64. številka. Ljubljana, t ponedeljek 18. marca 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. 'Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo doialo toliko več, kolikor masa po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiüjatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. »Slovenski Narod* telefon St 34. — .Narodna TIskarna" telefon st 85. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v sredo, 20. marca t. I. Napredni slov. poslanci in hrvatsko-sloyenski klub. Vsi merodajni listi hrvatski so ustanovitev hrv&tikoolovenskega kluba z ra^ dostjo pozdravili in ga krepko podpirajo. NaSla sta se pa tudi dva hrvatska lista, ki sta nastopila proti temu klubu, in sicer zategadelj, ker so v njem napredni slo venski poslanci. Ta dva lista sta »Vrh-bosna„ in den Prodanova, v Dalmaciji izhajajoča „Krüna", ki pišeta prav ostro zoper imenovani klub, in zlasti hrvatskim poslatcernsvečenikom očitata družbo slovenskih naprednih poslancev. Mi ne dvomimo, da vse to pisarjenje zoper hrvatsko-slovenski klub, oziroma zoper slovenske napredne poslance ne izvira iz lastnega prepričanja, nego je U3peh vplivanja in hujskanja iz Ljubljane. To so mahinacije dra. Šusteršiča, ki s svojim ščuvanjem na Štajerskem ni mcgel veliko opraviti, in ki je potem, najbrž s pomočjo ljubljanskega Škofa, iskal in dobil pristop pri „Vrhbosni8 in pri lističu znanega naivnega dona Prodana, kjer se zdaj hrvatskim poslancem očita do pičice isto, kar se je že očitalo Rubiču in Ploju. Kakšen uspeh bodo ta neprestana ščuvanja imela, seveda ni mogoče uganiti, ali občutek imamo, da ni popolnoma nemogoče, da se na ta način s časoma omaje stališče hrvatsko slovenskemu klubu. Jedno je namreč vedno upoštevati: Po slanci slovenske napredne stranke so vstopili v ta klub s pogojem, da jim ni treba zatajevati svojih načel. Samo ob sebi je umljivo, da so napredni slovenski poslanci pri tem imeli pred očmi okoliščino, da so v klubu zastopane različne stranke, in da se bodo torej morali ozirati na mišljenje in nazora teh strank. Teh obzirov na mišljenje v klubu združenih strank se napredni poslanci niso ustrašili, dobro vedoč, da se na Dunaju v interesu dobre stvari lahko kaže neka toleranca, katera pa, kaker se sama ob sebi Simon Jenko. (II. zvezek. Uredil Engelbert Gangl, izdal in založil O. Fischer.) II. Pred mano leži drobna knjižica poezij. Prebiram jih s tistim oravim veseljem in s tistim pristnim užitkom, ki ga nam daje vsako pravo, v resnici umetniško delo. Med branjem pa mi uide oko semintja iz sobice preko lepih polj in lepih gor, ki se pogosto imenujejo in opevajo v teh pesmih, katere ba§ Čitam. Včasih pa mi oko obstane tudi nad našim mestnim pokopališčem in nad grobom, kjer je v najlepših moških letih našel pokoj tisti od Boga nadarjeni pevec, kojega pesmotvorov II. del imam baš v rokah. Pred kratkim izešla zbirka Jenkovih poezij nam ni omajala tega, kar smo doslej verovali: Da je Jenko, pevec s sor fikega polja, jeden prvih in najlepše pojočih slavcev v našem pesniškem logu; ne, ta zbirka nas je v tej veri Se bolj potrdila. Značilna za vse pesniško delovanje Jenkovo se mi zdi jednokitična pesem „Poet1', tiskana v novi zbirki na str. 37. Glasi se: razume, ne sme iti tako daleč, da bi obsegala kako odpoved vodilnih načel stranke. Ravno takosamoobsebirazuruno je patudi to.daostane stranka doma ne le zvesta svojim načelom, temveč, da ostane napram slovenskemu klerikalstvu slej kakor prej v bojni poziciji, in da ne dene orožja niti za trenotek iz rok, posebno ker je nasprotnik še vedno do pičice takšen, kakor je bil poprej. Tako je stališče slovenskih naprednih poslancev, in na tem stališču bodo morali ostati tudi v naprej, če tudi sta dva hrvatska lista radi tega začela Ščuvati zoper hrvatski slovenski klub, in pritiskati na hrvatske poslance duhovniškega stana. Ne vemo, kakšen ntis je na