83. številka
Ljubljana, v sredo 10. aprila.
XXII. leto, 1889.
lata 8 gld., za četrt leta 4 gld., za je na dom računa se
Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za npl leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. in kr.   Za pošiljanj
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Narodni dom.
Ideja, zgraditi v središči vseh Blovenskik po-krajin — v beli Ljubljani — poslopje, katero bi odgovarjalo kolikor mogoče vsem strokam našega socijalnega življenja, stara je ž« veliko let. Potreba, napraviti lastno ognjišče vsem narodnim društvom, bodisi zabavnim ali poučnim, bodisi umetniškim ali znanstvenim, je zares živa. Leto za letom, dan za dnevom poudarja se nujnost tega vprašanja in ni ga že skoro narodnega zborovanja na katerem bi se na ta ali oni način ne naglašala važna korist tega podjetja. Odveč: bi bilo Še jedenkrat ponavljati pomembo in korist, ki ja ima namen društva »Narodni dom".   O tem je vse jedino.
Težava je le ta namen uspešno reševati in ga čira preje tem bolje tudi uspešno rešiti. Ideja sama, tolikrat oživljena je vselej po večkratnem marljivem prizadevanji jela zopet mirovati za nekoliko let. Poslednjič je bila oživljena tekom leta 1881. Osnovalo se je društvo „Narodni dom", ki je pričelo delovati z letom 1882. in nabralo do konca preteče-nega leta krog 65.000 gld., namreč 48.000 gld. v čistih darilih in 17.000 gld. v posojilih. Utemeljena je tedaj nada, da se tolikokrat ponavljana misel venderle konečno uresniči, da postane dejanje.
Dve tretjini onega denarja sta skupaj, katerega je po nazorih upravnega odbora treba, da se z zgradbo lahko previdno prične, in skoro polovica one svote, katere bo treba, da zgradbo brez neprilike završimo. Stvar ne stoji tedaj tako slabo, kakor misli marsikdo, ki pravi, da „Narodnega doma" ne bo doživel. Doživel bi ga seveda ne, ako bi mislili vsi tako, kakor on in ž njim nekateri drugi, ki drže krčevito sklenjene roke nad svojimi žepi, ako se gre za to, gmotno udeležiti se uresničenja te blage in občnokoristne ideje. Ako pomislimo, da je v lanskih, za „Narodni dom" ne ravno ugodnih razmerah narastlo premoženje za 4138 gld., ni nam treba nikakor obupavati. Nasprotno, pričetek zgradbe ni tako daleč, akoravno že ne v najbližnji prihodnjosti. Ko pa se prične zidati, omečilo se bo še marsikatero doslej trdo srce in dalo rajše avoj prispevek, katerega je na tihem prav za prav že zdavua namenilo „Narodnomu domu", ki ga pa posvečenemu namenu ni hotelo izročiti le iz bojazni, da bi utegnila imeti zgradba „Narodnega doma" za sedaj še preplitvo podlago.
Da do one svote prispemo, treba je ustrajati. Nabiralo se je že na vse različne načine, toda nikoli zadosti dosledno in vstrajno. Najdalje je vstra-jala in vstraja še „Krajcarska družba".
Največjo vrednost za podjetje imajo čista darila in teh se nam je poleg deležev v prvi vrsti okleniti. Da se z rednim nabiranjem, z vstrajnostjo in splošnostjo pride tudi daleč, pokazala je najbolje „Krajcarska družba", ki je z nabiranjem najmanjših svot prišla že v primeroma kratki dobi do 7 tisočakov. Ako se vrši redno nabiranje mesto najmanjših, nekolika višjih svot, postane konečna svota tem višja. Nabiranje mora biti pa redno, splošno, zanesljivo in ceno osnovano. To so glavni pogoji, s katerimi se da v primeroma kratkem času veliko doseči.
Tega mnenja nekako sta bila upravni odbor „Narodnega doma" in pa odbor „Krajcarske družbe", ko sta s pritrjevanjem rednega občnega zbora dne 30. marcija t. 1. sklenila poskrbeti vse potrebno v ta namen, da se zopet prifVje redno nabiranje mesečnih doneskov   mej Ljubljanskimi
rodoljubi. To misel je veselo pozdravilo tudi slovenHko časopisje in za trdno se je nadejati, da se temu sklepu primerno odzove slovensko občinstvo, toda ne tako posamično, kakor vselej doslej, le po nekaterih zares zmirom požrtvovalnih rodoljubih, ampak oplošno. Tudi oni krogi naj se udeleže, ki lahko kaj dado, ki so se pa doslej trdovratno in dosledno odmikali, bodisi vsled malobriž-nosti ali mržnje, bodisi načeloma ali slučajno.
Poziv, s katerim stopata „Upravni odbor" in „Krajcarska družba" pred Ljubljansko slovensko občinstvo, glasi se tako-le:
Vaše blagorodje!
Že leta in leta navdaje in širi rodoljubna srca plemenita ideja: zgraditi si v središči domovine naše hram, ki naj bi bil varno in dostojno zavetje vsem narodnim društvom in vsakemu pojavu narodnega gibanja, dom, ki bode Še poznim vnukom pravil o zavednosti in čilosti našega roda!
Veliko svoto so rodoljubne roke v ta namen že položile na oltar domovine in tudi Vaše ime se odlikuje mej onimi, ki bo z duševnimi in materi jalnim i silami podpirali vselej in povsod zgradbo »Narodnega doma".
A človeške moči oslabe ter potrebujejo počitka; zato smo skoro leto in dan ponehali z nabiranjem prostovoljnih rednih doneskov za „Narodni dom".
Sedaj pa vnovič stopamo pred Vas, ker dobro poznamo rodoljubno Vaše srce. Združite se zopet z nami ter obljubite s svojim podpisom, da ste pri pravljeni tudi nadalje še podpirati to podjetje, katero izvršiti zahteva čast slovenskega naroda, ki je vsprejel to idejo s splošno naudušenostjo.
Odbor je sklenil, da vnovič začne mej Ljubljanskimi rodoljubi pobirati mesečne doneske; vsak najmanjši, a redni dar, bodemo vsprejeli hvaležno.
