■S';.: GLAS NARODA The only Slovenian Dally in the United State*. :- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sudays —: and Legal Holidays, s— -: 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903» at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELSEON PIS AKNE: 4687 COSTLANDT. NO. 61. — STEV. 61. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 14, 1916. — TOREK, 14. MARCA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Včeraj se je začela pred Verdunom odločilna bitka. Zahteve. Nemčije. Polkovnik House je pojasnil predsednika Wilsonu, kaj zahteva Nemčija. — Nezadovoljnost. nemci pravijo, da bo mesto v najkrajšem Času popolnoma razdejano. — obstreljevanje je tako silno, da ga čutijo celo v parizu. — vreme je še precej ugodno. — krvavi spopadi pri hribu le mort homme. — nemci so dobili v zadnjih 24 urah preko 100,000 mož ojacenj. — nekatere vasi so čisto razdejane. London, Anglija, 13. marca. — Nemška fronta pri Verdunu ima obliko polkroga in ji* dolga kakili pedeset u^k~kih milj. Ob tej fronti je na tisoče in tisoee nem-i i Is opov, vwh kalibntv in velikosti. V zadnjih štirin-vaj< 'tib urah »*o d« »bili Ne me i pivko 100 tisoe mož oja-nj. 'V*.ir Viljem j»* l»aje zoj>et dos|»el na fronto in iii-ncirsu armado. Pri Venluim j»- iuijnioeuej^;i francoska p«_>su»jaiika e A!»»rt II«»min« . Xeitiei j«t obstreljujejo jiodiievi in «ei i:» jo sk<«raj že po|M>)noina razrušili. Obstreljevale ji- tako stln«>. da >«• >e eelo v Parizu, ki je oddaljen razdelilo med Avstrijo. Bolgarsko in Urško. Poljska bo dobila avtonomno vlado. Turčija mora enkrat za v>c-icj oprostiti anelcikega npliva. NVnirija bo izpraznila Belgijo iu v s«1 fran«-»»^k<« ozemlje, katervga je Zadržani Portugalci. Nemci zadržujejo portugalske kon- poraženi. Nemci poročajo, da so bili Angleži zale in druge državljane. — Posla* Beverno od Adena strahovito pora-J nika so preiskali. London, Anglipa. marca. — "Gazette de Lausanne*' piše, da ženi — Londonske vesti. Nič umešavanja v Mehiki. Soglasje z mehiško vlado, Berlin, Nemčija, 1U. marca. . . 4 V Carigradu je bilo danes i^ano zjjr^ene države bodo postopale skupno ,ie izjavil portugalski poslanik na sledeče uradno poročilo: ' . _. ____ . __ _ _ ^^ __ _ _ _ __ ^ . „ Nemškem, da so Nemci preiskali I Pri Felahie v Mezopotamiji se s casranzo. — nota združenih držav car-njegovo prtljago in ono njegovega' je vršila izvanredno vroča bitka, v ranzovi vladi. — wilson dovolil carran- spremstva, ko je zapuščal Berlin, j kateri so izgubili Angleži preko 5 ZJ RABQ ameriškega ozemlja. — lansingo- dasi je proti temu odločno prote- tisoč mož. Neka angleška kolona. w _ ^^ stiral. Poleg tega je tudi zatrdil, sestoječa iz 6000 mož infanterije, va izjava. — združene države ne bodo in- da so Nemci zadržali v Nemčiji j 600 mož kavalerije ter 80-eentime- tervenirale. _vit,t*a beži proti vzhodu. portugalske podkonznle in druge; trških topov, je prodirala izpred portugalske državljane. Šejk Osmana severno od Adena, da Iz Dunaja poročajo, da piše bi zavzela mesto Afiš. "Neue Freie Presse", da je izjavil portugalski poslanik ua Dunaju, da je Portugalska prijazna Avstriji in da niso bili zaplenjeni nobeni avstrijski parni k i, niti niso bili aretirani avstrijski podaniki ali pa' južno od Afiša se je bila odločilna izgnani. Washington. D. <_*., 13. marca. Danes j«* naznanilo portugalsko ekspedicija se še ni pričela. — funston zanikava. — ameriške čete ob meji. Angleži so napadli turške čete j _ pri El Bahiti. pa so se morale poj tri ure trajajočem boju umakniti J Washington, D. C., 13. marca. — Predsednik Wil- ker so bili Turki v premoči. soil je danes ugodil prošnji C^rranzove vlade za skupno Pri Ei-Kmelhale, štiri kilometre preganjanje oboroženih roparjev, kakor so Villa in nje- juzno od Afiša se je bila odločilna - privrženei. ter za zasledovanje čez mejo. Istočasno bitka. Angleži so izgubili preko o ? 1 . „ . . T . ^ , , tisoč mož in večji del artilerije. oznanil državni tajnik Lansing po predsednikovem London. Anglija. 13. marca. — naročilu Carranzovi vladi, da je ta pogodba zdaj popol- po>ianištvo. da iecr na podlagi stare po-' prebivalstvo trdi malezijskih o- Anglija pa ne bo ničt-sar izgubila godbe med obema državama, ki j»-' krajev naprosilo in ui*V«ar dobila. | bila Zavezniki seveda ni«. D 'allllnU) » in Bras*. s«. 1«? kupi razvalin. i: ; . Lansiugom in nekaterimi voditelji v kongresu. Pozno po- V veljavi že kakih petsto l-t. odstavi Enver pašo. turškega voj- poldne je poslal tajnik Lansing tozadevno noto ameriške-ti m za j \ izjavi, ki j«> j.- dal portu«ral- nega ministra. — Koliko je resni- Hiti kmztllu SillimailU V Guadalajara V Mehiki, da jo 1Z-dovoljni. Nemčija pravi, da prej »ki poslanik vikoutte d»» Alte. I ne bo na Kal kanu iniru. dokler se glasi, da izvira dotična pogota ter je bila. ' bauijc med Avstrijo. Bolgarsko iu, sklenjena med Edvardom III.. aii-| Grško. k Ni' sme ix* |»a misliti, da Francozi mirujejo. Franco-liaterijr !-><• izvrstno ohua^ijo iu so povzročile Nem-velikansko škodo. Vojaški strokovnjaki pravijo, da m* ni še nikdar ck! ka vojn«? v ein-iu dnevu porabilo toliko munieije in a materiala kakor večera j in danes. Nemci bodo Lu oseminštiridesetih ur vprizoAi na Verdun splo-> ti napad. Ofl tega napada lxnle vse odvisno. Ako se bo Francozom poareeilo, pouuati Nemee nazaj, Vhj \"ei*dun izven valw nevarnosti. Pari«, Francija. l'>. niarea. — Tukajšnji vojaški hti*oko\*ujaki so zelo presenečeni, ker so še včeraj zatrjevali. da je bitk« pri Verdunu taktično končana. Danes j« bilo razglašeno, da Nemci nikakor nočejo od jen jati. ampak da nameravajo vprizoriti odločilen napad na Verdun. Napad se bo začel danes ali jutri. Pariz, Francija, 13. marca. — Francoski generalni štab poreča: S. verno oil Verduna ni bilo včeraj nikakili infante-vijskih napadov, pač j<- }>a sov ni zna artilerija obstreljevala vasi, ki se na 1 tajajo v okolici. Večina vasi je zelo poškodovanih. Nad železniško po&tajo pri Brieulles se je pojavilo danes šest naših zrakoplovov in vrglo nanjo preko 130 bomb. Postaja je popolnoma porušena. Paril, Francija, 13. marca. — Francosko vojno ministrstvo razglaša: V bližini Croix des Colmes se je posrečilo našim vojakom zavzeti nemške strelne jarke v dolžini 300 metrov. Vjeli so kakih petdeset nemških vojakov in zaplenili pre-eej vojnega materiala. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. Pariz, Francija. 13. marca. — Častniki, ki so se vrnili z vcrdimske fronte poročajo, da so se vršili v petek pri vasi Vaux strahoviti boji. Francozi so neprestano napadali, njihova artilerija je kar kosila nemške čete. Pobočje tfore je na nekaterih mestih tako strmo, da ^a skoraj ni mogoče preplezati. Bavarski vojaki, ki so priznani hribolazci, so se začeli plaziti med skalovjem, stopali so drug na drugega in se vlekli s pomočjo vrvi naprej. Predno so dospeli do obronka. so stopile naše strojne puške v akcijo in trupla so se začela valiti ]>o pobočju. Ta strašni prizor bo ostal vsakemu, ki ga je videl, do smrti v spominu. Lahko se reče, da je tekla v tem kraju kri v potokih. I»;ivuo tako obupni so bili boji zapadno od vasi Vaux. Strehi; jarki so bili polni razmesarjenih trupel in krvi. London, Anglija, 13. marca. — Neki tukajšnji brzojavni agonturi so sporočili iz Amsterdama, da je liizozem-sko-belgijska meja južno od Maasstrichta, ki je bila več tednov zapita, zopet od pita za javen promet. Barlin, Nemčija. 13. marca. — Pri Verdunu se ni zadnjih 24 ur ničesar posebnega pripetilo. Danes je začela naša artilerija zopet obstreljevati mesto, ki je, kakor pravijo vojaški strokovnjaki, že popolnoma razdejano. V mestu ni nobenega civilnega prebivalca. Kakorhitro bo francoska posadka izprevidela, da preti Verdunu resna nevarnost, se bo umaknila. Nemški letalci so neprestano v akciji. Včeraj so obstreljevali železniško progo, ki vodi iz Ciermonta proti Verdiuiu. Vreme je še precej povoljno. Dnevi so precej mrzli, toda jasni, kar je za našo artilerijo zelo velikega ponie-na. ivouto nemški cesar, ki -e na tem. se -eveda zdaj še ne ve. roči mehiškemu zuiiaiijeniu ministru. ______ | Washington, D. C'., 13. marca. — V sledečem je v Potres v Italiji. ! kratkem nota. ki jo je poslala ameriška vlada Carranzi irleskim kraljem in pa Ferdinan j Italija. 13. marea — V --u|olll iz Portugalske. Stan- prija- koliei Benetk. Aneone in Florence ^ , „ m. A ... . |;t'1Jske zv';z* so b,1<* »e oživljene. je p«javil včeraj precej močan Mehiko: Prebivalstvo v Mali Anji za mir..ko sta se oba naroda večkrat boje- potres. Potresni sunki so trajali od London, Anglija. 13. marca. —JVala raniu v napoleonskih in v kateri so Združene države privolile v skupno postopanje in prekoračenje meje, ki loči Združene države in Neko poročilo iz Aten na Grškem '11 drugih vojnah, 'na Keuterjev urad pravi, da soj Bim, Italija, 13. marea. — lta-1 prišla na Grško pi^ma iz Carigra- Uanski naslovljeniki. ki imajo svoda. v katerih .>e nainigava. da je J- pošiljatve na zaplenjenih nem-poslalo prebivalstvo v maloazij- škili parnikih v porutfralskih pri-skili mestih Urussa.Koenich in dru- Staničih, so bili obveščeni, da je ^ili mestih spomenice turškemu dovolila portugalska vlada, da do-prineu Vahidu Eddine ter so ga i ^ svoje blago, ki je bilo uamenje-proslli, naj s«* obrne do sultana s!uc v Italijo. prošnjo, skleniti mir kolikor mo-| -*- goee hitro. — Vlada Združenih držav je prejela uljudno noto Carranzovega zimanjega ministra, Senor Acune ter je či- BoJezen generala Gallieni. Paria, Francija. 13. marea. — General Gallieni. francoski vojni minister .je še vedno bolan ter se ue more posvetiti še za več dni svojim dolžnostim v vojnem ministrstvu. Njegovi zdravniki zahtevajo, da ostane miren, dokler se mu popolnoma ne povrne zdravje. Trdovraten Mehikanec. BI Paeo, Texas. 13. marea. — Vojaški zdravniki v Fort Blissu so se trudili danes, da bi rešili življenje Antonia Mirande. Villovega roparja, ki je bil ranjen pri napadu na Columbus v New Mexico. Miranda je bil ustreljen v nogo s Internirani nemški parniki v Bra 1 žili j i. Rio Janeiro, Brazilija, 13. mar-j deset do dvajset sekund. Opazovalnica v Florenei je dognala, da,, ji-j__- v- - A je bilo izhodišče potresa v oddalje- tala z zadovoljstvo™ ".leno vsebino z ozirom na medse- nosti ^ ris t o milj. uajbrže nekje v bojno dovoljenje in skupno preganjanje zločincev, ki Jadranskem morju. ogrožajo obmejne kraje. — ^Hada Združenih držav radi nenavadnih razmer rada dovoli, da smejo mehiške oborožene čete prekoračiti mejo v Združene države v preganjanju omenjenih roparjev, ki so izvršili že toliko zločinov, od katerih nudi zadnji napad na mirno prebivalstvo v Columbus, N. M., žalosten zgled. — Vlada Združenih držav je prepričana, da je ta dogovor zdaj v veljavi in da se ga moreta obe stranki poslu- Veliki nemški admiral zbolel. Berlin, Nemčija. 13. marea. — Veliki nemški admiral pl. Tirpitz. državni tajnik državnega mornariškega urada, je resno zbolel. Smrtna obsodba. Newark, N. J.. 13. marea. — Tu- vlade Združenih držav je da ima dobre in iskre- nja potrebnih pamikov. (Umreti bo moral V tednu, kf .se ne namene in da ne nasprotuje preganjanju in zasledovanje se je odločil predsednik za začne s 7. majem._ j uju zločinca, ki je mislil, da je na varnem onkraj meje. tO, da bo začel pogajanja s priza-| n v... . ... . T"J — V istem prijateljskem duhu se bo tudi vlada Zdr. zmjfJ^iut^ij "ozor pošiljatelji denarja! ^.v riužna prednosti, ul io ^ c*™™ ke, ki so internirani v brazilijan- ----vlaUa ter je prepričana, da se bo zOruzenun silam kmalu skih pristaniščih, če ne za druge- j Takom vojna odposlali bra-! posrečilo iztrebiti zločinstvo in nepostavnost iz prizade-ga. pa vsaj za službo ob obrežju nllninam, posojilniaum ter pota- till in ogroženih krajev, da se bo mir povrnil v kraje, ki Brazilije. ' ~ mesnim osebam na KRANJSKO, leže ob meji med mehiško in ameriško republiko. Železničarji in njihove zahteve. Cleveland, O., 12. marea. — Za-ter bi mu morali odrezati nogo, "hteve železničarjev za osemurni de- lijonov kron. Vie te pošilja-ker se je pojavil prisad. Ko so ga lavni eas bodo po zatrdilu pred- 10 doepele ▼ roke prejemnikov, iTAJEESKO, IBTBUO, KOSO &KO, HRVATSKO, in drog« kraje ▼ AVSTB0-0GB8KI blizo 7mt Poleg tega je izdal državni tajnik še sledečo izjavo v pojasnilo: — Da bodo odstranjena vsa nesporazumljenja, ki vladajo v Združenih državah ali Mehiki, me je pooblastil raeiji. t glasovi železničarjev. ! znancem, ki ga od tam poiljejo i Te zahteve bodo predložene ta- j ▼ojakn, ako vedo MM njegov naslov. Boji pri Kolki. j ko- kakor so jih formulirala urad-i Denar nam poiljite po "Doma- Petrograd, Kusija 13 marca — |lla glasovanja ter bodo poslana ' >Uc Postal Money Order" ter prl-Ivusko vojno ministrstvo poroča,' lia vse °?bore 528 železnic v Zdru- loiite Vai natančen naslov in na. med ruskimi in avstrijskimi pred-st razam i vroči boji. Kusi so vjeli JJO mož in zaplenili precej vojnega uiaterijala. V Kavkazu so se morali Turki pri reki Kalopoytamos umakniti. V Perziji so zaplenili Rusi v bližini Kernianšaha osem topov. in trideset dni odloga bo dovoljenega železnicam, da odgovore. Požar. Buffalo, N. Y., 13. marca. — V poslopju International Agricultural Co., je nastal danes požar, ki je povzročil za $450,000 škode. — Kardinal Gotti bolan. Kakor je nastal požar, se dozdaj Bim,- Italija, 13. marca. — Kar- ^ ni dognati. — Požarna dinai Gotti, šef propagande za raz-i bramba bila ur neprestano širjanje vere, je smi-tnonevamo na delu- Predno 8e Je Posrečilo zbolel. — Kardinal je star 82 let. °omejiti Švedska kraljica bolna. Stockholm, Švedska. 