ZBl. Jtnilta.
I mm, i MM, H. Innln 1915.
XCVIII. Ido.
.Slovenski Narod- velja v LJubljani
•a dom dostavljen: celo lete naprej . . . . K 24-—
Sneta     „     • • * • • 12*— trt leta    n     m • * •   9 6*— na mesec   m     • # «v«   m 2*—
v upravništvu prejemam celo leto oaprej  • # . . K 22*— POI leta      „      m • m •   m Hw četrt leta    „     • • • •   , 5*50 na mesec   9      . • • •   # 1*90
Vi
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, -štvo: Knallova nlica at 5 (v pritličju lcvoj telefon it 34.
Uhaja vaak šm mim Iivimil nedelje In praznika.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 16 vin., 2a dvakrat po 14 via« za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru.
Upf avniStvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati it d, to je administrativne stvarL
■   FoMmeiaa številka volja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telelon št 85.
.Slovenski Narod" velja po posti.*
za Avslro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     m      „    • .
četrt leta   m      „   . •
na mesec   m      ■   • •
K 25-— . 13'-. 650 . 2*30
za Nemčijo-: celo leto naprej      « • • iK 30* — za Ameriko in vse druge đezeleT -celo i eto naprej • 9 • « 1C 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« VpravnfcMvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova nlica št 5, telefon št85*
BOJI S ČRNOGORCI. — MUZLI-MANI  IN  ALBANCI POSEGAJO V BOJ.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglasa:
Jugovzhodno bojišče.
Iz Plevlja prodirajoče avstro-ogrske čete generala von Kovessa so vzele včeraj tudi črnogorske pozicije južno od Vranjegore v veliki širini. Ena kolona !e zasledujoč prodrla do soteske Tare ter razpršila pri Glibačih neki sovražni bataljon. Druge čete so dospele do Graba. Na višinah neposredno vzhodno od Be-ran se bore poleg naših oddelkov tudi muzlimani in Albanci proti Črnogorcem. Število včeraj vjetib znaša 340 vojakov in 150 vojnoobvez-nih.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. decembra. (Kor. ur.) \VoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 15. decembra.
Balkansko bojišče.
Jugozapadno Plevlja je vržen sovražnik čez Taro dalje proti vzhodu pa čez črto Grab - Brodarevo. Več sto mož je bilo vjetih.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
14. decembra. Angleži in Francozi so vrženi na grško ozemlje nazaj. Naše čete se nahajajo ob grški meji ter so za enkrat zasledovanje sovražnika ustavile. Na celi fronti vlada mir. Vzeli smo sovražniku 1234 vjetnikov. med njimi 18 častnikov, 14 topov, 62 municijskih voz. 10 dvovprežnih sanitetnih vozičkov ter mnogo drugega vojnega materijala. V naprej bo objavljal generalni štab poročila le kadar bo poročati o važnih operacijah.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
13. decembra. Orijent-s k a armada. Ko so francoske čete 11. decembra odbile vse bolgarske napade so v noči od 11. na 12. in zjutraj 12. decembra zopet brez boja pričele umikanje. Navzlic terenskim težkočam smo izvrševali unukalno gibanje po predpisu. Ves vojni materijal je spravljen na varno. Dne 12. decembra smo zasedli črto Gjevgjeli - Kilindar.
Francosko poročilo o umikanju ententnih čet. Solun, 14. decembra. (Kor. ur.) »Agence Havas*: Aliiranci se umikajo po načrtu in v polnem redu. Neki angleški častnik je po bitki poročal, da se je vršil bolgarski napad v sedmih zelo gostih navalih, tako da je bilo na fronti 200 m več tisoč bolgarskih vojakov zbranih. Prvi dan se Angleži vsled pomanjkanja artiljerije niso mogli poslužiti ugodnosti, ki jo je jim nudila gosta sovražna napadalna vrsta, drugi dan pa so prizadejali 75 mm topovi sovražniku strahovite izgube. Francozi so obstreljevali Pedeli ter so štrli to vas, v kateri je bilo polno Bol čirov, v prah. Sovražnik se je na to ogibal preblizu slediti našemu umikanju. Tudi ie le s težavo spravljal svojo arti,:eri;o za seboj. Izgube četvero z ve 7 rt ;!i čet so prav neznatne. Tekom zadnjega te ina so krili aliiranci svoje umikanje na fronti 22 kilometrov, vzeli so ves vojni materijal seboj ter spravili iz ozemlja ves živež. Dne 12. decembra so se nahajale ententne čete 3 km od grške meje. Dojran je bil popolnoma izpraznjen. Med tem ko se unvka-mo na Solun, se izkrcava ?o neprestano nova angleška ojačenia. Solun je spremenjen v pravo trdnjavo s 1 številnimi eksoomranimf okoni. Za aprovizaciio skrbi brodovje. ki ^čiti pozicuo allirancev ter skrbi, da ostane morje prosto. Umikame Francozov, Angležev in Srbov.
Iz Soluna poročajo: Francozi in Angleži so gospodarji mesta, kamor
prihaja s fronte velika množina vojnega materijala, Ententne čete se naglo umikajo; tudi grška armada zapušča ozemlje med Dojranom in Solunom. Četverozveza utrjuje važne točke na grškem ozemlju, da bi krila umikanje svojih čet. Iz srbskih beguncev, ki so dospeli v Solun, organizirajo Francozi nove čete. Nemški, avstrijski,bolgarski in turški podaniki zapuščajo Solun in mesta v grški Makedoniji. O srbski armadi se poroča, da se nahajajo tri njene divizije v okolici Elbasana in Tirane.
Francozi tu Angleži v Solunu.
»Secolo« poroča: Dogovor, ki sta ga sklenila generala Sarrail in PaHis, je zadovoljiv. Solunskih utrdb Grki niso prepustili Francozom in Angležem, pač pa so svoje čete iz ozemlja, v katerem se bodo najbrž odigravali boji odnoklicali. Le v Solunu ostane še ena divizija. Čim pa bi centralni " zavezniki prekoračili grško meio. se bo tudi ta divizija umaknila in v Solunu ostane v znak crške suverenosti le en bataljon grške pehote. Angleži in Francozi se pritožujejo, da se Grki preveč poslužujejo železnic in s tem oviralo transporte červerozveze. Fntenta je rndi zahtevaTa-Trla odidejo \z Soluna konzulati centralnih držav, kar pa je Girska odklonila.
Putm'rove trditve.
»Vossische Ztg.« javlja: »Dailv Telegrapfr« poroča iz Rima: Srbski ministrski predsednik Pašić ie sporočil italijanski vladi, da šteje srbska armada no poročilu gcneralisi-ma Putnika še 200 ^on mož in da bi se dala še za 150.000 mož pomnožiti (!).
Cetmte ogroženo.
Dunajski listi poročajo: »Ru-skoje Slovo« pra^i, da je Cetinje resno ogroženo. Črnogorci so preložili svoj glavni stan iz Podgorice v Skader. Avstrijski podmorski čolni blokirajo črnogorsko obalo ter onemogočujejo dovoz živeža. V Črni gori vlada veliko pomanjkanje.
Italijani v Valonf.
Budimpešta, 15. decembra. Poroča se iz Bukarešte: Grška poro-Či'a naznaniajo. da porabljajo Italijani Valono za svojo operacijsko bazo. Municije in vojnega materijala do-
važajo sem v velikih množinah. Nekaj tednov že grade novo železnico. Za Srbijo se dovaža v Valono mnogo živil.
Novi načrti četverozveze?
Egiptski list »Kairi« poroča, da bo četverozveza najkasneje v enem mesecu zapustila Solun ter izkrcala svoje čete v Siriji, kjer se namerava uspešno braniti proti prodiranju turških in nemških čet. ^
Bolgarsko sobranje.
Iz Sofije poročajo: Zimsko zasedanje bolgarskega sobranja se bo vršilo od 28. decembra do 4. januarja. Vlada bo podala poročilo o uspehih vojne proti Srbiji, ki so prinesli Bolgariji 50.000 km2 novega ozemlja ter bo predložila razne finančne predloge m. dr. vojne kredite za 150 milijonov frankov.
Anglija in Črna gora.
V ponedeljkovi seji poslanske zbornice je rekel lord Cecil na neko vprašanje, da namerava vlada dati Črni gori posojilo, da nakupi živila.
Grlc In v&mmmm,
CENTRALNE ARMADE NISO PRODRLE NA GRŠKO OZEMLJE.
Atene. 15. decembra. (Kor. ur.) Agence Havas: Uradno sporočilo pravi da je v e s t, d a so vdrli Bolgari na grško ozemlje neresnična, ter izjavlja: Uradni krogi se živahno pečajo s položajem, ki je nastal vsled umikanja četverozveznih čet na grško ozemlje in približanja Bolgarov in Nemcev grški meji. Vlada pazljivo sledi poteku dogodkov ter je pripravljena storiti vse ukrepe, ki bi jih zahtevali najvišji interesi države.
Grška je prepustila četverozvezl vzhodno Makedonijo.
Solun, 15. decembra. (Kor. ur.) Reuter javlja: Umikanje angleško-francoskih čet je sedaj popolnoma po želji zapovednikov končano. Danes prično odhajati grške čete iz ozemlja med Dojranom in Solunom. Večina v Solunu štacijoniranih grških čet koraka v smeri iz Soroviča v Kozjane. Skoro vsa vzhod-
na Makedonija je prepuščena zaveznikom, da svobodno  ž  njo razpolagajo.
Nevtralni pas med grškimi in bolgarskimi četami.
Iz Sofije se uradno poroča: Bolgarska vlada je predlagala grški vladi, da se naj grške in bolgarske čete umaknejo za 2 km od meje, ker bi se na ta način vsak incident med obema armadama najlažje preprečil. Grška vlada je 15. t. m. odgovorila, da akceptira ta predlog ter da je vojni minister, že naročil grškim oblastem, da se sporaziur. o z bolgarskimi častniki glede izvedbe potrebnih ukrepov.
Poročila o prodiranju centralnih armad na grško ozemlje.
Berlinski listi javljajo preko Rotterdama: Po poročilih angleških listov iz Rima so vdrle bolgarske, nemške i ti avstrijske čete iužno G j e v g j e 1 o v na grško ozemlje. Tudi iz Pariza poročajo, da so prekoračili Bolgari pri Dojranskem jezeru grško mejo. Reuter javlja, da se nahaja med bolgarskimi četami tudi mnogo turških polkov.
»Magdeburgische Zeitung< poroča: Četverozveza je vložila pri grški vladi protest, da pripušča centralnim armadam prekoračenje  grške meje.
Predstojeće vesti so privatne informacije. Iz vojnega časnikarskega stana javljajo v nasprotju ž njimi, da je nastala v južni Makedoniji operacijska pavza in da popravljajo Bolgari svoje etapne zveze zlasti od Francozov razdejano vardarsko železnico, kar jim bo v s Iu čaju, da bodo svojo ofenzivo nadaljevali prodiranje znatno olajšalo. Dejstvo je. da so se grške čete iz obmejnega ozemlja umaknile in da se Bofearom torej ni bati incidentov ž njimi, en-tentna armada se umika, kakor se zdi na črto Kukuš - Jenidže - Vardar.
Razpoloženje v Romuniji.
»Koln. Ztg.« prijavlja poročilo iz Bukarešta, v katerem je rečeno: Misel, da se je romunska politika premenila, ker je Romunija prepo-
LISTEK.
faMM besed o modi.
(Konec.)
V drugi dobi romantike je bilo ravno narobe. Obveljali so visoko-sežni čevlji, skoraj bi se lahko reklo škornji. Dama po modi je imela vedno bič v rokah, za psa in za ljubimca, pušila je cigarete tudi v javnih vrtovih, pridvigala krila nepotrebno visoko in govrila tako, da bi še kak dragonec zardel. Soproga takratnega avstrijskega poslanika v Parizu, kneginja Metternich, je tedaj pri zabavah na francoskem cesarskem dvoru nastopila v fijakarskem kostumu in pela strahovito zabeljene kuplete, grofica Castiglione pa je celo nastopala v popolnoma transparent-nih kostumih.
Zgodila se je potem velika evolucija, o kateri pa se more govoriti le z rezervo. V modo je prišel »po-uf«, to je umetno povečanje tistega dela telesa, kjer ni možgan. »Pouf« v toaleti in Zola v literaturi — to je bila moda, ki je dolgo trajala in zašla v najskrivnejša mesteca po vsem svetu.
Naj še omenim feministični čas. V dobi, ko je bilo žensko gibanje najbolj goreče, je triumfiral športni kostum. To je bil tudi strašen čas. Obleka je bila prava deklaracija ženske ravnopravnosti: na razmršenih laseh športna čepica, obleka preprosta, brez okraskov, že ne več obleka, ampak halja, čevlji brez peta___,
oj, kaki časi so to bili.
