-piezentant bratovščine železniških spremnlkov, In Frederick C. Crawford, predsednik Zveze ameriških tovarnarjev. Miller je dejal, da zakonski načrt pred videva totalitarno kontrolo vojne ekonomije, Cruwford pa Je pobijal trditve o pomanjkanju delavcev v vojnih industrijah. Domače vesti Ranjen na bojišču Girard, Ohio.—Družina Frank :acich je bila obveščena od mlajšega sina Johna, da je bi) ranjen in se nahlja v bolnišnici. On je opničar na bombniku/ Ta dru-žina Je še zgubila starejšega ai-na v \rt>Jni.—Drušina Joseph Lo-"panja je bila pred časom obve-čena od vojnega departmenta, da je njen ain Joseph pogrešan, i Sedaj se je pa sam javil iz nem-itkega ujetništva. Poklican k vojakom Hutchinson, Pa.-Dne 27. dec. e bil poklican k vojakom Eugene Rhome, član društva 683 SNPJ. Doma je pustil ženo ln otroka. On je Že štirinajsti član tega društva v službi Strica Sama. Pogrešan v vojni Ely, Minn.—Anton Zbašnik, gl. tajnik ABZ, je bil obveščen od vojne oblasti, da je njegov sin Gilbert pogrešan na evropskem bojišču od 21. dec. Zavezniki ne bodo nasičevali Nemcev Nova proklamacija generala Eisenhower ja Kavsanje med Poljaki v Londonu Raczkiftwicz zavrnil predlog krščanskih demokratov London. 18. jsn.—Poljski pred-sednik Raczklewicz Je ignoriral nasvet glede reorganizlranja u-bežne vlade. Predsednlštvo te naj bi ponovno nrevzel Stanislav Mikolajczyk, vodja kmečke stranke, ki je za zbližanje s sovjetsko Rusijo T»enje med Saboter ji razdejali nemško tovarno Stockholm, švedsks, 18. jan.-l^i P?»)*« železniškega križišča, 25 milj južnozapadno od Varšave. V dvanajstih urah so prodrle 25 milj daleč in zasedle čez 800 naselbin. Moskva molči o operacijah sovjetskih sil v Vzhodni Prusiji Predstavniki teh državic so nastopili pred zavezniško posve-i tovalno komisijo, ki sestavlja pogoje premirja za Nemčijo. To tvorijo reprezentantje velesil— Velike Britanije, Rusije in Ame- gi fronti znotraj Vzhodne Pn,- Uradni komunike, objavljen Cehoslovaklje Med drugim rta danes zjutraj v Moskvi, omenja zahtevala garancije od veleti , operacije v Budimpešti Rusi so da bodo storile korake za popol-z* vzel i nadaljnjih 50 blokov no razorožitev n razkosanje Klavnega ogrskega mesta To po- Nemčije, da ne bo nikdar več meni, da Je samo IV) blokov Bu- ogražala miru. Ta teden Doy dimpešte še pdd kontrolo nem- nastopih pred komKijo pred-ških in ogrskih čet. Čez sedem | stavniki Jugoslavije, Belgije, tisoč Nemcev ln Madžarov Je' Holandije ln Norveške. * Oboroženi danski saboterji razdejali tajno nemško tovarno ] "" , v Copenhagenu, ki> izdelovala j trojice opremo za leteče bombe tipa V-2.' Rnczkiewicz * «.vrnil predlog airoča danska časnilka agentu- «tranke krščansk.h demokrata, « LZeril so premagali vo- naj skliče konferenco predstav-j^k^ikeTn pognali tovar- ^ »tlrih ^ilnlh P— no v zrak z dinamitom. Dv« de-|«trank, na kateri naj bi1 se vri» lavca sU bila ubita ln čez dvajset ranjenih. Španija izpolnjuje obveznoeti napram Ameriki Pari«, 18. Januarja.—General Dw!ght D. Eisenhower je obvestil nemško ljudstvo, da se ne more zanašati na zavezniško vojaško vlado, da ga bo zalagala z živili, obleko in kurivom po kapitulaciji Nemčije, temveč na svoja lastna sredstva. Politika požgane ln opustošena zemlje umikajoče s« nacljske armad« bo le povečala trpljenje nemške' ga ljudstva! Elsenhowerjeva proklamacija je bila prečitana na radiopostajah v Evropi. "Zavezniške armade bodo prvi vrsti zadostile svojim potrebam," pravi proklamacija MAko bo mogoče, bodo pomagale le prebivalcem dežel, katere so oplenile nemške armad«, Nemški kmetje in delavci nal skrbe da jih nad j i ne oropajoW času prodiranja zavezniških armad proti Berlinu. Nemške oborože ne sile bodo poražene in nem ške pokrajine okupirane. NuA cilj je popolno uničenje teh si in strmoglavljenje nacijskc vla de." Proklamacija dalje pravi, "da preprečenje ekonomskega poloma po porazu nacljske vojne miline ¿avisl od odpora nemškega ljudstva proti nacljtm, ki uničujejo lastnino in naravna bogastva v pokrajinah pred okupacijo teh po zavezniških četah. Politika opustošenja in 'požiganja ne bo prizadela zaveznikov, ker so preskrbljeni s potrebščlnsmi, temveč le nemško ljudstvo, Dokler se bodo poveljniki nem* ških armad pokorili ukazom na-cljev z namenom, da se podaljša brezupen odpor, bodo zavezniške sile na kopnem ln v zraku zadajale težke udarce Nemčiji in uničevale njeno bogastvo Trpljenje nemških mas se bo pomnožilo in ljudstvo bo moralo prevzeti odgovornost, če bo pomagalo nacljem, ko bo Nemčija posula puš^sva." Debata o situaciji a f» v* •• v brciji Laboriti spet obsodili fritsko intervencijo London« 18. jan,—Očitno je, da x> imel premier Churchill težkx> stališče, ko se prične debata v parlamentu glede situacije v Grčiji ln britske vojaške intervencije v prilog vladi premier j a i 3lastlrasa in grški reakciji. Laboriti; med temi Oeorge Strauss, , so ponovno obsodili Churchlllovo Intervencijo. "Po-ožaj v Grčiji je neznoaen," je rekel Strauss. "Churchillova vlada izvaja politiko, ki je v nasprotju z željami ogromne večine ljudstva v Veliki Britaniji in Grčiji. Churchill je dal vso podporo gr^ki reakciji, ko je zagnal aritske čete V boj proti levičarjem." Laborit Frank Bowles je dejal, da bo delavska stranka zahtevala pojasnila od Churchilla. On bo moral dati odgovor na vprašanje, zakaj so bile britske čete vržene v akcijo prbtl levičarjem v Grčiji, ne pa poslane na fronte, na katerih bi se lahko borile proti Nemcem. Laboriti bodo zahtevali v parlamentu takojšen odpoklic brit-skih čet Iz Grčije, Poljaki pozdravili osvoboditevVaršave Deklaracija predsednika ubeine vlade la razprava o reorganiziran Ju vlade. V sedanji vladi, katere predsednik Je socialist Tomasz Ariiszewskl, niso reprez*ntantl kmečke franke Celo v socialistični stranki Je nasUl razkol. Manjšinaka frupâ v socialistični stranki se po*«J* * Miko-Jajczykom formiranje no- ve vlade. Doeedsnja pogajanja še ntao prinesla nobenega rezul Zid je v Paleeiini poaoarjeni Kairo, Egipt, 18. Jan.-James Orlgg, reprezentant Velike Bri Unije na Srednjem vzhodu, je posvsril Žide v Palestini, da bodo izgubili podporo krščanskega sveta, če ne bodo likvidirali U roristlčnlh gang. - On Je rekel, "da so mnogi smatrali židovski problem za konflikt med Židi in Arabci in Veliko Britanijo za po- Waahlngton, D. C. 18. Jtn -Državni tajnik Edward R. Stet- tinius Je na sestanku s časnikarji se niso pnnm ! sredovslko a so se motih Svet dejal, d. Španija Izpolnjuje vse uta Britski Chu^hi l ^^/.^^tv. na- obveznost, v smislu dehors, prezirs «Kianjo Hi»»« vlado in »SI JP * katerega je členila z Ameriko odklanja razgovore z njrnlml cij»Ke«a "l* ra.es pred nekaj tedni Ns podlagi člani tega dogovora Je usUvils izvoz I R*czkiewic? je, ko Je zavrnil reprezentantov političnih strank, kovin in drugega vojnega mate- predlog stranke krščanskih de- ponovno^ demonstriral svoje so- i lala v Nemčijo. nwkratov, naj sklk* konferenco vraštvo do aoyjetske Rusije. , London, 18. Jtn.