13. marca. Zdravniki so dognali, da ima švedska kraljica Viktorija vnetje sap- Italijanake ministrska kriza. Bim, Italija, 12. marca. — Poučeni krogi so mnenja, da ministrska križa še ne bo tako kmalo na- nika. Svetujejo ji, da naj se poda istopUa- ^ ki se bo vr5ila v južnejše kraje, ker je zrak na marca bodo poslanci najbrže izie- Svedskem zanjo veliko preoster. POZOR ROJAKI! Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja sa leto 1016. naj ga nemudoma naroči. V zalogi ga imamo samo ie nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj! Slovenk Publishing Co., | 83 Oortiand it, »ev YortL K. Y.I kli ministrst^vu zaupnico. — V slučaju ministrske krize bo na vsak način ostal zunanji minister Son-nino. K s 1 K. 5.... .85 i 120.... 10____ 1.50 ! 130.... 15____ 2.20 I 140____ 20____ 2.85 I 150.... 25____ 8.55 1 160.... 30____ 4.20 1 170.... 35____ 4.00 I ISO____ 40.... 5.55 I 190.... 45.... 6.25 1 200.... 50.... 6.90 1 250.... 55____ 7.60 ! 300.... &25 1 360.... 65____ 8.95 1 400.... 70---- 9.60 1 450.... 75____ 10.80 } 500.... 80.... 10.95 1 600.... 85.... 11.65 1 700.... 90---- 12.80 I 800.... 100____ 10.50 1 900____ 110.... 14.85 ! 1000.... « 16.20 ne države in umrl dve uri Po ope-| « Chieage, kjer so bili šteti ko pa se pošlje sorodnikom ali ^ilj, da se pod nobenim pogojem ne bodo tikale prikrajša- 1 nja neodvisnosti Mehike in da se ne bodo razvil* v nika-ko umešavanje v notranje zadeve naše sestrske republike. Nasprotuo, \kar se vrši sedaj, je tako preračuujeno, da je izključena vsaka možnost intervencije. El Paso, Tex., 13. marca. — Francesco Villa je nepričakovano krenil proti vzhodu, kakor zatrjujejo poročila, ki j ili je dobil general Ga vira, mehiški vojaški poveljnik 17JS3 Posac^e v -Juarezu. Tako se je torej zatekel Villa dru-18.00 gam, kakor so sprva domnevali in stran od krajev, v ka-20-25 terih so se zaceli zbirati ameriški vojaki. To poročilo je ^jjj dobil Ga virov pribočnik, polkovnik Gonzales, ki stoji na 34^0 čelu mehiških čet, ki stražijo kolonijo Mormoncev v Ca-23.65 sas Grandes. Brzojavne žiee med Juarezom in omenjeno kolonijo 4OJ50 so Vil lovi možje prerezali, a jih je pustil Gonzales po-47.28 pravitL 54-00) Tako v Ameriki, kakor v Mehiki so bili vojaški urad-niki mnenja, da se bo skrival Villa v gorovju Sierra Ma-81.00 deras. Kljub temu pa mislijo Carranzovi poveljniki, da WJJ0 se Villa ne bo mogel dolgo Časa skrivati, ker ga hočejo ob-koliti CaiTanzove čete eni in ameriške čete na drugi 132.001 strani. Ker se zdaj oene denarja skoraj I San Antonio, Texas, 13.. marca. — Pod poveljstvom vsak dan menjajo, smo primorani brigadnega generala John Persliinga je zbranih na mehi- ^t^nSJM^^ - iki že dovolj vojaštva, da začne z zasledovanjem Včasih se bo zgodilo, da dobi na. Francesca ville, je danes naznanil general Frederick slovnik kaj ve6, včasih pa tudi kaj Funston, glavni zapovednik. manj. Ust dospe na aapad pona- Pozno noooj se je izrazil Funston, da se ekspedicija tofaSu m J* "Hi^"™'! ^ ue ^ začela v torek in da so vse vesti, ki trdijo nas- ■•! protno, neresnične. fBf,i"[ Poročilo iz Columbusa, N. M., naznanja, da je ob me-1 ji zbranih že kakih 12,000 vojakov s potrebno gorsko in artilerijo. . v'.| dobe vai naH naročniki v Pennsji vaniji knjiileo -.-I . . ■ . .-J*...:., C-iZ.-. GLAS XAROPA, 14. MARCA, 1 916. "GLAS NARODA" (■Imate Daily.) Owaad mad published br tfcfl PLOVKKIO PUBLISHDia 00. U corporatkML) luhx BAICSlflR. PrMWWI, LOUIS BENEDIK. Tnuanr. of Bnilnwi of the corporation and iddrMBM of abore officer«: V Cortlmndt Street, Boronsh of kattaa. New York City. N. I «a eeio iece velja Hat aa iaarlfco In Canada-. • .... — ..93,00 aa nati New York— COO pol lata aa aaeeto New York mm 2.00 »»m aa tm leto____— 4.60 • « pol lata------- 2.66 u .. Cetrtleta.......... 1.70 "ULAM NAJfctODA" Uhaja raak daa isvaemAI oedelj In praanlkov muh naroda" ("Voice of tba People") m every day except Sudor* and Holldaye. flabarrtpdao yearly $8.Of._ podpiaa In oeotooatl ee a* prloMojejo. aaj ee blacoroH poBDafl M Money Order, rrl epreaea^d kraja naroCnlkor pre dno, da ee ue tudl preJAnJe M-ralUAr neenenl. da hitreje najdemo naslovnika^_ Oepleoea In podtljatram naradltola naslov: "8lai maioda" SS Cortlmndt Bt^ New York Ctt* zvijali zvišali cene premogu ter spali kakor medved v brlogu, vse bodo povišanje morali plačevati dobro, ko pa je začutila družba, konsuriienti, vendar pa bo to po- da smo se vzdramili. je naenkrat višanje le nekaj centov za vsako vse narobe. Ali mi dobro vemo, tono ter se bo razdelilo med vse kaiu pes taeo moli. Toliko roja-sloje. ne da bi se izdatno občutilo kom v pojasnilo. — Premogar iz razliko. rova št. 23. Kapitalisti, lastniki mehkih pre- Lincoln, HI. — Tukaj se dela še mogorovov in drugih pravijo, da'precej dobro, toda sem ne svetuje preveč konkurence in tekmo-jiem nikomur hoditi. Delodajalci vanja \J njihovi stroki in da so do- so liam *e Preeei radovoljno dobički v sled tega premajhni. kar!voini l>et odstotkov povišanja. Ce pa vsekakor ne odgovarja re*-!bi ne storili, bi se morali 1Ajej __dolgo časa boriti z njimi. Letina x- ;t -, • - . je bila v Illinoisu prav dobra, to- Aajlep»ie opisuje razmere, v ka-, , , ... * . n . i;*-; .' uu. draginja je strašna. Pred -ka- tenli *zim po\prečen premogar. , .. „ , „ -znan! ^ii^vti.-.ni kmu desetimi leti je bil funt fi- /uaui tfocijalistieni kaitouist Ro bert Minor, ki se je žele pred kratkim vrnil iz Evrope, kjer je bil kot dopisnik za svoj list. V zadnji .... __ __ . nedeljski številki tega lista. "The f!Vlla f>d 00 do odsrtot- žola tri cente, zdaj s<> pa trije funti za 25 centov. Zaslužek se je v tem času zvišal sain<» za 15 oustot- retefoo «687 Oortlandt tliMDHkššMJn Spipue Premogarske pogodbe in pomen delavskih unij. V zvezi s konferenco, ki se je \ Kila začetkom tega meseca v XV\v Yorku m«-d lastniki premo-goruvov in premogarji, da j*orav-na ju razna nesoglasja, ki so zavladala med obema strankama v premogovnih pokrajinah, je izdal ]>r<<% cc vlada industrijalni mir, iiikor pa <-e se vrse neprestane stavke. Seveda ee pritožujejo ka-• italistični li*ti, češ, da je to vse res, <"•»• bi vladala pri tem tudi pravica. Baje so prepričani, da se kapitalistom gode krivice in da dobivajo premogarji prevelike mezde. Posebno ue soglašajo kapitali->tirni listi i besedami predsedui-ka White, ki je rekel, da "je odvisen industrijski mir v premogovnih krajih od močnih delavskih unij'', brez katerih ne more hiti red nega načina za poravnanje nasprotij mfd delavci in delodajalci. Edino sredstvo bi bilo potem stavkanje, kar pa vedno upli-va ftlabo. Kjer ni unij, ki skrbe, da se % rše stavke mimo, tam pride navadno do pretepov in do nemirov. vs»led česar delavci izgube, ueato, da bi doeiegli svoje pravice. White je rekel dalje, da imajo ■ »d močnih unij tudi delodajalci sami prednost, ker jim zagotavljajo, ne nastanejo krajevne stavke in se no ustavi od časa do • asa obratovanje. Vsega tega pa delodajalci uo-čejo priznati. Nikakor ne morejo pojmiti, da imajo tudi delavci, ki žrtvujejo svoje sile in 'zdravje, pravico do deleža onega uspe vanja, ki je prišlo v Združene drža-•ve v zadnjih časih po nekajletnih *lahih razmerah. Da so se pogodili delodajalci s premogarji v premogorovih za Call'", opisuje, kaj je videl, ko je v bližini Sera nt ona v Pennsylva-niji obiskal premogar je in njihove domove. V New Yorku mu je nek kapitalist rekel, da bi premogarji radi še klavirje v svoje domove, češ, da jim je dovolj dobro. Toda na lastne oči je potem videl omenjeni časnikar, kako revne so razmere, v katerih žive premogarji in kako težek je življenski boj, ki ga morajo bojevati pod zemljo v zatohlih rovih in potem navrhu za svoj in svojih družin življenski obstanek. Naravno je. da so premogarji, kakor drugi delavci, kmalu izpre-videli, da jih čaka odrešitev edi-no-le v organizacijah. Če skupno kov. Vse to moramo trpeti delavci. Rojaki, organizirajte se, če hočete kaj doseči! Brez močne organizacije ni napredka. Kapitali sti lahko delajo z liatni. kar se jim poljubi, če bi pa imeli močno organizacijo, bi se jim lahko postavili v bran. Pozdrav! — Ignacij Stiplošek. Iz spominov neznanca. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Dopisi. (Nadaljevanje). Obedovali smo takrat zelo rano nastopijo, tudi od delodajalcev Za zvečer je bil napovedan zaba-nekaj dosežejo delavci, kar se je ven pohod v sosedno vas na tam ravno pred kratkim časom videlo, praznovano vaško slavnost in zato je bilo treba časa za vse priprave. Že tri dni sem sanjaril o tem J pohodu, ker sem pričakoval dosti 'zabave. Na kavo smo se skoraj vsi _ . zbrali na terasi. Previdno sem se 1 " [splazil za drugimi in se skril za Pittsburgh, Pa. — V bližini j.* trojno vrsto .stolov. Vlekla me je malo mestece Aliquippa. Dela se tja zvedavost,- obenem pa bi se za ■še precej dobro, zaslužek pa tudi noben denar ni hotel pokazati goni preslab. V Aliquippi je kakih spe M-x. Toda naključje je hote-dvajset slovenskih družin, ki prav lo. da sem dobil prostor nedaleč dobro napredujejo iti se dobro od svoje preganjalke-plavolaske. razumejo m.djseboj. Imajo dvoje Takrat se j»- z njo zgodil čudež, društev, spadajočih k S. N. P. J. nekaj nemogočega: postala je še oz i rnmu h K. S. K. J. Ta p red pust enkrat lepša. Ne vem, kako^je to je bila samo ena ži-nitev ; sam ne sploh mogoče, vendar se pri žeii-vem. kaj je temu vzrok. Mogoče skak taki čudeži pogosto pojav-niruajo fantje dovolj poguma, mo- Ijajo. Med nami je bil tedaj nov goče pa slovenskih deklet pri- gost. visok, bled mladenič, zaklet manjkuje. Pozdrav Petru Zgagi oboževatelj na.še plavolaske, ki je in Te i bo v č e vem u Tonetu! — Urh bas dospel iz Moskve kakor na-.r. Jakobčič. zastopnik. jlašč zato. da zameni za p usti vse ga Conemaugh, Pa. — / delom se JU!S N-ga. o katerem je šla govo-ne moremo ne pograjati, ne po- nca, da je do skrajnosti zaljub-livaliti. nekako srednje nam gre. J.Ven v našo krasotico. Došlee. naj Nekateri, ki so v dobrih prosto-! to omenim, je bil z njo že davno rili. zaslužijo več, drugi pa manj.'v takih odnosajih. kakor Benc-Ponavadi se tukajšnji Slovenci dikt z Beatrieo v Shakespcarjevi bavimo edkiole z delom v premo- drami "3r:iogo hrupa «a malen-gorovih. težko se pa dobi Sloven- kost". Skratka, naša krasotica je ca v tovarni; po tovarnah se mu- bila ta dan prava oboževanka. dijo le Poljaki in Hrvati itd. Na Njene šale in klepetanje so bile društvenem polju dobro napredu- tako mične, tako zaupljivo-naiv-jemo. Imamo dimštev, da jih člo-^e, tako oprosti j i vo-nepre vidne: vek že težko izšteje. Ne dolgo, ko s tako gracijozno samozavest jo je sta se zopet dve novi ustanovili, bila prepričana, da so vsi vzhiče-in sicer v naši bližini Bon Air. Po- da je bila res ves čas predmet ieg tega so si člani omenjene na-1 oboževanja. Okoli nje ni prene-selbine že postavili svoj lastni hal tesen krežek začudenih in oča-doin, za kar jim če-stitam. Veselic ranih poslušalcev in še nikdar ni imamo vedno dovolj, in kdor tar- bila tako očarujoea. Vsaka njena na pri nas po dolgem času, temu beseda je bila nekaj posebnega in se pač ne more pomagati. Iz tega čudovitega, vsako besedo so lo-pač izprevidite, da smo pri nas vili, jo pripovedovali naokoli in radi veseli in dobre volje, kar nam nobena .njena tšala, ne ena njena menda ne bode nikdo štel v zlo. domislica ni zgrešila svojega na-Seveda, kadar ni veselic, tedaj je mena. Očividno ni nihče pričako-naša največja zabava naš dela v-} val od nje toliko vkusa, bleska in ski list Glas Naroda, katerega je uma. Vse njene najboljše lastnosti danes'najti skoro v vsaki hiši in je zastirala njena vsakdanja raz-kateri nam prinaša največ novic, posajena vihravost, brezmejna napa najsibode iz nove ali stare do-| gajivos-t. ki je skoraj prehajala v m o vine. Smelo trdim, da je ta list navihanost, zato jih je redko kdo najbolj priljubljen, saj nam v resnici tudi nudi dovolj užitka za malo.svoto $3 celo leto. Novic posebnih ni pri nas. Napočili so sedaj postni tedni, ki bodo brez veselic in plesov. Trda bo, ampak udajmo se v božjo voljo vsi tisti, ki smo ostali samci in samice. Mogoče pa nas obišče sveti sedmi prihodnje leto. Torej potrpljenje. ichki premog, je gotovo najlepše Naj še omenim, da je naš rojak nje za napredek in indu- Bouis Bavdek, tajnik S. D. P. Z., prosil se lansko leto za pravico veletrgovine z opojnimi pijačami, pa mu je bila prošnja odklonjena. Letos je zopet prosil, in kakor strijski mir. Tekom nad teden dni trajajoče konference, na kateri sta se obe stranki primeroma lahko sporazumeli ter razložili svoje stali&če, je bila sklenjena pogodba, ki bo veljavna od 1. aprila dalje za dve leti, po katerem času bo zopet lahko obnovljena. Razna vprašanja. ki so bila zelo pereča, so bila na miren in zadovoljiv način poravnana, med katerimi je najvažnejše pa£ ono, ki se tiče povišanja plife. Y premogarski industriji se določajo plače povečini po delu, ki sem čul. je tudi pravico dobil. Svojo trgovino bode odprl na Beaverdale, Pa. — John Zupančič, zastopnik. Thomas, W. Va. — Naznanjam rojakom Sirom Združenih držav, da bo tukajšnja premogaraka družba zaprla s 13. marcem 3 pre-mogorove, namreč št. 23, 36 in 4-1, z izgovorom, da je premog preveč, nečist in predrag. Rojakom ne svetujem hoditi sem, ker je raz- ga napravljajo