Primerilo se je tudi že, da so kake posamične osebe premenile vso modo, seveda samo osebe velikega socijalnega ugleda. Taki slučaji so zlasti znani izza časa angleškega kralja Edvarda VIL, ki velji za pravega provzročitelja sedanje vojne. Dokler je bil Edvard VII. še princ, je bil sploh merodajen za moško obleko, a tudi ko je bil že kralj in precej prileten, je bil vzor elegantnosti. Kar si je on izmislil, to so nosili vsi. Enak vpliv je imela svoje čase francoska vojvodinja de Berry. Ko je bila v cvetu svoje lepote, so bila moderna jako dolga krila, tako da izpod njih še konca čeveljčka ni bilo videti. Vojvodinja de Berry pa je imela izredno lepe noge in ker je želela, da bi jih svet tudi videl in občudoval, se je uprla veljavni modi in je začela nositi jako kratka krila. Odlični svet je po zgodovinskih sporočilih skoro teden dni strmel nad tako smelostjo, potem pa se je vda! in moda je bila sredi sezon* privržena;
na mesto dolgih kril je vse obleklo kratka krila.
Navedla sem samo nekaj izgledov, kar sem se jih v naglici spomnila. A takih izgledov je dosti in lahko bi bilo o njih spisati celo knjigo.
Moda! S to besedo je dosti več rečeno, kakor si človek navadno misli, in prav umestno bi bilo, če bi se lotil kdo dela in našemu občinstvu pojasnil,da je pravzaprav vse podvrženo modi. Tudi filozofična in politična naziranja so dostikrat samo stvar mode in celo človeška čustva.
Literatura se dolgo časa ni čisto nič zanimala za modo in za žensko toaleto. Zanimala se je samo za duše in za srca in smatrala hišno opravo in človeško obleko za popolnoma postransko stvar. Ko je pred nekaj meseci izšel roman »Gospa Bovarvjeva« v slovenskem prevodu, sem se najbolj začudila natančnosti, s katero je pisatelj popisal toalete, ne samo na neutešenih hrepenenjih propadle Eme Bovarvjeve, nego tudi drugih oseb tega sicer znamenitega, a nič preveč mikavega romana. Iz »Gospe Bovarvjeve« spozna lahko vsakdo prav dobro, kako so se za časa kralja Ludovika Filipa v francoskem provincijalnem mestu oblačili, sploh kako so živeli. Zdaj sem čitala tudi novejši roman Pavla Bourgeta. Ta ugledni romanopisec mi &i£#r ni simpatičen, a Citata sem
ga vendar, ker velja za enega glavnih reprezentantov na pozitivni verski podlagi stoječih francoskih pisateljev. Prepričala sem se, da je tudi že Pavel Bourget napravil koncesijo novemu času; našla sem v njegovem romanu jako sugestiven popis ženskih toalet
Naši slovenski pisatelji Še ne hodijo po tako nevarnih potih, nego se drže starih tradicij, četudi se radi proglašajo za zgodovinarje svojega časa in njegove nravi. Obleka, hišna oprava itd., to spada sicer tudi v ta okvir, a vpoštevali naši pisatelji tega še niso. No, saj je pa tudi preklicano težko, podati lep popis kake ženske toalete.
Ker v sedanjih časih že ni mogoče govoriti, razpravljati ali pisati o kaki stvari, ne da bi se omenila vojna, se naj Še jaz držim te navade. Ta vojni čas je tudi v toaletnem ožini zanimiv. Ravno zadnji čas pišejo listi jako mnogo o tem, kako veselo življenje vlada v gotovih dunajskih in budimpeštanskih krogih.Začetkom vojne je zavladal splošno tak strah, kakor da se je bilo bati, da se svet v najkrajšem času podere, zdaj pa poročajo velikomestni listi nekako triumfujoče, koliko izdajo ljudje za luksus, za juvele in za kožuhovino.
Ta pojav se različno tolmači. Eni vidijo v tem dokaz, da v državi ni samo takih ljudi, ki lih skrbi, kje
dobe jutri kruh in krompir, ampak tudi mnogo takih, ki imajo na razpolaganje veliko denarja. Drugi iščejo vsakovrstne psihologične razloge. Morda imajo še najbolj prav tisti, ki trde, da so petični ljudje po 17 mesecev trajajoči vojni postali neobčutljivi in da je človeški egoizem zopet prišel v vsi svoji moči na dan. Na bojiščih umirajo ljudje skoro dan na dan — v ozadju, kjer poznajo vojno samo iz časopisov, pa se trgajo ljudje za dragocenosti, kožuhovine in Iuksus-blago.
Življenje je pač tako, da posveča človek svoji osebi največjo skrb in žrtvuje zanjo največ. Skrb za lastno osebo je pri ženskah najbolje izražena v toaletah. Treba je le na cesti opazovati, s kako neusmiljeno-kritičnimi pogledi ženske druga drugo ogledujejo, kako hitro in natančno zapazijo vsako toaletno posebnost in kako se jim razjasni obraz, če zapazijo kako pomanjkljivost ali neukusnost.
Naj se to nikar slabo ne tolmači. Ženski je prirojeno, da posveča toaleti največjo pazljivost in morda je vendar resnično, kar je pripoznal zelo učen mož svetovne veljave: ženska toaleta je dokaz, na kaki stopinji civilizacije je kaka dežela.
' iMi lii'f-
VMa.
nns
vodala ruski armadi prehod in ker zatrjuje svojo nevtralnost, je neutemeljena. Politična čustva romunskih politikov se dajo tako-le označiti: Madžare sovražijo, na Bolgare so ljubosumni, Rusije se boje, ljubijo pa latinstvo. Ce bi romunsko politiko narekovala čustva, potem je jasno, kaj bi bila Romunska storila že začetkom vojne. Rečena čustva so provzročila, da se Romunska ni držala pogodbe s centralnima država-
ma . . . Besarabije večina romunskih politikov še zastonj ne mara, kaj še da bi jo zavojevala. Nemož-nost, vzeti Avstriji romunska ozemlja, strah pred ruskim maščevanjem in nagnjenje za latinstvo brani Romunom, stopiti na našo stran, vpliva pa, da dela'Romunska kolikor je mogoče četverozvezi prijazno politiko. Vse delo četverozveze gre na to, preprečiti, da bi se Romunska pridružila centralnima državama.
Vojna z Italijo.
POLOŽAJ NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče. Položaj je nelzpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o i e r, fml.
BOJI OB SOCl IN NA TIROLSKEM.
Napadi Italijanov na našo soško fronto s tisto vehemenco, ki je hotela za vsako ceno predreti fronto, so ponehali. Dne 11. decembra, iz-vzemši topovske boje, je bil na vsej primorski fronti skoro popoln mir, samo južno - zapadno Sv, Martina je bila začela napadati neka italijanska infanterijska brigada, ali bila je takoj odbita in je imela velike izgube. Dne 12. decembra so bili boji samo zapadno Gorice, ta dan so izvršili Italijani manjši napad na Oslav-je, pa so bili takoj pognani nazaj. Dne 13. decembra se je povzpel sovražnik zopet do nadaljevanja sistematičnega uničevanja goriškega mesta. Po ponesrečenih juriših v masah dne 29. novembra in še enkrat potem, dne 7. decembra, so boji po-nehavali v svoji ljutosti. kar kaže, da je bilo pač treba zbornici nekaj pokazati, vsaj veliko oienzivo, juriše v masah, ki naj bi prinesli kako veselo poročilo o kaki zmagi, ali zmage ni bilo, ofenziva je ostala brezuspešna. Al! če ni tu, pa nai bo kaj na Tirolskem, si je mislil Gadoma in poročila nam pravijo, da se Trudijo Italijan- na južnem Tirolskem, kjer sije solnce in ni zime, priti do kakih uspehov. Ali njihovi poskusi v Judikariji so bili slabeiši že 11. decembra, dne 12. decembra je bilo artiljerijsko delovanje Italijanov proti utrjenemu prostoru Lar-daro, kakor tudi proti našim pozicijam pri Rivi in Roveretu živahnejše, prodirati je skušala tudi italijanska infanterija in napasti naše pozicije na vzhodnjem bregu Chiese. Tudi na Col di Lano so leteli italijanski izstrelki in z vzhodnjega pobočja so pomedle granate skoro ves sneg. Ali hočejo s temi tirolskimi napadi le demonstrirati, ali hočejo tam doseči kaj, kar jim naši branitelji ob Soči sproti preprečijo. Ali gotovo je to - le: Ako se ni posrečilo Italijanom po šestmesečnih bojih z velikanskimi žrtvami premagati ob Soči, toliko manj bodo mogli zmagati naše gorske velikane na Tirolskem.
Italijani izpraznili Tobruk.
Švicarski listi poročajo, da so Italijani izpraznili kraj Tobruk v Libiji.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Škandali pri armadnih dobavah so vedno večji. Aretirali so tudi in-tendančnega polkovnika Pasquatto v Veroni.
Na letališču Taliedo pri Milanu je padel na tla neki dvokrovnik, ker se je motor pokvaril. Aparat je uničen, zrakoplovca mrtva.
Preko Lugana poročajo: Aretiranih je bilo mnogo socijalistov, ker so ponoči nalepljali plakate, ki so pozivali vlado, naj sklene mir.
Italijanska cenzura črta vsa poročila o dveh hudih slučajih v italijanskem parlamentu, ko so se poslanci sprijeli in pretepali.
Število med vojno odstavljenih generalov znaša sedaj 51. Zadnji v listi so: Lisi, Foderaro in del Re.
Preko Lugana poročajo, da je Italija rekvirirala šest v Sirakuzi vsidranih nemških parnikov.
Prevoznina na ladjah je neizmerno narastla, tako da lastnik ladje s samo jedno vožnjo v La Plata zasluži s prevoznino toliko, kolikor je vredna njegova ladja.
Prejšnji italijanski ministrski predsednik Luzzatti je težko obolel.
V gorenji Italiji je radi pomanjkanja premoga ustavljen železniški promet na 42. progah.
Italija in Nemčija.
Budimpešta, 15. decembra. rEs'i Ussag« poroča iz Turina: Zunanji minister Sonnino je izjavil na vprašanje več poslancev, da Italija
napove vojno Nemčiji, ali tačas napoved še ni umestna.
En dan na dofcerd&bsH! planoti.
Kratka orijentacija: na desnem krilu se nahaja sovražnik 300 metrov od nas, na levem 25 do 30. Pazite! Stisnemo si roke. »Servus * in zamenjani tovariš izgine v noči. Nahajamo se v poziciji, ki je najbolj eksponirana točkka naše obrambne črte. Še enkrat pregledamo pozicijo, potem se umaknemo za pozicijo v dolino, kjer so varna zavetja. Naša kompanija prebije noč mirno, le italijanske vedete s svojim ognjem, ki včasih pobrzi, moti nočno tišino. To je ogenj iz strahu. Nekako hitro nastopi jutro. Solnce. Sedaj moremo ogledati si svoje pozicije. Doli v dolini se nahaja sovražnik. Sovražna kritja pa so komaj 30 metrov pred našimi ovirami. Ne vidi se, da bi se sovražnik gibal, ali kdor stegne svojo glavo malo ven, temu pri-brniio projektili hitro okoli nje. Postavili so Italijani strelce, ki merijo na vsakega posameznega. Naša kritja so zavarovana z vrečami peska, s traverzami proti ognju z boka. Solnce žge. Okoli 10. ure nekaj za/šumi v zraku, brenči sovražni aeroplan. Leti nad našo pozicijo, jo obkroži dvakrat potem naglo odhiti. Vemo. kaj pomeni to. In res. okoli 11. ure pribrenčiio najprvo šrapneli. da sovražnik poišče prostor, kam bo streljal, potem pa treska granata za granato za našo pozicijo in v našo pozicijo. Kamenja, kakor bi padal dež. Stražna godba svira no zraku. Naš' vrli mladeniči jo poslušajo pritisnieni na kritja. In po vsaki granati nadelo številni šraoneli. kakor da bi hoteli iznopolniti učinek. Sovražnik strelja z najtežjimi kalibri, z 24 in 28 cm možnarii. Dokler traja bombardiranje, ranjencem ni mogoče pomagati. Ali vrl naš vojak zna trpeti in počakati. Bombardiranje traja brez presledka do fi. ure zvečer. Potem nastooi mir. Z vso naglico se nomada raniencem, ta in oni je izdihni. Mestoma nrično pokati miške. To so streh" itahianskih patru!-, ki se plazno blizu da bi izvedele, ali je oo7ic'ia koučno iz-nrazrnena, ali še živi kedo po teh oeklenckm urah. Malo minut traja to strelir^ie, -not^m rmr. Nato začne zopet peklenski kone°rt, granata za granato, vedno z ^ečjo brsnostjo. kakor da bi sovražniku ne b:to prav. Ha ke^o izmed nas še živi. Hve uri fraia to. Nastopi tema. So-*'r<žni artiljerijski ogeni poiema. vtihne. Vsnk mož stoti na svoiem m^stn. puško nrinravtieno. stroine P1?ške na me-*tu. Vsak sluti, da zdai bo nekai. Vse ie mirno. tiho. Pri sovražniku zač"?rmo ronot. Krik »Av&ltft. co-ra^rrio. evviva Savoja, ur*?« Masa ber^aherov skoči iz svo*';h kritik trideset korakov pred našimi kritii. in zanodno se na nas. Dve ^ektrndj ie tiho pri ras, na to so že pri našfh žičnih ovirah. ooveMe »otrenj!« in kar na krat pori na vsei črti. smrt ;n pr^ot^o postio ^o^Ta'^'ku ti strpti. Sovražnik nostoii treno*ek. preplašen ?e. pade na tla. r»a to beži vse v veliki naniki v stf<*fske farke. sre-Cien kdor se more *p skriti. V dva!-spf'h minutah !e odhit sovražni na-nad. k^terena ie pnpravftato devet ttr arfijioriisko s^re^anfe. Vse nolno '"tntfHnskih trune! visi na naših žican in rM<^ noč se čuje stokanje težko r^nienih.