hrvatske poslance napravilo to naskakovanje .Vrhbosne" in Prodano ve .Krune" ali, kakor rečeno, ob čutek imamo, da bi se „Hrvatsko-slovenske mu klubu" izpodkopalo stališče, ako bi se hrvatski poslanci ndali pritiska teh Ii stov. Če se hoče, da se .Hrvatsko-slovenski klub' ohrani, potem morajo vse v njem združene stranke računati z na čelni m stališčem slovenskih naprednih poslancev, zakaj če bi se to stališče ne priznalo« potem bi se slovenski napredni po slanci tudi ne mogli več prištevati stranki, katera jih je poslala v parlament. To bi bila capitis deminutio, na kojo pri snovanja kluba prav nikdo mislil ni. Nam se je zdelo potrebno to pojasniti, ker vojne rečenih dveh hrvatskih listov, če tudi ne spadata mej merodajnejše liste, ven dar ni prezreti, zlasti ker je znano, da nekateri hrvatski krogi ta dva lista uvažujejo kot glasili duhovniške stranke v Dalmaciji in v sosednji Bosni. 500 interpelacij in „Slovanski centru m". .Soča" je priobMIa naslednji Članek: Ministrski predsednik je naznanil v seji državnega zbora dne \?>. t. m., da je vloženih že 500 interpelacij. R-23 lepo Število! Ako hočeš biti poet, ni ti druzega treba imet' kot občutkov in misli zdravih, zanje pa vselj izrazov pravih. Kar pesnik zahteva v tej pesmici od pravega poeta, vsega tega je imel sam v izobilji. Pri kom, če ne pri Jenka, najdemo več »zdravih občutkov in misli", pri kom bolje pogojenih „pravih izrazov".! Studenč-nica je le tedaj dobra, ako ima studenec, iz katerega zajemamo, globoko v zemlji svoj vir; tako so tudi pesmi le tedaj v resnici pesmi, ako so izšle iz globočine Čutečega, dovzetnega srca. Jenkove poezije se dajo primerjati Čisti, kristalni vodi naših pogorskih studencev. Navzoči zvezek poezij znova priča o vseh tistih posebnih vrlinah, ki so nam že od nekdaj znane o starem Jenko, da tako govorim. Ko začne človek citati, ne more odložiti zanimive knjige preje, nego je prišel do konca. Tako ljubko objemlje Jenkova poezja bralca: pesnik ume mikati bralca, nikdar ni dolgočasen, nikjer ne veže otrobi, vseskozi samo pristna öuvstva, kakor jih je v resnici čutilo gorko poetovo srce, na vsaki strani nova misel, nova ideja lahko pojmljiva, po domače povedana Kakor v I. zvezka, tako se nam kaže Jenko tudi v IL povsem normalnega mc ža. On ne iSče ekstremov; nikdar se ga Predno se da rešiti tako ogromno gra divo v takem smisla, da isti odgovarja kon-stituciji, kakor pritiče, je treba dela in dela, kar zahteva mnogo časa. In rešiti 500 interpelacij, za to pač bi bilo treba naravnost toliko časa, da bi se med tem glede na nekatere interpelacije spremenile razmere tako, da bi bile iste skoro brezpredmetne ali vsaj ne tako pomembne kakor takrat, ko so bile predložene z namenom, da se jih reši nujno. Med temi interpelacijami pa je poleg takih, katere je narekovala resnična potreba, tudi več interpelacij, ki so bile predložene v svrho tihe obstrukcije, so pa tudi take, katerim se pozna očito znak reklame; Šusteršičev .Slovanski centrum" prednjači v tem pogledu. Res je, da Slovenci imamo nebroj potreb, da smo zanemarjeni, in da smo zaostali ponajveč po krivdi vlade, katera pozna naš narod najrajši le v armadi in v davka riji; zato je umevno, da se potegujemo za svoje pravice, da bi jih dobili v taki meri, v katerih jih imajo naši sosedje, Lahi in Nemci. Naša dolžnost je, da se potegujemo na to stran, ali tu je potreba velike politične previdnosti. Vse mora biti na svojem mestu, in tisti, ki so poklicani, biti na bojišča za naSa prava, morajo poznati ugodne in neugodne trenotke, kdaj treba priti na dan s svojimi zahtevami na lep, kdaj na trši način, kdaj treba nastopiti energično, kdaj se umakniti Taka mora biti neobhodno politika vseh slovenskih poslancev. Ali kaj vidimo? Šusteršičev «Slovanski centrum" si je nadel, kakor se vidi, nalogo: spraviti kar mogoče mnogo interpelacij in predlogov v državno