delavci, mesto po.merje med družbo in premogarji čaau, kakor je drugje v navadi. Pravijo, da delavci več napravijo, če so plačani po tem načinu, so bili lastniki zelo napeto, in kakor sem čul, bodo zaprli Še nadaljnih 7 rovov. Sedaj nas je približno 200 premo-garjev brez dela; Čudno m mi sdi, opazil; če pa jih je zapazil, jim ni verjel, tako da je bil sedaj njen nenavaden uspeh sprejet s splošnim, hlastnim šepetom osuplosti. Sicer je delovala v prilog temu uspehu neka posebna, precej koč Ijiva okoliščina, seveda sodeč po ulogi, katero je igral istočasno mož gospe M-x. Navilianka je sklenila — in treba pristaviti: v splošno zadovoljnost, ali vsaj v zadovoljuost vse mladine — kruto napadati ga vsled več vzrokov, ki so bili po njenem mnenju baje zelo tehtni. Spustila se je z njim v boj s celo vrsto dovtipov, zasmehovanj, sarkazmov, docela ne-odvratnih in gladkih, silno kovar-nih, zavarovanih in oglajenih z vseh stran, takih, ki zadevajo naravnost v cilj, katerih pa ni mogoče rabiti kot po sovražniku samem v roke dano orožje za obrambo in kateri samo izčrpajo vse moči žrtve ter jo privedejo do besnosti in najbolj komičnega obupa. Za gotovo ne vem, toda zdi se mi, da je bila ta domislica- skrbno pripravljena, ne pa improvizirana. Že pri obedu se je začel ta oR>-upni dvoboj. Pravim "obupni" zato, ker se gospod M-x ni tako zbrati vso prisotnost duha, vso ostroumnost, vso svojo izredno iznajdljivost, da bi no bil docela po-toleen, pobit, da bi ne zapustil neslavno bojnega polja. Vršilo se je to med neprestanim in nezadrže-vanim smehom vseli prič in udeležencev boja. Tako je bil današnji dan kaj luaio podoben včerajšnjemu. Opazilo se je lahko, da se je gospa M-x park rat vmešala, da bi ustavila svojo neprevidno prijateljico. ki je hotela nit vsak na Črnagora, Ves svet se zanima za usodo Čr-negore. S padcem Lovčena, ki so ga avstrijske čete po ljntih in krvavih bojih zavzele je bila zapečatena tudi usoda glavnega črnogorskega prestolnega mesta — (*eti-nja. Za srbskim kraljem Petrom, ki je izgubil tekom meseca oktobra čin spraviti ljubosumnega moža 111 novenib™ vso srbsko kraljevi-v najbolj komičen in smešen ko. no: je prišel na vrsto tudi crnogor-stum. in sicer, kar se- lahko skle-'^1 ^ ^jkita, ki so mu avstr.j-pa. v kostum -modre brade", so- ske cete v hrabr,h od zaL*et' ka decembra 191f> do srede januarja t. 1. vzele vse črnogorsko kraljestvo. Kakor belgijski kralj Albert. sta tudi Peter in Nikola danes ubežna kralja — brez kraljestva. Človek se nehotq spominja Levstikove vzorbalade 'l;bežni kralj': 'Noč je temna, podkve jeklo poje; čuj, po gozdu kralj ubežen jalia, nima vojske, nima zemlje svoje; deč po vseli verjetnostih, sodeč po tem, kar mi je ostalo v spominu in naposled po ulogi. katero sem moral sam igrati v tej zmoti. To se je zgodilo nenadoma, v presmešui obliki, docela nepričakovano, in kot nalašč sem bil prisoten v tem trenutku, ne da bi slutil kaj hudega ; docela sem pozabil n& svojo prejšnjo previdnost, nenadoma sem stal v ospredju kot zaklet sovražnik in naravni tek- skriva se. kot zvel. po iesu p^^ mee gospoda M-x, tekmec, ki je „ima žene, hčere, ne sinova; do blaznosti, do skrajnosti zaljub- vse krvava vzela je sekira: ljen v njegovo ženo, kar je moja koC.a vsaku tluri mu zapjra. tiranka na mestu s prisego potr- spremljevalca nima pot njegova'... dila, dala besedo, povedala, da ima dokaze in je nedavno temu,' Črnagora, najmanjša neodvisna in sicer na primer danes v gozdu slovanska* država, je ustavna kra-videla. ljevina, ki meri približno 14,200 Ni pa utegnila končati, ker sem km kvadratnih, je torej nekoliko jo prekinil v zame najbolj obup- večja od Dalmacije in šteje okoli nem trenutku. Ta trenutek je bil pol miljona prebivalcev, ki so gr-tako brezbožno preračunjen, tako ško-pravoslavne vere. Črnogorci izdajalsko pripravljen prav za ko- in Srbi so en narod; imajo isto venec. za šaljivo razrešitev iii tako ro. isti jezik in iste črke v pismu fino napeljan, da je pravi izbruh in tisku. docela ne vzdržljivega, splošnega Črnagora se deli v dve različni •smeha pozdravil to zadnjo domi- polovici. Tako imenovana prava slico. In dasi sem že tedaj uganil. Črnagora sega do doline reke Hoda jaz ne igram v tej komediji rače in Zete. do kotline Nikšičevc najbolj dosadne uloge, sem bil ter zgodovinsko znamenitih Dugih vendar tako zmeden, razdražen in prelazov. To je zahodnji del Črue-prestrašen, da sem se ves v sol- gore. Vzhodnji del kraljestva pa za h. v obupu in tugi. koma j loveč obsega rodovitna Brda, ki imajo sapo vsled sramu, prerinil skozi pravo hribovje ter lepe gozde, dve vrsti stolov, stopil naprej in travnike in polja ter dobro razvito obrnjen k svoji tiranki, zakričal vodovje, dočiin je zemlja prave s trgajočim se vsled solz in nevo- Crnegore prava kraška zemlja polije glasom: .Iia skalovja in brez vode. "Ali vas ni sram... na glas.. J v dolinah Zete, M orač,- in Čr-v navzočnosti vseh dam... govo- mniee in po bregovih Skaderskega riti tako grdo... neresnico!?... j'*zera pridelujejo Črnogorci obilo Vam. kakor kakšni deklici... v žita. vina in tobaka. Tu raste ce-navzočnosti vseh možkih. . . kaj 1() olika- Ker pa se dviga gorovje črnogorski promet je znašal pred balkansko vojno okoli 10 milijonov kron na leto: od teh je odpadlo na izvoz le nekaj na 2 in pol milijona kron. Izvažali in prodajali so Črnogorci govejo živino in drobnico, konje, ovčjo volno, tobak. olivno olje. prekajeno meso, sveže in posušene ribe. kože, sadje in zelenjavo; kupovali pa so največ blago za obleko in perilo, moko in žito. stroje, orožje, steklo in papir. Stalne vojske Črnagora pravzaprav ni imela, dasiravno mora vsa^ ki za orožje sposoben Črnogorec po svojem 18. letu vsaj eno leto biti vojak. Vojaški novinci pa ostajajo v vojašnicah stalno na vajah le štiri mesece. Pravi vojaki so pravzaprav le takozvani "perjan-ei"\ t. 1. telesna straža kraljeva, ki šteje nekaj nad 200 mož. Črnagora je imela dve vojaški akademiji v Cetinju in v Nikši-ču; gojenci so bili le podčastniki, iz katerih so postajali potem častniki. Tehnični častniki so se izobraževali na Ruskem in Francoskem. Topničarji pa so bili ruski častniki. Svoje vaje je imela črno gorska vojska ob nedeljah, ko ima vsakdo čas. Dvakrat ali trikrat na leto pa so imeli vsi Črnogorci stre ljanje s kroglami. Vojska se je delila v tri skupine: prva je obsegala vse Črnogorce od 20—45 leta. druga od 45—55 leta ter vse osem najstletnike. tretja pa vse ostale moške brez razlike starosti, tako da je bil vsak Črnogorec od 18. leta vojak. S padcem Lovčena, "svete gore' Črnogorcev, kjer je grobnica slavnega črnogorskega pesnika in kneza Petra II. Njegoša, ter z izgubo prestoliee Cetinja bo mord; tudi kouee svobode Črnegore. S posestjo Lovčena je pridobila Avstrija mogočno naravno trdnjavo, ki bo varovala ne le najjužnejši del Dalmacije temveč tudi Jadransko morje, da ne bo stegal , po njima svoje kremplje grabežljivi Lah. S padcem Lovčena in ( rnogore je splavalo po vodi Italijanom tudi zadnje upanje, da bi kdaj zagospodovali v Jadranskem morju. Najbolj bridki• čutijo torej polog Črnogorcev Lahi poraz Crnegore. Da je bila zadnja leta Črnagora predstraža Italije zoper Avstrijo kaže dejstvo, da je Italija oboro-ževala Črnogorce, da je Italija u-trdila Lovčen ter dala zanj svoje najtežje kanone. In to je delala Italija že leta in leta pred vojno, ko je še bila "zvesta" zaveznica Avstrijo. -_ . Prav rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA M Oil AR. Doma je iz fare Prežgaje pri Litiji. Pred 10. leti je prišel v Ze-dinjene države in sedem je že, ko sem prejel od njega zadnje pismo. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam več važnosti. Joseph Mohar. Box M4. Ely, Minn. (14-16—3) NAZNANILO. Članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. i\. J. v Trinidad, Colo., naznanjam, da se vrši v nedeljo 10. marca redna četrtletna seja, pri kateri bomo volili nov odbor. Zato prosim vse člane, da se gotovo udeleže. Zaeno pa posvarim vse člane tega društva, ki se ne morejo udeležiti, da pošljejo svoje prispevke na naslov: Math. Kareich, West Main St., Trinidad, Colo., vsaj do 19. marca. Kdor ne bo takrat imel plačano, bo suspendiran. Zato prosim vsakega člana, da se pismeno oglasi, ako mu res ni mogoče priti osebno. Pozdrav vsem članom! Frank Krek, zastopnik. »te tako vcli- od Skaderskega jezera v notranjost države v kratki razdalji 2501» metrov visoko, je tudi izprememba poreko oni?... Vi ka... omožena!..." Nisem končal. — razleglo se j oglušujoče ploskanje. Moj nastop Podnebja jako nagla, je povzročil pravi furore. Moja A za(lnJ1 balkanski vojm je pri-naivna kretnja, moje solze, v prvi doblhl črnagora ;>100 km kv.. to vrsti pa videz, da hočem braniti P^bli^no toliko, kakor meri av-gospoda M-x, vse to je povzročilo stnjska Rezija. Novo pridobljena tak peklenski smeli, da še mene zem]ja pree^ rodovitna, ima le-sedaj pri samem na to posili silen IŠČEMO DELO. Dva ali trije gozdarji bi radi izvedeli za naslov Josipa Požar in ga prosimo, če nam hoče odgovoriti na ta-le naslov: •Johi Pire, P. K. 2. Box 19. Claremont. Minn. pe gozdove, gore pa so dokaj bogate rudnin. Ime Črnagora je najti prvikrat , i. - i,, -i v neki listini iz leta 1429. V 16. sto- •en zakril z rokami obraz, planil . . , , . . .„ • . ^ t /i • l«*tju je vladar v Crmgori Albanec smeli ... Otrpnil sem, skoraj zblaznel od groze, popolnoma uni- ven. Izbi! med vrati posodo lakaju iz rek in stekel v gornje prostore, v svojo sobico. Izdrl sem iz vrat ključ, ki je tičal na zunanji strani in se zaklenil. In dobro sem , , , , ... , ... se vedno hrabro borih za svoio ne- naredil, ker so me preganjali. Ni , . . . ^ . ' . . * ^ , . . . - 1, J , . , odvisnost od Turkov, ki so jih sto-pretekla minuta m ze je oblegla Skanderberg Crnojevie; njemu so sledili deloma turški deloma bene-čanski poglavarji. Toda Črnogorci so ljubili nad vse svobodo in so jajoče glasove; vse naenkrat so ščebetale kot lastovke. Vse, prav jega metropolita vedno tudi za vladarja. Najvišji cerkveni dosto- vse so me prosile, me zaklinjale, janstveuik je bif uiihov kuez vla. da naj odprem samo U trenutek; dar To razmerje je trajalo od le_ prisegale so, da nn ne store me ta cjQ zalega, ampak da me samo umore že nigki ear peter Vdiki u s poljubi. No — kaj je moglo biti pošteval Črnogorce in je poslal od-strašnejšega kot ta nova nevihta? poslauee lla Cetinje. da pridobe Kar gorel sem sramu za svojimi Črnogorce za skupno delo proti vrati ter tiščal v blazino obraz. Turkom.... Do vladike Petra II. In nisem odprl; niti oglasil se m- iz vodhhie Njegoš so vladale v Čr-sem. Se dolgo so trkale in me pro- ui„ori prave pati-ialhalske razmere sile. toda bil sem brezčuten in tel. popoiua anarhija. Posamezna gluh. ker nn je bilo pač šele enajst plemena so bila med seboj docela let, ; neodvisna brez kake skupne upra- Kaj torej storiti ; Vse je prišlo ve> Peter U> Njeg0š je šele organa dan, prav vse. kar sem tako nizirai državico, ustanovil je se-ljubosumno hranil v srcu in pri-|Uat kot najvišjo sodno oblast, na-krival! Pokrije me večna sramo- stavil orožništvo, vpeljal provizo-ta! Resnici na ljubo povedano, da rične davke in dr. Seveda je bilo niti sam nisem znal imenovati te- zvezano to pri svobodoljubnih in ga, kar sem tako plašno skrival in ubožnih Črnogorcih z neštetimi zakrival; in strah me je bilo ne-(težkočami. Zato je iskal Peter II. česa in za odkritje tega nečesa moralne in gmotne pomoči v Ru-sem dotedaj trepetal kot list. .Sa- siji kjer jo je tudi dobil. « mo enega nisem vedel do tiste mi-1 Rusija je bila od nekdaj pokro-nute, ali je spodobno ali ne, slav- j viteljica Črnegore. Z njeno denarno ali sramotno, hvalevredno ali no in duševno pomočjo so sezidali ne? Tedaj pa sem v tem trpljenju črnogorski vladarji ceste, tovarne, in siloviti tugi spoznal, da je ti- večja poslopja itdv sto- i smešno i sramotno. Obenem | Od 1. 1S60 ima Črnagora posvet-pa sem instinktivno čutil, da je nega vladarja, kneza Nikolaja II., ta sodba nepravična, nečloveška ki se liaziva od leta 1910 kralj in in stroga; toda bil sem uničen; je znan tudi kot dober pesnik, pojmovanje se mi je nekako usta-j Črnogorci se bavijo po večini z vilo in se mi zmedlo; niti proti- živinorejo; zlasti uspeva govedo, viti se nisem mogel tej sodbi, še konji, ovce, koze in prašiči. Obrt manj pa, da bi jo docela presodil; je malo razvita. Za trgovino manj-bil sem zmešan. Čutil sem samo, kajo prometne zveze. V vsej deže-da je bilo srce moje nečloveško, li sta pravzaprav samo dve cesti, nesramno ranjeno in oblivale so Ena prav lepa in široka, v zanimi- rovoy obljubili, bodo morda res da je-bilo dosedaj, ko «mo tnfcsj-kmalu udal, Treba mu je bilo me solze onemoglosti. Rojaki, naročite m na "ftlas Naroda", edini lforaudd dner nik v Ameriki! vo izpeljanih serpetinah od Koto-ra preko Njegoša na Cetinje; druga pa iz NikSiča v Grahovo ob Jadranskem morju in Ulčinj. črnagora ima okoli 22 jedrenie (trgovskih ladij) a nobene bojne ladje. Ob solnelti toploti Blesteče pomladi, V cvetja krasoti Na tuji livadi Sem plakal. . . •Je solnčece grelo. Da sleherni ptiček .11* v drevju veselo In sleherni čriček Prepeval. . . In pesem prirode Ah, bujno cvetočc Vsem srečo svobode Oživlja, a joče Mi duša... Vi. tukaj rojeni V tej krasni deželi, Se smejete meni Prešerno veseli. Ko plakam... Vi le opevajte To bajno lepoto In se ogrevajte! Jaz z dušno grenkoto Vas gledam. . . Za krasno deželo. Deželo tujine. Kako bi gorelo Srce mi. ki gim Za svojo ?. .. Se lepša -kot- vaša Dežela je moja . Oh, daleč prekaša Prekrasna nje boja To vašo!... A kras domovine Vničuje besneči Vihar; v njem gine Moj narod boreči Se z brati... Ko vaše šumeče Tu gledam gozdove. Ah, vidim grozeče sveže grobove Domače... In vašo cvetočo Ko gledam livado. Ah. vidim še vročo Teikočo kri mlado Na naši... In grenko jaz plakam Ob vaši radosti In solze pretakam V srčni bridkosti In tudi... Frank Magajua. POZOR ROJAKI! Nnjugpešnije mazilo za ženske lise. kakor tudf . za incite brke in trudi. Od t^jra mazila zra.tejo v | Gtih tednih kratni jf">-ti in dulg-i lueje kakt»r tudi i moškim krasni brki in brada in nebudo <>d[.adali in } oeivefi. Re1-niBtizem. kostibtil ali trganje v ro^ah. J tioifah ia v križu, v osmih dneh popolnoma o/.dra-I vim. rane. opekline, bule. ture. kraste in umite, ) potne aoge. kurje uct-sa. ozebline v ji.ir dn.