To ie leden dan iz živlienfa bo-rilcev ob Soči. jeden dan. ki na se nonavlfa stokrat, in te oni, ki je take dneve sam preživel, ve ceniti tiho hmoštvo naših mnakov ob Soči.
H t zraku la stiki torti.
Iz vojnoporočevalskega stana 14. decembra. (Kor. ur.)
Ena izmed najvažnejših in najnevarnejših nalog letalcev nad bojnim poljem, je napad na sovražne zrakoplove, da se jim prepreči re-kognosciranje in metanje bomb. Soška fronta je bila pred kratkim zopet pozorišče takega zračnega boja, ki ie bil pričet z naše strani s poseb-1
no rezkostjo in ki se je odigral v višini 2000 metrov nad zemljo ter se
končal z uničenjem italijanskega letalskega aparata.
Ravno ko se je dne 25. novembra ob 2. popoldne eden naših dvo-krovnikov s pilotom in opazovalcem odpravil na poizvedovalni polet, je bilo naznanjeno, da se je pojavil nad Gorico neki tuj letalec, Takoj se je dvignil oficirski vojni pilot z enim naših bojnih enokrovnikov, ki so zgrajeni nalašč za boj v zraku, in je piul naravnost na sovražni aparat Vojni pilot pripoveduje o boju, ki se je nato razvil, nastopno: »Dosegel sem italijanskega letalca v približni višini okoli 2000 metrov nad Šem-pasom in sem ga pričel na čisto kratko distanco, 200 ali 300 metrov, obstreljevati. Že po par strelih iz strojne puške, sem opazil, da se je začel sovražni aparat močno kaditi. Sovražnik je poskušal s hitrim obračanjem, s hitrim odletanjem in manevri vseh vrst, odtegniti se mojemu ognju, toda jaz nisem odnehal. Ko sem oddal na ta način okoli 300 strelov, je izginil sovražni aparat nenadoma v globino. Tako hitro je šel nizdol, da ga momentano nisem videl. Da dobim boljši Tazgled, sem napravil velik lok in zopet sem zagledal italijansko letalo, ki se je trudilo blizu zemlje, očividno brez letalske moči, dospeti do lastne črte. Ker sem mogel biti prepričan, da je sovražni letalec, padajoč sestreljen v globočino, nesposoben za boj, sem se vrnil na naše letališče in tam pristal.«
Pilot žc omenjenega, tik pred bojnim enokrovnikom se vzpelega avstro - ogrskega dvokrovnika, je opazoval iz majhne daljave zračni boj in poroča o njem: »Ko smo se dvignili pri svojem poizvedovalnem vzletu na približno višino 2000 metrov, se nam je približal neki italijanski aparat, in sicer tipa Farrnan, do 500 korakov. Iz strojne puške je bilo oddanih nanj okoli 30 strelov, nakar sem moral nehate, ker se je strojna puška ustavila. V istem tre-notku sem žc videl, kako se je približal naš bojni enokrovnik sovražnemu aparatu na Čisto kratko distanco in začel nanj ljuto streljati, kar mi je pričalo bliskanje strelov iz njegove strojne puške. Takoj nato se je začelo italijansko letalo močno
kaditi in se je spustilo kar naenkrat horizontalno nizdol. Gotovo da ni bil to preudarjen let v globočino, marveč več ali manj ljut padec, pri katerem se je zdelo, da je letalni stroj brez voditelja.«
Opise obeh letalcev je potrdilo poročilo artilerijskega poveljnika, katero pravi, da je isto uro neko italijansko letalo tipa Earman padalo na tla in da je je takoj artiljerija ljuto obstreljevala in uničila.
Razmere ozemlja na naši bojni fronti proti Italiji pripravljajo našim letalcem na poizvedovanju naloge, katere se mora prištevati med najtežje cele svetovne vojne. Visoke Alpe jih silijo, opazovati iz popolnoma novih višin. Razven visokih gora, povprečno 3000 metrov, je treba računati še s sovražno artiljerijo v pozicijah nad 2000 metrov in infan-terijskih oddelkov ter oddelkov strojnih pušk na najvišjih vrhovih. V normalnih razmerah, kakršne so na primer na soški fronti, se vrši opazovalna služba iz višine 1500 do 2000 metrov. Ako se računa ista višina k poletom čez Alpe, se dobi povprečna letalska višina okoli 5000 metrov. Ker pa piloti ne letajo vedno v taki višini, marveč se morajo spuščati nižje, so izpostavljeni vedni nevarnosti. Take terenske razmere zahtevajo zanesljivo delovanje motorja. Doline so spodaj široke komaj 200 metrov in pokrite z gozdovi, planot ni; spustiti se na tla, je nemogoče, torej le v bolj širokih dolinah. Pridejo oblaki in megle, nevarno je iz višine 4000 metrov spustiti se skozi oblake, da se ne zadene na kako skalovje. Že v oktobru je bilo mraza, da je znašala diferenca v temperaturi v višinah in na tleh 31 stopinj, v novembru je temperatura še znatno padla in se je vedno bližala minimumu 37 stopinj. Različna gorkota solnca, vrvenje v zraku, pritisk zraka, ovirajo vzdig in poizvedovalno delo. Raditega se ni upal doslej še noben italijanski letalec čez pravo gorovje in najbrže se tudi ne bo upal, ako Italijani popolnoma ne spremene svoje navade, da poizvedujejo čez fronto samo tako daleč, da se lahko v sili spuste na tla še za svojimi črtami. Takih razmer, v kakršnih delujejo naši letalci v Alpah, ni na nobenem drugem bojišču svetovne vojne.
Vojna z Rusijo.
POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 15. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, mik
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berlin, 15. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 15. decembra.
Vzhodno bojišče.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
13. decembra. .Na zapadni fronti nobenih bistvenih izprememb. Zapadno od Boginskega jezera so naše čete vdrle v Vojnjunij ter vrgle pol nemške stotnije v bajonetnem boju iz vasi. Vjeli smo enega častnika in nekaj vojakov z eno strojno puško v bajonetnem boju iz vasi.
Za rusko fronto.
Iz Črnovic: Neki begunec opisuje razmere, ki vladajo med Rusi v tamopolskem okraju. Ves okraj je prenapolnjen z vojaškimi taborišči in bolnišnicami. Vojaške oblasti delajo mrzlično, grade železnice in ceste v Volinijo in Besarabijo ter trebijo gozdove. Nad 20.000 rekrutov so tudi že pripeljali tja in jih izvež-bali. Na tisoče beguncev in takih, ki so jih tirali s seboj prenočuje v bornih barakah v gozdovih.
Dne 28. novembra je inspiciral čete neki general, najbrže Kuropat-kin. prinesel carjev pozdrav ter izjavil, da je car globoko u žalosten vsled usode ruskega naroda ter zahteva, da vojaki zbero vse site, da pribore zmago. Veliki dogodki se pripravljalo, kako se bodo ti končali, od tega je odvisna čast ali sramota Rusije. Bridko občuti car fz. dajstvo lastnih zaveznikov. Zato morajo žrtvovati ruske čete vse svofe zadnje moči. da premagajo usodo.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Crnogorski vojni minister Mar-tinović, ki ae to moda 4 mesece s
Rusiji in se sedaj vrača, pravi, da Rusija ni bila pripravljena na vojno. Sedaj se je vse izpremenilo. Ruske tovarne za municijo delajo dan in noč in v kratkem bo imela Rusija v fronti 4 milijone dobro oboroženih mož. s katerimi bo pričela ofenzivo.
Preko Švice poročajo, da vlada v Rusiji velika nervoznost. Notranji položaj je naravnost obupen. Tudi finančni položaj je kritičen. Samo obresti za dosedanja posojila računa Rusija za leto 1916 znesek 5428 milijonov rubljev, torej napram letu 1915 za 34^ć> več. Anglija je pripravljena, dati Rusiji novo posojilo, zahteva pa od nje primerno vsoto v zlatu. Zato bo ruska državna banka poslala v kratkem za 400 milijonov zlata v London.
Neuspeh ruskega posojila.
»Birževija Vjedomosti« poročajo, da je bilo na novo notranje vojno posojilo pri državni banki in rentnih podružnicah podpisanih v celem 150 milijonov rubljev.
Program ruskih reakcijonarcev.
Ministrski predsednik Goremy-kin se je izjavil pripravljenega sprejeti odposlanstvo v Petrogradu zbo-rujočih monarhičnih skupin, ki zahtevajo od carja in vlade preklic manifesta z dne 17. oktobra 1905, to je odpravo dume in državnega zbora. V svoji spomenici bodo baje predlagali še to-Ie:
1. Po letu 1870 za ruske državljane sprejete Nemce Je smatrati kot sovražne inozemce.
2. Nemška zemljiška posest naj bo v vsei Rusiji brezpravna.
3. Menonitom in drugim sektam je odvzeti pravica do zemljiške posesti.
4. Židovsko - nemškim bankam Je odtegniti državni kredit.
5. Finska se mora porušiti, ukrajinsko gibanje energično udu-Šiti.
Memorandum zahteva »kabinet dejanja«. Podpisala sta to spomenico med dragimi tudi bivša ministra Maklakov in Sčeglovitov.
Kongres pravih ruskih ljudi.
»Rječ« poroča: Kongres pravih ruskih Hudi je sklenil izjavo, da Je slabi notranji položaj Rusije, premoč vpliva revolucionarnih nerusov, težkoča boja na dve fronte, namreč proti zunanjemu in proti notranjim
sovražnikom kriva, da se kažejo znamenja vstajajoče revolucije, proti kateri priporoča kongres najstrožje korake. Razpravljati o cjraginji, je bUo kongresu prepovedano. Člani kongresa so zahtevali od ministrskega predsednika, da dume ne skliče.
Finski deželni zbor in duma.
»Berlingske Tidende« poroča, da pravijo finski listi, da se finski deželni zbor in ruska duma ne bosta sestali.
ZAPADNO B0JISCE.
NEUSPEHI   ANGLEŠKIH AERO-PLANSKIH FLOTILJ.
Berlin, 15. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 15. decembra.
Zapadno bojišče.
Na fronti se ni zgodilo ničesar posebno važnega.
Naši letalci so napadli, kakor so konstatirali, uspešno angleški parnik, ki je 12. decembra nasedel na višini Panne. Sovražnik, ki je poslal več zračnih flotilj nad Bapa-ume, Peronne, proti Lotaringiji in nad Miihlheim (na Badenskem) je izgubil v zračnem bom ozir. vsled ognja naših obrambenih topov 4 letala med njimi velik aeroplan z 2 motorjema.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
13. decembra popoldne. Nemci so razstrelili v Champagni, južno od vrha Le Mesnil, neko mino pred enim naših strelskih jarkov. Mi smo luknjo, ki je nastala, zasedli. Z ostale fronte ničesar poročati.
13. decembra zvečer. Prav živahno delovanje artiljerije v Artoisu, jugo - zapadno Beauraina (kjer smo razdejali neki nemški okop), severno od Aisne in v Champagni v bližini vrha Le Mesnil. V Saint Mihielu so naše baterije resno poškodovale edini nemški most. ki ga je narasla Maasa še pustila. Pri Saint Marie, severno od Mihiela, so napravili naši streli mnogo škode na neki nemški stražnici. Nova poročila očividcev pravijo, da je imelo naše predvčerajšnje obstreljevanje lesa Bouchota (Haute Meuse) izborne učinke. Streljanje v nemških strelskih jarkih je popolnoma utihnilo, jarki so zasuti in več strojnih pušk je uničenih.
Belgijsko poročilo.
13. decembra. Noč Je potekla na fronti mirno. Danes so naše baterije uspešno obstreljevale razne sovražne baterije in čete ter nemško taborišče pri Kepu.
Pravice francoskega vrhovnega poveljništva. V francoski zbornici je med obravnavanjem zakonskega načrta o otvoritvi začasnih kreditov za prvo četrtletje 1916 in o pooblašča-nju, pobirati v tem času davke, nenadno zahteval poslanec Accam-brav, da se proglasi zbornica za taini komite, da vpraša vlado o pravicah vrhovnega poveljništva. Ministrski predsednik Briand ni bil navzoč, zato je protestiral proti temu finančni minister Ribot. Predlog je bil nato s 327 glasovi proti 154 glasovom odklonjen.
Lord Derbv, kandidat za ministrskega predsednika.
Na nekem zborovanju poslancev sta prišla lorda Curzon in Be-resford v svojih govorih do zaključka, da je podaljšanje zasedanja parlamenta za eno leto predolgo. Sklenili so, predlagati podaljšanje za 6 mesecev. »Dailv- News« pravijo, da proslavljajo nekateri sedaj lorda Derbvja kot junaka in ga hočejo napraviti za ministrskega predsednika.
Izpremembe v angleški generaliteti.
Ministrski predsednik Asquith je odgovoril na tozadevno vprašanje, da se bodo izvršile v angleški admiraliteti razne izpremembe, ki pa niso v zvezi z imenovanjem Jof-fra za vrhovnega poveljnika.
Novačenje na Angleškem.