Blagovolite torej pristopiti temu podjetju in prijaviti svoto, ki jo do preklica nameravate vsak mesec redno plačevati in izročati našemu društvu. Pobiralo se bo doneske po zanesljivem človeku z nabiralno polo, na katerem boste odboru izkazali vsak mesec z lastnoročnim podpisom svoje uplačilo.
Na delo tedaj; ideja zgradbe „Naroduega doma* naj živi! .
(Slede podpisi članov „Upravnega odbora" in „Krajcarske družbe".
Več odličnih rodoljubov je sroj pristop že objavilo. Podpise nabirajo člani „Upravnega odbora" „Pregledovalnega odseka" in odbora „Krajcarske družbe". Izvršitev in nadziranje celega načrta prevzela je „Kraj ca raka družba"," ki bo poleg tega še vedno tudi zanaprej po svojih poverjenikih na deželi hvaležno prejemala in izkazovala doneske nabrane na krajcarske in desetkrajcar-ske knjižice.
Iz državnega zbora.
Na Duuaji 8. aprila 1889. V zadnji seji je govoril, kakor sem že poročal, trgovinski minister: Istina je, pravi minister, da se poštni in telegrafski dohodki neso tako povišali, kakor se je mislilo in želelo, temveč bili celo manjši, kakor se je proračunato. A uzrok temu so razne uredbe, ki so oživele in se pospešujejo, tako: kupčija s čeki, ki je posebnega upliva na vožnjo pošto, potem konkurenca privatnih prevoznikov in celo tudi telefon. Vse to je uzrok, da bo poštni in telegrafski dohodki manjši. Tako so bili
ti dohodki leta 1885. za 1,464.000 gold. manjši, leta 1886. za 1,487.000 gld., 1. 1887. za 1 milijon 276.000 gld. in za leto 1888 upamo, da bodo samo za 300.000 gld. manjši. Vend< r pa je bil izid vožnje pošte leta 1888. za 44/« % bolji, ko leta 1889. Dohodki pisemske pošte so leta 1888. za 4l/a% povoljnejši, ko leta 1887. in telegrajski večji ko proračunjeni dohodki za leto 1888. in četo za leto 1889. Kar se tiče raznih želja in zahtev posamičnih poslancev, odgovarja minister skoro vsem. Najprve peča se z železnicami. Glede dolenjske železnice pove nam minister to, kar smo že čitali davno v poročilu železniškega odseka.
Minister pravi, da je povsem za železnico dolenjsko. Opravičena je popolnoma, tako tehnično, kakor narodnogospodarsko. Minister pravi: Navel sem v odseku ozire, ki bodo uplivali na vlado pri volitvi onih projektov, kateri žele državne podpore. Ti pogoji so: popolna zrelost tehnične podlage, nadrobni projekt z urejenim proračunom stroškov, dokaz, ki se prerešeta na mestu, da se bode železnica obnesla, program tiuansovanja in mogoča požrtvovalnost interesentov.
Omenil sem tudi čas, ko bode mogoče tem lokalnim železnicam pomoči financijelno. To se zgodi takrat, kadar se olajša budget trgovinskega mini-sterstva, ki teži zaradi češke transverzalke in zgradbe železnice v Galiciji, potrebne občim zahtevam državnim. Sploh je vlada v obče jako zavzeta za lokalne železnice, a treba je le nekoliko potrpeti, da da se razmere nekaj olajšajo (Tako imamo torej dolenjsko železnico toliko osigurano, kakor prej.) O prevzetji železnic v državno upravo povedal nam je minister jako malo, da nič. Omenil je le, da se je nekaj manjih železnic že prevzelo. Le to omenil je o tem važnem predmetu vladnega delovanja v povzdigo države in blagor ljudstva. Očitalo se je večkrat vladi, da ne uživajo skončani tehniki v že-lezničnih službah one stopinje, ki je umerjena njihovim študijam. Minister pravi, da se v tem ne more pritoževati nikdo, kar se tiče državnih železnic.
Glede morskega ribarstva omenja minister, da se vlada jako pridno ukvarja s to zadevo in je lani dovolila dotičnemu društvu 1000 gld. podpore. Sedaj je uvrščenih za to 2000 gld., če jih porabi društvo v realne namene. Kar se tiče krošnjarstva, priredila se je v ministerstvu trgovinskem postava, oddala dotičnim ministerstvom v posvetovanje in isto tako potem tudi trgovskim zbornicam in političnim oblastvom. Uvidelo se je, da se ne more predložiti le postava pravega krošnjarstva v zmislu patenta leta 1852., temveč tudi z odrom na druga ambulantna opravila, tako za agente, živinske kupce itd. Predložba se je v tem zmislu uravnala in obravnava se sedaj z Ogersko. ;Kar se tiče očitanj, da uradniki železniški ne ume potrebnih jim jezikov slovanskih, pravi minister, da to ni povsem tako. Zlasti so uradniki na Češkem vešči češčine. Upra-vitelstvo državno za železnice trudi se povsem ustreči tudi tem željam in zadostiti opravičenim potrebam. Potem odgovarja minister še na posamične pritožbe lokalnega pomena.
Govor državnega poslanca Hrena
v državnem zboru dne 15. marca 1889.
(Konec.)
Žal, da moram konstatovati, da je vse to resnica, da te razmere še huje in občutljiveje vladajo pri kmetskem prebivalstvu, tako da vlade ne moremo zadostikrat na to opozarjati. Skrbeti bi vender morala vlada, da pomore v komu-
nikacijskih odnošajib, kajti Dolenjska, ker se za prometne razmere njene, dosedaj ni nič brigalo ter se ni zmenilo za to, kar se je v tem oziru zahtevalo v tej visoki zbornici, kranjskem deželnem zboru in po drugih kompetentnih f>»ktorih, še sedaj nema železnice in je ves promet z deželnim glavnim mestom navezan na to državno cesto, o katerej je govor.
Ker sem že lani podrobneje govoril o razmerah na dolenskej ceBti in se na to skliceval, da je javaljne še kaka dežela, v katerej bi voznik moral imeti pri vozu dve cokli, ker so te razmere visokej vladi poleg tega že znane iz poročil podrejenih oblastev, in je viBoka zbornica s tem, da je podpirala lani mojo resolucijo, pokazala, da je pripravljena dovolj iti potrebnih sredstev, ne bodem stavil posebnega predloga, le nujno prosim visoko vlado, da bi v prihodnje bolj mislila na to, kakor je dosedaj, kako da odpravi opisane neugodnosti.