-h oo- ' polnoma ud«tronim. Kedor bi moje ždrav.la brn« I uppeha rabil mu jamč-im za J5.O0. Pišite takoj i>o I cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite 1 cent« ' v markah sa poštnino. JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O Slovensko - Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Gena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. O salogi ga imajo tudi nekateri naši lastopniki: Frank Sakser podružnic«. 6104 St. Clair Ave., CleT«. land, Ohio. Cliarlei Karlingsr 39« St. Clair Ave. Cleveland, 0. Ft. Leskovic, Bo* 44, Franklin, Kan«. Ivan Pajk, 465 Ckestnnl St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 113 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., M. Chicago, HL H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Budman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Peruiek, Ely, Minn. In več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewlnf Ave., So. Chicago, HL Rok Finn, Frontenac Kansas. Jakob Petri*, Chisholm Minn. Frank Gabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mai. Kamp, La Salle, HL Frank Skok, 48« - »2 Ay% Slo podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE« Sedež: FOREST CITY. PA. InkorporiraM dmm 21. juauji 1902 v državi Prnu^lmii*. GLAVNI URADNIKI: l*r»-t«r*lalk.: JOŽEF PETERNEL, Bos 95, W11 lock, Pa. I podprti «dnlk - K. A KOL ŽALAH, Boi 547, Foreat City, Pa. II poO|>reU0edalk: LOCIS TAUCHAR, Box 835, Bock Spring*, Wyo. rajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa II. tajnik: JOHN OSO LIN, Box 492, Forest City, Pa. tfiajMjtilk: UAUTIN MUHlC, Box 537. Forest City, Pa. "-.i'l^-to" JOSIP ZALA rt. 1004 Nortb Chicago SU Jollet, 111 VRHOVNI ZDRAVNIK: • o MARTIN I VEG, 900 Chicago St., Jollet. Ill NADZORNI ODBOR: . v talk . 1CNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh. Pa. I 1 1 rf k: JOHN TORN'lC, Box GLX, Forest City, Pa. i I L R i^oruik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705. Conemaugh, Pa. n .-wralk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio. -u^-lnl V . porotnik porotnik Odd. POROTNI ODBOR: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. Kana. MAKTIN ftTEFANČlC, Bos 7& Franklin. Kans. : MIHAEL KLOPČIČ1. 528 Davson Ave, R. F. D. 1. Greet. Detroit, Mich. CTRAVNI ODBOR: • -mik: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O j[ ravnik 1 niiravDlk ANTON DKMSAK. Bo* 135, Broughtou, Pa PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L /i,,,:«! naj se poilljajo I tajnika Ivan Telban, P. O. Box 707, Fore si t c y 1'enna Or fTeno glasilo: "GLAS NARODA." Upokojeni rodoljub. Fran Milčinski. Jo < človek pijan : i * i e posadiš v dim. m* pritoži, tla je r*»zen l»iti m tre-nedeljo zvečer z si hotel pridobiti njegovo riaklo njenost in sein mu izrekel svoje priznanje, da stari Slovani niso znali tako kleti. Popadel pa j«- te besede pri narobe koneu in je zarohnel, kuj ir. kdo in tristotisoč ogrskih maro gastih hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se je j tako gladila iz njegovih ust: t mi proti Ljubi j a Vi s vlak je pi-f "Mej duš Slovani, prokleti hu die. naša reč slovanska, fiki-Lavdou, sakramensko živ» klije, dokler, harduš krščen, naše verno srce, krueiual krvav, za naš narod bije'" Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni bilo. pa ... j zanimivo: dragocen prispevek k «>r potujoča me- domačemu narodopisju. Se oČe- ■ i . ...t i - i-i ____j _»:- i i. . ga je. š<- lokomotiva zaletava ]»o postajah, jo seta imel opravek •m. Naneslo pa je ta-l zvečer, namenjen na prišel na postajo, za - saj pijančevanje j. čvada, pijača pa j<- bi General Humbert, poveljnik verdur.ske posadke in vrhovni poveljnik francoske armade, general Joffre. gas. pa sama pade!" — pravi pregovor. Kdo ve, ali nisem bil potreben, da me Močilani opom-1 ni j o, kaj sem: upokojen rodoljub ! Pritisnil je čelo zopet ob šipo, ! obmolknil in zrl v noč.... Mož se mi je smilil. Tragika i njegove usode — v vsem obsega mu niti ni bila še jasna — me je genila. | Tolažil sem ga, da pevsko dru-[štvo ''Majolika'' pač še ne zasto-pa vesoljnega naroda. | — Vi ste stari. — sem rekel. — i to je res: toda dandanes je ravno starost tisto, kar daje veljavo. Glejte, celo postave sKlepajo. kako je treba čuvati starino v prid in slavo domovine, v šolali uče njih varstvo, s prižnic ga pridi-gujejo. Poznam tudi urad. sem rekel, tam sede tako stari gospodje : brez bergelj si ne morejo nikamor pomagati. Pa ni govora, da bi šli v pokoj, kaj še! Nasprotno, na javne stroške jih bo država restavrirala, preslikala in kenservirala, pa bodo še držali kakih trideset let. Tako se ravna s starimi gospodi! Le nikar ne obupati! i Genljivo je bilo videti, kako je svetel žarek upanja preletel lice gospodu F. — Toda moj želodec. — je rahlo ugovarjal, — moj želodec res ni več za narodna slavja ! — Gospod F.. brez strahu! — sem rekel. — Tisti svoj želodec pošljite ali nesite v slatinsko zdravilišče. pa bo! Tam vam ga skrta-čijo in prepleskajo. da bo kakor nov, in čili in zdravi boste lahko zopet delovali za stvar, kakor v svojih najboljših letih. { Legal sem. Vedel sem. mož s tem želodcem je brez rešitve izgubljen za stvar. In ne bo ne prvi, ne zadnji, ki ga onemogel že-občinstvo postalo pozorno name. Iodec požene v tužno prognan Bo. Range, Micfa. iu okolica: M. U. Likorich. Aurora. Minn.: Josip lfngiiin. Chisbolm, Minn.:. K. Zgonc iu Jakob Petricb. Dulutb, Minn.: Joseph Sbsirabou. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goufce, M. L. Kapsb, Jos. J. Pesbel in Louis M. Perušek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel Hibbtng, Minn.: Ivan Pouše. Kitzvilie, Minn, in okoliea: Joe Adu-micb. Nashwank, Minn.: Geo. Maurin. New Dnluth. Minn.: Jobn Jeritui. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb. !St. Louis, Mo.: Mike Grahrian. Klein. Mont.: Gregor Zonec. Great Falls, Mont.: ilatb. Cricb. Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Pauliik. Gowanda, N. V.: liar I Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Saks**. .1 MarinC-ie. Cbas. Karlinger, Jakob Ites-nik in Jobn Prostor. Barberton, O. in okoliea: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colimvood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okoliea: J. Kuinše in Louis Balant. Youngstown, O.: Aut. Kikelj. Oregon City, Ore*.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieli. Ambridge, Pa.: Frank .Tak^e. Bessemer, Pa.: Ixmis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Genu. Bridgeviile, Pa.: Rudolf Pletoritk. Burdiue, Pa. in okoliea: Johu Ker-ži.šnlk. ! Canonsbarg, Pa.: John Koklieb. I Coneniaugh, Pa.: Ivan Pa j k iu John Zupančič. copyright underwood a underwood. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Bougbton, Pa. in okoliea: A. Demšar. Darragb, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okoliea: Frank Trobec. Forest City, Pa.: K. Zalur in Frauk Leben. Farell, Pa.: Anton Valentinčlč. Fitz Henry, Pa.: F. Ootlieber. Greensburg, Pa. in okoliea: Joseph No rak. Irvin, Pa. in okoliea: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: J'rant Gabreuja in Jobn 1'olane. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton O-i^olnik. .Meadow Lands, I'a.: Georj: Sehultz. Monessen, Pa.: Matb. Kikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jakshe, T. Podvasuik, I. Magister iu V. II. Ja-kobleb. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prlv.šek. Steelton. Pa.: Antou lire«. Unity Sta.. Pa.: .li^epb Škerlj. We«t Newton, Pa.: Josip Jovan. VVilloek, Pa.: Fr. Seine iu J. Peter-uel. Tooele, I lali: Anton Palčič. VVinterquarters. Utah: J.. Blažlelu Blaek Diamond. Wash.: G. J. pu- renta. Davis, VV. Va. in okoliea: J. Brosieh. Thomas, VV. Va. in okoliea: Frank t Kočija n in A. Koreuehan. Grafton. Wis.: John Stampfel. j Kenosha. Wis.: Aleksander I'o^iir. Milwaukee, Wis.: Joeip Trataik in I Frank Meh. Sheboygan, Wis.: HeronLm Svetilu. West Alii s Wis.: Frank Skok. Roek Springs Wyo.: A. Justin, Vai. Stalich in Valentin M a rein a. Kemmerer. Wvo.: Jos. >lotek. Zares hude besede za moža, ki se je kazal vsa svoja leta tako kristalno čistega in vnetega bori ji-.,, telJa stvar---- ui zv.-riusKi glasovi nas bi oil rad slišal, kako ga moh „„ ______; , , , . . . , ^ ° i J( po pravi c j globoko uza i i/ njega, za potnimi j ta mlaaenic. UK" Toda splošno navdušenje lo: idealnemu rodoljubu se je n mara zdelo, da izda domovino, če gledalo me je kakor tujo zver, iu stvo. Legal sem. vendar sem bil se ne udeleži narodnega slavja v prišel je glasen gospod z rdečo vesel, da sem čeprav z lažjo otel Močili!), bel je torej, dasi ima že fasado, bil je zelo prijazen in re- moža vsaj prvemu, najhujšemu nekaj mesecev hrom želodec. Ta kH je. da je predsednik "Majoli» navalu obupa. hromi želodec pa mu j»- ]>ostal u ke." Prijel me je pod pazduho. Nadaljni pogovor nama je prehoden: GosjmmI F. ni mogel toliko oprostil se je. da ne morejo ustre- kinil rejeni izprevodnik, ki je popili. kakor se spodobi o takih pri- <-i moji želji, in pričel je razkla- rinil v najin oddelek še. dva mo-ikah. in iz tega vzroka seje zgo-ilaii. kako da letos na Dolenj- ža: orožnika z nataknjenim bo-lilo. da se mu je v častitljivo li- j skem ni sploh nič pokalie, ker jiii slalom in u k len j enega jetnika. — •e zabrusilo ]»reziruo očitanje, da: .U- vse uničila toča. streljali so si- Rekel je. da takih dveh mož. ki >odi njegovo rodoljubi je v zaslu- lju odpovedal želodec — ni čuda. da mu je odpovedal: narod se probuja in rodoljubna slavja s« množe od dne do dne — ako mu je torej želodec prav v delu in boju za stvar ohromel, • pokalie. da l>i bile za seme. Tako trezni možje vozili skupno oni nekako mi je pravil, pa s tako konec do Ljubljane, kričečim glasom, da se je zbirala Na Angleškem ima vsak vlak "koli naju vedno večja gruča svoj poseben voz za pijance, i^lič-smejočega občinstva. Mene je na predha bi bila tudi na dolenj-biio sram. Ali me naj ima občin- ski železnici nujno potrebna. To-stvo res za tako preprostega in da posebnega voza ne bo treba za neolikanega? Zahvalil sem se to- pijance, ampak seveda za trezne, rej vsiljivemu spremljevalcu za ker je teh manj. In niti celega prijazno pojasnilo in pripomnil, voza jim ne bo treba, majhen odda dobro veni. kaj so pokalice. in delek s štirimi sedeži bo zadoščal, da ni res. da jih je toča pobila. Toliko usmiljenja pač zaslužijo Pa kaj mi na to reče predrz- oni nebogljenci. katerim je soje-nesIn vsi naokoli seveda so se "O, da se morajo trezni voziti po glasno kroliotali. Reče, da se je dolenjski železnici! zmotil: ne toča. ampak trtna uš. — mm m m - ta je uničila vse pokalice. trtna ! uš; ako hočem, mi lahko še gnido j Plaz. pokaže! In avigne roko in Benetke, Italija, 13. marca. - sproži UK pred mojim nosom no- v okraju Agorda se je utrgral plaz ste trtno ^ * J® ^^ ^ in podsid *od seb°j hii- 25 ^ r., U£1' &eb pogrešajo. Agorda leži v itali- Globoko ogorčenje je odsevalo janski provinci Belluna. tz poštenih oei gospoda F., ko mi CENIK KNJIGS katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. \\ 82 CORTLANDT ST NEW YORK N. V. .50 M0LITVENIKI: Skrbi za dušo. v platno vez. Marija Varhinja. v platno vezano Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Pregovori, prilike, reki Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Revolucija na Portugalskem Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 O jetiki Odvetniška tarifa Pavliha -.50 i Pod Turškim Jarmom je pokazal, kako mu je pred nosom z nohti tlesknil predsednik "Majolike* \ Nazori o pokalieah in njih raz mere s točo ali t rt rt n uš.io gotovo " 'da so lahko različni, nikakor pa ni liilo pravilno, da gre predsednik "Mojolike" in z nohti tlesk- ne gospodu F. pred nosom. Tega „ - .. . . P°tem fine bi smel storiti pra\i zaničevati njega, gospoda F., toliko, kakor zaničevati hra brega vojaka zaradi častne rane. prejete v boju za očetnjavo. Pritrdil sem mu iz polnega srca. Ogrel se je. — feaj bi rad. — je rekel. — če bi mogel, pa ne morem! V Mo čila sem se peljal z najboljšimi nameni. Xa veseličnein prostoru so kuhali "obmejni golaž z na- po mojem skromnem mnenju. Gospod F. me je resno pogle dal. globoko je zasopel in potem nadaljeval : j — Oprostil sem roko iz nadlež-j nega objema in sem rekel: j — Gospod vi ste pili ▼ Pili ste Kojtz- Frank Janesh in John Germ, gotovo iz najboljšega namena, to Salida- Col°' in okoUca: Louls da iz vas govori vino, drugače ne Visoka starost, Thomas, AW Va., 13. marea. — V Washington?! je umrl bivši zvezni senator G. H. Davir. — Star je bi! «>2 let. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so i»ooblasčeoi i>obirati naročnino za "Glas Naroda"* in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Umi, Ark. in okolica: Mihael Cira r. San Franeiseo. CaL: Jakob I>ovšiii. Denver, Colo.: Frank Skralxn*. lA-adviUe. Colo.: Jerry Jauinik. l*ueblo. Colo.: Peter Culig, .T. M. bi žalili rodoljuba, rodoljuba, sem rekel, ki je vneto deloval za stvar, ko ste vi še platno ponuja- stcllo (The Bank Saloon 1. Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh. - rodnim kolkom''. — Dobro. , „„ ,, ^ Jje z njimi! Zanje gre sedaj skrb sem rekel. _ semkaj z njim. da H na prodaj! »en J m.ajsim in pokhcanejšim. jaz j bo kaj podlage! — In potem sem Dovolj rahlo sem mu povedal star. onemogel, nesposoben, se resno hotel lotiti pijače, da po- kar mu je Šlo. ne? — Še preveč iem — upokojen rodoljub! žrtvovalne dame. ki strežejo, kaj rahlo. Oni pa pokonci pričel i' idko se je zasmejal in glavo iztržijo in da bo kaj dobička za z * 'stvar. Ti moj nesrečni želodec — ni šlo! Vse okoli mene je navdušeno pilo, jaz edini sem žalostno držal križem roke, požiral sapo in si hladil z njo želodec. Hudo mi je bilo. saj me poznate. Pa se spomnim na pokalice. saj veste, one s sladko sodavico: otroci jih M a jo lika je priredile danes v j radi pijo, ker šume, kakor žen- čem. ne eden se ni zavzel zame proslavo svojega trimesečnega ske. Glej si. sem rekel, bom pa j pač pa se ie zbrala "Majolika; Kerne in Rok Finn. pokalice pil. te mi ne morejo ško- in mi olajšala odhod s prelepo ! SSSfS^L^ff'^1*^.^ dovati, boljše bo pa le izgledalo. " * kakor nič. Stopim torej okoli šotorov, vprasam po pokalieah iii pijan, ka lan vendar ne. da j sem star. onemogel sape. Krčevito se}jaz s« rjul, jaz in izpre- j Bridko ►čila Nsak v svoj j sklonil v roki. Bil je videti moč plaiiil kvišku in i no potrt, nekaj hudega se mu je rotiti in pridu- moralo pripetiti. jj človek: kaj ta-l Polagoma mi je razodel, kaj -lišal! Povedal ni j Bi! je v Močilih. Močila so do-sar določnega. —[lenjsko gnezdo z gnojem pred hi-vobče. to pa v,šami. gnojnico po cesti in s pevskim društvom **Majolika'\ Ta lačinih, takorekoč absolutno, ustvar iko splošuo razpo-pravijo glasbeni-j obstanka veliko slavnost v šoto mu je vlekla ri, damami, koriandoli. odposlanca kakor W*a stvi bratskih društev, telegrami. pavovimi peresi in šaljivo pošto Clintou, Ind.: I>ainl>ert Kolika r. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, Ia. in okoliea: Luka? Podbrojiar. Aurora, III.: Jernej B. VerbiČ. Chicago. I1L: Frank Jurjovec. Depue. HL: Dan. Badovinae. La Salle. 111.: Mai. Kouip. rokami opletati in kričati. ' Joliet, 111.: Frank Laurieb, John Za- l i • 1 Ietel in Frank Bambieh. - Lep lodoljub - me je opo- , oslesby, IIL: Matt. Hribernik. — kl hter V1»a »una Wankegan, IU.: Frank Petkoviek in rodoljubi ja v srcu, taki rodolju- Matb. Ogrin. bi sodijo v pokoj, v zasluženi po- So- Chieago, III.: Frank Černe in koj sotlijo taki rodoljubi, njih narodnost pa med škarte! Tako je kričal, iu vse naokoli mu je ploskalo, ne eden, vam re- liudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Karieri«?. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Knafele. Franklin. Kans.: Frank l>skovec. Frunt^nae. Kans. in okoliea: Frank i oci se je pri tem i*-al počasi po vozu. Ko d postal ob meni. sem pa brez petja, zato da se ne moti j toda svoji usodi nikdo ne uteče: zabava. Gospoda F. je navduše-j nikoder jih niso imeli, komaj s j nje za btvar »eveda tudi tja gna- razumeli, kaj hočem* Pač pa je Scbneller. Mineral. Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okoliea: Martin Kos. Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet. Mieb. in okolica: Pavel Sbaltz iu M. F. Kobe. ,.-7 . i -m - - Manistique, Midi, in okoliea: Frank pa Are I a hruška, ce je ne utr- Kotztin. prelepo narodno pesmico: Pober" se ti hunevot preč, B da te ne bom vidla več. da te ne bom vidla več! Te veselice ne pozabim. Sicer POUČNE KNJIGE: Abecednik Slovenski Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina bvez učitelju Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Občna zgodovina Pesmarica, nagrobuice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu. vezan Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloveu- ski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl,- slov. slovar $1.50 Slov.-angl in angl.-slov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, vez. .$1.20 Trtna uš in trt ore j a —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec '—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Voščilni listi —.2-5 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi, 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: —.15 —.30 —.25 —.25 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.25 —.20 —.30 —.50 —.35 $1.85 Roparsko življenje Sreeolovee Strelec —.25 Sv. Genovefa —.25 Sv. Notburga ! Titanik —.50 j Troja k. povest —.40 j Turki pred Dunajem —.30 Vojna na Balkanu, 33. zvez. —.40 j Zgodovina c. in k. pešpolka —.70; št. 17 s slikami —.50 j Zgodba o povišanju —.40 i Zgodovina slov. narodu 5. .$4.00 | zvezek $1.00 j Zlate jagode, vez. —.50 Življenja trnjeva pot j Življenje na avstr. dvoru ali $1.00 Smrt cesarjeviča Rudolfa ^Tragedija v Meyerlingu) —.75 —.50 —.30 —.40 —.30 —.50 Bitka pri Visu —.30 RAZGLEDNICE: Božični darovi —.15 Newyorske s cvetlicami. Ciganova osveta —.25 humoristične, božične, no- Don Kižot —.20 voletne iu velikonočne, Doma in na Ptujem —.25 komad po —.03 Erazem Predjamski —.20 ducat po —.25 Fabiola —.35 Z slikami mesta New York a Gočevski katekizem —.25 po —.25 Hedvika —.25 Album mesta New Yorka Hildegarda —.25 a krasnimi slikami, mali —.35 Hirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2. i ZEMLJEVIDI: zvezek po —.20 Združenih držav mali —.10 Ilustrovani vodnik po Go- veliki —.25 renjskem . —.20 Balkanskih držav —.15 Izanami, mala Japonka. —.201 Evrope, vezan —.50 Izdajalec domovine -.20! Vojn astenska mapa $1.50 SPILMANOVE POVESTI 1. zv. Ljubite svoje sovražnike v 2. zv. Maron, ki'scanski deeek 4. z v. Praški j ude k t}, zv. Arumugan, sin mdij skega kneza 9. zv. Kraljičin nečak 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. zv. Prisega hu i onskega glavarja 15. zv. An gel j sužnjev —.20 —.25 —.20 —.30 —.30 —.30 —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Pri puščavniku —.20 Idealna tašča —.20 Jaromil Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban. 100 beril Malomestne tradicije Mesija. 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janez Mrtvi gostač Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana, in poveličana -.20 Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.45 j Avstro-Ogrskc mali 25 —.45 —.25' -.20 j —.20 j —.25 ; —.80 —.25 —.10 —.50 —.25 veliki vezan .30 j Celi svet .20 > Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi .20 i svet $1.50 OPOMBA: Naročilom je prilcziti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh e-enah že vračunana _aai:____■Z'.aj* i .. —U1" ■ EF Jugoslovanska a = Katel. Jednota B Ink or por irana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA GLAVNI URADNIKI; Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. , Podpredsednik: ALOIS liALAXT, I tax lOo, Pearl Ave., Lorain. Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: .JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., JoUet, 111, NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, Ot JOHN KRŽISNIK, Box 133, Bnrdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo. Q. J PORENTA. Box 701, Black Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirils in Metoda, Her. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezn«a, štev. 2, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, «T( od drnatvs Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči »e uradnih Eadey, kakor tudi denarna poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se na bode odra!*. Društveno glasilo: "GLAS NAHODA.'« ■ Kako Pismo. Narte VelLiuzja. (Nadaljevati je.) Tako? -- j«' povlekel grof. — Tako? »Šveda, pošta gre pogasi. počasi, go«pod oskrbnik, da, pOtttU gre pOi'HKI .... Tt ga moz niti slišat ni. P<> u-*esih mu j«' brnelo: Zaslužni križec, /uslužni kri-žec! — Saj sem .slutil, o ti moj liog, ti. »veti Ji«;r. .Janez, Janez! — >i je dejal. In z;ik:(j «ra še ni z gospodom? Potem sta molčala. Irhan se ni upal sam vprašati.. — Možje si povemo sami. kar treba! — si je dejal. starem. Kaj zato. če nc -azumeni gospe; oskrbnik mora razumeti* ljudi, najprej ljudi. / Tospo se že pomeniva. Kar čez noč nov gospodar, nov oskrbnik nova vratariea — gotovo je gos ood uvidel. da ne gre! — In žena. prav je, da nisem še povedal S takimi mislimi je šel po stop niča h: — Zdaj se odpre vsa pravica ir vse bo spet po starem, — si je de-jal, ko je potrkal na vrata. — Tn po Janezu vprašam.... Gospod je sedel v naslonjaču, ves zavit v šagreno odejo. Zra ven je sedela gospa in mešala kavo. Urban je pozdravil, gospod mu je dal roko in ga povabil, naj prisede h kavi. — Tako se lepo pričenja vse, — .si je mislil Urban. • se lepo začenja vse! — No, Urban., kako je z nogo? — je vprašal gospod. — Slišal sein, da Vas trga. Zelo mi jc žal, ko slišim, da Vam dela lie-prilike. zelo. Vašo pomoč pri oskrbništvu boiuo težko pogrešali. Skoda, da ste zameuili! — Da. tla. gospod grof. — se je okašlja! sturee. — I)a, veste, — je poječi ja L —- Gospe grofice ne razumem in * potem... . Iskal j je besed, da bi razložil, a gospod ga je prekinil. — Vem. to veni; gospa mi je žc povedala, da Vam je bilo nerodno, a težko bomo pogrešali Vašo pomoč. Vseeno boste morali Martinu kaj pomagati. In noga. seveda noga Vam nagaja: dajte se torej voziti. Saj Vam ni treba delati, nič delati, pri konjih bo že vse opravil hlapec. Če bi se kani peljali, nas popeljete, mi je že gospa povedala. — je dejal gospod. Gospa mu je bila razložila sledeče : Da stanujejo zdaj v pritličju, ker Urbana boli noga. a soba --ima tudi lep razgled. In zanj pa je boljše, če je v pritličju. In potem : iii' razume ga. tudi nerodno je, če se mora pogovarjati preko tolmača, tudi ji ni prijet no, če ji vedno še p a in drsi po .sobi, — sicer pa jc sam zadovoljen ....** — In njegov sin mi je rešil . . življenje! — Potemtakem bi mu moral?: biti še bolj podložna. — je meni la gospa. — vedno in vsak hip hvaležna. (V bi inalo strožje na stopila, bi že s pogledom očita! nehvaležnost. In to bi bilo že huj še. — Pa je menila, da tako ne prideta mnogo skupaj, iti ko bo sla prišla, mu bo pokazala, —-•'kako ga ceni, da. kako ga — ceni____! Ali ne? — — Toda zdaj je v resniei samo kočijaž! — Saj je zadovoljen; manj de-a ima, pustila sem mu isto plačo. Sam j«; tožil, da *ra boli noga Sploh mu je vse olajšano, vozi s« lahko, kakor mu , .Janez je inrtev!.... Starec je nepremično zri gospodu v obraz. Ustnice je imel stisnjene, lice napeto pozorno, zdelo se je. da so se oči vsesale na ustnice. In pričakoval je stra šne besede, ki bo vse uničila, vse zamorila..... Gospod je nemo prikimal. — O, ti moj usmiljeni Bog: — je zaliropelo v starcu. Za hip ni vedel sam zase; čudno jc zmajal z glavo, čuden sunek je preletel njegove ude. obraz se mu je skoraj smehljal: — Sem vedel! — je naposled pridušeno dahnil. — Janez, Ja liez, o! In kakor bi se bilo čudo zgodilo: samo par hipov je trajal grozni trenutek, nato se je starce vzravnal, zatrl pekočo bridkost in vstal: — Hvala lepa, gospod! Povej te, kako je padel? Kje je pokopan! — Samo malo, malo so mu ustnice drgetale in «r!as se mu je tresel. Gospod ga je prijel za roko in iejal: — Sedite, če morete poslušati .sedite, moj dragi Urban! Starec je sedel; na licu mu je ležal mir, samo desnica, ki je ležala na mizi, je komaj vidno tre petala. Izza oknic je sijal na njegovo staro čelo droben žarek. Gospod je pripovedoval po drobno in nadaljeval: —.... In ko sem zbežal po strugi, me je zadelo krogla v no go. Zavlekel sem se k prvemu te lefonu in uravnal baterijo. Za grmelo je, za grmelo v drugič, ir telefon je poročal: "Prehod!" — fn kmalu je Sla kolona k napa •Ju. Po preteku par ur me vpraša general po zdravju in mi čestita kmalu nato so prinesli Janeza. Hropel je, z zadnjim bleskom v očeh je dahnil: 4'Ali ste rešeni?" — "Sem!" — "In baterijo -mo razbili?" — "Smo!" — "Go spod, pozdravite doma !" Grofu so se orosile oči, starec je sedel nemo, nepremakljuvo in zdelo se je, da hoče vsako besedo ijeti že s pogledom. — Prijel sent ga za roko. "Kjt-si ranjen?" Pokazal je prsi. Nato mu je roka omahnila, pogladil sem ga po čelu, nekaj je mrmral. Pritisnil sem uho k ustnicam: s bilo je nerazumljivo. Meni se zdi. da je molil. — Ali vam je slabo? — je sočutno vprašal, ko je videl, da Urbanu vedno bolj in bolj bledi obraz. Okoli usten mu je igral grozen usmev, ki je pričal, da je bolest že tako neizmerna, da mu bo razbila srce in senca. — Ne! — je dahnil. — Gospod, hvala lepa za vašo dobroto ob smrti Janezovi! —. je mirno in počasi dejal, mirno in počasi, kakor bi govoril iz groba. — Hvala lepa! In starec se je v tistem hipu sklonil na gospodovo desnico, ki je ležala na mizi. Po lieu so se mu udrle solze. Gospod je čutil, kako drgetajo ustne na njegovi roki. Izkušal jo je odtegniti, a Urban jo je tiščal in vroče1 po-j ljubljal. — Hvala, gospod!.... Naj jo poljubim, gospod, kakor bi sina Janeza, kakor bi sina Janeza.... In jecljal jc napol umi j i v.