Angleški listi pravijo, da je nabral lord Derbv skoro 2 milijona novincev. Zadnje dni preteklega tedna se je priglasilo 105.000 mož. Ministrski predsednik Asquith bo poročal v četrtek v poslanski zbornici o izidu novačenja ter obenem predložil predlogo za pomnožitev vojske za 1 milijon.
Za četrt) milijon angleških vojakov.
London, 14. decembra. (Reuter-jev urad.) V poslanski zbornici je bila v drugem branju sprejeta predloga, s katero se zakonodajna perijo-da sedanjega parlamenta podaljša. Nadalje je zahtevala angleška vlada
288. Stev
^LOVhNSKl NAKUO*. auc i o. acccmDra i9io.
stran o.
dopolnilni kredit za nadaljnji milijon vojakov, s čimer bi dosegla angleška armada 4 milijone mož.
Splošna brambna dolžnost na Angleškem.
Iz Bazla poročajo: V Bernu in drugih švicarskih mestih živeči Angleži v brambni starosti so dobili od svojih konzulatov naročilo, da naj se pripravijo na odpotovanje. Iz tega je razvidno, da je na Angleškem neposredno pričakovati vpoklica na podlagi splošne brambne dolžnosti.
21.205 vojnih v jetnikov na Angleškem.
V zbornici je povedal parla-mentski podtajnik Tennant, da bo prevzel general Smitli - Dorrien po-veljništvo nad četami v vzbodnji Afriki. Tennant je izjavil nadalje, da se nahaja sedaj na Angleškem 21.205 vojnih vjetnikov, • ki so jih poslale angleške čete.
Anglija in nevtralne države.
Asquith je izjavil na razna vprašanja, da pogodbe z nevtralnimi državami ne pomenijo izpremembe angleške politike in priznanja vlade, da naj se blokada ne izvede.
Uvodnik »Dailv Newsa« pravi: Anglija ne sme delati sile nevtralnim državam: Švedski, Holandski in panski, če jih noče vreči sovražniku v naročje ter sama sebi vzeti moralično in materijalno podporo.
Socijalni demokratje na Nemškem.
Med socijalnodemokratičnimi državnimi poslanci je manjšina, ki Šteje 33 članov in o kateri se poroča, da se bo najbrž ločila od večine. Diference obstoje že dlje Časa in so se poostrile zaradi govora poslanca . Scheidemanna pri razpravi o mirovnih pogojih. Vodja manjšine, Haase, je že v drž. zboru na koncu rečene razprave izjavil, da se ne strinja s tem, kar je povedal Scheidemann. Tej izjavi se je pridružilo v »Leipzi-ger Volks.zeitung« še 32 drugih poslancev. Večina teh se v drž. zboru 21. marca ni udeležila glasovanja o drž. gospodarstvu niti 20. avgusta glasovanja o tretjem vojnem posojilu. _
lofl na morfa.
Pomorska bitka v Severnem morju?
Na zapadno - friziškem otoku VJieland so slišali dne 14. decembra v jutranjih urah silno grmenje topov s severo - zapadne smeri.
Deio nemških   podmorskih čolnov.
Iz Ženeve poročajo: Šef francoske mornarice protestira proti izvajanjem bivšega mornariškega ministra Lanessana, ker ta podcenjuje delovanje sovražnih podmorskih čolnov. Zlasti avstro - ogrsko bro-dovje je sedaj nevarno, ker ima poleg nekdanjih svojih podmorskih čolnov, sedaj še nove, ki bodo delali brodovjem četverozveze najbrže še mnogo preglavice.
Neuspeh angleških podmorskih čolnov.
Iz Berlina poročajo: Angleško poročilo z dne 2. decembra govori o sistematičnem nadziranju nevtralnega plovstva na južnem izhodu Sunda in pravi, da je nemško vojno brodovje neomejeni gospodar v Vzhodnjem morju. Sedaj pišejo »Times« o gospodstvu podmorskih čolnov: Priznati je, da so imela naša prizadevanja v Vzhodnjem morju le začasen in delen uspeh. Pridobitev leži manj na materijalnem, kakor na moraličnem polju. »Dailv News« z dne 6. decembra dostavlja še, da je pričakovati, da bo v kratkem led zelo otežkočil delovanje angleških podmorskih Čolnov v Vzhodnjem morju in Botniškem zalivu. Tako torej priznava Anglija manjvrednost svojih podmorskih čolnov, dočim so nemški in avstro - ogrski podmorski čolni doslej potopili 508 ladij z 917.819 tonami.
Dve angleški križarki se potopili.
»Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Iz Mitilen poročajo, da sta se potopili nekaj morskih milj od otoka dve angleški kri Žarki, ki sta tam patrulirali. Zadeli sta ob mine in se z moštvom vred potopili.
Potopljen parnlk.
Angleški parnik »Orteric« (6536
ton) je bil potopljen.   Moštvo se je
rešilo, 2 Kitajca sta bila ubita, 3 Kitajci težko ranjeni.
TURŠKA VOJNA.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
Carigrad, 14. decembra. (Kor. urad.) »Agence tel. Milli«: Glavni stan poroča: Fronta v Iraku: Pri Kut - el - Amari delovanje sovražne artiljerije vsled našega krepkega odgovarjanja od dne do dne
bolj pojema. S posrečenimi napadi so prišle naše čete prav blizu do važne sovražne pozicije. — Fronta v Kavkaziji: Razen o praskah prednjih straž ni poročati nič pomembnega. — Dardanelska fronta: Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne pozicije pri A n a f o r t i in njegove ladje v pristanišču Kemikli ter jih prisilile, da so se odstranile. A rib urnu: Precej silni bombni boji in od časa do časa artiljerijski dvoboj. S e d i 1-bar: V noči na 13. december je metal sovražnik proti našemu desnemu in levemu krilu bombe in torpede. Naša artiljerija je storila, da je neka sovražna baterija utihnila. Dne 13. decembra so obmetali naše strelske jarke s številnimi bombami. Naša artiljerija je metalce bomb uspešno obstreljevala ter razdejala neko sovražno utrjeno hišo in dva mosta Čez potok Kereviz.
Konec dardauelske akcije?
V francoskem glavnem stanu se je baje sestal nov vojni svet, ki bo razmotrival vprašanje, ali naj se akcija ob Dardanelah nadaljuje, ali opusti. Odločitev še ni padla.
Utrjevanje Sueškega prekopa.
»Kolnische Volksztg.« je dobila poročila iz Kaira od nekega svedoka, ki se je peljal skozi Sueški prekop. Glasom njegovega poročila dela na obeh straneh Sueškega prekopa več stotisoč domačih in indijskih vojakov strelske jarke v 6 in 7 zaporednih Črtah. Zlasti mnogo pozornosti posvečajo zapadni strani kanala, ki jo posebno močno utrjujejo. Celo vrsto mest so pretvorili v močne trdnjave. Na vzhodni strani grade velike naprave, da morejo poplaviti obširne pokrajine. Mnogo topničark leži v kanalu ra več točkah zasidranih. Angleški častniki pravijo, da je v Egiptu zbranih 240.000 mož. V Aleksandrijo izkrcavajo skoraj vsak dan angleške čete.
Plovba v Sueškem prekopu.
Rotterdamski »Conrant« poroča, da so sklenile nizozemske paro-plovne družbe, ker je vedno težje dobiti na potu skozi Sueški prekop premoga, voziti pošto okrog Južne Afrike. Amsterdamski »Handelsbla-det« izve k temu, da bodo poštni parniki slej kot prej vozili po stari progi, samo nekaj tovornih parnikov bo vozilo okrog Afrike.
Angleški poraz ob Tigrisu.
Iz Londona poročajo, da je angleški poraz ob Tigrisu poglavitno zakrivila zmota poizvedovanja. Townsend ni imel nobenih zanesljivih poročil, da so dobili Turki močna ojačenja regularnih čet in artiljerije. Ko so spoznali zmoto, je bilo že prepozno. Angleške čete so se morale umakniti iz pripravljenih pozicij, verjetno pa je, da se bodo morali Angleži umikati še naprej proti morju, kjer se bo morala ekspedicijska armada reorganizirati, nakar se bo vojna obnovila. Najbrže bo general To\vnsend odpoklican. Ta neuspeh angleškega orožja je tem bolj obžalovanja vreden, ker neposredno tangira tudi ruske interese. Zlasti v Perziji so napravili dogodki ob Tigrisu velik vtisk. Perzijska plemena je treba strogo nadzorovati, ker so se izkazala skezinskoz nezanesljiva. Začetkom vojne so bila na strani Angležev, pred odločilno 1 itko pa so se pridružila sovražniku.
Državni tajnik za Indijn Cham-berlain je prebral v zbornici brzojavko generala Townshendu, ki poroča, da se je vršil 12. t. m. na severni fronti živahen boj, da pa Turki na tem delu fronte niso skušali prodirati. Močni napadi v neki vasi na desnem bregu reke so bili odbiti. Dne 13. t. m. je bilo vse mirno. Ojačenja, ki prihajajo redoma, pošiljajo Angleži ob reki navzgor.
Ruski poraz v Perziji.
»Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Iz Perzije poročajo, da so Perzijci v nekem silnem boju z Rusi v Kermandži in Bamadanu zmagali. Rusi so imeli nad 500 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Perzijski plen je bil tudi velik, vjeli so 300 kozakov ter vplenili med drugim 2 strojni puški.
Naraščajoča vojna sila Turčije.
»Temps c piše v svoji zadnji številki: Turčija bo v kratkem razpolagala z vojno silo 2 milijonov mož ter takoj nato pričela s splošno ofenzivo. To ofenzivo je neposredno pričakovati, zlasti ker je v Turčijo že dospelo zadostno število nemških in avstro - ogrskih težkih topov. Sedaj šele se bo pričelo delovanje Turčije s polno močjo.
Predujmi Turčiji
Iz Carigrada poročajo: Zbornica je odobrila dne 1. maja 1915, oziroma 20. aprila 1915 z avstro - ogrsko in nemško vlado sklenjene pogodbe glede predujmov  Turčiji v J
znesku 47,250.000 kron v zlatu, oziroma 80 milijonov mark.
Zaprta Indija.
Holandski listi poročajo, da je izdala angleška vlada splošno prepoved, da se inozemci ne smejo izkrcati v pristaniščih indijskega cesarstva. Izključeni so tudi Japonci.
Mjiki iilpor n anerikansio ista zaradi potopitve Joiobb".
Dunaj, 15. decembra. C. in kr. minister zunanjih del je poslaniku Združenih držav C. Fredericu Penfieldu poslal dne 14. decembra 1915 sledečo noto:
Na jako čislano noto št. 4187, ki jo je njega ekscelenca gospod izredni in pooblaščeni poslanik Zruženih držav ameriških C. Frederic Penfield v imenu ameriške vlade glede potopa italijanskega parnika „Ancona" dne 9. t. m. doposlal, si dovoljuje podpisani za sedaj in ne glede na temeljito meri-torično pogajanje o reklamaciji opomniti, da bi ostrost, s katero meni zvezna vlada, da mora grajati zapoved-nika pri stvari udeleženega podmorskega čolna in odločnost, s katero so izražene na c. in kr. vlado naslovljene zahteve, pač dovolile pričakovanje, da bi bila unijonska vlada natančno navedla dejanjske okolščine slučaja, na katere se opira.
Ni težko spoznati, da v omenjeni noti podani popis dejanjskih dogodkov dopušča mnogo dvomov, a če bi bil tudi v vseh točkah točen in bi mu bilo najrigoroznejše pravno mnenje za podlago, vendar ne daje zadosti povoda, da bi se zapevedniku vojne ladje ali c. in kr. vladi pripisovala kaka krivda. Zvezna vlada tudi ni označila oseb, na katerih izpoved se sklicuje in katerim menda misli, da sme pripisovati več verodostojnosti, kakor zapevedniku cesarske in kraljeve mornarice. Tudi je pogrešati v noti vse podatke o številu, imenih in usodi ameriških državljanov, ki so bili v kritičnem trenotku na krovu imenovanega parnika.
C. in kr. vlada je vendar z ozi-rom na to, da je waschingtonski kabinet podal pozitivno izjavo, da so bili pri dotičnem dogodku oškodovani pripadniki Združenih držav, v principu pripravljena se o stvari z zvezno vlado dogovarjati. Pred vsem pa mora sprožiti vprašanje, zakaj je vlada opustila juirdično utemeljevanje v svoji noti izrečenih zahtev s posebnim ozi-rom na izredne okolščine inkriminira-nega dogodka ter je na mesto take utemeljitve postavila opozorilo nd dopisovanje, katero ie imelo v drugi stvari z drugo vlado.
C. in kr. vladi je tem manj mogoče, slediti washingtonskemu kabinetu na ta izredni pot, ker ji niso avtentično znane vse korespondence zvezne vlade v takih stvareh in ker tudi ni mnenja da bi poznanje teh korespondenc zadostovalo v predležečem slučaju, ki je v kolikor kažejo njene informacije, v bistvenih točkah drugačen, kakor tisti slučaj ali tisti slučaji, na katere se zdi, da namigava zvezna vlada.