Prehajam pri tej priložnosti z malimi besedami še na neko drugo stvar, ki se tudi tiče komunikacijskih sredstev in prometnih razmer na Kranjskem. Tu gre za to, da se napravi stalen most 6ez S&VO v zmeri mej Ratečami na Kranjskem in Zidanim mostom, znano železniško postajo na Štajerskem Opomnim, da ondu čez Savo, ki meji obe sosednji kronovini 50 km na dolgem ni nobenega stalnega mostu in se torej promet mej obema bregovoma vrši le na brodeh in čolnih in to kolikor vsakočasno stanje vode dopušča. Ker pa Sava redno vsako leto po 5 do 6krat tako naraste, da ni mogoče s čolnom čez njo, je promet pogostem popolnoma zaprt. Četudi so Radeče na Kranjskem trg z obrtno precej razvitim prebivalstvom, potem sedež župnije, okrajne sodni je, in je v njega bližini papirnica in v sosedstvu premogovnik ter ima vsled svoje bližine do železnice in nahajajočih vodnih Bil vse naravne pogoje za industrijski razvoj, vender so že desetletja neuspešna vsa prizadevanja, da bi se zgradil most čez Savo, ki loči kranjsko stran od štajerske po katerej teče železnica, četudi sta potrebo priznala in kon-statovala že vlada in doželni zastop.
Visoka vlada je namreč že pred mnogo leti priznala nujno potrebo tega mostu, kajti deželna vlada kranjska je že 1858. leta iz lastnega nagiba v svojem poročilu z dne 26. marca 1858, štev. 3390 pri trgovskem ministerstvu predlagala, du naj se na stroške zaklada za grajenje cest, torej iz državnega zaklada zgradi stalen most. Žalibog je tedaj, ko so po ustavni osnovi deželnih zborov vse zadeve glede grajenja cest prešle v kompetenco deželnih zborov, vBa stvar zaspala in ni prišlo do grajenja mostu. Pa vlada je bila dala izdelati že n a-črte in proračune stroškov, iu je le obžalovati, da tedaj ni prišlo do druzega koraka, da se namreč dobra volja uresničila ni.
Velja le zamujeno popraviti! Ko se je bi pozneje osnoval odbor za grajenje mostu je na prošnjo njegovo leta 187 4. sklenil deželni zbor kranjski, ko se je vsestranski konstato-vala nujna potreba tega mosta, da hoče pospeševati podjetje, ki bi hotelo zgraditi ta mest in dovolil 40O0 gld. dotacije dati podjetniku na razpolaganje. Žal, da se podjetnik ni našel.
Pred dvema letoma se je deželni zbor kranjski zopet bavil s to zadevo, ko je sprožilo prebivalstvo Radeč in okolice, priznavši nujnost in potrebo tacega mostu, je Hklenil s skupnim delovanjem vseh udeleženih faktorjev z deželno podporo in državno pripomočjo omogočiti, da se zgradi omenjeni most Sklenilo se je torej najprej obrniti se do vlade, da dovoli primerni znesek v ta namen.
Če je visoka vlada pred tremi desetletji spoznala, da je tak most potreben, in ga je tedaj že nameravala napraviti iz državnih sredstev, smemo vender pričakovati, da bode sedaj dala primerno zdatno državno podporo, da se ta namen doseže.
Na to opozarjam in prosim visoko vlado, da pomisli, da dežela Kranjska, kolikor sem jaz po-izvedeti mogel, poslednja leta ni dobila za grajenja neeraričnih cest, namreč občinskih in konkurenčnih cest niti goldinarja, dočim se je, kakor razvidim iz državnih proračunov in sklepov visoke zbornice redno leto za letom po kacih 100.000 gld. dovoljevalo v jednake namene družim deželam; tako sejo v take cestnozgradbene namene leta 1886. za vse dežele zahtevalo in dovolilo 143.000 gld., a od tega
ni nič dobila Kranjska; leta 1887. se je dovolilo 89 000 in zopet ni Kranjska nič dobila; I. 1888 skupno 99.000, za Kranjsko zopet nič; in v letošnjem državnem proračunu, oziroma poročilu bud-getnega odseka nahajamo za jednake namene 102 500 gld., a zopet kakor prejšnja leta ni nič za Kranjsko.
Zaradi tega sem tem bolj opravičen pričakovati, da bode visoka vlada, kadar se ji bo baviti z dotično prošnjo deželnega zbora kranjskega, stvari naklonjena, ter podjetje omogočila b prav izdatnim doneskom.
Da se dovoli državna podpora v ta namen, je tembolj opravičeno, ker bi bila zgradba mostu potrebna ne le iz lokalnih ozirov, temveč bi ugajala tudi višjim ozirom, torej jo je želeti iz ozirov javnih koristi j. Blizu kraja, kjer bi se naredil most, se združijo tri želez uice, katerih jedna drži od tod skozi Ljubljano v Trst, druga skozi Zagreb v Sisek, in tretja skozi Celje-Maribor na Dunaj. Opomnim še, da pelje iz Radeč najbližja in najpremejša zveza do meje hrvatske v smeru proti Ogulinu in Karlovcu Bkozi Rudolfovo, katero cesto so prejšnje čase čete redno rabile in Če bi danes ali jutri bila železnica proti Ljubljani poškodovana, morali bi zopet poiskati omenjeno pot iz Radeč proti Mokronogu.
Tudi Be je poslednja leta osnovalo blizu Krškega str el s ko vežbališče za topništvo, in mora topništvo, ki prihaja s severa na strelsko vežbališče skozi Radeče in baš na omenjenem mestu čez Savo. Kakor morem konstatovati iz pisma topniškega častnika, je že k prvim topniškim vajam pri Krškem šlo skozi Radeče 8 8 šest-uprežnih topov, 2 7 š ti r i u p re žn i h lojter-skih voz in 243 jezdnih konj in ves ta park moral je, ker ni mostu z levega štajerskega brega na brodu prepeljati se na desni breg kranjski.