—'Tomasz Ar-clszewaki, predsednik ubeine poljske vlad«, Je poidravll osvoboditev Varšave, »»eno pa J« v deklaraciji namignil, da bo nje-administracija pritiskala na zaveznike, naj jo priznajo kot legalno vlado vse Poljske. Okupacija poljske prestolnice po ruskih četah je ponovno potisnil« na površje konflikt m«d poljsko ubežno vladb ln Moakvo. Gotovo Je, da bosts morali Velika Britanija in Am«rika revidirati svoje stališče napram poljskemu odboru v Lublinu, kale-regu je Stalin priznal, Prav tako Jo gotovo, da bo vlada v Lublinu premestila svoj sedež v Varšavo pred sestankom iied Stalinom, Churchillom in looseveltom. Deklaracija predsednike poljske ubeine vlade j« v bistvu tudi goreč apel na Veliko Britanijo n Ameriko, naj ne revidirata svojegs stališča. "Po petih letih nacljske okupselje so bili In-vaderjl pognani Iz Varšave," Je dejal Arclszewskl. "Nobena dru ga evropska prestolniea ni toliko trpela pod peto nemških okupu-torjev kol Varšava/* Nacijska navodila nemškim vojakom Ustrele naj vsakega bojazljive* Bern, Ivlca, 18 jsn -Voditelji nacljske stranke m izjavili, "da je naša volja za odpor proti sovražniku edina stvar, ki nam je ostala." in izzvali vojake,, naj ustrele vsakega bojazljlvca, ki bi skuittl odložiti orožje ln se podati. 4 Voditelji so v glasilu svoje strsnke, ki se rszpečava med nemškimi četami, naglasih, da navodila ae aplicirajo na' visoke častnike In prostake Ta so v soglasju z odredbami, kater« Je sestavil In uveljavil Hetnrieh Himmler, načelnik Gestap«, na-djsk* tajne policij«, ki je tudi poveljnik nemške notranje sile. "Naša volja za odpor mora prevladovati v borbi proti rito-gočni sov rs), ni sili, doklair n« bo novo orožje zagnano v akcijo," pravijo nad jI, "Kdor bi skušal sabotirst! to voljo, mora biti uničen." f PROCESI PROTI KOLABORATOR-JEM V FRANCIJI Cez 80,000 aretiranih po izgonu Nemcev iz deiele FRANCOSKA SODI-SCA ZAPOSLENA Parla. 18. jan.~Problem, nanašajoč Ne na postopanje proti izdajalcem, špioiiom ln koiabo-ratorjem, Je kompliciran in izzval je trenja. Nesoglasja ao nastala glodo pravičnoati glede naloženih kazni in smrtnih obsodb. Doznava se, da so člani oavo-1 hodilnih odborov in policija aretirali čez 80,000 ljudi v Franciji, odkar so bile nemške čete izgnane. Veliko število izmed teh je bilo pozneje izpuščenih iz iuipo-rov. Uradni krogi so razkrili, da je čez 20,000 alučajev pred sodišči, nadaljnjih 50,000 pa je v pro-ceau preiskave. Državna aodišča, kater« je usUnovil general Charles de Gaulle, predsednik začaane vlade, z dekretom, so doslej Izrekla 2200 obsodb. Tristo obtož«nc«v je bilo obsojenih v smrt, čez tisoč pa v dosmrtno Ječo. ^ Sodišč« so bila ustanovljen« v vseh francoskih provincah. V pariškem distrlktu so bile sestavljen« obtožnice proti ft&OO osebam. V Jetnlšnicl St. Denis s« nahaja č«i dv« tisoč Jetnikov. Justičnl minister D« Menthon je dal instrukclje sodiščem, naj pospešijo obravnav«. Vse mora-Jo biti zaključen« do prihodnjega Junija. Ustanovljeno je bilo posebno sodišče, ki g« tvori pet članov. To bo sodilo m«rš«U P«-talna ln vse one, ki so sluftill kot ministri v njegovi In L«valovl lutkarski vladi v Vichlju. Pe-tain in Lava!, ki sta pobegnila v Nemčijo, bosta obsojena v od-, sotnosti. Med onimi, ki so bili aretira-ni na obtožbo izdajstva, špionaže in sodelovanj« z Nemci v času okupacije, so industrljci, zdravniki, odvetniki in drugI profesionalci. Obravnave bodo v v«čj«m obsegu razkrile, kuj se j« godilo v Franciji, ko Je bila pod okupacijo nemške oborožene sile. Francoski delavci zahtevajo čistko Zborovanja unij 1 v franeotkih meitlh • * Parla. 18. Jan,—Zahteve, da se mora čistka poostriti, so se slišale na zborovanjih delavskih unij v Parizu In drugih francoskih mestih. Benolt Franchon, glavni Uj-nik Zveze delavskih unij, Je zahteval totalno čistko na zborovanju svoje organizacije v Parizu. Zahtevo Je podprl Jacques Duclos, tajnik komuniatične stranke. Slednji je naglašal potrebo radikalne čistke. Problem po*P«A!lv« okrevanja francoskega gospodaralva In uposlitve 600,000 brezposelnih -delavcev v Parizu in okolici j« , povezan z iztrebitvijo onih, ki so sodelovali z nemško okupacijsko silo v Franciji. Franchon in Duclos sU Izjavila, da bosta pritiskala na začasno francoako vlado, katere predeednik Je general Charles de Oaulle, za ak-, cijo proti kolaboratorjem Razprava o zvišanju plač voznikom Chlcago, 18 Jan —Vojni delavski odbor Je vzel v pretres vprašanje zvišanja plač voznikom to-.vornih avtov^v Chlcagu In okolici. Odbor Je glade teg* *«sll-is I voditelje unije ln delodajalce. Pričakuje s«, da bodo plača voznikom zvišan«. Unija tm« čez 15,000 čl«nov. PROSVITA V PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . # * GLASILO III LASTNIMA SLO VTKI« HARODWC PODfOlMl JCDNOTC Organ oI ud publkkad by ilovM Hatkmal Benefit ««datf Naročnina m Zdruiana driaea (liW CUop) to Kanado W90 n. laia tAOO H pol Uta. t\M «a ¿alrt letaj »a Chicago to okolico CookCo. VM «a calo lato. 13.7$ «a pol lata; aa inoaamairo Ü 00. Subscription rata«: for Iba Unltad Stala« UaceptChfc«»«) and C.nldafS par yoar, Chtcap» and Cook Countf $7M pat fur. foreign countrio. M OO par yaar. ' Can« oftaaev PO dogorocu^IlokopW doptoor La ÄST l^n^^UiÄ Ä 6. 2p**l PETEK, 1». JANUARJA AdTortialng rata« on agt^m^nl^Manu^lpt« and unsolicited .rtlclo. will not bo ratumad. Otbaf mmntucfiptM. •ucb a« »toriof. play«« * SÄ^Sf" ' whan accompanied by aalf addraMad and stamped aneelope. Nailov na bar ima stik s listom« PBOftVETA , 2*67-59 So. Lawadale An« Chicago 23. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS urctja • u V w je resena Koi čitamo, je "civilna" vojna v Grčiji zaključena. To vsaj v Atenah in v okolici, v hribih pa še odmevajo streli. ELA8 ali gtška levičarska armad« je bila po 40 dneh bojev temeljito poražena po angleški vojaki, ki je bila v pretežni meri oborožena z ameriškim "lendleasnim" orožjem. Bito je poražena vojaško in politično. Grčija je zdaj—'»rešena." Tega poraza je bilo pričakovati, kakor hitro je Churchill arogantno naznanil v parlamentu, da je bila proti grškim "komuni; štora in banditom" poslana močna oborožena sila. Pozneje smo čitali, da je angleško vlada poslala v Grčijo sedem divizij, kar pomeni blizu sto tisoč mož, ako so bile poslane polne divizije. Proti Nemcem je bila Anglija poslala le par divizij, ker več jih ni bilo tieb«,'kajti grški partizani so bili ie sami večinoma očistili deželo nacijakega okupatorja. Nemci so se začeli umikati iz Grčije, ko je ruska armada začela pj odi tati v Jugoslavijo; pri tem so jim pridno pomagali tudi grški poitizani, ki so jim bili stalno za petami in tudi zaplenili velike količine orožja, municije in druge opreme. Nemci so ostali le na nekaterih grških otokih, predvsem na Kreti, ker niso imeli trans-pottacije. In Kreta, največji grški otok, je le danes v njih rokah. Toda za/ Anglijo je bilo važnejše, da je poslala močno armado proti grlici osvobodilni vojski kot proti Nemcem na Kreti. Te bo že dobila v svoje roke—mogoče brez večjih bojev, če prej ne, pa s kapitulacijo. ' To ko je zdaj Grčija dobila novega goapodarj», ki se razume na vladanje podložnih ljudstev, kajti v tem ima večstoletno prakso. General Seobie, o katarem prej nismo nobenkrat filiali, se je izkazal za "jeklenega moia"—vsaj v svojih izjavah in arogantnem obnašanju. On je seveda le izvršil Churchlllova povelj«. Kot je razvidno, je vse tako urejeno, da se s pomočjo angleških bajonetov v Grajo zopet povrne kralj Jurij, in to neglede kaj mifU velika večina grškega prebivalstva. Kot pravi londonski eocialiatični tednik Tribune, katerega urejuj« poslanec Bevan, ima v posesti kopijo telegrama, v katerem je kralj Jurij sporočil svojim ljudem v Atenah, da mu je Churchill zagotovil, da zopet zapade svoj prestol, "leo se duhovi pomirijo." Šele po tem zagotovilu jo pristal na regentstvo. (Kakor je razvidno, sedaj išče enako "gaiancljo" tudi Jurijev žlahtnik kralj Peter in je zato insceniral "t evolucijo" proti Tlto-Subašičevi pogodbi.) Take je bila "odvrnjena" civilna vojna v Grčiji—z zadušitvijo levičarskih elementov v krvi šepredno si je moglo grško ljudstvo, postaviti tako vlado, za kakršno bi se večina izrekla. In za kakšno vlado bi se izrekla večin«, je znano Churchillu, Juriju in vsej grški reakciji, ki je bila ali pasivna ali pa je pridno sodeloval« z nacijskimt okupatorji. To reakcijo so zdaj posadili v sedVo angleški bajoneti, ki jo bodo tudi protektirali/ Iz izjav generala Plastirasa, načelnika začasne vlade, je razvidno, da se bo civilna vojna v Grčiji še nadaljevala, dokler osvobodilna fronta ne bo popolnoma uničena. To je razvidno posebno iz njegove izjave, v kateri je rekel, da pogodba glede sklenitve premirja med generalom Scobijem in zastopniki partizanov ne obvezuje njegove vlade. Zavrnil je tudi vsako zahtevo po novi koalicijski vladi, v kateri bi bili reprezentirani tudi levičarski elementi. Nadaljnji razvoj v Grčiji je odvisen od tega, kaj stori angleška vlada. Ampak odvisno bo tudi od tega, kaj stori angleška delavska stianka. Ce le ji ne posrdči preusmeriti Churchillove politike riapiam Grčiji, sploh nam am vsem "osvobojenim" državam, in če bo kljub temu še ostala v koalicijski vladi, tedaj bo tudi sama no-hlla odgovornost in posledice za to imperialistično politiko. Referendum avtnih delavcev V prihodnjih par tednih ho članstvo največje unije v Ameriki in sploh na svetu odločilo z referendumom, ali se njih organizacija (United Automobile Workers—UAW) še v bodoče drii ali »e odteče protista v kovni politiki, kar je politika vsega organiziranega delavstva v tej deželi, dokler tram vojna. To Je oficielno stališče fckoia) vseh unij. Na zadnji konferenci UAW |e bilo to največje sporno vprašanje, o kutcrrin mi ae vrati« tri poimenska glasovanja. Konvencija Je končno m- potrdila U> |ioUltko s pogojem, naj o tem vprašanju od Inet članstvo kamo z i eferetuiumom Konvencija j? tudi zaključila, da glavni Htan unije ne sme voditi nobene agitacije ne z«, ne proti. «. In tako je /daj t<> vprašanje pred članstvom avtne unije, ki šteje okrog 1,210.000 članov. VrŠ* se tudi živa agitacija za in proti. Ker ima glavni stan unije vezane roke, vod» kampanjo sa odobritev te politike glavni hUn CIO. V to kampanjo i v /daj vprešen ves njegov aparat, kajti č< hi se večina iztekla za pioklic te politike, bi bil to velik udarec za vodstvo CIO. Aktivni so tudi krajevni unij. tki odbori za in proti, , - Ta referendum je predvarm značilen radi tega, ker je javna mi« lufestacija demokratičnega uatroja največje unije v deželi. Pri mnogih, sploh pit večini organizacij, delavskih in drugih, sklepajo o Vttiiub vpi«šanjih le voditelji al* kvečjemu delegati. Prt biz* mikih koipotacijah pa aploh nima nihčt» drugi heaede kot m«jhno število ducktoijev. ki-*« tudi Izvolilo iz let« v leto, dokler hočejo DelničarJt mmaio #<»h najmanjše beaede. Taktično je tudi na j i M/11 raketi taka ut»>|a bolj demokratična kot je najbolj "demokiatična" koiporacij« Pti slednji nI nobene možnoatl M revolt h ar» j«- delničarjev, medtem ko taka motnost obstoji pri sleherni delavski org«niz«clji. O TEM IN ONEM . Caafton, O.—Ljudje tarnajo, ko so spoznali, da Atlantski čar-ter počasi polzi v pozab nos t. Na valovih severnega Atlantskega ocena, v času najbolj kritične ure Velike Britanije in njenega imperija, je bii postavljal temelj za preuredbo starega sveta. Anglija ae je od tistega časa s pomočjo Amerike postavila ponovno na noge in ponovno pokazala svojo staro barvo v politiki. Ta dežela je bil« vedno zatočišče in zadnja nada preganjanih despotov in torijski Churchill hoče, da to tudi ostane v bodočnosti. Interesu Velike Britanije so vedno služili taki gospodje, po čijih žilah se pretaka kraljevska kri. To gospodo želi Churchill spraviti na stara mesta, a obenem pa poudarja paragrafe Atlantskega čarterja, kateri govore o samoodločeva-nju narodov, , j Kako pa se Churchillova politika ujema s paragrafi Atlantskega čarterja, je pa druga stvar! Veliki so vedno reševali malf in kakor kaže, jih bodo tudi danes rešili, seveda po svoje. Chruchill in Stalin pa sta si tudi precej dolžna drug drugemu, zato sta se odločila, da rešujeta po svoje vsak v svoji sferi. Stalin bo uspel v centralni Evropi in na Balkanu, in sicer zato, ker tem državam ne preostaja nič drugega kot povezati se z Rusijo. Kako pa bo uspela Churchillova politika v njegovi sferi, bomo videli pa jutri. Neki nacijski veljak je vzpodbujal Madžare, naj napravijo iz Budimpešte drugi Stalingrad, pozabil £a je povedati, da so in-ferno Stalingrada zdržali Rusi in ne Madžari. Bivša Avstro-Ogrska, po kateri tako strašno hrepeni sin Zite, ki je bila zadnja kronana baba dvoglave monarhije, je bila romantična država. Štela je 55 milijonov prebivalcev, imela lepa jezera, gorovja, krasna polji In neizmerne gozdove. Tudi veliko število gradov in nešteto plemičev je imela, princev in princez, ki so lastovali ogromna podedovana posestva. Zaeno pa so imeli vso svobodo, kar je je bik) v monarhiji. i Zgodovina vladarjev Avstro-Ogrske, zgodovina Habsburžanov je zel d pisan«. V vsakem drugem odsUvku najdete opombe o ljubavnih aferah članov habsburške hiše. Bivša monarhija se je ponašala, a zaeno zatirala slovanski ži velj s tem, da je poitalijančeva la slovansko Primorje