C. in kr. vlada sme torej washing-tonskemu kabinetu prepustiti, da formulira posamične pravne postavke, proii kateri se je baje pregrešil zapo-vednik podmorskega čolna pri potop-ljenju „Ancone". Unijonska vlada je tudi mislila, da je treba opozoriti na stališče, katero je zavzel berolinski kabinet pri omenjenem dopisovanju. C. in kr. vlada ne najde v jako Čislani noti nobenega podatka, kakemu namenu izvira ta opozoritev. Ce je pa zvezna vlada v tem nameravala izraziti mnenje, da je za c. in kr. vlado glede juristiČne presoje v govoru stoječe zadeve podan kakršenkoli prejudic, mora ta vlada, da se izogne morebitnim nesporazumljenjem, izjaviti, da si kakor ob sebi umljivo varuje popolno svobodo, uveljaviti pri razpravljanju o slučaju „Ancone" svoje lastno pravno naziranje.
Podpisanec ima čast udano prositi gospoda poslanika Združenih držav, naj to sporoči ameriški vladi in naj pri tej priliki izrazi, da c. in kr. vlada nič manj ne obžaluje usodo nedolžnih žrtev omenjenega dogodka kakor ameriška vlada in porablja to priliko, da obnovi njega ekscelenci gospodu poslaniku izraz svojega odličnega spoštovanja. Đ u r i a n.
Amerika in Nemčija.
Iz Bal timor a poročajo: Vlada je odredila, da se brezžični aparat na interniranem nemškem parniku »Bulgaria« zapečati, ker je bil parnik na sumu, da je oddajal brezžične brzojavke.
Amerika in Francoska.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Ameriška vlada je protestirala proti postopanju francoske križarke »Descartes«? ki Je snela z ameriškega parnika »Como« v bližini Portorika nemški del moštva.
Ameriške mornariške priprave*
Iz Washingtona poročajo: Mornariški tajnik je v letnem poročilu priporočal petletni gradbeni program, ki obsega 10 dreadnoughtov, 6 vojnih križark, 10 poizvedovalnih križark, 50 rušilcev, 15 podmorskih čolnov za odprto morje in 85 obrežnih podmorskih čolnov ter za 6 milijonov dolarjev letal.
Vesti iz primorskih dežel.
Pri ponovnem obstreljevanju Šentpeterske ceste v Gorici je trpelo, kakor smo že včeraj omenili, veliko poslopje škofovskih zavodov ob levi strani ceste proti Šempetru. Italijani so bili sestrelili pred časom že vodni stolp. Ker je voda delala neprilike, so morali bolnike iz dotičnih prostorov preseliti drugam. Sedaj so Italijani zopet močno streljali na zavod in kakor smo sinoči izvedeli, so granate zavod vžgale.
Junaške smrti je padel na soški fronti kadet Peter Bolonić, sin nadučitelja Petra Boloniča v Sv. Petru v šumi. Pokopan je v Renčah.
Pri Sv. Luciji ob Soči je umrla gospodična, Marija Kob al, v starosti 29 let. Počivaj v miru!
O goriškem akademičnem slikarju Alojziju Špacapanu se je poročalo, da je padel na koroški fronti, ali kmalu se je k sreči pokazalo, da ta vest ni resnična. Alojzij Špacapan se nahaja v italijanskem vjetništvu v kraju Taggia, odkoder je pisal te dni nekemu svojemu prijatelju, da je zdrav in čik Pisal je slovensko.
Prireditev na korist ženske podružnice Ciril - Metodove družbe v Trstu v proslavo 671etnice vladanja Njegovega Veličanstva, ki je dne 1. t. m. tako lepo uspela, se obnovi v nede'io z istim sporedom.
Polaer Tagblatt« poroča, da je bilo v Pulju podpisanega tretjega vojnega posojila visoko nad 2 milijona kron.
Simfonični koncert v korist istrskih beguncev oriredijo v nedeljo v Pulju v tamkajšnjem gledališču. Sodeloval bo mornarični orkester. Na bogatem sporedu so dela prvovrstnih mojstrov.
Išče se Anton Golja, čevljar iz Kobarida. Sedaj služi pri vojakih. Kdor bi vedel, kje se nahaja, se vljudno prosi, da blagovoli poslati njegov naslov: Mirni Matelič. begunka. Novo mesto 22,, Dolenjsko.
Dnevne vesti.
— Nadvojvoda Friderik na vzhodni fronti. Vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je te dni obiskal naše hrabre zavezniške čete v vzhodni Galiciji, ki so svojo, pod poveljništvom generala infanterije grofa Bothmer-ja izkušeno hrabrost zopet dokazali povodom zadnjih silnih sovražnih poskusov, predreti našo fronto. Nastop in izborna čilost ter brezhibna oprema tamkajšnjih čet so našli polno hvalo. Nadvojvoda je pohvalil tudi izborne naprave za fronto, ki imajo namen, služiti potrebam in blagru vojakov. Z največjim zadovoljstvom je videl v večini krajev prebivalstvo zopet pri poljskem delu.
— Visoko odlikovanje. Presvit-li gospod nadvojvoda feldmaršal Friderik je poslal Josipu vitezu Pogačniku, podpredsedniku državnega zbora in sedanjemu poveljniku kranjskega prostovoljnega strelskega polka sledeče priznanje: Vašemu visokorodju! Vojno nadpoveljništvo je v prijetnem položaju, posneti, da je Vaše visoko-rodje svoje, že v miru za obrambno moč zaslužno delovanje tudi ves čas mobiliziranja s popolnim razumevanjem in neumorno vnetostjo posvetilo vojski na bojnem polju. Predvsem pa je ustanovitev kranjskih prostovoljnih strelcev, katero je Vaše visokorodje v trenotku nevarnosti za jugo - zapadne meje cesarstva oživotvorilo z istotako ener-žijo, preudarnostjo in organizatorič-nim talentom ter z razumno uporabo patrijotičnih čutil Vašega naroda, čin brezprimerne ljubezni do domovine in dragocena opora za našo hrabro vojsko. Vašemu visokorodju izrekam zahvalo v imenu Najvišje službe za ta aktivni dokaz izrednega patrijotizma in za energično podporo vojski, s tem, da Vas imenujem v priznanje teh zaslug na sedanjem Vašem mestu za polkovnega poveljnika v VI. činovnem razredu. — Nadvojvoda Friderik, feldmaršal. — Čestitamo gospodu vitezu na tem izredno laskavem priznanju, ki se ne tiče samo njegove osebe, nego uvažuje tudi patrijotična čutila celokupnega slovenskega naroda!
— Odlikovani slovenski vojaki.
Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila četovodja 17. pešpolka Anton Ob-
la k in podlo ve c 7. lovskega bataljona Josip Hribar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili četovodji 17. pcšpolka Franc V r -t a č n i k in Jakob Č e r n e, infante-rist 17. pešpolka Štefan K o m a c in rez. praporščak 2. bos.-herc. pešpolka Avgust V e r b i č. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: poddesetnik 97. pešpolka Franc S k o č i r , dalje četovodje Franc G r e g o r c , Josip Loščar, Mihael Štrukelj, korporal Franc Z a p t o t n i k , poddesetnika Jos. Ć e r n e in Ivan P a j k , ter infante-rista Andrej Bogataj in Anton K e Š e , vsi pri 17. pešpolku. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodje Lovro P a v š e k , Miroslav Pičel in Jakob Štrukelj, korporala Anton Belaj in Franc Z a m i d a in poddesetnika Tomaž Potrebuješ in Anton T e h o v -n i k , vsi 17. pešpolka; poddesetnik Franc M e r v a r ter infanterista Iv. K o č e v a r in Ivan M o r a v e c , vsi 27. pešpolka: četovodja Jos. Rerl-h a in infanterista Franc M o h o r k a in Fran Jelen, vsi S7. pešpolka; podlovci Josip B r e g a n t, Andrej Ferjančič in Franc M a j d i č, vodja patrulje Jakob Val en t, lovca Gašpar Kleč in Martin O ž e p , vsi 20. lovskega bataljona; poddesetnik Lovro Dolžan ter infanterl-sti Rudolf Kožar, Edvard Kovač, Franc K o r i š č a , Anton K a-1 a n , Franc M a r n , Franc Mihe-lic, Anton M o č i 1 a r . Jos. Novak, Franc O g r i č . Karol Potočnik, Štefan P o t r p i n , Franc G o g a Č n i k , Franc Pere. Ivan Pas ar, Anton Ribič, Alojzij R o ž a n c , Mat. P e č e k , Franc Sesek, Ivan T u r k , Ivan Vele, Franc V e r b i č . Josip V i n t a r , Josip V i d r i h . Josip Zupančič, Franc Žulj, Franc Žalec, Josip Korošec. Josip J a m n i k , Jakob I n d r i h a r , Jakob Jereb, Franc Hočevar, Franc G e c e 1. Albert Gaja, Josip F a k i n , Franc F r -lan. Franc Erjavec, Alojzij D a-r o v e c , Valentin Demšar, Karol D e b e v c , Nikolaj D r g a n , Franc D r o 1 c , Ivan č e r n e . Franc B r -č o n, Ivan V e h a r ter oficirski sluga Štefan B i š č a k . vsi pri pešpolku št. 17.; Friderik L o b n i k in Domin-ko M a r a s p i n pri 47. pešpolku; poddesetnik Maks S t e r g a r ter in-fanteristi Andrej Centrih, Jakob B r o d a j č in Josip B e r m e Š . vsi pri 87. pešpolku: Četovodja Mihael K 1 a d n i k . korporal Franc P r e -Š e r n, dragonci Leopold Čop. Rudolf Beri an, Franc K oče v ar, Anton Majceno v ič, Franc A ž -man. Ivan P o I i č a r . Ivan K I a -kočar. Alojzij Janšnik. Ivan P d c e 1 j . Josip IT m e k . Franc P e-t r i č . Peter D r e š a r . Anton Tomšič in Andrej K e 1 h a r . vsi 5, dragonskega polka: infanteristi Pavel Hoj, Jos. K o 1 e n c . Alojzij M i r n i k . Jernej P i s k e r n i k in Herman P e č n i k . vsi 7. pešpolka; +opničarji Mihael Meserko. Jos. L u b i. Štefan Vidmar. Mihael Brinovec. Juri Habrelčak. Gregor S t e r n i š a . Josip Travni k in Matija Z b o g a r , vsi 9. top-ničarskega polka.
— Potrjeni 44. 45 in 461eini čr-novojniki bodo poklicani, kakor se zatrjuje, do srede januarja pod orožje. Uporabili jih bodo predvsem za vojaško službo v zaledju ter pri etapni službi.
— S severovzhodnega bojišča.
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem hribov in planin z nepreglednih tujih ravnin — Lud. Dobišek, oskrbnik Aljaževega doma v Vratih sedaj na severovzhodnem bojišču. — Slovenski fantje s severnega bojišča pošiljajo očetom in materam, bratom in sestram, svojim dekletom in vsem rojakom presrčne pozdrave želeč vsem vesele praznike in srečno novo leto.Mihael Jereb. Anton Stane, Mavricij Justin, Peter Sak-sido, Štefan Medvešček, Štefan Pregelj, Ivan Staver, Martin Lo-mej.
— Z bojišča. Mi sinovi lepe slovenske Štajerske, kateri se vsi pri bos.-herc. pešpolku št. V/2, vojna pošta 85 nahajamo, mislijoči se na drage doma ostale, posebno Brežicam ob Savi ter voščimo vsi skupaj vesele božične praznike ter srečno novo leto. — Fric Mastnak, četovodja: P. F. Adamovič. štab. narednik; Mato Diković, narednik; Ta-borskv, četovodja.
— S koroško - italijanske vojne črte pošiljajo pozdrave in voščijo vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in veselo novo leto 1916.Sieder Karol. narednik; Primožič Ferdo, Furlani Vladimir, CenČič Anton, Luxa Karel, četovodje; Škerjanc Jakob, Miiller Jožef, Bastjančič Albert. Skopinič Jožef, desetniki; Sokolič Ivan, poddesetnik; Eedan Josip. Toni Boba, vojak
m
vsi c. in kr. 23/97 voj. dclav. oddelka, vojna pošta 69.
— Darila. Kranjska hranilnica v Ljubljani je vsled sklepa v ravnateljski seji, dne 9. t. m. darovala: deželni komisiji za oskrbo vračajo-čih se vojevnikov (invalidov) 3000 kron, za oslepele vojake 2000 K, za okrepčila ranjencem na južnem kolodvoru v Ljubljani 1000 K, in za bolgarski Rdeči križ 500 K.— Gosp. Hans Krisper je daroval za vdove m sirote padlih vojakov iz Kranjske 100 K.
— Patrijotično darilo. Tukajšnji hišni posestnik gospod Jean Schrey je daroval za vdovski in sirotninski pomožni zaklad III. kornega območja v roke gospodu vojaškemu poveljniku feldmaršailajtnantu Ervinu pl. Mattanovich v Gradcu znatno vsoto 1000 K.