zbornico, iste potem ponatisniti v svojih listih ter pokazati ljudstvu: Ali vidiS, kako delamo zate, ali vidiš, kako se potegujemo za tvoje potrebe mi krSčanski poslanci?! Celo s tako važno potrebo, kakor je ona glede potresnega posojila za Ljubljano, se je prenaglil dr. Šusteršič. Kakor furija je prihitel na dan s predlogom o po trebni odpomoči ljubljanskim hišnikom v pogleda potresnega posojila, da so ga bili deli namesto v budgetni odsek v tisti .Noth standsausschuss", kamor ne tiče. Ako se vsa ne polasti mehkužna sentimentalnost, včasih ga hoče obvladati pesimizem, a pesnikova narava je prekrepka, da bi mu podlegla, česar ni na sveta mogoče spreobrniti, tema se pesnik radovoljno uda, to skuša junaško pretrpeti, ali pa se norčuje iz samega sebe in iz celega sveta. Pesnik ima široko obzorje, on razmišlja o življenju kot globok mislec (glej pesem .Duhu" str. 52), kot zdrav mislec. Vse njegov« pesmi pa prepleta — in to je pri Jenku značilno — nit sarkazma. Ta sarkazem se pojavlja pred nami v najraz ličnejših stopinjah. Pri tej ali oni pesmi se zdi bralca, kakor bi videl pesnika pred sabo, kako stoji kot vesten opazovalec ob strani življenskega odra in kako ma igra okolo usten hudomušen nasmeh, pa ta nasmeh se drugod izpremeni v izraz zaniče vanja in ima na sebi nekaj demoničnega, da rekel bi, nekaj titanakega. Kaka razlika na primer mej pesmijo .Naj zaspi jo" str. 7. in mej ono .Lepa Neža" str. 90. Naj priobčimo prvo doslovno, v njej se nam kaže pesnik nekako nagajivo razposajenega. Naj zaspfjol Naj zaapijo oče, Srce moje čaka, naj zaapijo mati, da ves svet potihne, meni ni mogoče, gospodinja vsaka jaa ne morem spati. zadnjo luč upihne. reč ne reši povoljno, kdo bo kriv? Gotovo da prenagljenost, katere ne sme biti tam, kjer ima nastopiti previdno ravnanje. Slično je tudi z raznimi drugimi predlogi in interpelacijami. V ministrskih uradih ne vedo, kaj početi ž njimi; urgira pa odgovore vse. Kaj mislite, da bodo iz tistih interpelacij in predlogov, katerih se je nabralo za celo skladovnico, izbrali prav slovenske iz .Slovanskega centroma" ter jih rešili? Kje ste z glavo? Niti drugih, nemških, čeških, poljskih in italijanskih ne bodo mogli rešiti niti z daleka ne, kaj šele slovenske! Povsodi smo zadnji, kaj mislite, da bomo tam med prvimi, tam v državnem zbora, kjer gospodarijo Nemci, kjer niti tak narod kakor Čehi ne uživa tistega, kar bi moral v konstitucionalni državi! S tistim, kar je nagromadil dr. Šusteršič iz svojega kluba, k večjemu zakurijo peči v ministrskih uradih! Kako nesmiselna pa je tudi tista mrzlična naglica, s katero hoče delovati „Slovanski centrom", kaže dejstvo, da državni zbor v sedanji svoji sestavi ni sposoben za redno in resno parlamentarno delovanje, ker je ista skoro prav taka, kakor pred razpustom državnega zbora. O tem je prepričan vsak politik in menda tudi dr. Šusteršič, saj je vendar zadnjič na shoda v .Katoliškem doma" v Ljubljani povedal jasno, da državni zbor ne more delovati. Kakor se vidi, se rešijo najnujnejše in najvitalnejše reči, kakor predloge o novincih, žganjarini in o investicijah, v dragem pa ostanemo tam, kjer smo bili, in kakor hitro se spravijo z dnevnega reda te potrebe, ter se takne državni zbor drugega dela, v katerem pojde za narodne pravice in jednako-pravnost posameznih zatiranih slovanskih narodov, pa bukne zopet nemir ali celo ob-atrakcija v zbornici. Razmere so skrajno napete, in splošna sodba je le ta: da parlament čez omenjene potrebe ne pride. Kaj bo torej potem z interpelacijami in predlogi, zlasti z onimi .Slovanskega centra", o katerih pravi dr. Šasteršič, da so podani, ker hoče pomagati kmetu?! Strohns v kota kakega visokega predala, ako jih poprej kak sluga ne vloži v peč, razsodni del slovenskega Spita prav imata, da pride danica!) Ko odpro se vrata, hči bo vratarica. Primerita naj se v tem oziru Se „Skrivnost" in pa ,Iz usmiljenja'1 (str. 83). Zdrava ironija vam veje iz Jenkovih ,Pušicw (str. 99-102). Neki poseben ljubek kolorit daje Jenkovim poezijam ta okolnost, da kjer le more, svoje pesmi okrasi, in to mojstrki, z ozadjem iz prirode in njenega življenja. Radi tega se odlikujejo Jenkovi proizvodi po neki posebni kreposti in izvanredni svežosti. Ni ga menda v Slovencih pesnika, ki bi bil umel tako ženijalno spojiti življenje in delovanje človekovo z gibanjem v prirodi. Primeri tukaj pesmi: ..Neločlji-vost (str. 12) in „Dekletu" (str. 18). Samo ob sebi se ume, da ne pogrešamo pri Jenku rodoljubnih, pristno rodo: ljubnih misli, ne le samo doaadnega vdihovanja o rodai zemlji. Kako častna izjema je tu naš Jenko v primeri z različnimi poklicanimi in nepoklicanimi pesniki njegove dobe! Treba je brati le njegove lepe pesmi: „Od Balkana do Triglava", „Zdravica" (mimogrede bodi povedano, da nas ta Zdravica spominja na Prešernovo), sonet „Solze" (str. 98). Da je bil Jenko v resnici domo- naroda pa se bo spominjal tiste prislovice, ki pripoveduje, da je metal nekdo bisere v svinjak, ljudstvo na sploh pa si bo melo oči, da spravi iz njih tisti pesek, kateri mu je natrosil v nje v preobili meri dr. Šusteršič s svojim klubom. V LJubljani, 18 marca. Čehom priznanje. Razmere v parlamentu postajajo vedno boljše. V petek se je dovršilo prvo čitanje investicijske predloge ter se je izročila železniškemu odseku v meritorno razpravljanje. Prvemu čitanju se ni nihče ustavljal princijalno, in po Veliki noči bo predloga sprejeta brez dvoma. „Reichswehr" piše, da je treba objektivno priznati, da gre zasluga za sedanji ugodni položaj v prvi vrsti mladočeškemu klubu, ki je s svojo izpremenjeno taktiko sploh omogočil, da so stvari dozorele tako daleč. To postopanje Čehov zasluži tem večjega priznanja, ker se z investicijsko predlogo predvsem ozira na gospodarske interese j u ž n i h k r o-novin. Bilo bi torej ne le politično modro, nego naravnost pravično, da se Čehom stori vsluga, ter se predloga glede žganja rine sprejme še pred Veliko nočjo. „Reichs wehr" piše torej, da morejo cdseki naglo in vendar temeljito obravnavati, kadar le hočejo, zato pa naj bi stranke uvaževale težko stališča Mladočehov že z ozirom na interese parlamenta! Vojna v Južni Afriki. O mirovnih pogajanjih poroča „Manchester Courier": Botha je stavil pogoj, da v bodoči vladi Transvaala ne bodo možje, ki so vprizoiili Jamesonov napad. Kitche-ner se je glede tega posvetoval z angleškim kabinetom, ki mu je odgovoril, da dobi Transvaal tako vladno obliko, pod katero dobe vsi miroljubni ljudje vse pravice. S tem odgovorom je bil Botha baje zadovoljen ter obvestil tudi Deweta. Dewet se hoče z Botho posvetovati o položaju. Iz Bruslja pa javljajo, da je Krüger izjavil: Buri se ne morejo zadovoljiti z amnestijo in avtonomijo, nego morajo dobiti popolno poroštvo, da se angleška vlada v notranje zadeve Burov ne bo vtikal«. „Times" poroča iz Kaalspruita: Govori se, da so burski vodje Botha, Delarey in Dewet imeli 15. t m. sestanek, da se dogovore glede položaja. Nasprotno pa se peroča iz Bloemfonteina, da je imel Dewet te dni na svoje somišljenike nagovor, v katerem je dejal, da se v Transvaal u ne vrš6 nikaka pogajanja z angle škimi oblastvi. Dewet je izjavil, da ga ne more zadovoljiti noben drug pogoj kot popolna neodvisnost. Baje so bili nekateri Dewetovi somišljeniki nezadovoljni z Dewetovo neizprosnostjo ter so mu prigovarjali, naj odneha, ker popolne neodvisnosti ne doseže nikoli, a Dewet je vse odklonil. Zjedinjene države so baje aneksijo obeh burskih republik pri znale. Kuga se širi v Kapstadtu vedno bolj. Oblastva so kafre izgnale iz mesta, ker so prebivali v malih stanovanjih na tlačeno. Malajci so na svojem shodo sklenili, da se bodo izgnanstva branili, če treba, tudi s silo. ljuben pesnik, to povdarjamo tukaj zbog tega, ker