> besede, veš je trepetal neizmerne muke, ki mu je stiskala srce. (Konec prihodnjič). Cepljenje proti koleri. Iz spomenice, ki jo je izdalo avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve priobčujemo naslednje točke: 1. Kali kolere (kolera-bacili) pridejo skozi usta v naše telo. U-mazane roke, onesnaženi predmeti (živila) posredujejo vstop bacilov v človeški organizem. Skrbna telesna snaga, predvsem v občevanju z na koleri obolelimi ter pred oku-! ženjem, če ni nikakih posebno ne-j ugodnih zunanjih okoliščin. Ta o-j sebna previdnost zahteva med drugim, da v okuženih krajih ne u-živamo nekuhanih jedi in da opu-, ščamo celo kuhana jedila, če niso zavarovana pred okužen jem, n. pr.» po muhah. \ 2. Ako je osebno varovanje ne mogoče, zlasti če je osebno nego vanje snage otežkočeuo ali celo neizvedljivo, ako manjka potrebnih splošnih zdravstvenih naprav (o skrbe z dobro vodo, brezhibnega odstranjevanja odpadkov itd.) in odpovejo varnostne in zatiralne odredbe proti koleri (pravočasna naznanitev, izolacija, desinfekcija itd.), takrat zamore priti v poštev cepljenje proti koleri. Pri takih izrednih razmerah, n. pr. na bojnem polju, ali ako nastopa obolenje v številnih slučajih, ki niso nastali potom kontaktne infekcije (občevanje z na koleri obolelimi), bo torej misliti na cepljenje. Ako so dani navedeni predpogoji. priporoča se varnostno eeplje-nje proti koleri zlasti osebam, ki imajo po poklicu stalno opraviti z na kolero obolelimi bolniki. V nobenem slučaju pa ne more nadomestiti to cepljenje preizkušenih brezpogojnih potrebnih varnostnih in zatiralnih naprav. Lete se morajo vsikdar. tedaj tudi če se je vršilo cepljenje, strogo in natančno izvrševati. •J. Cepljenje se izvrši tako, da se Iva krat v presledku 5—6 dni strogo vbrizga 1 cm kubičnih cepiva pod kožo. 4. Kot posledice se opažajo po injekciji čestokrat neznatne bolečine. nadalje rdečica in oteklina n;i injekcijskem mestu, včasih gla vobol iii zvišanje telesne toplotf do 38 stopinj C. Te posledice izgi nejo po enem ali dveh dneh. Prav redkokrat se opažajo tudi neznat ni, kratkotrajni želodčni ali črevesni pojavi Pri nepovoljnem zdravstvenem stanju (predvsem v net ju ledvic, pri nosečnosti) naj se cepljenje o-pusti. u. Varnostni učinek cepljenja ne nastopi takoj, marveč šele po nekaterih dneh in traja več mesecev. To varnostno cepljenje proti koleri pa nas ne brani zanesljivo infekcije — v nasprotju s cepljenjem proti kozam, ki ga smatramo kot brezpogojno potrebno varstveno sredstvo pri zatiranju koz. U-spcli cepljenja proti koleri se marveč javlja osobito v tem. da manj cepljenih oboli in umrje kakor pa takih, ki niso bili cepljeni. Zdi se. tudi. da je bolezen pri cepljenih' mnogo lažja. Ker se ravno lahka obolenja la--je prezrejo ter tako pospešujejo azširjanje, mora tudi vsaki eep-Ijeuec strogo izpolnjevati vse predpise v obrambo kolere. Paziti ima ore j na zdravstveno stanje, takoj poklicati zdravnika ter naznaniti /sak sumljivi, četudi na sebi malenkostni slučaj obolenja. Nikdo naj se ne da v zaupanju na varnostni učinek cepljenja zapeljati, da bi zanemarjal prepotrebne obrambne predpise proti koleri. Ako traja po cepitvi nastopivša boleča oteklina s trajno mrzlico čez dva dni ali ako se vsled cepljenja pojavijo kaka druga bolezenska znamenja, treba je to takoj naznaniti pristojni politični oblasti, ki potem uvede potrebne poizvedbe. — Razne zanimivosti, Veliki knez Boris v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: Veliki knez Boris, nečak ruskega carja, je nepričakovano prispel v Bukarešto. kjer se je nastanil v ruskem poslaništvu. Konl> riral je z nekaterimi ramunskimi ministri. Kralja se ni posetil. ker se ta nahaja na lovu. Razpoloženje v Rumuniji je mirnejše. "Pester Lloyd" javlja od posebne strani iz Bukarešte: Razpoloženje je tukaj odločno nirnejše. Politični krogi. ki so o-siali trezni, odklanjajo avanturi- stično politiko. Na tihem si marsikdo misli, da je Bratianova politika obvarovala državo katastrofe. Sebekov obisk je napravil le nekaterim veselje. Diplomatični u-speh pa je odvisen od zmagouosne-ga meča in ne od simpatij. Rumunska konzervativna stranka za centralne države. * Preko Budimpešte poročajo: — Rumunska konzervativna stranka je pooblastila svojega predsednika Marghilomana, da prosi pri kralju za avdijenco ter mu priporoča, da pokliče novo ministrstvo na krmilo, ki bi se naj odkrito izreklo za zvezo s centralnimi državami. Boigarsko-rumunski incident. Rumunska obmejna straža .je pred kratkim obstreljevala na Donavi neki čoln z bolgarskimi vojaki, ki se je približal pristanišču Flamanda. Bolgarski poveljnik je zahteval pojasnila. Drugi dan se ie stvar poravnala s tem, da je poveljnik rumunske straže izjavil, da je bilo obstreljevanje pomota in da se je opravičil. Drobne vesti iz Rusije. Anglija in Amerika ne pošiljata v zadnjem času Rusiji več dosti surovin za izdelovanje municije. vsled česar je več ruskih privatnih obratov ustavilo dela. Zastopstvo petrogradske vojne industrije je vsled tega sklenilo poslati odposlanstvo na Japonsko, da tam kupi surovine za izdelovanje municije. — Moskovski listi pravijo, «ia bo Moška že v par dneh zapadla lakoti. Oblasti prikrivajo veliki nered v upravi. Z druge strani pa poročajo. da se je Moskva, ki je bila začetkom vojne resna in mirna, danes vdala razuzdanosti. Sedaj se nahaja tam več tisoč najbogatej šili ljudi z za pada. Razpoloženje je: Vse zgubljeno, živimo! Kljub uradni prepovedi se širi popivanje. Nedavno so o«lkrili luksurijozno točilnico, v kateri so prodajali tu d i kokain, stvar pa se je zamolčala, ker je bil posestnik neki gen'* ral. — Na Finskem primanjkuje pšenice. rži. krompirja, sladkorja in soli. Tudi transportnih sredstev ui. Petrograd trpi lakoto, na progi Petrograd-Moskva pa stoji 43,009 vagonov, polnih živil. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.? «—, Običajni Koledar. — Strain«* ItevilKftt »— Krogla. — Maska. <—• Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem časa. —• Jasna nož. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. *— Duševni blisk. • Pri sanitetnih kolonah, na bojišču« • Eksplt« kivne snovi. •—> Y lekarni ^Avstrija". —• Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. —■ Julija Romain. < Rmena pošast. Doživljaji S sraku. •—1 Podzemljsko mesto v Wieliczki. «—* Čustvena udova. ■ Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. «—» Bodočnost Evrope. > Urednik. »—• Pohab° ljenec. » Le BetaiL <—> O vzrokih svetovne vojne. » Petindvajset franka** ■—• Kako nastane strelni jarek, Kdo je bil t *— Klasični topovi. Pe« v voj« ni.* Belgijska armada. Pri generalnem štabu. ■—' O podobnosti dvojčki!. i Ljubi denar. «Srečanje!. • Mobilizacija v Venezueli. « Specialiteta, — Prvi polet iz Evrope t Ameriko. »*> Čudne zgodbe. *-« Bdeči trak. —■ PregM dogodkov pvetovnt jojmL — Kitaj ski tipi. Pmelnicfl, —i Oglasi ■lika? Italijanski Vodljivi srakoplo^ nad Benetkami. —< Sestanek nemKega (9 avstrijskega cesarja. * Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. •— Turška artilerija na Galipolisu. —■ Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč« ne avstrijske granate.«-«Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. —• Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. —> Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. «— Italijanski bersaljeri v boju. —• Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. ~ I ta* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —* Ranjeni Rusi, zapuščeni svojih ob priliki bega iz Varšave.^ Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane a4 avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. »— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. »—> Ameriški podmorski čoln« Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. ~ Fort itv. 19 pred Przemjslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —« strijska havbična baterija v akciji. ■— Pogled na del Varšave. Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji. Avstrijske prednje straže v R«« siji. ^— Italijanska poljska bolnica dve mirje za fronto. » Prizor isXvova. i Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. » Ruski vojni jetniki. « Vodljivi angleški zrakoplov Bovec s Prestrelj. Bikom, Triglavska pagar]& .v ^- SLOVENIC PUBLISHING CO, . . WKTOIUK.RX ■S QOKTLAHDT IXUI1 11 Lepa Mirjam, Spisal Rado Murnik. GLAS NAHODA, 14. MA&CAf 191*. Z devctdes«*tiiui guldiuarji seje j»ripe I j al mračnega jesenskega popoldne na Dunaj študirat zgodovino. Prvih, štirinajst dni v semestru je dovoljeno jjoslušati predavanja katerekoli fakultete brezplačno. Tako sta šla enkrat s prijateljem. medieineem h kirurgiji. Slavni profesor Albert je pravkar •dvoril svoja predavanja. Dijaki, zlasti Cehi, njegovi rojaki, so ga sprejeli z burnim ploskanjem. Albert je bil govornik po milosti božji. Takoj s prvimi, klasično do-vrietiiuii stavki je očaral in osvojil vsa srea. V uvodu je govoril o vzvišenosti in o težavah zdrav-1 nizkega stanu. Mladi modroslovee Davorin kar ni obrnil oči od uči telja; z zdravega ogorelega umnega obraza mu je sevala mladeni-ška navdušenost. Konec predavanja s»* je šel prevpisat v medicinski oddelek. Stanovala sta s prijateljem Kaoioui blizu vojaške bolnišnic« v ogromni "Rdeči hiši" pri stari, . govorni Cehiuji. Davorin je mislil počet ko in s, da bo živel s svo jim denarjem najmanj tri mesece kakor grof. Stanarina, vpisnina, priprava za seciraJtje, knjige in — zdravi kranjski Želodec, vse to ga j»* poučilo kmalu, kakšen revež je dijak, ki jo primaha z enim samim stotakoin na Dunaj in se nima nadejati od dom* nobene podpor«-. Stariši so že imeli, pa niso hoteli. Tudi premožna, hrumita teta J era se je jezila, da se ni mural poduhovuiti. lludo se ji je /umeril že, ko ni hotel biti več Martin, ampak Davorin in je toll j stare izkušene svetnike tako pohujsljivo deva! v nič. "Davorin! I kakšen svetnik pa je to in v kateri pratiki neki stoji .'" je godrnjala. "Jeiunasta vendar! lJret pravega patrooa je šel fant na visoke šole! Treba bo mnogo moliti za izgubljeno dušo, nionla -se neverni spak vendarle še izpreobrue v Martina in go-spoda." Davorin je skoparil in varčeval, kar je le mogel; ali naglo mu je ginil grož za grešem. Iskal je in-štrukeij, s*.- ponujal po časnikih za pouk v francoščini in stenografiji, pa nikjer ga niso sprejeli, dani je imel odlična spričevala. Vendar ni obupal. Sel je naravnost k profesorju Albertu iu mu da dkriti tako po v ima; prosil ga je priporočila. Albert se je nasmehnil in mu dejal: "Kajpa, če se m vas s tistim govorom zapeljal k medicini, vaiu moram že malo pomagati!" Zapisal je nekaj besedi na svojo pos« tnieo iu velel Davorinu, naj gre z njo k profesorju Z. Ta ga je poslal zopet k drugemu gospodu, ki mu je rekel, naj nekoliko potrpi, zdaj da je vse oddano. Davorin je imel le se sam goldinar. Z njim je živel cel teden ob samem kruhu in pečenem krompirju, kupljenem na cesti pri Kranjeu-kostanjarju. Po Žemlje je hodil k debeli Dunajeanki. Vselej je pogledal, če ni nikogar v prodajaln ici. potem je šele vstopil. Dobrosrčna žena je kmalu spoznala njegovo bedo; včasih mu je zavila namesto kruha kos pogače v papir. Pisal je teti Jeri nastopno. res drobno pisemce: Ljuba teta! St radam. Z lačnim pozdravom Vaš odkritosrčni nečak Davorin. Teta J era mu je odgovorila s pravtako drobnim pismom: Ljubi Martin! Ije stradaj v božjem imenu, le, saj uisi hotel živeti bolje. Prav lepo Te pozdravlja Tvoja odkritosrčna teta Jera: Pisal ji je drugič: Preljuba teta: Presneto že stradam! Ves lačen Vas pozdravlja Vaš odkritosrčni Davorin. Teta trdoglavka pa mu je odgovorila tako-le: Ljubi Martin! Le stradaj prav presneto! Zakaj pa nisi hotel v lemenat? Nejevoljna Te pozdravlja Tvoja odkritosrčna teta Jera. Poizkusil je še v tretje in ji naznanil, da ^trada kakor devet do-raslih volkov; zdaj pa ni dobil nobenega odgovora. Tako jo pone hal o zanimivo in kratkočasilo dopisovanje med odkritosrčno teto in odkritosrčnim nečakom. Naposled pa se je Davorinu vendar zasnicliuila sreča. Poverili so mu pouk dveh porednih dečkov v aristokratski rodbini. Obdržali so ga vse leto. Drugi semester je dobil ustanovo. Zdaj se je oddahnil vsaj nekoliko. Prve velike počitnice je ostal na Dunaju pri odvetniku za ste-nografa. Sestrici Lenki je poslal svilen robec. T.ta Jera se je čudila in prekrižavala. "Da se le fant ne bi bil morda1 zapisal v krivo vero!"' je ugibala. "Jemnasta vendar!" Tako je prestradal pet semestrov iu naredil prvi rigoroz. in zopet se mu je nasmehnila, nepričakovana sreča. Zimskega dne je srečal pred kliniko profesorja Alberta ob njegovi kočij L "Čakajte malo, mladi Slo velite!" mu je zaklical učenjak. "AU že imate praktikum iz anatomije V* "Ves prvi rigoroz, gospod dvorni svetnik!" "Bene! S kakšnim uspehom!" "V obeh praktičnih preizkušnjah z odliko." "Valde bene! Ali znate morebiti francosko?" "Znam. gospod profesor!" " Opt i me! Pridite jutri po mo jem predavanju k meni. Servus!" Davorin bi bil od veselja kmalu sam rekel "Servus!" V pravem ča-iu pa se je ugriznil v jezik in ko se je poklonil, je bila Albertova ekipaž-* že daleč. Drugi dan mu je povedal profesor. da se želi stari francoski princ P. učiti anatomije. Ako lio-če Davorin prevzeti pouk, naj se gre takoj ob treh popoltlne predstavil. priporočen da je že. Točim ob določeni uri je stopil Davorin polu pričakovanja in radovednosti v palačo, ki je pred ujo čakal elegant« n voz. Krenil ie j »o kameni t iii stopnicah, obloži nih z debelo