od Trsta pa do Boke Kotorake. A to ni vsef v Vojvodini in Tranšilva niji je naseljevala Saksonce, prav tako je ponemčevala spodnjo štajersko ln del Koroške ter pomagala naseljevati Nemce v najlepše pokrajine tedanje Češke. ,u.,.y Potem pa jo pričel« neprestano ogražati bivšo Srbijo, katero j«, hotela ekonomsko in politično zadušiti. Da, to je delala, do-Kler je nista Gevrilo in Princip sruAUa iz njenih temeljev. . Najboljša kvaliteta grozdja raste na otoku Madejri. v Siciliji, jCAliforoi^i, Italiji, ¿paniki, v okolici Tuluza in Boujredauxa na Francoskem. Iz tega grozdja iztisneš najboljšo kapljico, ki te okrepča ako jo zmerno uživaš, ako pa jo plješ preko mere, potem pa napravi iz tebe kroničnega pijanca—norca. e e e Neko 24 let staro dekle v Ca-liforniji, ki se je bolj zanimalo za ljubezen raznih Chaplinov kot pa za filmsko karijero, zahteva od sodišča, da določi, da bo njena 14 mesecev stara nezakonska hčerka rastla pod imenom Chap-lin. Ubogi otroci, ki pridejo na svet na račun razbrzdane spolne ljubezni, nato pa postanejo tarča sodišč in širše javnosti. Toda tak je «vet, tak je bil včeraj in tak bo jutri. Taki slučaji so bUi in,bodo. Človeški možgani so prešibki, preveč otročji, cja bi se mogli vedno upreti nrjo-či narave; - Mlchael Chok. V POMOČ BEDNIM Klein. Moni.—Društvo št. 132 SNPJ je na svoji zadnji seji izvolilo dva člana, da gresta nabirat prispevke v pomoč bednim v stari domovini. Izvoljena sta bila Frank Čebul ln Anton Mi klic, ki sta nabrala $84.75. Ta vsota je bila poslana na< urad SANSa v Chicago, ki jo je nato odposlal na pristojno mesto New York. Prispevali so sledeči: Andrew Mlekuš in žena $6, po $5 pa Anton ln Štefanija Gabrik, Frank in Mary Čebul, Anton in Roza-lia Miklich, Andy in Paulina Ko-mac, Joe in Anna Bajde, John in Anna Zupan, John in Karoli-na Jane, Louis In Mary Čadež ter Kari Kocjančič in žena. Rojakinja Banovec je prispevali $4.50, drugi rojaki in rojakinje pa manjše vsote, tako da je skupna vsota znašala kot zgoraj navedeno. Iskrena hvala vsem prispeva teljem za njihovo naklonjenost in podporo. Anton Mlkllč, Frank Čebul. denarja, ki ga večkrat nepotrebno trošimo. Tukaj imamo postojanko št 30 SANS in podruž» ntco št 13 J PO. Dobro bi bilo, če se bi ti dve ¡»ostojenki zdru- iiill, morda bi na ta način naše pomožno delo bolje uspevalo. Ampak sedaj se moram vrniti /lazaj k naši božični prireditvi Razume se, da je glavno vlogo; igral Mik last, kakor je pač navadno ob takih prilikah. Prišel je skozi glavni vhod v dvorano. Imel je belo brado in rdečo obleko. Seveda je iraei tudi veliko vrečo, iz katere je vlekel razna darila. (Kaj vse sem dobil, ne bom povedal, ker bi me morda prištevali k "ta malim.") Miklavž me nikdar ne pozabi in tudi to pot me ni, za kar se mu prav lepo zahvalim, upajoč, da me prihodnjič spet podari. Dečemberske ali glavne letne seje so končane, uradniki so večinoma stari ali prejšnji, tako da smo naše volitve skončali dot kaj hitro, nato pa se zabavali ob okusnem prigrizku in dobri kapljici. Rečem vam, če bi imeli več takih sej v letu, potem bi bile naše seje bolj številno obi s kane. Naš Slovenski dom je na zadnji seji sklenil nekaj posebnega. Tajnik in blagajnik sta naznanila, da je na razpolago 10 tisoč; nakar so zborovalci sklenili, da se vsem onim, ki imajo certifikate v obliki zadolžnic, izplačajo vse zaostale obresti po štiri odstotke, kar bo skupaj zna šalo čez štiri tisoč dolarjev. To je pač nekaj posebnega za našo naselbino, odkar obstoji SDD, kajti sedaj se šele prvič obrestuje. Časi so boljši in prav je, da si je Dom toliko opomogel. Tisti, ki so v krizi vsled nezaupljivosti vzeli zadolžnice (delni ce) ven, se bodo danes vprašali, čemu so to storili, ker niso dobili obresti, kajti Dom takrat ni imel denarja in ga niso mogli prisiliti, da bi jim plačal obresti Sneg nam dela dokaj preglavic, ker zavlačuje proftiet na cestah. Letošnja zima je namreč bogata na snegu in mrazu, ampak čez dober mesec se bo morala umakniti pomladi, ki se včasih pojavi že v marcu. Srečni smo, ker smo se dobro založili z raznim živežem, poleg tega pa smo si pripravili nekaj klobasic, ki zelo prav pridejo zlasti pred pustnem času. Anion Valenilnčlč. POROČILO IZ PENNE Wsst Mlddlesex. Pa.—Božične praznike smo dokaj dobro, obhajali. Mladinski krožek je na božični veet<' priredil primerno igro in zapel nekaj pesmi. Vstopnina je bila prosta, le pri vhodu v dvorano je tajnica ponfbžne akcije Frances Gorenc sprejemala prostoyoljne prispevke v pomoč bednim v stari domovini. Nabrala je $50. Nekateri so dali dolar, nekateri pa nič; med zadnjimi sem bil tudi jaz. Tisti, ki nismo nič dali, lahko to še storimo, kajti prispevki se sprejemajo vsak dan. Vsi vemo, da je pomoč rojakom v stari'domovini nujno potrebna. Trpljenje je veliko in pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin je splošno. Zato pa nabiramo prispevke v denarju in blagu. Ako kdo pozabi dati, ga malo pocukamo. V stari domovini jim bo vse prav prišlo. Tukaj imamo vsega dovolj, tudi POROČILO O PRISPEVKIH Gallup, New Mexico.—Društvo št. 120 SNPJ je pooblastilo Mary in Jennie Marinšek, da gresta od hiše do hiše nabirat prispevke za našo pomožno akcijo v korist bednim v stari domovini. Nabrana vsota je znašala $164.50, ki je bila poslana tajniku SANSa v Chiacgo. Prispevali so sledeči: John in Julia Novak $25, društvo 120 SNPJ $10, po $5 pa Frank Iskra, Anton Gantar, Jennie Marinšek, Frank in Mary Marinšek, Mary Tomac, Mary Jones, George Pe-tranovič, Julia Berlovič, Louis Butkovič, Frank Gantar, Anton Chicado, John Mfesič, Pete in Mary Mervoš, Tony Jankovič, John Kozeliski, Katarina Topič in Walter Matkovič, več drugih pa je prispevalo po $3, $2 in $1, kar je skupaj znašalo $164.50. Iskrena hVala vsem darovalcem. Upam, da bomo tudi v bodoče pomagali bednim v stari domovini. Mary Marinšek. Voina še ne bo končana ... Ta altka ta nemških etrov kaše emertške uletntke V svoji "bešlčnl" ofenalvt eo Nemrt lajali f * ....... ... ----- na s a padal fronti. ameriških vojakov v Belgiji ta Lukaembergu. NEKOLIKO . RAZMOTRIVANJA. BeUlngham, W«ah,—Leto 1944 je šlo v zaton. Kaj nam prinese leto 1945? Bog ve ... Mir v Evropi? Najbrže ne, čeprav bo Nemčija premagana, vsaj tako se sodi. Glavno vprašanje je, kako peepcečiti nadaljnje vojne, kar menda skrbi tudi nas navadne delavce. Čitam razne revije in časopi-i in skušam priti do dna, kaj je vendar vzrok, da ni upanja stalen mir. Nekateri priporočajo močno tretjo stranko, drugi gredo mimo tega vprašanja dalje naprej v—Indijo in druge kontinente, kjer je bogastvo bodisi v zemlji ali nad zemljo. Nekateri majhni ljudje, ki bi radi bili veliki, pa se bavijo s politiko. Milijoni pa so se pridružili "sv. očetu" in z njim mislijo na mir. Tako ne