je prišlo pri nas zadnji čas v navado, da nastopajo različni učenjaki in v učenih in temeljitih razpravah dokazujejo, kakor da vsi naši pesniki iz prejšnje dobe niso imeli pojma o domovini in so bili le kozmopoliti in nič druzega, (tako na pr. po Ilešičevih izvajanjih naš Prešeren) Vse v tem zvezku objavljene pesmi so izvirne, le zadnja „Moö petja" (str. 127) je prestava znane Schillerjeve „Die Macht des Gesanges". Ta prestava je precej okorna in pač priča, da jo je pesnik najbrže preložil še kot mlad dijak in začetnik v pesništvu. Sicer se pa tudi nekaterim drugim pesmim te zbirke pozna, da jim še manjka zadnjega lika: pesnik jih je pač v naglici vrgel na papir in jih pozneje ni več pregledal. Morda tudi časa ni imel več, da bi bil to storil, kajti bližal se mu je konec, kakor tudi sam pretresljivo poje v pesmi „Zvecer" (str. 31). Solnce k zapadu gre, Postelj postlana je, svojo izgublja moö, grob je odprt, spanje naganja me, spanje naganja me — Bog mi daj mirno noč. več se ne mudi, smrt. Pričujoča zbirka ima tudi 13 ilustracij (z naslovno 14). Te ilustracije so se g. Vavpotiču bolje ali manje posrečile, neka- Farmacevtiška karijera. V večini dnevnikov je bila pred kratkim ponatisnjena notica pod naslovom: .Primankljaj farmacevtov v lekarnah." Ta notica pa potrebuje več stvarnih pojasnil, ker večina podatkov v njej ne odgovarja resnici. Radi tega prosimo slavno uredništvo, da blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list naslednje vrstice, za kar se Vam že naprej udano zahvaljujemo. V omenjeni notici je med drugim tudi tole: ,Z napačnimi podatki o plači, stališči in o bodočnosti v farmaciji se sta-riši gimnazijcev napačno informirajo in se tako ovirajo, svoje sinove posvetiti lekarni škemu stanu, ki dosedaj še vendar ni najslabši." — Poklic sam ob sebi gotovo ni slab, temveč človekoljuben. Le kar se tiče v tem stanu gmotnih razmer, so le-te tako slabe, kakor v nobenem drugem stanu, kjer je treba morebiti le pribužGo toliko učnih troškov, kakor tudi duševnega kot telesnega napora. Šestošolec vstopi v lekarno, kjer traja njegov učni čas tri leta, med tem ko dobi aspirant, in to le samo na Dunaju v „Me-dicamenteneigenregie" 500 do 600 K letne podpore. (Adjutum.) A žalibog! Tu niso aspirantska mesta namenjena navadnim plebejcem, ampak sinovom takozvanih .boljših starišev". V navadnih javnih lekarnah dobi praktikant le tu in tam skromen priboljšek (Taschengeld), kar sicer tu ni stvarnega pomena, ker mladenič se mora šele z učenjem posvetiti poklicu in ne sms kot praktikant staviti nikakih posebnih zahtev. Ko preteče učna doba, napraviti mora mladi mož prak tični izpit in gre (po novem učnem redu iz 1. 1890) na visoko šolo, katero mora obiskovati najmanj dve leti, ako morebiti ne več, če ni napredek prav povoljen- Kaj stane dve leti visoka šola z različnimi iz pitnimi taksami, to si lahko vsak sam misli. Za revnejše farmacevte so tudi ustanove, znašajoče letnih 50 do 100 gld., ena celo 300 gld.; kdo da jo potem dobi, je seveda vprašanje. Ne glede na to, da niti deseti del vseh revnih dijakov ne dobi take ustanove, in če jo dobi, zalež9 :a denar najbolj varčnemu in skromnemu dijaku komaj za par mesecev. — Kdor nima najmanj 2000 gld. za svojega sina na raz polago, da zgotovi študije, ta stori hudo delstvo nad svojim otrokom, ker če ni ta dokončal svojih študij, ne bode tudi nikdar samostojen. — Pravice do jednoletnega prostovoljca nima že po končanem učnem času, kakor pravi omenjeni dopis, ampak šele kot magister. Kdor nima torej za obiskovanje visoke šole potrebnega denarja, ali kdor ni prebil radi „pretemeljitega" učenja do 26 leta državnega izpita, mora hočeš nočeš na tri leta kot prostak v vojake. Po zgotovljenih praktičnih in teoretičnih študijeh dobi mladi mož naslov .magister" in ima pravioo do službe v javnih lekarnah z mesečnimi 75 do 85 gld. Ostane