Prosim predstavite si, kako je težavno z brodom prepeljati toliko topništva, posebno ker so ondu še bregovi jako strmi. Ta mi tudi poroča, da so za vsak prevoz broda z u krcan jem vred potrebovali dvajset minut, ker mora ladija tudi nazaj. To sem le omenil, da dokažem, da ima vlada oziroma vojaška uprava jako velik interes, da se tukaj odpomore in zgradi stalen most, katerega potreba je že davno priznana in je vedno večja, ker se promet vedno množi.
Sklepam s  prošnjo   do visoke vlade, da bi pospeševala namero deželnega zbora kranjskega glede zgradbe tega mostu s tem, da  bode dovolila zdaten donesek in tako zgradbo orno gočila. (Dobro! na desnici.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 10. aprila.
Po veliki noči začne državni zbor zopet dne 26. ali pa 29. aprila in bode zboroval do sredi maja. Poslednji čas ima zbornica poslancev skoro vsak dan po dve seji, da bode rešila najnujnejše predloge. Gospodska zbornica je že vsprejela vojni zakon, kakor ga je spremenila ogerska zbornica poslancev. Brambeni odsek avstrijske zbornice poslancev je tudi že rešil to zadevo in tudi zbornica poslancev v kratkem vsprejme vojni zakon.
Ogerska zbornica poslancev je sklenila, da se ogerskogališka in ogerskozapadna železnica po-državita. Debata o tej zadevi ni bila posebno živahna, ker so skoro vsi poslanci za podržavljenje. Nekateri so priporočali, da bi se tudi druge železnice podržavile. — V gospodski zbornici se je včeraj začela debata o vojnem zakonu. Skoro vsi govorniki so bili za to, da se predloga nespremenjeua vsprejme. Jedini grof Belo Szechenvi ima pomislike proti § 25. zaradi pravic madjarščiue. Sklenjena resolucija njemu ne zadostuje, on misli, da se bi moralo v zakonu odločno izreči pravo madjarščine. Govor Bele Szecheuvija je napravil še zaradi tega velik upliv, ker ima oče njegov velike zasluge za madjarščino, ker bil je osnoval madjarsko akademijo znanosti. Bela Szechenvi sam bode najbrž v kratkem voljen predsednikom akademije. Njegovim pomisli-kom ugovarjala sta ministerski predsednik Ti3za in grof Andrassv.
Vnanje države.
Nova srhsha vlada je imenovala nove okrožne načelnike v Kragujevci, Smederevu, Pirotu, Belem -gradu, Njegotinu, Šabaci, Niši, Ćupriji, Kježevci, Užicah in Vranji. Jednega prejšnjih okrožnih načelnikov so odstavili; nekaj so jih upokojili, nekaj pa deli v druge primerne državne službe. — Srbija tudi namerava uvesti zakon, da se morajo vse tuje srečke kolekovati. To bode odgovor na dotični za-
kon avstrijskega finančnega ministra Dunajevskega. Taka določba bi največ škodovala Ogerskej, ki povsod usiliuje razne svoje srečke.
Gatargi je odklonil sestavo nove rumu uske vlade, ker se ni mogel s kraljem v nekaterih političnih vprašanjih sporazumeti. Sedaj je prevzel sestavo nove vlade general Florescu.
Natančno se ne ve, je li general Boulanger res tako skrivaj pobegnil v Belgijo, da ga fran-eoNlca oblastva neso mogla prijeti, ali bo ga pa nalašč pustili, ker je vlada sama želela, da pobegne iz dežele. V Bruslji je pa sedaj tudi nekaj drugih francoskih politikov, kateri so se bali, da jih zapro, mej drugimi tudi Rochefort, ki je v svojem listu zagovarjal Boulaugerja. Nekateri pristaši na Francoskem so Boulangerju že obrnili hrbet, uvidivši, da mu sreča ni mila.
Ko je umrl abesinski vladar, ima Italija«, priložnost malo dalje od Masave pomakniti se v deželo. V Rimu se pa za to ne morejo odločiti, ker so se že tako naveličali kolonijalne politike, da bi še Masavo radi pustili, ko bi bilo to častno storiti mogoče. Kacih posebnih koristi j pa tudi nemajo pričakovati od ozemlja,  ki bi ga  odtrgali Abesiniji.
Veliko vojvodstvo liUkseiihuriko se je že ločilo od Holandskega. Ker je holandski kralj bolan, se je moralo imenovati regentstvo. V Holan-diji je kraljevo oblast začasno prevzel državni so-vet, na Luksemburškem pa prevzame regentstvo Adolf vojvoda Nassavski, ki bode tudi bodoči vladar. Jutr> priseže novi vladar v zbornici. Vsa zadeva se je mirno zvršilo, nobena vlast ni ugovarjala. Ko bi se bila taka premena imela zvršiti pred 1870. letom i bi bili Francozi ugovarjali, da vladanje v Lu!<sunburškej prevzame nemški princ Sedaj so se pa časi tako premenili, da se v Parizu za to niti ne zmenijo ne.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani dne" 9. aprila. Navzočnih 22 obč. svetnikov, predseduje Župan Grasselli, ki overovateljema zapisnika imenuje obč. svet. dr. Stareta in Žagarja ter potem omenja, da je kranjska hranilnica mestnemu ubož-nemu zakladu poklonila tudi letos 2500 gld., kar zbor z dobroklici na znanje vzame. Došli so proračuni in letni sklepi mesta Praškega, otroške bolnice in kreditnega zavoda, ki so obč. svet. na razpolaganje.
V Btavbinskega odsega imenu poroča obč. svet. Murni k ob imenovanji nove ceste pri novih 4 hišah (za Bežigradom) društva ?.a napravo delavskih stanovanj ter nasvetuje, da se poročilo izroči odseku za imenovanje cest in ulic Se vsprejme. Obč. svet. M urnik poroča potem ob oddaji dimnikarskega dela v mestnih poslopjih in nasvetuje, da se dimnikarsko delo na 3 leta v zmislu ponudbe od-dado ponudnikoma gg. Strici in Vrbovec (za 28 mestnih poslopij za 200 gld. na leto, za novo vojašnico 219 gld. 30 kr.) in se to naznani ženij-skemu vodstvu v Trstu. Obvelja.