— Denarne pošiljatve za vojne vjetnike v Italiji. Denarne pošiljatve za vojne vjetnike in internirane civilne osebe v Italiji po položni-c i se pošiljajo na znani način preko »Oberpostkontrolle in Bern«. Te-legrafične denarne pošiljatve pa se nakažejo tako - le: Denar se pošlje po poštni položnici na naslov »Gemeinsames Zentral-nachweisbureau vom Roten Kreuz, Auskunftstelle fur Kriegsgefangene, Abteilung E, Wien L, Graben 17.« Na prvi strani »odrezka« je označiti natančen naslov pošiljatelja, na drugi strani pa besede Tele-graphische An\veisung . . . , K an: in naslov vojnega vietnika (popolno ime, šaržo, regiment, kompanijo, kraj, kjer je interniran). Vsaka druga opazka je prepovedana. Vsak pošiljatelj dobi posebno pobotnico za eventualne reklamacije. Stroški teh telegrafičnih denarnih nakazil znašajo pri pošiljatvah do 200 kron — 5 kron. do 400 kron — 6 kron, do 600 kron — 8 kron in za zneske čez 600 kron — 10 kron. Te stroške je seveda nakazati na isti položnici. Denar se izplačuje vojnim vjetnikom v lirah. — Na enak način se brzojavno nakazuje denar tudi vojnim vjetnikom v Rusiji. Stroški znašajo 5 kron. Navadne denarne pošiljatve v Rusijo gredo pa najbolje tudi preko »Oberpostkontrolle in Bern«.
— Oddaja moke na drobno po mestni   aprovizaciji.   Prihodnje tri
dni bo oc'dajala mestna aprovizacija po mestnih vojnih prodajalnah moko na drobno. Vsakdo jo dobi V4 kg. Kolikor krušnih znamk pokaže, toliko V4 kg je dobi. Za oddano moko se odreže odgovarjajoče število od-rezkov. Da se prepreči naval, dobe stranke pri krušnih komisijah listke raznih barv. Za vsako barvo je določena posebna vojna prodajalna, kjer se dobi moka. 1. V vojni prodajalni na Turjaškem trgu dobe stranke moko, ki dobe krušne znamke in listke pri IV. krušni komisiji v Gosposki ulici (»Zlatorog«) in pri I. krušni komisiji na magistratu. 2. V vojni prodajalni Na bregu in Rimski cesti dobe moko stranke od III. krušne komisije, ki deli znamke in listke v Cerkveni ulici. 3. V vojni prodajalni na Sv. Jakoba trgu dobe moko stranke od IX. krušne komisije na Dolenjski cesti pri Češnovarju. A. V vojni prodajalni pri Mahru, nasproti Jubilejnega mostu, dobe moko Mranke, ki dobivajo krušnice in listke od VI. krušne komisije v Rokodelskem domu. 5. V vojni prodajalni na Cesarja Jožefa trgu, nasproti Perdana. dobe moko stranke I. krušne komisije iz Mestnega doma. 6. V vojnih prodajalnicah na Marije Terezije cesti in Prešernovi ulici dobe moko stranke V. krušne komisije iz Učiteljske tiskarne. 7. V voini prodajalni v Škof ji ulici, pri Strausu, dobe moko stranke VITI. krušne komisije, ki daje znamke in listke v jubilejni ubožnici. 8. Spodnja Šiška, VII. krušna komisija, dobi moko v mestni vojni prodajalni v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 2, poleg cerkve. — Moka je po prodajalnah in krušnih komisijah tako razdeljena, da bo v dveh dneh lahko vsakdo prišel na vrsto Tretji dan (nedelja) se bo moka vzlic temu še oddajala, zlasti za zakasnele. Podrobnejša pojasnila se dobe tudi pri krušnih Ico-misijah. — Pripominja se še, da se bo moka oddajala le na znamke prihodnjega tedna. Z znamkami tekočega tedna si lahko kupijo ljudje kruh.
— Časovni vozni listki na drž. železnicah. Ker je vsled vojne promet vlakov v mnogih slučajih otež-kočen, je uprava državnih železnic začasno ustavila izdajanje časovnih voznih listkov za tiste okraje in proge, ki so posebno prizadeti po omejitvah prometa. Letni in polletni vozni listki in abonementi so ustavljeni med drugimi tudi za ravnateljska okraja Beljak in Trst.
— 100 frankov = 140 kron. Pre-računjevalni kurs za denarne pošiljatve v Švico znaša ta teden 140 K za 100 frankov.
—. Naslov cesarskega svetnika sta dobila višja davčna upravitelja
Rudolf A h čin v Kostanjevici in
Bogomir C a c u 1 a v Litiji povodom naprošenega stalnega umirovljenja.
— Iz srednješolske službe. Profesor veronauka na slovenski državni gimnaziji v Gorici, Ivan TobaJ, je prideljen za leto 1915/16 v službovanje na tukajšnji c. kr. državni višji realki.
— Zdravstveno stanje v LJubljani. Od 5. do 11. t. m. je bilo v Ljubljani 18 novorojencev, in 1 mrtvorojenec, umrlo pa je 44 oseb, med njimi 16 domačinov in 28 tujcev. Za kolero je umrl en vojak, za davico 1 oseba in za jetiko 3 osebe, med njimi 2 tujca; za različnimi drugimi boleznimi pa 39 oseb. Razen teh so umrli še 4 vojaki za le-garjem, dva pa za grižo, za infekci-joznimi boleznimi so oboleli in sicer 1 domačin in 1 tujec za kozami, 2 tujca in 2 vojaka za škrlatico, 150 vojakov za tifuzom, 54 vojakov za grižo, 1 vojak za kolero, 2 domačina za difterijo in 10 vojakov za egipt-sko očesno boleznijo.
— Umrl ie včeraj opoldne znani gostilničar na Dunajski cesti gospod Jakob Be v c, po dolgotrajni bolezni. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz hiralnice na Radeckega cesti. Cenjeni rodbini naše sožalje!
— V deželni bolnišnici je bil g. Janko Skerbinec, ravnatelj v p. iz Višnje gore srečno operiran. Trpel je več le t na očesni mreni.
— Iz deželne bolnišnice domov
je nesla dekla Rozalija Zalaznik iz Moravč svoje 13 dni staro dete ženskega spola. Na poti je dete, ki je bilo jako šibko, umrlo v naročju matere. Prinesla je dete k županu, ki je ukazal odnesti je v mrtvašnico.
— Vojaška   baraka pogorela.
Včeraj popoldne ob pol 3. se je vnela na vrtu IV. mestne deške ljudske šole Na prulah zasilna baraka za vojaštvo in obleko ter do tal pogorela. Ogenj je nastal vsled tega. ker se je perilo sušilo preblizu peči. Oddelek rešilnega in ognjegasnega društva je prihitel Čimpreje mogoče na lice mesta, a nI mogel ničesar pomagati, ker je bil do takrat rdeči petelin uničil skoraj že celo barako. Obleko in perilo so vojaki večinoma rešili.
— Uzmovič! na delu. V telovadnici tukajšnjega Narodnega doma je nastanjenih 116 železničarskih uslužbencev. Neki zavirač se je vrnil iz službe domu in legel k počitku. Svojo bluzo, v kateri ie imel svoj heiežnik z vsebino 110 K v pa-nirju je položil poleg sebe na zglav-ie. Ko se ie mož prebudil, je zapazil, da leži heiežnik prazen brez denarja na tleh. Oškodovanec pri toliki množini uslužbencev, ni mogel nikoear sumničiti krivde in so poizvedbe po storilcu bile brezuspešne. — Na Mhklovšičevi cesti je neznan tat ukradel nekemu hišnemu posestniku 15 ke svinske masti. — Neki 131etni deklici je neznana ženska pri neku Jezersku v gnječi izmaknila veliko naramno ruto. — Na .Selu ie bilo neki delavca ženi in tei sosedi iz kleti ukradenega 1"0 kg krompirja.
— Konj se snlašH. Klemencev mesarski vaienec je vozil s samcem po Cesarja Jožefa trgu. Na Poljanski cesti se prioelje nasnroti neki vojaški avtomobil, katereca ^e je konj tako ustrašil, da je zdirjr po Kopitarjevi ulici, čez most po I?ese-Ijev? cesti, ter se zaletel z > nzom vred v železno ograio vrta pripravnice, nakar ie obstal. Stonen- škoda pri ograji znaša kakih 40 K.
Požar. V hlevu posestnika Tomaža Pezdirnika v Dovjem je nastal ogenj, ki ie vpepelil hlev, seno in vozove. Zgorelo ?e 0 povedi in 50 ovac. škoda ie okoli 0000 K. zavarovan je Pezdirnik za 4000 K.
Poziv slovenskim glivoslov-cem, da bi izvolil? poslati mi svoj naslov. Več nismeno. — Span Anton, učitelj v Slov. Bistrici.
Za patrijOtične priredbe, šolske in društvene, izda šolski ravnatelj v Središču na Štajerskem Anton Kosi spevoigro z naslovom Za brambo domovine«. Cena partituri z dekla-maciiami vred 1 K 80 v.
Mesto Reka je najelo v pokritje svojega deficita pri budimpeštanskih bankah 2 milijonsko kontoko-rentno posojilo, ki je mora vrniti tekom enega leta. Za posojilo plača 1% provizije in IV4% višje obresti, kakor je obrestna mera avstro-ogr-ske banke, najman! pa 6%\
Kino »Ideal«. Danes se predvaja zadnjič krasna drama »Padla le slanica v noči pomladni!«. Fern An-dra, spisateljica tega filma nastopi v glavni vlogi in najstrožja kritika mora priznati, da igra ako hočemo z eno besedo povedati, umetniško. — Jutri poseben večer s senzacijsko dramo »Rafael cigan«.
V trgovini gosp. J. Elberta, Oradišče št. 7.. se Je našla mala svota denarja. DotiČnik, ki Jo Je izgu-
ML aaisa tam iglif, da aa mn vrne
Razne stvt&i
* Za gospodarsko zbližan je med Nemčijo in Avstrijo. Poročali smo že o raznih predpripravah za gospodarsko zbližanje, ki naj nastane po vojni med monarhijo in Nemčijo. Več jasnosti Je v to vprašanje prinesel nemško - avstrijsko - ogrski gospodarski kongres, ki se je nedavno vršil v Draždanin, in katerega so se udeležili zastopniki najod-ličnejših gospodarskih korporacij obeh držav. Posebno pomemben je postal ta kongres tudi za to, ker se je vršil pod auspicijami oficijelnih državnih reprezentantov in ker so se ga udeležili tudi turški in bolgarski delegati. Na sestanku se je pokazalo, da so prišli avstrijski delegati z najbolj inicijativnimi in premišljenimi predlogi, ogrski delegati so delali razne pridržke. Važna je resolucija, ki je bila po končanih razpravah sprejeta: Kongres se izjavlja za gospodarsko zvezo obeh centralnih držav in za njuno trgovinsko - politično zajednico, ki bi se morala s posebnim dogovorom za dalj časa osigurati. Na temelju ednotnega carinskega shemata bi se moral določiti ednoten carinski tarif za inozemstvo, ne da bi morale biti posamezne carinske postavke za obe državi jednake. V medsebojnem prometu pa se bilo ozirati na obstoječe gospodarske razlike s pomočjo pogodbenih carin. Skupnost interesov obeh držav pa ne obstoja le v carinskem vprašanju, narobe, potrebno je, da postane celokupna gospodarska politika Nemčije in Avstrije ednotna. Želeti ie, da se temu ednotnemu istemu na primeren način pridružite tudi Turčija in Bolgarija. Resolucija, ki smatra, da so se med nemško in avstrijsko vlado pogajanja za ustanovitev gospodarske zveze že pričela, zahteva da se tem predpripravam pritegnejo tudi za-stonniki trgovine, industrije in poljedelstva.
* Za bolgarskega kraljevega komisarja v Nišu je imenovan bivši bolgarski poslanik na srbskem dvoru, CaDrašikov.
* Srbske begunce, ki se nahajajo na erških tleh bodo spravili na neki grški otok, kjer bodeta za nje skrbeli Anglija in Francija.
* Socijalist Pietro Chiesa umrl.
Dne 14. decembra je umrl v Genovi socialistični poslanec Pietro Chiesa, eden najbolj znanih in najpopularnejših mož italijanskega socijalizma.
* Izjava Barzilaja o osvojenju Trentina. Preko Lugana poročajo, da je irredentovski minister Barzilai v nekem govoru glede Trentina izjavil, da je žalibog pot do tega kraja še jako dolga in stala bo velike napore in žrtve.
* Ulični napisi v Sarajevu. Z ozirom na dejstvo, da je cirilica kot oficijelna pisava v Bosni in Hercegovini odpravljena, so nadomestili v Sarajevu ulične table, na katerih so bili dosedaj napisi v latinici in cirilici, s tablami, ki imajo napise le v latinici.
* Uboi v blaznosti. V Novi Koloniji pri Berolinu je 37Ietni lekarniški provizor Andresen napadel na cesti 63Ietnega provizorja Grosseja in ga zaklal, ker ga je smatral za Zida. Najbrž je Andresen storil umor v blaznosti.
* Del avstrijskih vojnih vjetni-kov so spravili Srbi na grško ozemlje. Hrvatski listi priobčujejo pismo reškega uradnika Aleksandra Mois-se, ki piše da so ga z drugimi vojnimi vjetniki vred prepeljali iz Niša v Pirej (atensko pristanišče), da pa še ne ve, kam jih pošljejo sedaj.
* Cesar Juanšikaj. »Times« poročajo iz Pekinga, da so se zbrali visoki uradniki v palači da čestitajo Juanišikaju na njegovi proglasitvi za cesarja. Juanšikaj" je nato sklical voditelje ministrstev ter jim izjavil, da mu izprememba v vladi ni v veselje. Naročil jim je, da naj izdelajo priprave za potrebne reforme.
* Novo nemško vojno posojilo.