v jedni in isti lekarni več let, poviša se mu plača vsako leto za mesečnih 5 gld., tere tudi ponesrečile. Lepe so na primer ilustracije k pesmim „Pevec" (str. 2), „Pred odhodom" (str. 9), „Skrivnost" (str. 29), „Colnar". Ponesrečena se nam vidi ilustracija pesmi „Ob povratku* (62 str); ona k pesmi „Pod gradom" (str. 22) bi bila lahko brez škode izostala. V obče pa je, kar se slik tiče, drugi zvezek daleč pred prvim. V uvodu nam je g. Gangl povedal, kako je uredil pesmi. Sicer nimamo nič proti njegovemu postopanju, le to nam ne ugaja, da je dajal samovoljno pesmim naslove (kakor na pr. Pintar Prešernovim pesmim), in pa da je sprejel v to zbirko vse, kar je dobil pesniškega blaga v ostalim. Izpustil bi bil pač lahko pesmi kakor: „Püd gradom" (str. 22), „Lepa Neža" (str. 90), »Prijetna komedija (str. 102) *. Sicer pa bodi nova zbirka priporočena prav toplo. Kdor hoče vživati prave poezije slast, naj poseže po njej in izvestno mu ne bo žal. Kranj, dne 4. sušca 1901. S. *) Resnici na ljubo konfitatujemo, da je g. Gangl H. zvezek Jenkovih pesmi le priredil za tisek, zbirati in izločati ni smel, ker je g. založnik zahteval izrecno, dase objavi brez izjeme vaa pesniška zapuščina. Opomba uredništva. tako da dobi celih 100 gld., v posameznih slučajih celo 120 gld.; — višje plače pa ne doseže. Ako pa asistent menjuje službo v popolnitev znanja v svoji stroki, vstopiti mora drugje zopet z mesečnimi 75 do 85 gld. Pogosto se pa tudi dogaja, da asistent po večletnem službovanji v jedni in isti lekarni zaradi že omenjennih vsakoletnih 5 gld. priboljška na mesec svojemu šefa postane .predrag", vsled česar mu šef kar službo odpove, ker si z mlajšo in cenejšo močjo 10 do 20 gld. mesečno prihrani, za kar je pa le prejšnji uslužbenec oškodovan, ker mora svojo službo na ta način menjati. Ako se farmacevt med vedno menjavo svoje gaze med 80 do 100 gld. postara ter doseže 40 ali 45 let, zmanjševati se začne tudi njegova plača, ker se ne more več tako »spretno" v lekarni sukat, kakor kak mladenič, in ker ne more biti več kos tako težavni in naporni službi. Tako pada vedno navzdol, da ga nikjer več v službo ne vzemo. — V omenjeni notici povdarja se tudi prosto stanovanje za lekarniške uslužbence, katero je pa v prav redkih slučajih prijetno in pripravno bivališče, kakršno se spodobi privatnemu uradniku. To je na vadno mala spalnica in ob jednem skupna sobica z vsemi ostalimi uslužbenci. Te sobice tudi niso navadno po dnevi med pro 8tim časom za vporabo, ker se tu shranjujejo različne .potrebne stvari", ter je Človek samo .na poti". — Tako je tedaj uslužbenec v svojem prostem času prisiljen tavati po ulicah ali pa posedati po kavarnah. Vrhu töga pa človek nima v svojem prostem času tuii nočnega miru, ako se vedno zvoni kolegi, ki ima v isti sobi nočno službo. Akoravno so posegla tudi že oblastva v to, da se odpravi takozvana .Mas3enbfcquartierunga, vendar se je v tem slučaju tu kaj malo storilo. Oženiti se je farmacevtu le mogoče, ako napravi kako .dobro partijo", ker z njegovim zaslužkom in z negotovo službo od danes na jutri le težko preživi svojo rodbino. Vpraša se, kako da sploh postane farmacevt v službi 40 do 45 let star? — Zakaj se ne stori samostojnega? Odgovor je prav lahek. Lekarnar ne more samostojen postati, koder in kadar on hoče, ampak samo, kadar dobi dovoljenje od visoke vlade. Dovolilo pa se je v zadnjih desetih letih 111 lekarnarjem, tako da postane povprečno na leto 11 mož samostojnih; medtem ko jih je pa vsako leto 120, torej v desetih letih 1200 k farmaciji pristopilo. Po teh malih podatkih je lahko vsak prepričan, da bi pri današnjem številu od približno 1700 nastavijencev, in pa da so na leto 10 do 12 novih lekarn ustanovi, najmlajše moči, ki se nahajajo danes v lekarniškem poklicu, prišle komaj v starosti 150 let do samostojnosti. — Ako komu to predolgo traja, obrne se do