Obč. svetnik dr. Stare poroča v stavbin-Bkega odseka imenu ob upeljavi plinove razsvetljave v Parnih, Poljskih in Travniških ulicah do južnega kolodvora in da se v Poljskih ulicah napravi jedna, v ostalih dveh ulicah po dve plinovi svetilki, za kar je že večji del potrebnega zneska že dovoljen in treba le še dovoliti proračunjenih 414 gld.
Obč. svetnik Hribar je proti temu, da bi se širil plinovod, ker je plin jako drag in ker pogodba plinarni doteče že 1894. I. Misliti bode treba na novo pogodbo, ali pa na novo razsvetljavo. Baš isti dan, ko je govornik bil sprožil v mestnem zboru misel o električni razsvetljavi in predlagal, da se voli v ta namen poseben odsek, čital je v r,Slov. Narodu" notico, da je mesto Videm sklenilo jako ugodno pogodbo za upeljavo električne razsvetljave. Zanimal se je dalje za stvar in zlasti poizvedoval, kako ie v tej zadevi postopalo mesto Zagreb. Pogodbo mesta Zagrebškega z g. Fischerjem, zastopnikom znane Siemensove firme ima v rokah in razvidno je iz nje, da mesto za upeljavo električne razsvetljave ne plača prav nič, marveč, da celo podjetnik mestu plačuje najemščino po krajcarji od metra. Pri tem pa bode električna razsvetljava za stranko za poldrugi sold ceneja, nego je v Ljubljani plin. Ker je ta zadeva jako važna, obžaluje, da se volitev odseka za električno razvetljavo še ni postavila na dnevni red. Pogodba s plinarno družbo, ki je strankam jako neugodna, sklenila se je dne 31. marca 1860 na 35 let in § 25. določa, da se ima pogodba v prvih šestih mesecih 30. leta odpovedati, sicer bi bila veljavna za nadaljnih 35 let. Ker se pri sedanji pogodbi ne sme ostati in ker treba skrbeti za ugodnejše pogoje oziroma drugo razvetljavo, predlaga: Pogodba s plinarno družbo z dne 31. marca 1860 še tekom prihodnjih 3 mo-
secev odpove, v prihodnji seji pa naj se izvoli odsek za elektriCno razvetljavo.
ObČ. svetnik Hraskv opaža, da je električna razsvetljava za velika mesta, kakor Dunaj, Pariz, London težko izvedljiva, ker nedostaje potrebnih motorjev, v manjših mestih, kakor Ljubljana pa se lahko uvede. Pisek, Žižkov, mesti s kacimi 30.000 prebivalci, sta že pričeli in v Kari inu so že tri četrti mesta električno razsvetljene. Zato toplo podpira predlog Hribarjev.
ObČ. svetnik ValentinČiČ poudarja, da mora mesto štediti in se ne more spuščati v velika podjetja, kakor se je že naglašalo Za elektriko bi trebalo velike vsote in on misli, da bi ne bila ce-neja, kakor plin, ki stane za mesto 8 kr. za kub. meter, ali sold za uro in plamen. Ko bi se obnovila pogodba s plinarno, dosegli bi se ugodneji pogoji, vodstvo bi ceno znatno znižalo in bi za primerno odškodnino odstopilo vso tovarno mestu, katero bi potem plin vzelo v svojo režijo. Pomisliti treba, da je elektrika še na uizki stopinji in se vsak dan pojavi kaka nova iznajdba.
Obč. svetnik Gogala: Da je plin drag, prihaja iz tega, ker plinarna pred 30. leti ni imela konkurenta. Danes je to drugače, sedaj se bode gotovo dobila ugodnejša ponudba. Odločno pa je govornik proti temu, da bi se takoj danes sklenila odpoved pogodbe, katere obč. svetniki niti ne poznajo.   V to treba resnega posvetovanja.
Ko je obč. svetnik Velkovrh predlagal, da bi odsekov nasvet obveljal, določila za Poljske ulice jedna svetilka več, poseže v debato obč. svetnik dr. Tavčar poudarjajoč, da je predlog odpovedi pameten in logičen. Sedanje krvoločne pogodbe s plinarno nečemo več, zato je odpoved jako umestna in bodi sklep kakeršen koli, v bodoče bode razsvetljava gotovo ceneja. Z odpovedjo ne rečemo druzega, nego da pogodbe pod starimi pogoji nečemo več. Odpove naj se torej takoj in tudi odsek za etektrično razsetljavo naj se voli.
Obč. svet. dr. vite/. Bleivveis govoril je s Fischerjem, zastopnikom Si*»mensovim zaradi upe-ljave električne luči v blaznico na Studenci. Pri tej priliki izjavil je Fiscber, da bi na troške firme prišel v Ljubljano in brezplačno napravil načrt in proračun za električno razsvetljavo. Vsekako bilo bi dobro, da se odsek voli, omenjenih par svetilnic omisli, glede odpovedi pa še počaka.
Obč svet. Hribar naglasa nasproti Valentin-čiču, da bi upeljava električne luči ne stala niti solda, marveč bi mesto dobivalo celo najemščino kakor v Zagrebu. Pomisliki proti električni luči so jednako neosnovani, kakor so bili o svojem času, ko je on dotični predlog stavil, proti vodovodu. In vender bode vodovod koncem leta gotov. Tako bode tudi z elektriko, ki bode v par letih povsod in katera se lahko v 3 do 4 mesecih v Ljubljani upelje. Zagovarja potem svoj predlog še nadalje, strinja se pa s tem, da se svetilke po 30 in 60 gld. napravijo.
ObČ. svetnik Gogola govori proti temu, da bi se pogodba dane:, odpovedala, ker se treba ozirati tudi na formalnost, obč. svetnik dr. M oseh e pa predlaga, da Be ta zadeva izroči personalnemu in pravnemu odseku, da o tem poročata v prihodnji seji.
Ko je poročevalec dr. Stare pojasnil, da je VBled prejšnjega sklepa večji del odsekovega na-Bveta že izvršen, vsprejme se odsekov predlog, da se napravi v rečenih ulicah 5 svetilk, potem Velko-vrhov predlog, da se v Poljskih ulicah postavi jedna svetilka več, nego se predlaga, in predlog Hribarjev-Moschetov, da se zadeva zaradi odpovedi pogodbe s plinarno izroči personalnemu in pravnemu odseku, da o tem poročata v prihodnji seji, v kateri si bode tudi volil odsek za električno razsvetljavo.