vem, komu bi se pridružil, kdo ima najboljši načrt za mir. Imamo pa tudi razne veŠčake, ki imajo oz. vidijo pravi vzrok vojnam, ali njihova priporočila niso sprejemljiva ... so preveč revolucionarna K . . zoperna velebizni-su . . . in tako je temelj na katerem naj bi se zgradil stalen mir, še zelo globoko v zemlji ... Tako vse kaže, da so obupali, da bi prišli do zaželjene skale, na kateri naj bi se zgradila tako zaželjena stavba; Vsepovsod močvirje, v katero se počasi pa stalno pogreza stari in izživeli socialni in ekonomski red, katerega Bog je profit in vera, da je Bog ^ustvaril zaklade zanj in sužnje, da mu služijo. Odkar je človek zagospodaril nad živaljo, se je lotil tudi sočloveka; bil je kanibalec ali ljudožerec. Te£a menda danes ni več, torej je le v toliko napredoval, da ne ubija zato, da bi imel meso za pozneje . . . Ubija in mori pa vendarle ... In kaj je mrliču mar, če ga pokopljejo ali požrejo? . . . Pa to še ni vse! Možu s sosednega sveta Marsa bi se čudno zdelo, da, neverjetno, da se med seboj pobijajo tisti, ki si laste naslov—civilizirani narodi. "In zakaj se?", bi vprašal začudeno. Kdo bi mu mogel dati opravičljiv odgovor? V prvi vojni je človek človeka ubijal zaradi demokracije— tako so rekli—-v začetku sedanje vojne smo pa slišali razne komentarje, da je Vb j na "malega človeka", da je svetovna "revolucija" . . . Zdaj pa, ko se bliža vojna v Evropi h koncu, pa so tisti komentatorji utihnili. Zdaj študirajo, kakšen naj bo mir in kakšno zdravilo za Nemčijo. In to ni lahka naloga, ne za Roose-velta in ne za Churchilla, dočim je Stalin dosegel že tri četrtine, kar je hotel. On ima narejen svoj povojni načrt. Roosevelt in Churchill zastopata stari red, mednarodni trust, Stalin pa novi red ali komunizem. Zapreke so tukaj. Kako naj se uredi stari in novi red, da bosta lahko živela skupaj v haromriiji? A prepad je nepremostljiv. Stari red se je debelil ob ropanju in zasužnjevanju primitivnih narodov, dočim novi red ali komunizem si prizadeva te narode izobraziti in organizirati proti izkoriščevalcem. Mogoče bo kdo rekel, da ne vem, kaj pišem. Nič za to, vsak ima pravico kritizirati. Neki moj kritik je zadnjič zapisal, da hvalim Stalina. To ni res. Jaz ne hvalim in ne grajam, ker se zavedam, da sem premajhen—nepomembna ničla, da bi take ljudi hvalil. Skušam pa razumeti mednarodne zaplet-ljaje, ki me zelo zanimajo. Živo so mi v spominu dogodki zadnjih let, odkar je Nemčija v prvi svetovni vojni podila ruske vojake, kateri niso imeli municije in ne volje nadaljevati boja. Prav tako mi je v spominu, kako sta potem'Lenin in Trocky "izdala" Rusijo v Brest-Litov-sku. Potem so sledile težave ruskega naroda,, spor med Stalinom in Trockyjem ter grozeča protirevolucija, nato "pogodba" med Hitlerjem in Stalinom in končno—vojna, katere se je Stalin tako bal. On je dobro vedel, zakaj so dajali ootuho Hitlerju tedaj, ko je kršil versajsko pogodbo in marširal v Porurje in dalje. Tedaj so bili za Stalina težki časi. .Proti njemu niso bili samo mednarodni kapitalisti, pač pa tudi mnogi delavci. A danes je on zmagovalec. In kakršen koli mir, sovjetski Rusiji bo prinesel sad. Oni dan m( je dejal m6j prijatelj: "Ja. potem pa se bodo vsi združili in napadli Ru- sijo." Odgovoril sem mu da a»i verjamem. Sovjetov ne bo n? 1 če napadal. O tem sem pravT tov. Zelo, zelo sem radoveden kako se bo vse razvijalo na \1 pukljastem svetu. Mislim da bomo doživeli še mnogo breT nečenj v prihodnjih letih 1 bomo živeli. Pozdrav citatel^ Prosvete. JtIa Gornik. povest iz življenja helene jagrove Spisal Joseph Ule (Milwaukee) t v državi Wisconsinu, v okra ju Waukesha, je živel na p0 akrov veliki farmi Andrej jager s svojo ženo Kati in hčerko He. leno. Njegova hiša je stala med sadnim drevjem, v bližini beton, ske ceste, ki je vodila proti se-veru. Nedaleč od hiše pa je wi velik hlev, garažo in kokošnjak Na zapadni strani hleva pa je bil j ograjen velik pašnik. Nekaj ko-rakov od hiše pa je rasla lipa in poleg lep vrt, na katerem je bi-lo" polno krasnih cvetlic in so. čivja. Pod H po pa je stala klop, na kateri je potovala družina! kadar , je bila delo končano. Zemlja Jagrove kmetije je bi-la zelo rodovitna in vse je bujno rastlo in uspevalo, kar so po. sadili ali pa posejali. Ker je bi-lo tudi podnebje zelo ugodno, so vskko leto pridelali obilo polj. skih pridelkov, kateri so bili glavni vir dohodkov Jagrovi družini. Jagrova hčerka Helena je bila stara komaj 14 let in znala je že tako pametno gospodinjiti v hiši, da je lahko šla njena mati vsako jutro delat na polje in tako pomagala svojemu možu Andreju. Res da je družina trdo delala na posestvu, a za plačilo je ugodno živela. Nekega dne sedi cjružina na» klopi pod lipo in se pogovarja, kaj bodo delali naslednji dan. Nenadoma pa zaobrne gospodi-nja Kati pogovor o delu in vpraša moža, kdaj bosta šla v mesto Cook. "Kati, 'zakaj pa bi šla rada v mesto?" jo je prijazno vprašal njen mož Andrej. "Saj veš, Andrej, obleko moram kupiti zase in za Heleno. Potrebujem tudi kuhinjske in namizne posode," mu je odgovorila Kati. . . -« Andrej pa ji odgovori v prijaznem tonu: "Kati, v mesto bova šla potem, ko bo $ole konec in ko bom^ izvršili najnujnejše K stala kuhinjska posoda In na zi namizna. Treba jo je bil" miti. Tudi postelje je bilo tre-(Dalj« na S. rtrani) >ETEK, 19. JANUARJA la se razčistijo pojmi"— ali debata dveh urednikov Odgovor na urednikov odgovor I iotaknil se bom le glavnih 'k v odgovoru b*. urednika na >je pismo, ki je bilo objavljeno Prosveti 27. decembra,' onih 5k, ki globlje posegajo v mojo levo. frednikovo "analizo"—ki jo napačno imenuje psihoanali--v kateri "ugotavlja," da jaz isnim kot neka domača žival, ji pokaže* rdečo cunjo, kadar ilisim besedo komunist, ome-im le mimogrede. Ta "anali-je zelo preprosta in nezrela, loh nevredna inteligentnih lju-Žalostno je, da se mora ured-na j večjega slovenskega lista imeriki poslužiti teh starih in 10 obrabljenih metod v svoji jlemiki. Ta metoda je apel na Ijplitvejžo pamet. Povej tej Imeti, da je ta ali oni tako in bolan—in "dokazal" si ji Ampak potem moraš nare-ti piko. Če se spozabiš in res-fargumentiraš z bolnikom, si lega sebe udaril po buči. ;0 je br. urecUiik pred nekaj \i žigosal v Prosveti Stalinove jtke v Rusiji in Španiji, je dal ilinu pridevek Grozni Ako j jaz rekel, da je on takrat bes-\\, ne bi s tem pojasnil ničesar, izlika med njegovim in mo-temperamentom je vsekakor da je Garden nadel Stalinu [iimek Grozni, jaz mu pa še ni-]m dal nobenega, dasi je Stalin Jmunist številka ena. (Ne, moj boj s komunisti, ka-\r z vsemi totaliiarci, ni besi}i-Če kaj vem, vem to, da tsnitev škoduje zdravju. Ker (lim, da bi še dolgo živel, zato Irbim, da si vedno ohranim (adno kri. Na drugem mestu lavi br. urednik, da me je rah pred komunisti. Tudi ta bosa. Jaz ne pričakujem, da komunisti kdaj zavladali v meriki, zato se njihovih eska-id prav nič ne bojim. | Prav tako banalno je sklica-mje na to, kaj je pisala Ame- Brozovičem (Titom), kadar ni v Moskvi. Danes so vsi ena poli» tična družina. Ker je Prosveta na strani te družine, je tudi na Snojevi strani—dane« zares. In jutri morda pride tudi Ameriška Domovina na vašo stran—in za-kaj ne, če bo Titus beračil pri papežu za vojaške kaplane, kakor je že?