kakega drugega poklica, ali pa si z zadostnim premoženjem kupi jedno obstoječih lekarn, za katero pa mora dati 40.000 do 50.000 gld. kupnine, ako prinaša lekarna le 3000 do 4000 gld. čistega na leto. Kdor nima tega premoženja, prisiljen je tedaj služiti vse svoje žive dni, ali pa kot zrel mož se lotiti kacega druzega poklica. Ta brutalna krivica, kojo morajo pre našati nastavljeni farmacevti, ganila je nekaj človekoljubnih lekarnarjev, da so ustanovili penzijski institut, ki je pa za delovanje nesposoben, ker nastavljenci od svoje skromne plače ne morejo vplačevati letne premije, zlasti pozneje ne ko se postarajo. Radi tega ne šteje pen zijski institut niti 200 udov, ki pa lahko upajo šele v 60. leta na borih 400 gld. pokojnine, pod pogojem, da bodo do tega leta tudi vedno mogli redno vplačevati določeno penzijo, ker drugače zgube pravico še do te skromne pokojnine. Ti v resnici malo vabljivi odnošaji so res zmanjšali prejšnje preobilo število farmacevtiških nastavljencev. — Ta rela tivni primankljaj šele, in ne morebiti spoznanje, da so take razmere nečloveške je prisilil vlado in merodajne lastnike lekarn, da se za splošno stanovsko reformo nekoliko energičneje — vsaj navidezno — brigajo. Kedaj da bodo te reforme izgotov-Ijene in kedaj da bodo vsled tega nastopili boljši časi, je do danes še nemogoče povedati, ker farmacevtiški stan čaka na te reforme že nad 30 (reci: trideset) celih dolgih lit. Iz vsega tega je razvidno, da vsak ki nima dovelj premoženja, s pristopom k farmaciji riskira, da preživi par let svojega življenja v jednem najbolj nehvaležnih in najbolj napornih stanov, ter da ga v p-;, znejših letih zopet zapusti in poskus iznova kje drugje svojo srečo. Z vsem tem, kar smo sedaj navedli, pa ne odsvetujemo ravno pristopa k far;, maciji, vendar je pa sveta dolžnost starišev in varuhov, da vestno premislijo in prevdarijo, ali je mogoče dati svojim varovancem potrebnega premoženja, ali pa da jih kot siromake žive pokopljejo v le-karniäkem poklicu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. marca. — Osebne vesti. Za okrajne šolske nadzornike so za prihodnjo funkcijski dobo imenovani gg.: nadučitelj Ivan Thuma v Postojni za Postojnski in logaški okraj, ravnatelj Anton Žumer v Ljubljani za kranjski in radovljiški okraj, profesor Vilibald Zupančič v Ljubljani za kamniški okraj in ljubljansko okolico izvzemši nemške šole v Domžalah, Vevčah in Goričanah, vadniški učitelj Anton Maier v Ljubljani za krški in litijski okraj, nadučitelj Anton Jeršinovičv Črnomlju za slovenske in utrakvistično šole v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okraju, profesor Fran Levecv Ljubljani za slovenske in utrakvističn,-šole v Ljubljani in gimnazijski ravnatelj Peter Wolsegger v Kočevju za nemške šole v črnomaljskem, kočevskem in novomeškem okraju. — Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica ima v sredo popoludne ob 2. uri v mestni dvorani javno sejo. — Krošnjarenje očeta Szajerja. ,S!o venca" je hudo speklo naše razkritje, da je član Šusteršičevega .lepega" kluba, poljski poslanec Szajer podpisal cesarja žalečo interpelacijo. Z veliko jezo je .Slovenec" branil svojega Szajerja, češ, da je poskusil svoj podpis preklicati, in da je podpisal interpelacijo, ne da bi vedel kaj obsega. Res je oča Szajer poskusil svoj podpis preklicati, a predsednik tega ni dovolil, ker ni dovoliti smel. Szajerjev podpis je torej ostal na cesarja žaleči interpelaciji, a dobri oča Szajer, ki se je moral pred nekaj leti ponižati in staremu Jaworskemu v parlamenta roko poljubiti, da mu je odpustil neki greh, je ostal kot žalilec cesarja v ŠusterŠičevem klubu, ne da bi sedaj za svoj greh moral narediti kako pokoro. Gotovo ga ima dr. Šusteršič posebno rad, ker ma je žaljenje cesarja odpustil, mej tem ko je Szajerjevega prijatelja Kubika spodil iz kluba, ko vendar ni druzega