preprogo, v prvo nadstropje in pritisnil na gumb. Odprl mu je star križcgled sluga in ga zaspano vprašal, kaj želi. Knr pa so se otvorila visoka vrata spredaj in iz sobe je prišlo dekle. mlado, tako ganljivo lepo mlado d< kle. da je Davorinu zatrt petalo srce od radosti in občudovanja. (oblečena je bila v ruskozeleno zimsko obleko. Njen podolgasti. okrogli obraz, svežo bil in rdeč kakor breskov cvet, je izražal mir in energijo. Oosti črni lasje so ji okrožali belo čelo iu velike temne oči so Se iskrile v ognju prve mladosti. Bujno, vitko dekle je imelo menda komaj šestnajst let. V majhnih orokavičenili rokah je držala na jermenu svetle drsalke. Za trenutek sta obstala oba. Davorin in ona. kakor prikovana. Neokret no se ji je odkril in predstavil. Obenem je prišla na hodnik druga gospodična, mnogo sla-rejša in s preeej velikim nosom. "Miei, počakaj no!" je vpila za mlajšo. "Ali se naj mu predstavim tudi jaz.'" je vprašala mlajša svojo prijateljico po francosko. "Ne, ni treba", je odgovorila starejša. "Prosim vas, gospodična, bodite tako ljubeznjivi!" je prosil Davorin v gladki francoščini. Zardeli sta obed ve. "No, siij je gospod že tako .sliši! moje ime", je dejala mlajša. "Kaj želi gospod.1" "Pozvan sem k princu P." "Ah, v tej hiši ni nobenega princa. Tukaj jo številka dvanajst." "Oprostite, prosim! Zmotil sem se. Klanjam s«-!" Z Bogom!' * Ali je lepa!" si je mislil Davorin. ko je gledal za njo. "Ali je lepa!" Davorin je bil princu všeč, ae bolj pa princ Davorinu, ker mu je plačal kar za pol leta naprej sest stotakov. Francoski kavalir pa se je hitro naveličal suhoparne osteologije in ga jel izpruševati druge reči. Ko mu je Davorin povedal. s kakšnimi ovirami se je bojevati njemu in mnogim drugim slovenskim vseučilišč nikom. se princ ni mogel načuditi njih vstrajnosti. Davorin pa je poslal zdaj ma teri židano ruto in sestrici zlat križec s svilenim trakom. Teta Jera je odpirala usta in oči in tako prendarila, da je Davorin na vzlie vsem hudičevim izkušnja vam le še ostal dober kristjan, sicer ne bi pošiljal domov kriza. "Bržkore je zadel terno, saj tam na visokih šolah uganejo vse, tudi prave uinare. Jemnasta! Jemnarta!" Takoj od princa si je Sel Davorin kupit drsalke in iskal Mici po več drsališčih. Naposled jo je na Šel na prostranem ledu ob Dunaj-ščiči. Že oil daleč je zagledal njeno zeleno obleko. Miei je bila sama Takoj je bil pri njej; odzdravila mu je prijazno. "No. kaj dela veš princ?" "Pravzaprav nič, kakor vsak princ. Najel me je za anatomijo. Pa že po prvih desetih minut ali me je začel izpraševati. kako je to in to tam doli pri nas na Slovenskem." "Kaj.1" se je začudila gospodična. "Gospod je Slovenec?" "Zakaj me gledate tako presenečeno? Saj smo Slovenci takorekoč tudi ljudje!" "Potem izvolite še meni kaj povedati o svoji domovini, gospod doktor! Voziva se skupaj!" Pripovedoval ji je o svoji očet-njavi. hvalil krasoto rek, jezer, poljan in gora ter se sam čudil, da mu teko besede tako kar same po sebi. Prekmalu je prišel čas ločitve. "Molil bom, da ne bo južnega vremena", je vzdilmil in ji pogledal v krasne oči. "Jaz — tudi!" je zašepetala in se nasmehnila. Tako sta se shajala z vročima srcema na mrzlem ledu... Oba-dva sta čutila, da se ljubita neiz merno. Oddaleč je prijatelj Ivan večkrat gledal veseli mladi par. "Kaj pa, če se staja led?" jo je vprašal nekoč. "Mislila sem že o tem. Mislim, da bi prosila papana. naj mi na jame učitelja *za ta ali oni predmet. in oglasili bi se vi!" "Z največjim veseljem!" "Dobro. Izberimo torej stenografijo!7' St ari Barnes je izpolnil hčeri ediniei vsako željo. Davorin in Miei sta se torej kmalu začela u-eiti stenografije. Bila sta sieer sama. ali v sosedni sprednji sobi je bil postavljen stražnik, .stari zaspani sluga Peter. Toplega pomladanskega dne je kazal Davorin svoji učenki o k rajske. Vstala je bila s stola in se pripognila bliže k njemu. Čutil je njene laske ob sencu, čutil je njeno lahko, vonjavo sapo. Pogledal ji je v oči in videl, da ni gledala na papir, ampak njemu v obra^. Naenkrat je vstal. Povesila je trepalnice. .Stopil je bliže in se drh-taje sklonil k njej. Počasi je privzdignil njeno glavico in jo poljubil na bujne napol odprte ustnice. Stresla se je iu zakrila obraz z malimi belimi rokami. "Ali si huda? Poglej mej Mici!" Pogledala ga je; solze so blestele v njenih očeh. "Ali me ljubiš?" Odgovorila mu je s poljubom in ga vprašala: "Ali me boš vedno ljubil?" "Vedno! Večno!" "Ali — ti st kristjan, jaz pa sem — judovsko dekle", je rekla resno. "Mici ni židovsko ime. Gotovo je tudi tvoji gospe mami tako ime?" "Ne, moja rajna mama je bila Rusinja; ime ji je bilo Malanja. Mene pa kliče papa vedno po hebrejsko: Mirjam, to je Marija." "Tudi jaz te bom imenoval odslej vedno Mirjam! Ali bi se po-kristjanrla ?" "Zate bi storila vse", je odgovorila in ga poljubila. Odslej je živel Davorin kakor v omotici. Nekoč je zvedel, da je stari Barnes, Mirjam in oče, malone milijonar. Zbal se je. da ne dobi njegove edinice. Mirjam pa ga je takoj pomirila. Naj 1« dovrši svoje študije, ga je junučila, potem pa naj pride prosit za njeno roko. Ce papa ne dovoli, pa — uideta! Davorin se je še bolj poprijel učenja. Princ mu. je že izdavna odpovedal, ker si je zmislil, da ga preveč zebe na Dunaju in da se mora iti gret v Italijo. Za "odškodnino" mu je plačal še tristo goldinarjev v zlatu. Konec desetega semestra je naredil Davorin ves drugi rigorofc in začetkom enajstega vse tri praktične izpite tretje preizkušnje. Smejal se je, kadar je pomislil, kaj poreče brunina teta, kadar pripelje domov lepo Mirjam, izpreobrnjeno dnšo! Toda prišlo je drugače. Nekega dne j c dobil od ljubice to-le pi semee: Preljubi, edini moj Davorin ! Ko to bereš, sem že daleč od Tebe. Moj ubogi papa je izgubil vse premoženje. Ne mogla bi Ti prinesti nobene dote in Ti ne hi mogel izvršiti svojih načrtov. Vračam Ti torej dano besedo. Ljubila pa, Te bom vedno. Bodi srečen ! Tvoja Mirjam. Davorinu je jelo Šumeti v glavi, koje to bral. Kakor omamljen je taval okoli. Poizvedoval je. kam je šla, pa vse zastonj! S prijateljem Ivanom ni govoril drugega nego o svoji ljubici, ki mu jo je bil predstavil pred kratkim. In jel je pijančevati in ponoče-vati. . Naenkrat pa se je vtopil izuova v knjige in promovirali so ga za doktorja prej nego so se nadejali kolege. Toda ponočevanje in napor s študijami sta mu podkopala zdravje. Viclno so mu pešale moči. Lepega pomladanskega dne je šel njegov tovariš Ivan iz kavarne; kar je zagledal v tramvaju — Mirjam. Bila je še krasnejša kakor prej; na pikantnem obrazku ji je igral srečen nasmeh. Davorinov rojak je skočil hitro k njej na voz. Povedala mu je, da je dobil njen papa od prijateljev posojilo in začel novo trgovino; ona pa da se pelje k Davorinu. Zvedela je, da je že naredil doktorat, in takrat da se je jokala in smejala od veselja vso noč. Spremil jo je k prijatelju. Med-l>otoma ji je razodel, da je Davorin hudo bolan. "Davorin!" je vzkliknila bolestno, ko ga je zagledala tako bledega v postelji. Dvignil je glavo. Oči so se mu za iskrile, obraz mu je zalila hipna rdečica, bled svit mu je trepetal okoli čela, ki je bila na njem zapisana smrt. "Ti si prišla, Mirjam, in jaz moram umreti", je dejal s liripa-vini glasom. Mirjam je planila k njemu, mu o vila bujne mehke roke okoli vratu iu ga vroče poljubljala na čelo. oči. usta. "Mirjam, ne poljubljaj mo! Ali se ne bojiš... .'" Zaka-sljal je votlo. "Nič se ne bojim!" je rnigovo- l'ila in ga poljubljala še strastne-ie. Hitela je. mu božala lice, rau gladila lase. mu popravljala zglavnieo. Sree se je krčilo prijatelju. Odšel je za nekaj časa. Ko se je vrnil, je bila Mirjam v kuhinji pri Davorinovi gospodinji. "Vse vem!" je kriknila, vrtiiv-Ši se k bolniku. "O. da ne bi bila pisala tistega pisma! Samo jaz sem kriva tvoje bolezni!" Težko sta jo pomirila. Ivan jo je spremil domov in se vrnil k tovarišu. "Ljubi moj", mu je dejal bolnik, "Mirjam ne sme več k meni, če ne. res dobi bolezen. Svoje ropotije imam že vse v kovčegih, ker sem nameraval odpotovati precej po promociji. Toda, kakor bi vedel, da jo vidim še enkrat — zadržavalo me je nekaj neznaega. Tako težko bi umrl tukaj! Pomagaj mi še danes na južni kolodvor, lepo te prosim! V Ljubljani me čaka brat. Ce že moram umreti, naj umrjem vsaj doma!" .Zastonj mu je ugovarjal kolega. Odpeljal se je. Čez dober teden je dobil Ivan s Kranjskega telegram, da je Davorin umrl za tuberkulozo. Drugi dan pa je prišel po Ivana stari Peter in ga vedel k Mirjam. Sedela je pri oknu in mu molče podala pismo; tu je stalo s slabotnimi potezami: ur"* Ljuba Mirjam! Zlata moja ljubica! Odpusti mi, da sem Ti povzročil toliko bridkosti! Moje minute so štete. Moja poslednja misel si Ti, ljubica! Z liogom! Z Bogom, moja zlata, edino ljubljena Mirjam ! Poljublja Te tisočkrat Tvoj Davorin. Molče je vzela zopet list in gledala topo skozi okno. Ni se ganila. Imela je smrt v srcu. Drugi teden je bil Ivan pri predavanju profesorja Krafft-Ebin-ga, ki je razlagal o neozdravni bolezni umobolnega dekleta. Nekaj trenutkov pozneje so privedli pred dijake mlado bolnico, ki je bil profesor prej govoril o njej. Bila je lepa Miljam. * Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ŠTEFANA FRIMC, podomače Rebee iz Ilirske Bi strice na Notranjskem. Pred dvema letoma in pol sva bila skupaj v La Grange, 111. Prosim ga, da se mi javi, ali naj mi pa kdo izmed rojakov poroča njegov naslov.'— Michael Vrh, 595-S. Chicago St., Joliet, 111 (U:l&—-8)_ POZOR, rojaki v ftldridge, Mont. Kdor mi naznani natančen naslov mojega Strica Josipa Ozimek. dobi $10 nagrade. John Trelip, Box 4, Issaquah. Wash. (14-1^—3) Iščem svojega prijatelja FRAN- EDINI SLOVENSKI SALOON KA GBEBEL. Doma je iz vasi1 v Dulnth, Minn, Pristava na Notranjskem. Pred Rojakom Slovencem naznanjam b. meseci sva bila skupaj v Col-'da se nahaja moj SALOON po! huwood, O. Prosim, če kdo ve bloka od Union postaje na'desn za njegov naslov, da ga mi javi, strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam JOS. SCII AR A BON ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju. — Frank Mez-gee, 663 East I60th St.. Collin-wood Sta., Cleveland, Ohio. Had bi izvedel za naslov PAVLA NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija Št. i >6 J. S. K. J. v Conemaugh. Pa.. ve za njegov naslov, da ga mi in" tudi volitev'nivVga'XLTkt t \ 1 naj.Se Tsam - Torej na svidenje 19. marca' Naj Jaeob Tomazic, Bos^May- nobeden ne oJne doma brez važ- bun __AJ nega vzroka! Kje je moj prijatelj ANTON j Frank Pushnik, tajnik. VRTAČNIK. podomače Rjasov) (13-14—3) iz Podgore pri Šmartnem na Sp. Štajerskem/ Za njegov naslov bi rad zvedel: A. Fedran. Box 282, Middleville, N. Y. , (14-15—Hi") Kje je moj brat FRANK ZEV-NIK? Pred štirimi leti je bival v Milwaukee, "Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Zevnik, R. F. D. 1. Box 33, Adah. Pa. (13-15—3) POZOR, Slovenci v La Salle, 111,, in okolici! Kadar potrebujete kočije za pogrebe. ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postrežem. Se vam vljudno priporočam • JOHN SETINA. 1142 —5th St., La Salle, III. (9-24—3) 31 DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaj« NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim. srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt odvzela ljubljeno ženo ozir. mater in sestro IVANO SUPANČIO. Zemeljske ostanke smo zaiko-pali dne 2. marca na katoliškem pokopališču v Export, Pa. Pokojniea je bila članica društva sv. Jožefa št. 58 J. S. K. J. Iskrena hvala članom tega dru-j štva ter ostalim rojakom iu roja-J kinjarn, ki so jo obiskali in spremili k večnemu počitku. Ranjka je bila rojena v vasi Kleče na Dolenjskem. Bila je ljubljena žena in skrbna mati svojih Otrok. Ostane naj vsem v dobrem spominu in Tebi. draga, naj bode lalika tuja zemlja ! Žalujoči ostali: Ignacij Supančič, soprog. Marija, Ana, Kristina in Albin, otroci. Josip in Frank, brata. Cecilija, Marija in Manca, sestre. R. Export, Pa, Box .8."». 17SO-82 E. 2BiH St., Lorain* Ohio. CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. abhbkfzffl^dmffl^^ i*Ce u delavce za delati t usnjaral. De-bra plača in stalno delo. C. Moeneh, Sons Compamy, '12-2 v d) Gowanda, N. Y. Kje je moj mož GREGOR KOS? Po poklicu je krojač, majhne postave, precej velikih brk iu širokih plee. Doma je blizo Tolmina na Primorskem. Oči ima sive ter govori slovenski, nemški iu za silo tudi angleški jezik, je tih človek. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležna, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam več zelo važnih stvari. On ve, kaj izgubi, ako se ne oglasi. Mrs. Apolonia Kos, 859 Washington St., Akron, Ohio. (11-14—3) Rojaki! Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Pigite th> cenik. NAZNANILO. Rojakom ▼ Lorain, Ohio, I* o kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal mai zastopnik JOHN KUMtB, ki j« pooblaščen pobirati aarot-■ao sa list Glas Naroda, S spofitovanjeim UpravnStro Glas Naroda. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestu New 1'orkn Naše vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. Prodajamo jili po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo t odi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SOD VINA: (Claret)) 52 salon samo____$36.0« (Zenfandel) 52 £3loii sanio.. $28.00 (Garbcra) 52 galon samo.... $32.00 (Burgendy) 52 galon samo.. $35.00 BELO VINO (Riesling) 52 galon samo____$35.0«) (Hock) 52 galon samo......