Obč. svet. Hraskv nasvetuje v stavbiuskega odseka imenu, da se „pissoir" postavi pri novem gledališči. O tem uuame se precejšnja debata, katere se udeležujejo župan Grasselli in obč. svet. Žagar, Velkovrh, Tomšič, Valentinčič in dr. Tavčar. Naposled obvelja dr. Tavčarja predlog, da se ta zadeva vrne odseku, potem pa še dobro utemeljeni predlog obč. svet Žagarja, da se na Trnovskem pristavu postavi tudi „jjissoiru in v ta namen odredi ogled na lici mesta.
Obč. svet. Hraskv poroča o prizivih pred-stojništva tukajšnjega nunskega samostana, kateremu se je naložilo, da ima hodnik pri novem šolskem poslopji zapaziti s steklom.   Poročevalec na-
glasa, da je zdravstveni svet tako želel, da je to potrebno iz zdravstvenih ozirov.
Obč. svetnik dr. Tavčar je proti nepotrebnim troškom, ki bi jih prouzročilo tako zapaženje. T. Zupan je tudi za to, da se ugodi prizivu, dr. Gre goric pa opaža, da so v vseh novih mestnih šolah zaprti hodniki. Po konečnih besedah poročevalca Hraskega obvelja odsekov predlog (zapažen hodnik).
Drugemu prizivu glede istega poslopja pa se ugodi. Dovoli se namreč, da smejo v oknih novega šolskega poslopja nunskega Bamostana napraviti železni križi — akoravno so bili v načrtu izpuščeni da morajo vnauja okna proti „Zvezdi8 biti od ne-prozornega stekla (Hohlglas).
V imenu olepševalnega odseka poroča občinski svetnik Fr. Ravnikar o prošnji odbora za Vodnikov spomenik. Prošnji za podporo (1700 gld.) se je že ugodilo. Ostali deli prošnje vsprejmo se po odsekovem predlogu: da se za spomenik dovoli pro-Btor na Valvazorjevem trgu; da se spomenik prevzame v občinsko last, prememba imena „Valvazor-jev trg" v „Vodnikov trgu prepušča se odseku za imenovanje ulic, predlog obč. svetnika Hraskega, da mesto na svoje troške napravi okolu spomenika trotoar, izroči se olepševalnemu odseku, da v prihodnji seji o tem poroča.
Naposled vsprejme se Šolskega odseka nasvet (poročevalec obč. sv. Železni kar) in občinski Štipendij letnih 250 gld. za obiskovalce državne obrtne šole v Gradci podeli Josipu J ero mu.
Potem se javna seja pretrga in prične tajna.
Domače stvari.
— (Vladika Strossmaver) poklonil je te dni galeriji in zbirkam jugoslovanske akademije 60 krasnih bakrorezov in več ilustrovauih del.
— (Slavno ravnateljstvo posojilnice na Vrhniki) podarilo je po g. drž. posl. prof. Šuk ljetu podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji petdeset goldinarjev. To je drugi narodni zavod, ki je velikodušni dar poklonil v prospeh našim revnim visokošolcem na Dunaji. Presrčua mu bodi za to hvala!
— (Tehničnega društva kranjskega) občni zbor volil je dne 19. marca sledeče gospode v društveni odbor za leto 1889/90: Načelnik: deželni inžener, J. V. HrTisk^; nač. namestnik: c. kr. inžener, M. K i rchsc h lag er; tajnik: dež. inž. piistav, A. KI i nar, tajn. namestnik: stavbin-ski mojster, F Zupančič; blagajnik: dež. nadin-žener, F. VVitschl; blag. namestnik: tovarnar, J Mat hi a n jun.; knjižničar: c. kr. stavb, prakt. C To man; knjižn. namestnik in ekonom: mestni inžener, J. Hanuš. Sklenilo se je nadalje tiskati letno poročilo preteklega društveuega leta ter dodati tudi poročilo o obrtni razstavi v Rudolfinumu.
— (A. Cbitussi,) slavni češki slikar, razstavil bode, kakor smo že javili, v kratkem v Ljubljani svojo krasno, zlato Prago predstavljajočo sliko, katero je bil namenil za Pariško razstavo, a se je prekasno zglasil. Slika, obsezajoča 20 □metrov, je že na potu v Ljubljano.
— (V Dolenji Hrušici) pod Ljubljano otvori se dne 16. t. m. poštni urad, ki bode imel vsakdanjo zvezo z Ljubljano.
— (V Ribniškem trgu) tiči neka tatinska druhal. Ulomili so v Pauserjevo štacuno ter mu odnesli okolu 70 gld., ukrali pri J. Peterlinu palico klobas v šinjab, posrebali J. Rusu do 30 litrov vina, razbili pri A. Arkotu „košem" ter odvlekli posodico drobiža za 20 gld in dokaj smodk — udrli v Stoeklovo hišo uprav pod oknom žandarmerijske postaje ter tudi izpodtržili nekoliko več dvojaČ.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 9. aprila. Tisa predrla nasip pri Ligetu in preplavila selo. Reka Krasna preplavila pri Mati Szalki več sto oral njiv.
Pariz 9. aprila. Preteklo noč umrl slavni kemik Chevreul, porojen 81; avgusta 1786.
Berolin 9. aprila. „Reichsanzeiger" objavlja, da je vojni minister Bronsart na svojo prošnjo odpuščen, general Verdy-Duvernoi pa imenovan vojnim ministrom.
Masava 9. aprila. Neguš pred svojo smrtjo določil svojega nečaka Mangašo prestolonaslednikom.
Zahvala slovenskim državnim poslancem.
Srečna in mo'-na je država le tedaj, ako prebivajo v nji srečni in zadovoljni narodi. Mej onimi, ki se v državnem zboru krepko potegujejo za srečo Avstrije in za blagor nji zvesto udanih narodov, so bili zmiraj v prvi vrsti slovenski poslanci. Vkljub vsemu protivenju naših nemško-liberalnih nasprotnikov delajo neprestano in složno na to, da bi priborili tudi slovenskemu narodu jednake pravice, katere uživajo že zdavnej naši nemški državljani, ter ga postavili v jedno in isto vrsto z drugimi omikanimi narodi.