V marcu bo emitirala Nemčija novo vojno posojilo. Dosedanja vojna posojila so dala 251/« milijard mark. kreditov pa je državni zbor dovolil 30 milijard Računa se, da bo novo vojno posojilo prineslo 10 milijard. Mesečni vojni stroški Nemčije znašajo 2 milijardi.
* Švicarski major aretiran v Italiji. Kakor poroča turinska »štampa«, je bil v Turinu na ukaz vojaškega sodišča v Palermu aretiran švicarski major Fritz Tobler, osumljen vohunstva v prid centralnih držav. Tobler je star okoli 50 let, ima veliko tovarno čipk s fllijal-ko v Parizu. Prepeljali so ga v Pa-lermo.
* 17letna roparlca in morilka.
V PonikH na Češkem živeča vdova Skalska ie vzela v svojo hišo na stanovanje   dabofiasao rodovino
John. 171etna Johnova hči ie izvedela, da ima hišna gospodinja pod streho denar in ga je poskusila ukrasti. Ker se Ji je ldietni sin hišne gospodinje, ustavljal, ga je dekle s sekiro ubilo. Dekletova mati Je pomagala truplo skriti. Mlado ubijalko in njeno mater so že izročili sodišču,
* Ogrska akademija znanosti Je sestavila na predlog svojega člana Mihala Horvata poseben odbor, ki naj sestavi spomenico na vlado za uvedbo starih madžarskih imen za neogrske kraje. Taka imena so Becs (Dunaj), Drinapolv (Odrin) Krakko (Krakov), Rigomezd (Kosovo polje), Macso (Mačva), Zagrab (Zagreb), Karolvaros (Karlovac), Verocze (Virovitica), Zimanv (Zemun) itd.
* Skrivnosten napad. Na Dunaju je prišel 14. t. m. ob pol 8. zvečer kakih 30 let star mož v stanovanje odvetnika dr. Vladislava Vranjica-na. V stanovanju je bila samo odvet-nikova žena. Služkinji je kupec rekel, da je inženir Strobl iz Budimpešte, ko pa je prišel v sobo, je od-vetnikovo ženo napadel in jo poškodoval, da je obležala brez zavesti. Ker ni iz stanovanja ničesar zmanjkalo se sodi, da se gre za dejanje maščevalnosti.
* Čudna žena ie umrla pretekli petek v Osijeku. Imenovala se je Dragotin Kovačevič in se je skozi 54 let izdajala za moškega. Še na smrtni postelji je zatrjevala zdravniku, ki je spoznal, da je stari Dragutin, katerega je kot tičarja poznal celi Osijek, normalno ravzita žena, da ni žena, temveč mož. Najbolje je pa to, da je Dragutin, ozir. kakor so dognale oblasti Kata Kovačevič skoraj 40 let živela v konkubinatu z neko Agnezo Valaček. Kata Kovačevič je zapustila nekaj denarja in sostanovalci, ki skoraj niso mogli verjeti, da je rajni Dragutin res žena so izdali parte z navedbo, da je umrla »Kata Dragotin Kovačevič«.
* 2501etnica časopisa. Novembra t. 1. je praznovala »London Ga-zette«, angleški vladni list 2501etnico svoje ustanovitve. Ustanovljen je bil leta 1665 pod Karlom II. v »Oxford Gazette«, že prihodnje leto pa je bil list prenesen v London in je dobil svoje sedanje ime. Dasiravno ime lista ne odgovarja več, ga je obdržal, enako tudi prvotno ceno 1 šilinga, če pa se obseg zaradi podelitve redov preveč razširi, se natisnejo priloge, ki se dobe potem za 4 ali 8 pence. Gazetta je ostala in je danes zbirka zakonov za Anglijo, dočim imata Škotska in Irska svoje posebne zbirke, znak konservativnosti na Angleškem.
* Ruski mohatnedanci. Odposlanstvo turško - tatarskih narodov v Rusiji, ki štejejo 20 milijonov ljudi, med njimi 7 milijone severnih moha-medancev in 6 milijonov Kirgizov. se je zglasilo s spomenico pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi ter bo obiskalo tudi druga evropska glavna mesta. Iz te spomenice izhaja, kako je Rusija uničila njih staro kulturo. Pogoj za zopetno oživljenje teh narodov bi bila ustanovitev ka-nata v Kasanu in nevtralizacija pokrajin med Volgo in Kaspiškim morjem. Odposlanstvo je zaprosilo, da naj se pri mirovnih pogajanjih Ogrska zavzame za te upravičene zahteve napram Rusiji.
* Revolucijonarni nemiri v Rusiji. Preko Kodanja poročajo listi v Frankobrodu in Kelmorajnu: Glasom poročil iz Stockholma, je bil brzojavni promet s Petrogradom pretrgan vsled upora moštva neke oklopne križarke v rielsingforsu. Križarko so obstreljevali, moštvo zaprli ter trideset mož ustrelili. — Vest o nemirih in uporih v Rusiji potrjujejo tudi mornarji, ki so prispeli s Finske v Stockholm. Zatrjuje se, da je pretrgana tudi brzojavna zveza med Finsko in Rusijo. Neke vesti pravijo, da je bila duma razpuščena in da je zato izbruhnilo revolucijonarno gibanje. »Politiken« poroča, da nemiri v Petrogradu še trajajo in da stavkajo vsi poštni in brzojavni uslužbenci.
* Rusko obrekovanje. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: »Russkoje Slovo« z dne 29. novembra poroča, da so bile glasom izpovedi nedavno v Kiiev dospelih avstro - ogrskih vojnih vjetnikov v zadnjih bojih postavljene za avstro - ogrskimi četami nemške strojne puške, ki bi bile pri prvem-poskusu teh čet umakniti se, streljale na nje. To poročilo Je podtikanje ruskih vojnotehničnih pripomočkov, da obrekujejo naše čete. Vojni poročevalec »Russkega Slova« oči-vidno ne ve, da avstro - ogrske in nemške čete v boju ne stoje druga za drugo, marveč druga poleg druge in da uporabljajo strojne puške izključno le proti sovražniku, ne pa za službo vojnih orožnikov, kakor se Je to dostikrat zgodilo v ruski armadi.
* Anglija kontrolira nevtralne tovarne. Anglija skuša v najnovejšem času prisiliti nevtralne industrije, da delajo samo za gospodarske potrebe Anglije, samo da bi ložje izstradala Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Lord Robert Cecil je v zadnji seji angleške zbornice izjavil, da je storila vlada potrebne korake, da prepreči, da bi se Nemčija preko Holandske zalagala z oljem in oljnatimi snovmi. Obenem ' se bo uvoz teh predmetov v Anglijo pospeševal, zlasti kar se tiče margarine. Angleška vlada je izdelala tudi sistem, da si zagotovi te predmete, obenem pa prepreči uvoz preko Holandske v Nemčijo. Vlada je dosegla, da se knjige holandskih izdelovalcev margarine od časa do časa od angleške revizijske komisije pregledajo. Te tovarne bodo morale torej v bodoče delati za Anglijo.
* Prosti mandati v dunajskem državnem zboru. Predsedništvo državnega zbora je izdalo te dni statistiko poslancev od zaključenja zadnje sesije (spomladi 1914.) do 1. decembra t. 1. Po tej statistiki je umrlo v navedenem času 18 poslancev, 2 pa sta svoje mandate odložila. Med umrlimi poslanci se nahaja 1 Hrvat (prof. Matko Mandič), 4 Cehi (dr. Pacak, inž. Neumann. V. Kotlar, Jan Rataj), 2 Poljaka, 2 nemška socijalna demokrata, 3 nemški krščanski socijalci in 3 nemški naci-jonalci. Trije poslanci Seidl, Lossl in Fuchs so padli na bojišču. Mandate sta odložila prelat Schachinger in Henrik Wastian (Maribor). Statistika našteva tudi 4 poslance, ki so sicer izvoljeni, ki pa še sploh niso videli parlamenta in niso še mogli storiti zaobljube. Med njimi se nahaja Slovenec dr. Lovrenc Pogačnik (Postojna - Vipava).
* Prebrisani goljuf. V Parizu so aretirali Omerja Boulangerja, predsednika belgijskega dobrodelnega komiteja v Parizu. Interesantna je njegova preteklost. Bil je najprej prvi šofer umrlega belgijskega kralja Leopolda II. ter si je prihranil od napitnin, ki jih je dobival od kralja, kadar ga je vozil k raznim damam in damicam, 600.000 frankov. S tem denarjem je začel delati, in sicer je izposojal avtomobile, pa tudi sicer uspešno špekuliral. Kmalu je imel prvi milijon. Sedaj je šele spoznal svoje socijalno srce ter se pridružil belgijski socijalni demokraciji. Tu pa so spoznali hitro, da njegov soci-jalizem ni bil prave barve in so ga precej nemilo izbacnili. Sklenil ie, da postane bankir, in bankir je bil tako dolgo, da je izbruhnila vojna. Medtem je imel že poldrugi milijon in od vojne si je obljubljal še več milijonov. S svojimi tovariši, 5 drugimi bankirji, je začel delati, ko je padel kurs belgijskega denarja v Belgiji za 40%. Francoska in Angleška sta bili namreč sklenili, izplačati za belgijske bankovce polno vsoto. — Boulanger et Komp. so kupovali bankovce v Belgiji po 60% ter jih prodajali Angliji po 100%. Na Angleškem tega niso bili veseli in so začeli poizvedovati, odkod naenkrat toliko belgijskega denarja. Zato je začel Boulanger z istim manevrom na Francoskem. Tu so hoteli preprečiti bogati pritok belgijskih bankovcev s tem, da so določili, da sme vsak menjati vsakih 14 dni samo za 300 frankov belgijskih bankovcev. Boulanger je nato podaril par tisoč frankov in se dal od belgijskega pomožnega komiteja izvoliti za predsednika. Tu je začel svoje delo na polju človekoljubnosti. Ubožni Belgijci so dobivali podpore, morali pa so za predsednika vsak mesec dvakrat zamenjati belgijske bankovce za 300 frankov. Sedaj je Omer Boulanger pod ključem.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. decembra: Avgust Maček, trgovski sotrudnik, 17 let, Krojaška ulica S.
Dne 13. decembra: Fran Pinta-rič, sin železniškega sprevodnika, tri mesece in pol. Gasilska cesta 219. — Ivan Halbich, četovodja; — Filip Bilič, domobranski pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici v Ma-rijanišču, — Lazar Besar. pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
V deželni bolnišnici:
Dne 11. decembra: Marija Za-lokar, bajtarica, 54 let.
Dne 12. decembra: Anton Eržen, tovarniški delavec, 35 let. — Nikolaj Gnezda, posestnikov sin, 8 dni. — Apolonija Kratner, postrež-nica, 70 let.
Današnji list obsegi 6 strani.
Izdajate!) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
ta«*
Ako se prehladimo, nastopijo v
udih .strupi prehlajenja*, ki nam povzročajo bolečine. Ako se preveč izdelamo, nastopijo v udih „snovi utrujenja", ki zavirajo delovanje miSic. Tako „strupi preblajenja" kakor tudi „snovi utrujenja" hitro preženemo in napravimo neučinkovite, ako roke in noge masiramo s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elzafluid". 12 steklenic poSlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Priporočajo ga premnogi zdravniki ter čez storisoč zahvalnih pisem. (u)
priporoča
Narodna tiskarna.
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjam u vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskieno ljubljena hči, sestra in teta, gospodična
Marija Koba!
dne 8. decembra t. I. pri sv. Luciji na Goriškem po kiatki bolezni, v starosti 29 let mirno preminuia.
Pogreb se je vršil v četrtek. 3382 Blag ji bodi spomin !
Sv. Lucija ob Soči, dne 16. decembra lt*15.
Žalujoči ostali.
za obilo nam izkazano srčno sočutje ob britki izgubi našega nepo rabnega sina in brata, gospoda
Avgusta Mačeka
posebno za častno spremstvo pokojnika k večnemu počitku in darovalcem vencev in šopkov. 3383
V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1915.
Žalujoča rodbina.
Micka 3e ;C roj. Grill naznanja v svojem, v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov pretresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni, dobri sopreg, oziroma oče, sin, brat, s^ak in stric, gospod
gostilničar
dne 15. decembra r.poldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, zatisnil za vedno svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrSi v petek, dne 17  decembra, ob 3. uri popol-iz hiralnice na Radeckega cesti št. 11, aa pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 15 decembra 1915.
Mestni pogrebni zavod. 3381
Jlflad tjobrafen gospod, sedaj rm*
Čunsk* podčastnik v fronti, $£& resne korespondence y mlado oobrafeno gospico ali vdovo s premoženjem. — Ponudbe s sliko, ki se takoj vrne. pod ..Jdeal*CerovljeJ3394ti na upravn. „Stov. /Zaroda*. 3393
•Tajnost strogo zajamčena.
Cirrone in oranže!
Ravnokar došle, novo žetev,  dobavlja v ■ zabojih ali pa cele* vagone 3391
Anton Bialowas,
trgovini  z južnim  sadjem.  Beljak, Koroško.
Z mesečni sobi
Jlflad. odlikovan računski podčastnik* od početka vojne na bojnem polju, jeli resnega ?nania 3 pobrateno gospodično ali mlado vdovo 3 nekaj premoženjem v svrho vojne s peresom, tajnost jajamČena Dopisi S Sit ko naj s* poštjefo do 20. t. m. — sltko: se vrne — pod ..Vojni zaklad/ 3395" na upravn. ,,^iov. /taroda". 3395
opremljeni, z 1 vhodom
3388
b-: se takoj oddasta. s-s
Kje, pove "uprav. »Slovensk. Naroda«.