—in tedaj bo vse v redu, Br. urednik je omenil tudi Srbobrana, ki je pi£v tako daleč od nas, kakor je kakšen Hearstov list. Da, Srbobran nasprotuje partizanom, ampak iz popolnoma drugih razlogov, nacionalističnih in monarhističnih, ki so meni docela tuji. Jaz ne maram podpirati partizanov iz demokratično socialističnih razlogov, ker načelno odklanjam vsako totali-tarstvo. Ti razlogi se med seboj razlikujejo, kakor noč pa dan; med njimi ni absolutno nič skupnega. Veliko krivico pa dela br. urednik newyorškemu New Leader ju, ki ga v isti sapi vzporeja s Srbobranom, Ameriško Domovino in ostalimi nazadnjaškimi elementi, ki nasprotujejo komunistom. New Leader je dober, napreden in pošten socialno demokratičen list, da je malo takih; ima dobre poročevalce in sotrudpike mednarodnega slovesa. Br. urednik sam pravi, da je "v marsičem izboren list," kar je le delno priznanje, kajti reis-nica je, da je New Leader izbo ren v večini primerov—kljub vsem napakam, ki jih včasi za greši. Kdo, ki sploh kaj dela v javnosti, pa je brez napak? Nič zato, če podpira Roosevelta, na drugi strani ga pa dosledno kri tizira, kadar mu ne ugaja njegova politika, zlasti njegovo cin-canje v domači politiki in pre veliko apizanje Churchilla in Stalina. Stališče New Leaderja glede Jugoslavije je pravilno, zato je velika škoda, da nima več čitateljev med nami. Zaradi svojega odločnega stališča napram totalitafrstvu vsakega kova in v prid demokratičnim svobod- ka Domovina, kaj je rekel tonam P« vsem Jvetu je New anc Snoj in kaj pravi ta ali, Leader seveda velik trn v peti Tudi to je apel na zeleno ne le fašistom, nac tom in ko-> .......™ i« i munistom, temveč tudi totalitar- imet, katera nič ne razsoja in |č ne razlikuje. Br. Garden )bro ve, da je med menoj in |meriško Domovino prepad, ki bo nikdar prejnosten z moje irani. Na njeni strani je vera katoliško totalitarstvo, ki ga ^z odklanjam, nasprotno ne bo D. nikdar priznala demokra-|je, kakor jo jaz razumem in ilmačim. Kaj je torej skupne-ti med nama načelno? Jaz sem idn6 nasprotoval in še vedno jsprotujem vsakemu totalitar-fvu, komunističnemu kakor fa-stičnemu in katoliškemu, brez tira na to, komu je prav in kolu ni. Zdi se, da je naša^kato-|hka propaganda zelo vesela, ker mene zmanjkalo pri Prosveti -saj je imela z menoj neprestan ^jj 39 let—posebno pa je vesela i jstva, da so me odrinili od |i os vete—gvobodomisleci in so-|.i listi sami, ko me ona «ni mog-In zdaj vps v svoje zadošče-je draži. . . Br. urednik piše, da mu je br. logelj povedal, da je bivši mi-jister Snoj rekel, da je bila Profila na njegovi strani. Garden lahko vedel, da to ni bilo res. in j lepše se ie to pokazalo ob ksu kralia Petra v Ameriki po-fti 1942. Takrat je Snoj mobi-l/iral vse slovenske veljaki» v imet i ki za pok Ion Petru. Kj»gd ■ dobil? GruDO voditeljev iz Mevelanda, med katerimi sta skim liberalcem in totalitarskim socialistom. Vsaka trditev, da New Leader naseda kakšni lopovski propa gandi, je zelo smešna. Ljudem pri tem listu je treba dati toliko kredita, da so dovolj trenirani da lahko razlikujejo med blu fom in resnico ali možnostjo resnice. Da so objavili članek starega srbskega socialista Živ ka Topaloviča, so prav storili jaz bi ga tudi, če bi še bil ured nik Prosvete. Topalovič je osi vel v neumornem boju za pravi co in resnico—in danes najman, zasluži, da ga obrekujejo sodru gi, ki so obrnili hrbet drfmokra tičnemu socializmu in podpirajo sovjetsko totalitarstvo. Prosvet na mat*ca JSZ je pred štirimi leti ponatisnila eno njegovih dobrih del in upam, da se br. Gar den danes ne sramuje tega nje govega dela,—(Se nadaljuje.) Ivan Molak. Komentar urednika Tista moja "analiza* Iz duše-glovja o "domači živali in rdeči cunji" ni bila noben "point," marveč le izraz ali opazka, ki se rabi v preprostem jeziku od preprostih ljudi. Psihologi rabijo seveda boli "učeno" terminologijo za označen ie istega "fenomena." Da tak« tipi eksistlrajo sicer ni "likvidiral" toliko Rusov kot jih je Stalin. Dejstvo, da je Ameriška Domovina zadnja leta delala poklo-ne br. Molku in večkrat citirala ali pa skoraj v celoti ponatisnila njegove članke o partizanih, je lahko banalnost v njegovih očeh, toda ni banalnost za Pro-, sveto, za SN P J in za ves napredni element. (Enako dela tudi tado Staut, ki hodi v farovž po inspiracije in je v svojem zakotnem lističu tudi ponatisnil iz Prosvete zadnje Molkovo pismo uvodom, ki bi delal vso čast A. D., ni pa hotel ponatisniti urednikovega odgovora.) Pisec teh vrstic ni še nikdar rekel ali zapisala da med br. Molkom in Ameriško Domovino ni nobene razlike v političnem in verskem mišljenju. To bi bila res banalnost, če bi kaj takega rekel. Ne! Nekaj drugega je resnicat Molek je na enem eks-tremu, A. D. pa na drugem; in kakor se čestokrat zgodi, da se oba ekstirema dotikata in zlijeta drug v drugega, tako se je zgodilo tudi v tem primiru. Dejstvo je, da med Molkovim stališčem in stališčem Ameriške Domovine napram osvobodilnemu gibanju v starem kraju ni abso-utno nobene razlike. In kar je še lepše, tudi A. D. zavija svojo umazano "antiboljševiško" propagando v demokratične fraze. Čas bi že bil, da bi se br. Mo-ek sprijaznil z resnico, da ga ni nihče izpodrinil od Prosvete; v resnici se je izpodrinil sam radi svojega sovražnega stališča napram osvobodilnemu gibanju v starem kraju. (O slednjem se bodo čitatelji lahko bolje uverili iz nadaljnjih Molkovih člankov.) ' Cot posameznik ima br. Molek— ali kdorkoli—vso pravico do svo-ega stališča, toda isto pravico jima tudi vsaka organizacija. In kjef-se stališče posameznika, v tem, primeru urednika glasila, tako globoko križa s stališčem organizacije kot se med br. Molkom in gl. odborom—in tudi članstvom—je ne samo logično, marveč tudi zdrava demokraci-a, da se posameznik poda veči niy ali! pa odstopi z odgovornega mesta. Ce slednjega neče storiti, je v interesu demokracije— in organizacije—da se ga odstra* ni. Vsaka drugačna damokraci ja je farsa. Zdravo in sploh kardinalno demokratično načelo je tuHf, tia ima manjšina v 6rga nizaciji pravico do besede, da lah^o pridobi večino za svoje na zore; kjer manjšina nima te prilike, tam ni demokracije. Ko je prišel kralj Peter v MftlMH ni PROS V t T A ni partizanov," poka/ujejo