$35.00 (Sauterne) 52 galon samo.. $37.0« VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 galon____S2.15 galon a Sod 50 do 52 galon.... $2.10 galona ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠELJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pisma na sledeči naslov: DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRUIX Prodaja^belo vino po................ 70e. gallon črno vino po................ 50c. ,, D rožnik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevee 12 steklenic za................ |12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... J16.00 Za obilno^naročbo »e priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohi A A A A. M, A Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET VV A UKEG A N, ILL, m ta m PRODAJA fina vina. izvrstne srnotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseli prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stan kraj zanesljivo in _ ^ pošteno. **glas naroda" UPRAVLJA vse v notarski posel spada- N'T 6102-04 £!T. CLAIR AVE., CLEVELAND, PHONE 246 Zastopnik f f ¥ V v v w v iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeee vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin j evec 4^2 gal-' $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino.^— Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem S. JACKSE, Box 161 St. Helena, Cal. 'KRACKERJEV' BRINJEVEl je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim i una ai "URINJEVEC je: « steklenic $ €.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tuili čUti domači TROPIXJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijl. Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25. $2.50. $2.75 in $8.00 SllTOvits per jral.................$2.75—$3.00 Tropinievec zaboj .................... $ 0.00 Sllvovitz zaboj ...................... $13.00 "Wr Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00 Rudeča Ohio vina per ical.....55c.t <>Oc., €6e. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80o. Za o in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.0o, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in nataučni naslov. Za pristnost >ijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 610244 ST. GUB AVE., CLEVELAND, 0, _ _ _M_ _^_=_3_ GLAS XAitODA, 14 MARCA, 1UI6. (r EMILE OABORlAUs GOSPOD LECOQ :jo Nadaljevanje,. Ta bare t. ugleden posestnik. katerega je iiotel Lee«M| ' praiati za svet. je bil na policijski prefekturi slavnoznan po svoji čudoviti bistroumnosti. S tem pa seveda ni rečeno, da je imel kake zveze v preftkturo ali da je bil uradnik. Ce jc razjasnil kak posebno zagoneten slu<"-aj. mi uiu nakazali v"liko nagrado. t<«da ni vzel nikdar niti beliča. — Rekel je, ila je to njegova privatum zabava. Prišla j«1 »»skrbnica in odvedla detektiva v Tabaretovo spalnico. Tabaret je bil debel, postaren možakar. Kdor bi ga sodil po njegovi zunanjosti, bi rekel, da je to največji butec na celem svetu. Ko ju je opazil. vzkliknil: — Dober dan, prijatelj Leco<[. — Dober dan, stari Absint: — Torej sta s<» me vendar spomnila in me prišla obiskat. — Po svet sva prišla k vam. gospod Tabaret. # — Ali, ab : • - Neki obtožcuer mi ju je pred par urami nesramno potegnil za nos. — Strela božja ! Potemtakem .]»• bil pa premeten dečko! — Tako premeten, da bi kmalo rekel, da je s hudobo v zvezi! — Moj Bojr. kakšni -te dandanašnji detektivi. — S premeten-»•i imata opraviti. |>a s«- priložujeta ! — Pametni lopovi izumirajo. — Detektiv, ki zasleduje kakega pametnega, mora biti vesel in zadovoljen. — To s - mu ue pripeti vsak dan. - č'es;a je pa obdolžon.' — Tri osebe je usmrtil. — Oho. oho! — se je za.udil Tabaret. — Kje pa? — V neki gostilni pri Irvv. — Ali pri "Grenadirju" i — V časnikih sem bral. — Da, pri "Greuadirju." N^k .Maj. kaj ne? Prijatelj Kanlcrlot mi je prišel ])ovedat. Omenil je tudi .du ti zatrjuješ, da Maj ni komedijant. — In tebiJ prijatelj, so poverili preiskavo i — Prav dobro. — Povej mi vse, kaj se je zgodilo. Lecovoje bolečine. škoda, da mene ni bilo zraven — je večkrat za-inrmral in si zakril z rokami obraz. Ko jc Leeoq vse povedal, je Tabaret vzkliknil: — Rt>. to je lepo! — Z eno besedo rečeno — Prusi prihajajo! Leeoq, čestitam ti. Ti m najboljši detektiv, kar jih poznam. — Najbolj neumen ste hoteli reči, kaj ne?. — Ne. ne. prijatelj, motiš se! — Pri Bogu, moje staro srce si popolnoma oživel. Zdaj. ko imam tako dobrega naslednika, rad umrje m. — Objel bi te, objel v imenu logike! — Oh, ta Gevrol. ki te je izdal----- izdal te jc, to ti jaz rečem, ni vreden da bi pošten človek pjunil predenj. — Mu bom žc jaz pokazal. le čakaj. -- Dobri ste. gospod Tabaret, predobri. — Toda. kaj naj počnem? — Maj jc izginil, jaz bom izgubil službo pri policiji. — Ne boj ! — Svojo besedo ti dani. da se ti ne bo nič zgodilo. Samo prevzeti se ne sineš, če te pohvalim. — Dobro, jako dobro si • e bavil s slučajem, pa bi se lahko še boljše. — Še veliko boljše, da veš! — Izvanredno si nadarjen! — Nos imaš kakor lovski pes, samo tnalo previhrav -i. — Z eno besedo rečeno: — Mlad si še! — C kaj, da ti povem. - Napake si delal, kozle si streljal, da jc bilo groza. — Hohohoho! Staree se je zakrohotal, Leeoq je pa povesil glavo. Povedal ti bom, kje si napravil napako. — Trikrat si imel priliko izvedeti kdo jc Maj. pa vi jo trikrat zamudil, da veš. — Zadeva je povsem enostavna. — Toda gospi nemorea domišljati, ker ničesar ne znaš. — Ali rs misliš, da si .je Escorval zlomil nogo? — Ali res misliš, prijatelj" Ce res misliš, potem nimaš pameti v svoji lobanji. Leeoq ga je presenečen pogledal in zajecal: —- Tudi meni se jc malo čudno zdelo. — Kaj se ti bo čudno zdelo, mislil si. pa basta! — Zakaj je p« rekel, da si jo je? Tabaret se je vzravnal v postelji in vzkliknil: — Kako? Ti no- kaj takega vprašaš? — Ti. ki hočeš biti moj naslednik? Zberi ti>to mrvieo pameti, ki jo mogoče še imaš in premisli. - Postavi se na stališče sodnika. — Recimo, da si ti preiskovalni sodnik in da jc tvoja naloga zasliševati obtoženca. — Obtoženca pripeljejo k tebi. - Dobro, k tebi ga pripeljejo. — Kaj bi ti napravil, prijatelj, če bi zagledal pred seboj svojega največjega sovražnika ali svojega največjega prijatelja, oblečenega v razcapane cunje? Kaj bi napravil T — To mi povej! Na to % prašanjc ni bilo tako lahko odgovoriti. — Leeoq jc dolgo časa premišljeval. — < V bi bil jaz na njegovem mestu — je odvrnil oče Absint — bi molčal in ne erhnil nikomur nobene besede. Tudi jaz bi molčal — je odvrnil slednjič Leeoq. — Toda. kako mislite, gospod Tabaret. ali Eseorval ve, kdo je Maj? Tabaret jc zamahnil z roko in malo je manjkalo, da ga ni udaril po glavi. — Ti še dvomiš! Ali res dvomiš? — Kakšne dokaze pa zahtevaš t-Ali se ne spominjaš da -i je skoraj v istem času zlomil sodnik nogo, ko se je hotel obtoženec usmrtiti? — Jaz nisem iincl priložnosti, da bi bil poleg kot si bil ti, pa vseeno lahko povem, kaj in kako se jc zgodilo. —Poslušaj, torej. Ko je Kscorval preiskal krčmo pri "Grenadirju'' je sel v jetni-aiiieo in zapoved al odpreti Majevo celico. — Moža sta drug drugega spoznala. Hotela sta sc malo pogovoriti, pa se nista mogla, ker je bil navzoč tudi zapisnikar. — Ko je Eseorval odhajal, je mislil sam pri sebi: — Tega človeka ue morem soditi, ker ga smrtno sovražim. — Tio.-j mislite - ga je prekinil Leeoq, — da se sodnik in Maj sovražita f — Seveda, strela božja, to jc vendar povsem jasno! — Ce bi bila prijatelja, bi si sodnik ue zlomil noge. Maj bi se pa tudi ue poskušal usmrtiti. — Kaj se je zgodilo naslednji dan? — Namesto Escor-vala je zapazil obtoženec pred seboj drugega preiskovalnega sodnika. — V svoje največje presenečenje je opazil, da je njegov sovražnik Eacorval velikodušen. — Nasmehnil se je. češ. zdaj se še lahko rešim. — Da, tako je! — Da, tako je! — je vzkliknil uce Absint. Leeoq ni upregovoril nobene besede. „ Gospod Tabaret je par minut užival svoj triurni in uadaljeval: — Zdaj pa preidimo k drugim napakam, katere si napravil, prijatelj. — Zakaj nisi Polvtovo ženo o vsem povprašal' — Saj si imel vendar čas in priložnost. — To si gotovo že sam izprevidel, kaj ne? — Da, mojster! — Največjo neumnost si napravil z uhanom. — - Jaz sem poskušal le izvedeti, eegava last je. — Veliko si poskušal, res. sinko, vsega pa nisi. — Kaj si storil, ko si zvedel, da so vso imovino baronice TVatsehau prodali na dražbi? — Kakor ve«de, sem šel k notarju, kateri je vodil dražbo. — Lepo! — In poteui ? Pregledal sem izkaz prodanih predmetov, toda v izkazu ni bilo ne duha ne sluha o kakem uhanu. — Tedaj sem pa izgubil sled. Oče Tabaret je triumfiral. — Prav, prav! — Sled si izgubil, seveda. — Ce uhan ni bil o-menjen v izkazu, je jasno, da ga baronica ob svoji smrti ni več imela. — Mogoče ga je podarila, mogoče ga je prodala. — Komu ga jej podarila oziroma prodala ? — Najbrže kaki svoji prijateljici. — Ti bi lahko brez. težave izvedel za vse njene intimne prijateljice. — Take velike dame imajo pa ponavadi hišne. — Ti si mlad in lep fant. hišne so pa tudi lepe in mlade. — Kaj bi začel z vsako posebej takole kako ljubavno razmerje? — Kaj prijatelj? — Hohohoho! — Vsaki bi pokazal uhan. in gotovo bi bila med njimi ena. ki bi rekla: — Ta nhau jc last moje gospodinje! — Vidiš, takole bi bil prišel na sled. (Nadaljevanje prihodnjič). NAZNANILO. Okajenim naročnikom v Pena-sylvaniji sporočamo, da jih ho * kratkem obiskal na! potovalni a&-stopnik S za dobite "GLAS NARODA" skozi itirl mesece dnevno, isvsemsi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobita tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 166 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLA8 NARODA" donaža dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka Jasno govori, da Je list zelo razširjen. Vse osobje lista Je organizirano in spada v strokovne nnije. Veliki vojni atlas 'ojskajočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh velesil. Obsega 11 rasnih zemljevidov na 20tih «tr*n»h in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obeege d«r«t raniti nmtjavtdor na 8 straneh, vsaka stran 3 pri 14 palcev. itov. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, : DELO OKUSNO. : IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČI i. % POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če »o bili osleparjeni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila ia pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki saj bi čakali movo-došle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorški urad: 130, 5th Ave., Room 2011. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure zvečer. (lx v t) | Cena samo IS Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih rnest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streženi. K&J pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berts pL Suttner. "Doli z orodjem!" Ut Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral ln v njej naiel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepiti misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Start al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši ČasL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajSo poljubil. T dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL Štajerski pisatelj Peter Rosegger pite: Sedel sem v nekem gozdu pri Grleglach in sem bral knjigo s naslovom "Doli ■ oroi-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v m kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v iolah ne smelo manjkati. Na svetn so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne mogle ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar seat J la kdaj bral..«. C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spinu ljudje, td se borijo za svetovni mir.... . Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berlinu)"! Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po* rud 11. Nej bi tudi ta knjiga n^fiia svoje apostolje, ki bt fill tnjo križemsvet in nčlll vse narode.... Finančni minister Dunajewsld Je rekel v nekem svojem govoru V poslanski abornld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta »^■fr« Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. m«"™, da se ne bo nlkdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV. ■a ročaj te je pri: Slovenic Publishing Co., £2 Cortlandt Street, New York City, N. Y- imnmmgmtžamm« smtiy Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki. HARMONIKE bodisi kakršnikoli vrste lodelojefli U popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In sanesljivo. V popravo aanesljivo vsakdo pošlje, ker sem i« asd 18 let tukaj v tem posla Ia sedaj v svojem lastnem doma. V poprav«* ▼samem kranjske kakor vsa drog« harmonike ter računam po dela ka-koršno kdo aahteva brsa aadaljatk vprašanj. JOHN WKNZEL, till Basi find SL. Clevelaa*. Old* Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je pri 28 palcih« Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. t "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V EDEUtENIH DRŽAVAH. — NAROČITE EE VAI1I Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega aem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potnj bnjejo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma sa pošiljanj« denarje* sorodnikom In znancem v staro domovino« 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER $2 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 7-T ~j=»r jr-T-T-