Prodajalka
vešča  mešane  stroke  želi službe v
kaki večji ttgovini v mestu ali na deželi.     Nastoo    taUrij      Ponudbe pod
„Nastup takof 3232" na upr. »SI. N.«
Gonoktein. 7
Najnovejše, izkušeno sredstvo brez vbri-gavanja proti kapavcu (tri-perju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd., priznan na klinikah in uneijan na teh le zdravniških znanstvenih receptarijih za leto 1915.
Berliner R e z e p.t - T a s c he n-buch fur Pracktische Arzte na strani 17 in 128. Beri iner Allgem. med. Zentral - Zeitungsrezept- Taschenbuch na strani b. Buda pester Orvosi Zseb-naptar es K6zikony na strani 12 in 153. FrommesOesterreich. Med. Kal. und Rezept. Taschenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und Wiener Therapeutische Leistungen. Let. 1913 na strani 68. Praški receptarij čeških zdravnikov na strani 171. Prage r Rezeptarium des Zentralvereines deutsch. Artzte in Bohmen na str. 172 z opazko: Da es die Magenschleim-haut nicht alteriert, besonders beim langerem Gebrauche wie bei Cvstidis zu empfehlen. Schnirers Taschenbuch der Theranie na str. 230. Stein Schneiders Arztlicher Taschenka-lender. Verzeichnis der neuesten Arz-reimittel na str. 28. Wiener Rezept-Taschenbuch fur praktisehe Arzte na str. 17 in 222. VViener Rezept-Ta-schenbuch fur Zivilarzte na str. 127. VVOrzburger, die Nebemvirkungen dermidernen Arzneimittei. VII.Gruppe Na str. 157. GONOKTEIN ne kvari želodca, na draži ledvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh
večjih lekarnah. Skatljica K 5*—. Zahtevajte   literaturo   in prospekt.
Ljubljana: Lekarna Trnkocav.
Zagreb: Lekarna   „Salvator" 8.
BSIttelbacb, Jelaćlćev trg.
Proizvaia: Farmakološko-kemični laboratorij „HERA\ Praga-Vršovfce 552.
Dobavitelj vojnega ministrstva In Vojno zdravstvenega združenja.
V petek, dne 17. decembra »Posebni večer".
se odda maja 1916
v Prisojna ulici štev. 5«
3329
60.000 kron um
znala glavni dobitek srečk
Avstrijskega rdečega križa
kojih prihodnje žrebanje se vrši
dne 2. fannarfa 1916!
litimfc TBSueitr' ZaJttnaite prospekt'
Srečkovno zastopstvo 1,
Ljubljana. 3288
Krasna toma tt 3 d-ejsnjila.
V soboto, dne 18 ,
99
sio gsoncfelfka, dne 21. decembra s
* O R O FIC A. -
Napeto cijska drama v 4. dejanjih.
. M JL^S- O     I J >        A. Iv".
gostilna
ob železnici na Dolenjskem se Odda tak©! V najem. Povpraša se pri
IV. ZURG, pasestniol v Trebnjem.
_3361_
Išče se
z 2 do 3 sobami  in vporabo kuhinje. Ponudbe   pod  „poštoi predal
št. H", IifublS&na. 3384
Prodajalka
ki je obenem dobi a šivilja 3§5© mesta
zal takoj- Ponudbe pod „ftlarljiva
3390" na uprav. »Slovensk. Naroda«.
3390
v bližini glavne poŠte z vso hrano in oskrbo.   —   Ponudbe  pod  „Hranaf I 338511 na uprav. »Slov. Nar.« 3<85
stvari
bodi si kar se hoče, da je Ie najmanj 50 let  staro.  Pismene ponudbe pod „Starine 3383" na upravuištvo »Slovenskega Naroda«. 3389
s posebnim vhodom, nemeblova-
no, če mogoče s štedilnikom, najraje pri stari gospe, Išče za trajno v sredini mesta. Naslov pod »Solidna/3373* na na upr. »Slov. Nar.«
Proda se tik ob okrajni cesti
poslopje
z dobroidočo trgovino z mešanim blagom, I z gostilno in mesarijo, zraven tega je gospodarsko poslopje s pet in pol oralov njiv in travnikov kakor tudi nova ledenica in gostilniški vit z kugljano. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3322
j Na Jesenicah na Gorenjskem ob najbolj prometnem prostoru se proda
z 8 stanovanji in prodajalno, primerno za trgovino, obrt aH gostilno, pod zelo ugodnimi pogoji, event. se odda lokal za trgovino tako] v najem. 3387
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
Samostojen gospod v dobri javni siužbi  in  z  malim  posestvom lice
gospodinjo.
Pogoj: dobra varčna kuharica in veselje do gospodinjstva. Ponudbe s spričevali in s kratkimi podatki o preteklosti event, fotografijo, naj se pošlje na uprav. «Slovensk. Naroda« pod f,6osoodln|a A. R. 3324".
po  najvišji   ceni,  —  vsako množino
Jesenovega lesa
la, bodisi okrogel (še stoječ) ali deske.
Orehovega lesa
I, II., III. vrste, vsake mere,
□omačego, kostanjevega lesa
vsake vrste. — Sprejmejo se
zastopniki.
Pismene ali ustmene ponudbe, prosto
vagon, je pošiljati tvrdki :
Sprejema zavurovania človeškega življenja po najraznovrstnejših komoina-kocijah pod tako ugodnimi rogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 1 vplačili.
Generalno isMi f
.'. -      Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -
BSftSeesd fondi ■ 7i,94e.392'2€. - Izplačane odškodnine In kapttalife B 145,190.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
- V«a pojasnita dajat -
čigar pisarne so v ===   Čni hiši
lastni ban-
i Mi uliti šlev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen! takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
OL#INwRoche
Srn dob? v KseA tekamo* S SLU.-
Prsne bolesni« oslovski kašelj« naduha.
Kdo naj jemlje Siralin f
t Vsak. ki *rpl na frajnem kašlju
lažje ie obvarovat« se bo»exni.nego jo tdravrft Osebe s kroničnim katarom bronkijerv, ki s Sirolinom ozdrave.
influenci«
i Vodušl jivi .kaferlm Sirolin %n*4no
olehča naduho-<k S krof uz ni otroci, pri kaferlh u6nkuie5irolin z ugodnim vspenom naspibanl pocutek.
74
5219
844990
16
.f
Priporočamo našim ::  gospodinjam z
KOLINSKO CIKORIJO
i
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
Telefon stev. 16.
sto«. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
*29 Stavbno podjetništvo! pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. •
Prodajo se dobro ohranjena
okna. vrata, table za firme iz trdega lesa, mize, stoli, peči, postelje, svetilke, pulti, stelaie, pisalne mize. 3225 Poizve se v Kolizeiu vrata stev e.
506 Kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtisčacci v 3 dneh bre 1 bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z earancijskim pismom t K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov E 4.50. Eemen«. Kosice (Kassa) I Postfach 12 22, Ogrsko.    , 8842
Modni saton
$tuchty - JViaschfce
Ljubljana
v
Eidovskju ulica št. 3  Dvorski trg i.
Osebno izbrane
novosti 3 Dunaja.
^Priporoča: največjo  nbero klobukov $a dame in dekjice k&kor tudi bogato zalego samih klobukov.
2unanja naročila na izbiro 3 obratno pošto,
So}idno blago.
tPooravila točno in vestno
ćPriznano nizke cene.
Odda se meblovana
mesečna sobo
z dvema posteljema.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
__ 3371
Vajenca
za mešano trgovino, ic poštene hiše s potrebno izobrazbo, sprejme
fldolf Eichberger v Slivnici
p. SL Juri] ob lažni železnici.
3314
J^lađ, inteligenten miadzmč. prijetne zunarjosti, se zeti seznaniti v s^rho korespondence v hrvat' Skem Jenku* 3 go$Pico, kofera bi mu dopisovala v slovenskem jeziku. Cerjene ponudbe se blagovolijo poslati na upravmstvo „Slovensk- ffasoda" Pod . Veseli mornar '3375'
Ji-
jZELEZNATO moSKINO lekarnarja PICCOLhja t Ljubljani
\t\ cs\abe\e osebe
tsabuje navadaro množino Železa.
kerjepri »ličnih vinih malokdaj.
fj0ir I steklenica 2 broni.
SANATGRIUTi • EMONA
ZA • NOTRANJE IN KIRIJRGICNE ■ BOLEZNI.
• PGRCOSDSNl CA "J
r/ LtJUBLuIANA • KOMENSKEGA ULICA 4 Ti j
3
3
Radi pozne sezije prodajam
31
parnimerija, fotografična manufaktura itd.
Ustanovljena leta 1897.
^nton r^ane
Ljubljana, Židovska nlica 1.
Ceniki na razrolago.
I
Ceniki na razpolago
Sedaj v vojnem (asa najbolj hvaležna in rraktiCna
l dtirilo za božič in novo leto
o
3
so samo
« fGriizneršin sAfrana1
" š valni stroji
najbolj H, dosedat nedoseini v trpez-:: nosti za rodbinsko rabo In obrt. v
Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich|. Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se rade-volje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na raz-== polago. brez da bi se sililo h kupčiji. =====
šivalnih strojev in njih delov (za šivalne stroje vseh sistemov).
ip Peteline, Ljubljana.
blizu frančiškanskega mosta, leve — 3 hi i a.
Z sobi in kuhinjo
)oziform porabo kuhinje) mebliraac afc nc Isće za ta oj al! za 1. Januar v nVem
častniška rodbina. Ponudbe pod „2. januar 3366" na upravni^tvo »Slovens\. Naroda«.
lf£ I CTIRO pošilja tudi na deželo. Kr -nc 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne h alfe, perilo. Soiuhovino, medse predmet?.
M. Krištofič - Bučar
Itfnblfans, Stari trg 9. Lastna taisa.
Ncprekosliiva v
otroških oblekcah
:: in krstni opravi, is
po globoko znižanih cenah
damske in otroške klobuke, prazne oblike, kakor tudi različen nakit za klobuke-
M INKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
L
3»E
3E
Popolne opreme
otroškega perila
v zalogi za vsako starost
trgovina s perilom
C. J. Hamann
LJUBLJANA, Mestni trg stev. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka.
Ponudba
brez obveze.
816 prima moških trikot srajc po K 3-90 1107     „ 3*90
269    „   damskih....., 3-90
2900 parov damsk. nogavic črn. ,. „ —*68
180   ,.    damskih nogavic.
patentnih, toplih    .  .   „ „ 1*90
716 kom. stezn. životnikov,
ele?. s klekljanimi čipkami „ „ 1*80
480 kom. pletenih moških jopiče v, sivih, močnih .   .      „ 7*90 4832 parov dokolenic, sivih .   „ „ 4*90
870ostankov bluz iz kretona, barhenta, voala, svile, žameta itd. naprej od .     „ 250
1836 moških srajc iz lažjega trikot blaga s flanelastimi prmi .   .... po „ 2*98
89 kom. sivih volnatih svi-
terjev Marocco   .   .   .        12-—
! 1400 platnenih brisač .  .  po K —'88
j 5680 lucatov cvirnatih gumbov „ „ —-12
prav veliki, tucat       .     » —•20
412 damskih spodnjih kril iz trikot blagi, najboljše te vrste.....„ „ 590
Naročila se izvršujejo samo, ako se glase po povzetju in znašajo najmanj K 10*—, 2elje glede barv itd se morejo vpoŠtevati samo po možnosti. Ker so naši slovenski korespondence odšli k -rojakom, prosin o za nemško dopisovanje. 3365
FesMatteal paslevadja
eksportne firme Polmers
Ihnaj L, SotolireUtrassc 22.
T^edl<a bežična priležnejt
za nakup vsakovrstne Izgotovljene
ženske in moške obleke
po čudovito nizkih cenah. Sedal \e čas, lepo In poceni si - nakupiti. - 3386
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Uradniško hranilno društvo v gradcu,
za novo otvorjeno XVIII. sekcijo
uradnikom, prolesorfem, učiteljem, nmirovljencem t. t. d. ob najugodnejših
pogojih. Takoj uplačljivi. Ročni predujmi do 240 K. Nikakih predstioškov.
Hranilne vloge
od vsakogar z dnevnim obrestovanjem brez rentnega davka po 01 brez odpovedi za        po |" i  0   ob 60 dnevnem |0 vsak čas dvigljive zneske, %3   2   0 odpovednem roko.
Vloge: e 500.000 K. Jamstvo v deležih: 15,800.L00 K. Število članov 6300. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj.
Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek In petek med V23 in */24 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
5
N M H M
W
4
4 ■ 4
H
Božič
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v
prvovrstnih tovarnah različne predmete za
božična darila.
Imam sedaj bogato zalogo Javelov, zlatnine, srebrnlne in nr,
dalje raznovrstne vojno-spominske predmete I lastne patentovane
in druge različne gpomlneke prstane in vsakovrstne znake.
Zastopstvo „oficijelnih vojnih kozarcev". leUeaa ta toeaa postrežba. na|alsje eoae.
Velespoštovanjem
LUD. CERNE, Ljubljana, VVolfova ulica 3.
FU
7334869