naj-J novejši dogodki. Njegov stari oče, pokojni "cika Pero," bi naj-brže bil, ne pa Aleksander ali Peter, ki sta obe, oče in sin, istega kova. Da je danes Prosveta *'na Snojevi strani," je v resnici banalno igranje z besedami. Ce je stališče New Leaderja— ali Da br. Molk»- pravilno glede Jugoslavije, tedaj je pravilno tudi stališče Srbeurana—in tudi A. D. in Stautovega lističa. V obeh listih, Srbobranu (angleška izdaja) in New Leaderju sem ¿¿tal identičen riaterial, napisan po isti usebi (tukaj nimam v mislih Živka Topalo^ča). Srbobran je tudi priobčil več Člankov Iz New Leaderja glede Jugoslavije, obratno pa je New Leader zajemal material za tvoje članke iz Srbobrana, vsaj pa iz istih virov, dasi jih ni nikdui navedel. In vir te velesrbske In antiparti-zanske propagande je bil "jugoslovanski" poslanik Fotič. Ni vprašanje, kakšne motive ima kdo in koliko je kdo treni- ran, marveč je odločilen faktor,' kakšno stališč« kdo zastopa. Stališče preprostega in čisto nič "treniranega" delavca je lahko in tudi je čestokrit veliko bolj; pravilno kot pa stališče najbolj "treniranega" in učenega človeka. Molku rad priznam, da so pri Nfw Leaderju zelo trenirani ljudje. Na žalost so taKo "trenirani," da hi v Jugoslaviji raje videli na čelu vlade kralja Petra in vso njegovo korumpirano starorežimsko bando kot pa Tita in Osvobodilno fronto. Na žalost so tudi tako trenirani, da v grški tragediji raje podpirajo imperialists Churchilla kot pa pristaše grškega osvobodilnega gibanja, ki so se skoraj pet let junaško borili proti nacifašistlč-nim okupatorjem. Kolikor ml je znano, je New Leader edini liberalni ali delavski list v tej deželi; k* glede Grčije zagovarja Churchillovo fašistično politiko kot—"manjše zlo." Zopet dokaz objema dveh ekstremov. Anton Oarden. Slovensko Norodno Podporna Jednota US?.M So. Lawndala An. • Chicago U. I lilao) t SSS1 So Uwiulil* Av., Ml So Lawndala Ava, MSI So. Law tula)« A va, ("hirajo SS. OL Chicago SS. III Chicago SS. III BMI So Lawndala Ava, Chicago M. III Chicago S3, ni. VINCENT CAINKAH. «1. praOaaOnlk..... A. V1UKJI. (1. lajaU .................... ANTON TKOJAM, «I. pomotnt tajnik..... MIRKO O. KU1IEL. «1 blagajnik UWMWqi URAOIMHKK. tajnik bol otfd SMT Bo. Lawndala Ava MICllAEI. VHUOVN1K. dlrakl mlad oddal MOT So. LawndaM Ava.. Chicago SS. Ill PHILIP aODlNA. upravitelj glasila--------SMI Bo. Lawndala Ava., Chicago S3. Ill ANTON GARDEN, uiadnlk glaalla_____________MM So Lawndala Ava.. Chicago V. Ill PodMedeedalfca MICHAEL K K l! MER. prvi podpradaadnlk----------------Box 94. Univaraal. Pa. CAMILUS ZAUN ICR. drug I podpradaadnlk .. ... sm W Wth Bt.a ricvtUud I. Ohio Dtotrlfctel pXmiiiMB JOS CULKAR. prva okiulja --------------41? Woodland Ava., Juhitaiuwn. Boj za demokracijo? F. A. Vider Dogodki in novice poslednjih dni bolj in bolj kažejo, da se — josebno Anglija — nekam čudno borimo za demokracijo, do katerega spoznanja bi bilo dobro, da pridejo tudi voditelje angleške delavske stranke ^redno bo prepozno. Grčija Ravno nekaj ur prej, ko je angleški ministerski predsednik Churchill dospel v Atene, da ublaži nasprotstvo med rojalisti in napol fašisti na eni strani, ter zastopniki ljudskega osvobodilnega gibanja na drugi, so iz kanala pod hotelom "Grand Bre-tagne" potegnili tono dinamita in TNT nemškega izdelka. Ka- Ameriko leta 1942, takrat sploh nihče med nami vedel kakšnem partizanskem in osvobodilnem gibanju v Jugoslaviji Takrat smo vedeli le o četnikih in Mihajlovičh, ker je zamejna vlada vse vesti o partizanih enostavno zatrla. Da takrat Prosveta in vodstvo jednote ni nasedlo Snojevim prizadevanjem se imamo zahvaliti močnim de mokratičnim tradicijam. Prosveta in jednota se nista še nik dar klanjali kakšnemu kralju in upajmo, da se tudi nikdar ne bosta. Z veseljem priznam, da ima nrl gradnji teh tradicij ve liko zaslug tudi br. Molek. Prav zato nam 1e žal, ker je prišlo do tega razpotja. Koliko je kralj Peter "na stra. prezentanti tistih bojevnikov, ki so zaveznikom največ pomagali v boju zoper fašiste in naelj«. Take nagrade plačuje torijska "demokracija" tistim, ki zanjo prelivajo kri, kar bi si iiher mar sikateh delavec zapomnil. Intrigo o pdljskcm bjjVaianju Kje in kdo največ intrlgira, kdo naj na Poljskem gospodari po ti vojni, vidi lahko vsakdo, ki nI zaslepljen s predsodski do Sovjetske Rusije, Naša vlada — ameriška nam reč — si želi krog sebe prijatelj ske sosede in to celo v štlrlti»oČ milj oddaljeni Argentini, pa nam tega nihče ne zameri, niti Rusija (ie. Toda v poljskem vpra šanju, katera meji na pragu evropske Sovjetske Rusije, tam pa mi še vedno podpiramo m vjetom sovražno poljsko vlado v Londonu, kar je v velikim ko je mogel biti dinamit v taki protUlovju s naiim obnašanjem količini podtaknjen v kraju, kateri je bil pod kontrolo ministru udanega in grški narodni osvobodilni armadi sovražnega vojaštva, je dobro pojasnilo v uredniškem članku lista Tribune v Londonu od strani urednika Aneurina Bevana, člana delavske stranke, ki pravi, da ima v posesti telegram, katere- v tem oziru v ameriški , sferi Rusi, čeravno jih je svet pred to vojno smatral za precej zabite tudi niso tako slepi, da bi tega ne videli. Katoliška Poljska je bila za Vatikan vednd zlat rudnik, in ta rudnik si želi papež kot do ber ekonom za vsako ceno obdržati. Ker papež 'pozna pol: ga je grški kralj Jurij poslan v tl¿ni vpHv prt.díjednlkfl ¿ed Atene iz Londona svojim podpornikom, rojalistom. On j GLAVNI ODBOR prvi IAMBS MAUL1CII. drugo okrolj«________ RAYMOND TRAVNIH. Uada okroftja______ JOHN BPILLER. talrto okrafti« .......... URŠULA AMOnOZtCH. pa to okrotja EDWARD TOMS1C. ftaato okrotja ■ ft MATH PETROVIČU pradaadnlk---------- VINCENT CA1NKAR Z....................... A. VIDER ------ -------------------- MiRRo d ktnuái JACO» EUPAN .. -------- L0NA1J) J. LOTRICH — EU DOLI'II UBCM ____ R. D No. 1, Oakdala, .. VMS Mlddlapolata. Daarborn. Mlvh Mis Randall Si . si Louia 1«. Ma. «11 Plarca St.. Evalalh. Minn W. 7th St. WalaanBurg, Colo. I . ----MB B. lAlat Bt. Clavaland It, OBlo SM7 Bo Lawndala Av«.. Chicago S3. Ill Wt Bo. Lawndala Ava., Chicago M. IU. SMI Bo Lawndala Ava., UUaago SS. III. .. ..4«00 Bo. IIČ --------Bag It, Auna. Kansas SIS Taaar Bt.. Luaaraa, Pa. 1M1I Muakuka Ava . Clavaland IS, OMa ------.706 Poraat Ava . Johnstown. P*. ..m B. IMUi S tract. Clavaland It. Ohla PRANK ZAITZ. pradaadnlk....... ANDREW URUM..^________ JOHN olip- ,„..,,,,» ,.--,-, , PRED MALOAI _____________ JOSEPH FIfOLT.»^_------- —■•••MM So. Lawndala Ava., Chicago SS. Ul. ------------17Its Bnowdan, Datrolt SI, Miah Ml So. Praapaot Ava., Ctorandan Hills, 111 -----------------------M Was talon Ava., Par«, IU. ........