Ko so se koroški Slovenci lansko leto slovenskim poslancem zahvalili in jih prosili za daljno bratovBko podporo, poudarjali so poslanci v svojem odgovoru, da „nikdar ne bodo nehali braniti narodnih pravic vseh Slovencev, naj-krepkejše pa njih, katerim se, kakor koroškim Slovencem, godi največja krivica". Kako možato, kako častno, kako sijajno so rešili letos svojo besedo! Pri razpravi državnega proračuna bo izvrstno branili in zagovarjali našo staro pravdo gg. poslanci: prof Šuk 1 je (dne 28. febr. in zopet 26. marca), kranjski deželni poglavar dr. Poklukar (dne 1. marca); dr. Ferjančič (dne 11. marca), preč. g. kanonik dr. Gregorec (dne 22. marca) in s posebnim utiskom preč. g. kanonik Klun (dne 21. in 30. marca) — vsi so pogumno odkrivali raznovrstne krivice, ki se godijo slovenskemu rodu in posebno koroškim Slovencem. Kakor ploha se je ulil črez nje srd koroških in tudi drugih nemško-liberalnih državnih poslancev. Laži, zvijače in pogosto grde psovke so jim služile za orodje, da bi odvračali resnične in dokazane trditve slovenskih poslancev in zagovarjali početje svoje stranke.
Gotovo ustrezamo vsem zvestim koroškim Slovencem, ako v njih imenu odločno ugovarjamo temu, da se usiljujejo sedanji koroški poslanci, ki so sicer voljeni za nas, a ne od nas, kot zagovorniki in branitelji koroških Slovencev. V imenu vseh zavednih koroških Slovencev pa smemo izreči najtoplejšo zahvalo slovenskim poslancem v državnem zboru, ki se neutrudljivo potegujejo za naše narodne potrebe iu koristi, in si toliko prizadevajo zboljšati naše neugodne razmere. Vedno se bo slovenski rod hvaležno spominjal svojih pogumnih zagovornikov, katerim jedino se bo imel zahvaliti, da pridejo kdaj tudi za koroške Slovence boljši časi. Slava in hvala Vam slovenski državni poslanci! Bog blagoslovi Vaš trud in Vaše delol
V Cel ovc i, dne 5. aprila 1889.
Gregor Einspieler, France Muri,
dežel, poslanec in župnik v     duž.  poslance in posestnik PodkloStru. pri Jezeru.
Uredništvo „Mira".
Razne vesti.
* (Sodnik — zločinec) Štefan Kundi, občinski sodnik v Haydu-Nementi na Ogerskem, zaklal je te dni vsled prepira svojega podložnega malega sodnika Pavla Nviago. Nesrečni uradnik, kateremu je oster nož prerezal srce, zgrudil se je takoj mrtev na tla. Morilec obesil se je po storjenem zločinu sam. Strašen dogodek vzbuja po vsi okolici občno pozornost.
* (Medenih tednov žalosten konec.) Iz Hrudina javlja se, da se je 2. t. m. komaj štiri tedne omožena soproga meščana Zastere v Skuci na polji v polu metra globoki mlaki utopila. Nesretnica privezala si je kamen na vrat in tako držala svojo glavo pod vodo toli časa, da je ugasnilo nadležno življenje. Povod čudnega samoumora je neznan.
* (Umor in samo u mor na materini gomili.) V Homoni na Ogerskem končala sta nedavno svoje mlado življenje iOletna Ana Istvani-jeva in njen ljubimec Evgen Kern in sicer nad gomilo dekličine matere, ker devojkin oče ni hotel privoliti v njuni zakon. Pred samotimorom pak sta ustrelila še svojega  lastnega,  jednoletnega otroka.
rr ujoi:
9. nprila.
Pri Mttlićt: Malle iz Reke — Prijatelj iz Trnovega. — pl. UoftVn iz Kočevja. — Furman, Holser, Odenthal, in Annuth s Dunaja. — Sehmtdfchofer iz Trsta. — Fleischuor iz Prago. — Clifton iz Boatooii. — Clifton iz Amerike. — Roachauz li Rudolfovegu.
Pri Slonu: Klein, Perica, Stlbernlk, Ulilig, Bollftff, Rotter, Entretjuiont z Dunaja. — Neinior iz Celovcu. — Jungek iz Beroliua. — Ploj iz Žužemberku,
Pri južnem kolodvoru :  Sillig i/. Radovljice. — Bauer iz Gradca. — Htroasiuaver iz Radgone, — Broacak, Horn iz St. Vida.
„LJUBLJANSKI ZTON"
■ntojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-... _
Meteorologično poročilo.
g	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Tempe ratnra	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
— 'C — 88 OŠ	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	720 3 mm. 718G mm. 7205 mm.	70° C 13 8° C 880 C	Sl. 8VZ. hI. szli. sl. nh.	dež. obl. obl.	0 30 mm. dežja.
Srednja temperatura 9-9°, za 0-9" nad normalom.
86*85 85*86 110-30 100'rtB 9(W'~ 300 7r> '.19-90
gld
XD\ixxa.jsls:£L borza dne 10 aprila t. 1.
(Izvirno telegraticno poročilo.)
včerai —
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta ......
b     marčna renta .... Akcije narodne banke.
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol. ......,
C kr. eekini .... Neinf.ke marke.....
9-49 o 63 58 nO
danes
85-40
85 95 110 70 10075 903-— 299-50 120-26
9 51 5«66 f 8-77 V,
4°/0 državne srećke i« 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/„ Ogerska papirna renta 5°/0
zlati
Dunava reg. srečke 5°/( Zemlj. obč. avstr. 4'/i0/L Kreditne srečke Radolfove srečke    .   . . Akcije anglo-avstr. banke Trammway-drust.. velj. 17o gld. a v
260 gld.	139 gld	—
100 .	iai „	50
	102 „	30
	9« „	50
oblig.	104 „	75
ion gld.	126 „	—
zast. listi .	121 „	25
100 gld	190 „	50
10	22	50
120 „	129 „	25
Semena.
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK
V Zlo \x "kolja,
Poštna naročila se proti poštnemu povzetju hitro razpošiljajo. "«y (181 —10 t
Gotov zaslužek!