—.....UM E Mih Bt, Clavaland I. Ohio aiavnl «Mavnlfe DR. JOHN J ZAVERTNIK MM Ba. Rldgaway. Chicago M, 01. njenih držav, mu Je víeeno več za Rooseveltovo prijateljstvo, v brzojavu poroča, d« je priiUl I ¿ertvno je drugačnega verskega na ^egentstvo radi zagotovila od pri.prWanjti kot pa na primer Angleški ministerski pretistd-nik Churchill je v grškem slučaju tako očlto pokazal svojo diktatorsko naravo, da sedaj lahko tudi tiati, ki so mu še do včeraj slepo sledili, spoznajo, kaj se more in kaj se ne more tire« njegove volje v Londonu izvršiti. Poljska vlada v I,*nn-donu in jugoslovanski kralj, če bi! se res postavila proti volji Churchilla, bi bila še davno kje v Afriki ali pa na kakšnih otokih, da bi tako ne^ bila škodljiva interesom britskega imperija. Kaj ae godi v Rimu? Po zaveznikih kontrolirano časopisje je .bila vzlic protestu vseh napredno mislečih elementov ter časopisejv v Rimu izročeno privatnim .interesom, med katerimi je tudi časopis Corrie re dl Roma. Ta list so v čbsu Mussolinijeve ' vlade lastovali bratje Perrone, Izdelovalci boj nega oroftja, kateri so silno obo gateli pod Mussolinijevim reftl rpo rib Anglije (brezdvoma od Chur chilla), da je regentstvo v Grči za kakšnega katoliškega Polja ka, ki je mogoče za razdelitev ji le začasno, da * bo on, kralj veijkih po^tev na Poljskem. Jurij povrnil na tron^ da narod-12b|rka JX)4tnih 7namk, katero ~ " je pape* Rooseveltu poslal v da-1 rilo, Je za Vatikan veliko manj-magalii odstraniti E. L. A. S. " vrednosti kot pa poljski stu-vseh odgovornih pozicij in po- d|?nec z)al|l( kj teio že v pj|. peževo zakladnico. Ako, se s V Grčiji je prišlo do premirja lem pripravlja pot, da bi se na-kot poročajo,, toda kot omenja jj „inov| pretepali z« vatikan-The Chicago Sun v svojem u-Lke imoreg« po Poljskem, je redniškom člartku z dne 13. de- priporočljiva boljša razsodnost cembra, "je prišlo do, premirja od Btriinj tlBtih( katerim je vs<^ radi sile angleškega oroija in ZI1 p()KV,.tno bogastvo In nič za ne radi pravice," kar le zna nad I bjagor ljudstva. Anglijo s časom š« bridko ma- Kdor hoie boljše poučen ščevati. V pričo navedenih do- 0 poijg« vlad», ki se je formlra-godkov je povsem razumljivo, la v Lublinu, in katero Je So-zakaj je angleški general Ronald vj^t^u RUHlja že priznala, naj H. Scobie, |)oveljnik britskihUitu ^^fičllo porcjčevalke in pi-Čet v Grčiji, prepi)vedal ameri- ^^Ijlce Anne Leulse Btrong v škim časnikarskim ptiročeval-1^hiesg« «unu, pa se bo prepričam vsak pogovor ali seaUnek z Laj( dil nl uj,(l •'rogaU" kot m> zastopniki E. L. A. S. ali lJuAto h0 ikwnt»u glika. Največji greh 3m, in brez dvoma so. politlč-^irtlstično 6rlentlranl. AH ta politična poteza. od strani zaveznikov pomeni, da Je namen v Kvropi zopet restavrlrati fašizem? Ce je temu tako, Čemu trah m pomesti. Helena se pridno oprime dela, s katerijn je bila gotova ob pol dvanajstih, Nato Je popila skodelico kave, ki jo je mati skuhala zjutraj, se lepo oblekla I11 šla na vrt, kjer je natrgala lepih cvetllr, jih mati v tem hudem nalivu. Ako u Je ujel dež na poti. Je premišljala, potem sta se gotovo, ustavila In mordu vedrita pod kakšnim drevesom, kamor bi ahko udarila strela. Toda naliv n huda ura nl trajala dolgo, kajti posijalo je soilce in prenehalo ; e deievatl. Det je dodobra namočil zemljo in vsa narava Je čudovito oživela. Pred dobi o uro je bilo še vse suho, sedaj pa jo bilo vae namočeno, tako da bp na polju raslo kakor v cvetličnjaku, si je mislila Helena, nato pa se ozrla proti cesti v upanju, da se mati in oče peljeta domov. Toda av* tomobila ni bilo videti nikjer. Pričelo jo je skrbeti. Morda se je jima pripetila nesreča, saj bo kmalu ura šest, nju pa nl še doma. Nato stopi v hišo, pouiije nekoliko hrane, potem pa gre zopet k cesti čakat staršev. Sonce gre že k zatonu in tema sa ras-grinja nad vso Rami Jo. Na testi j| tafim? kakor v rogu. Tu In tam se prikaže luč avtomobila, ki pa kmalu zgine. Vsa obupana n prestrašena se nato Helena napoti v hišo. Pogleda na uro n vidi, da Je že deset. Nekaj časa hodi po sobi gori in doli, preplašena in objokana, nato pa se )<> ime Joeva Kolenca zpuščeno, kateri je daroval $7. Prosim, da prizadeti vzameta ta popravek na znanje. - blagajnik št. 30 SANSa. U i. A Ah ! HO JUL IIÜh širnih posestev med delavce in »'ytJ|||nU|| v va|0 (n Jih pogtavila kmete, ki so bila prej v rokah f " • u m i ■ i -f •/'■' poljskega plemstva in arisLokra-I cije. Svet se spreminja in spremenil se bo tudi po ti vojni, tega procesa ne ustdvl nihče Tragekorrutdija o jugošlovun;ik*m rrgentitvu Jugoslovanski kralj Peter je zadnji t'-'lrn piesenetil javnost na sred«) miz«. Delo je biU> narejerio in Helena Je premišljala, česa w bi polotila. Domisli se na neko knjigo, jo vzama iz omar« in gre pod lipo, kjer se vaedr in čila Dan Je bil izredno vroč., Ker ni bilo dežja ie piecej časa, je bila zemlja razpokami, trava se la dva kasnejša partizanska > »ove *e /nani ljudski izraz. Da Ijaka—z urednikom Amerišlu br. Molku ustre*em bom vzel • besedo nazaj," dejstva pa osta- neio—dejstva. Res sem v dobi velikih "čistk," popolne likvidacije vseh starih boljševikov, očetov velike revo-luclje 'n Sovjetske unije, titul*-tal Stalina s pridevnikom "Grozr ni." Enako so ga tudi mnogi drugi. Sreča za Stalina—ne p« za Rusijo! -da je Hitler napravil svojo največjo zmoto in iz Stalin« Groznega napravil StalU na Velikega, kakor bo poznan v luski zgodovini—kakor ie Pet4-r Veliki, čeprsv je bil Km 't t p eden največjih ruskih tiranov, Uida obrnem tudi gradltHj koy je SUlin, ali pa Ivan Grozni, ki i' cm < Ai* "t*:* t ' I flÉMMPI^ na, "da sa da varati nekaj lju ' Risba nasorno pokazuia h*dmm» am#rt*Wa Vojn« produ keile, ki >e|di nekaj časa, Uxla ne vaeh lju v »ftrlh lat i h oaraslla sa MJ odstotkov. svojim odločnim In eemostoj- je aušila. 10še |ie so gledata pro-nita(?) nastopom, Uidl t Bngh- ti neliu. kakor da bi prosile dež-ško vlado se ni posvetoval, ka- ja. Helena še vedno čila knjigo kor poroča Peter Whitaey r d»u» pod lipo, dokler j« ne zmoti s**-12, januarja v Chieago Suou, ea oblaka, ki sa potavi na nebu ds nemara sodelovati z nobenim Helena se ozre proti nebu in tiho i*gent«(tvom. v Jugoslaviji Ju- upa. da bi ptiCrlo deževati, na gu»k»vanski kralj, kot angl< ^ki Ui pa nadaljuje s čitanjem. Kms ginst. M' je poatavil po robu lu potem ps prldivl <*d zspedu Chunbtlhi In Kdtmu in boja/en M- drugi In vočjl oblak kot prvi je. da ae ga ne bo nihče upal Deklica še ^kaj časa člta, nat< ukrotiti. To Je re« koraji« brez /ap»e knjigo in prične opa primere! Ce Je bilo onunjeno rACeti neb<», nad katerim so Ix»10Č1I0 javnosti lzdarw» brez |>ričeU zbirati črni oblaki od vednoati angleške vlade, poU»in vseh strani» Prične se bliskati je Ittbko soditi, kako visoko mo- in grmeti, ko |>a začnejo padati mino stoji. Uearrte nesmrtnega 'tebel* kaplje, o