Vsak priden mož more hI slednji dan brez kapitala J» tlo IO i^lil- po jako dostojnem in poštenem potu zaslužiti, ki prev -ame dobro izplačujoče hc zastopstvo. l*ripruvno tudi kot BtrauMki /aniiižek za »miUi-h. Agenti »e nastavijo v VNck uiefittlk In krnjili države proti visoki proviziji in mesečnej plači. — Ponudb«; pod naslovom: ..Kaiifiu. Kanzlei .1.A COKFIDKNT1A', llnriim-pešta**. (263—1)
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. I tiMidibsa  iz       . Vitlen* tina (56—15)
c. kr. privilegovana nepremočljiva
hranilna mast za usnje,
potrjena s stotinami spričeval (cene: cela fikatlja 1 gld., V, Hkatlje 50 kr., «/4 Skatlje 25 kr., »|„ škatlje 12'/, kr.); potem za likanje usnja rnvnokar patentovana
Iranilaa tinktnra za usnje,
ne lak za usnje ali momentni lik, tndi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene : 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica St. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. — Kazprodajalcem rabat. Dobiva so v vseh večjib krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. Ncbusnlg-u «V Weber-Ju in A. Ii riaper-ju. — Svarimo pred ponarejanji X — Prosi se za ponudbe v rasprodajanje, kjer še ni založbi.
♦•• ♦ •>
+ Na najnovejši in najboljši način +
umetne
(825—38)
♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- +
♦ vaiija in vse zobne opernoije9 — odatranuje ♦ t            zobne bolečine z usmrtenjem živca *
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
♦ poleg Uradeckega (čevljarskega) mostu, i. nadstropje. ♦
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preskaleno zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-
tinu, dalje proti boleznim v že- ______*^C5^^"
lodci, mokril, dolgotraj- ___<5»S^
nemu kataru dihal, zlatej žili in fe^l zlatenici.
A« S s*
W
Kot
okrepeujočn
pijača z vinom ali
sadnimi šoki in sladkorjem pomešana, je Radenska voda v občo priljubljena.
Kopališče Radensko
Kopanjo v slatini in v joklonici upliva po-Bflmu   pri I prutiuu,
bolečinah mokril, malokrvro ;ti, ženskih   holoznih, slabostih i. t. d. NtHiiovališt-c po ceni. I*r«>N|tckt <bre7.plačno) od rav-■ml «'H s( \ u : ko* 11 lil i s it- ltiuleiice blizu   l.pii oint-rit
Zalomil Uadenske kisle vode pri F. Plautz-i in M. Kastner-Ji v Ljubljani.
^1 SZ gB S 2H) *s»lki
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
FRAN CHRISTOPH-ov (211'3)
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnosti] in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah
Dobiva se v IJublJani pri FRAN CHRISTOPH,
izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, PRAGA & BEKOLIN.
IVANU LUCKMANN - U.
Na znanje!
Potniki
hitrega pošt. parnika „Lahn" Severno-nemškega Llojrda,
ki no odrinili <liie 157. niaica ob !>3/»* uri dopolnilne Yr. Kremenu- In ol> 12. liri o]»oln«liie odpeljali no iz KremeiiMkegn I»iais|]«iiis4>a. !>■> i s B i no dne 4. april« ol» O. uri »rečno v ^ovi V orli. (270—2)
R. RANZINGER,
od visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani koncesijonovani glavni zastopnik Severno-nemškega Llovda, ■v Xjj\3."blja.33.3., na JD-u.nsLJslcej  cesti št. 15.
Profesorji «•■ Itr. klinike nu l>mia|l.  profesor I>rnN«ilio. l>rol<»«u- .S«'lmilzl<T. pok. |»rof«'Wor Oppnl/.cr,   kakor tnUi Vec <lrnzth wlove<>lli «<lratnikov /ap nii(**|«» In priporočajo le   prtMt.no   in   N\rtov»o   hImviio  e. kr. «1» »ni^ua zol»ozilr»vuikn
B>- PO P P
za vsakdanjo porabo, ker je boljSa, nego vsaka draga zobna voda, kot pre-servativno  aredutvo proti vaem Kobnim in Uttuitn boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, £e se bkratu rabi z
Dr. POFP-a zobnim praškom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdrave in lope zobe.
ŽHT~ Pri iiepreNiani rabi tir. Popp-ovili zobnih sredstev ne pre-jlV" preel in o.lsirnui ra»t drobnlli Klivie, za katere je uettna i»Sr~ votlina tako ugodna tla, katere t»e lotijo zob, <la zučuo gniti.
Ur. Popp-a zobna plomba J' tftlf1,* l't
Tir Pnnn i /olii<<'iio mihi proti spniosjem vsske vrste in po-l/I. rUJ»|J-cl   AeiJIhtllU   IIIUU      8cbno prij)(,r0cljivo za kopelji.
Cena: Anatlieriu ustna voda v dvojno povekšauih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — AVnatberin zobna pustu v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 35 kr. — Zobni prašek: v Skatljicah po G3 kr. — Kobna i»lomba v etuiji gld. 1.—. — Zvljidču** milo a 30 kr.
flsy Pred kupovanjem ponarejen«* Anatberin nwtne vode, ki je po analizi le i/, kbllu napravljeni preparat, h katerim »e zobje preagodaj uničijo, ne izrecno Mvarl. ~^SJ        (U15—29)
Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se t Ljubljani pri lekarjib J. Swoboda, V. Mavr, U. pl. Trnkoezy, E. Bir-achitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih 0. Karinger, vašo Petričič, Edvard Mahr, Peter Lasbuik, brati e Krisper; t Postoj hu: Fr. Baccnrich, lekar; na Kraketn: F. Bomchea, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto. lekar; v Ercmji: K. Bavntk, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočetji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Gugltelmo, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. lloblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ruzoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniktt: J. Moćnik, lekar; Trebnjem: J. Ituprecht, lekar; v Crnomljt: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar.
J. Deller-jeva
Jedino razprodajo za Kranjsko ima
v Ljubljani, Rimska cesta 0.
RADGONSKA
Najboljša
mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo
za katar sapnih organov, protin, revmati-zeni, želodčne in niehurne bolezni.
najčistejša alkalična
Se ne sme zamenjati z Radenjsko
kislino.
(209—7)
KISLIMA.
Izdajatelj in odgovoroi urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".