storil, kakor priznal, da se nauki sv. Liguorija tudi v Galciji prakticirajo. In mi prav dobro umejemo, zakaj ima dr. Šusteršič Szajerja tako rad. Szajer je mož po njegovem okusu. Če podpisuje poslancem drugih klubov interpelacije, ne da bi vedel in se zmenil, kaj da podpiše, kako ubogljiv mora mož šele biti v klubu. Ž njim delovati mora biti pravo veselje. Nevarnost je samo ta, da bi kdaj podpisal še svojo lastno smrtno obsodbo, ali ker bi se taka obsodba itak ne izvršila, se Šusteršič za to nevarnost ne zmeni. Čemu tudi! Njegov klub je že sedaj tako smešen, da bi ga niti oča Szajer ne mogel še bolj osmešiti, pa če bi tudi podpisal svojo lastno smrtno obsodbo. — ..Slovenski List" — zopet pred sodiščem I »Gorenjec« piše: Kakor smo poročali svoječasno, je »Slovenski List« na prav nesramen način kradel čast »Gorenjskemu Sokolu« in gospodu Rudolfu Kokalju. Radi teh dveh slučajev se bo vršila v ponedeljek 18. t. m, kazenska obravnava proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Lista« pred ljubljanskim okrajnim kot kazenskim sodiščem. Da se izogne porotne obravnave, je izjavil odgovorni urednik, da sta inkriminirani notici prišli brez njegove vednosti v list, da torej niti bral ni dotičnih poročil. Dasi je tak izgovor malo verjeten, bi se niti odgovornemu uredniku »Slovenskega Lista" ne čudili, ko bi se slednjič tudi že njemu gabilo vkvarjati se z umazanimi dopisi iz Kranja. To je sedaj v kratkem že tretji slučaj, da se bo moral odgovorni urednik »Slovenskega Lista« zagovarjati radi zlaganih in razžaljivih vesti iz Kranja. 03T Dalje v prilogi. ~£Sg Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 64, dn6 18. marca 1901. Kaj čuda, če se je mož naveličal toga nevarnega posla! Kakor smo razvideli iz zadnjega »Slovenskega Lista«, je dosedanji odgovorni urednik odstopil in pre-pustileto nič kaj prijetno mesto drugi osebi, ki se bo od sedaj naprej morala pokoriti za eventuelne nadaljne korake kranjskega »verodostojnega« poročevalca. Obžalujemo le, da pravična kazen v takem slučaju ne doleti onega, ki bi jo zaslužil. Izvedeli smo iz povsem zanes-ljivegavira, daje večina izKranja v »Slovenski List« poslanih dopisov in notic prišla na uredništvo pod imenom prečastitega gospoda dekana Antona Koblarja (eno notico je podpisal bivši tiskar Pysch)! Kako se pač strinja tako početje s poklicem katoliškega duhovnika? Namesto, da bi pomirjevalno vplival na že itak razburjene duhova, pa vliva olje v ogenj! Ali se gre morda v tem slučaju tudi za »vero«? S to izjavo smo ponudili prečastitemu prav lepo priliko, da bo nastopil proti »Gorenjcu« — ali pa tudi ne! — Kleine Münze. Gospa vit Berksa je, kakor znano, spretna nemška pisateljica. Sedaj je spisala igrokaz „Kleine Münze", ki se je pred kratkim predstavljal na dunaj skem .deutsches Volkstbeater". Priznati se mora, da je ta igrokaz vzbudil precej po zorne sti, ne samo radi tega, ker biča nase sedanje politične razmere, temveč Se mncgo bolj radi tega, ker se v njem na lahko um-Ijiv način pers flirajo še sedaj v veljavi stoječi politiki. Vmes pa se razobešajo osobne tajnosti posameznih ministrstev, koje more vedeti le poslanec, ki je dosti nosljal po ministrstvih, ter tu in tam ujel kako skrivnost, kcja se potem na javni zvon obeša. Z jedno besedo, doživeli smo mal, litera-ričen škandalček, in neki oficiozus, kojega portret je .Kleine Münze" tudi prinesla, je baje vskliknil: Berks ist jetzt in Wien ge seilschaftlich unmöglich! Ali vse to nas prav nič ne zanima, pač pa nas zanima še tole: Akt igrokaza nam kaže državno zbornico, kjer se razpravlja, debatuje, kriči, razsaja, in končno tudi glasuje. Da tudi glasuje! In to glasovanje je za nas Slovence zanimivo, ker nam odkrije, kako si gospa gospoda viteza Berksa predočuje katoliškega duhovnika kot državnega poslanca. Vrši se torej glasovanje! In mej zadnjimi, ki se pripode v zbornico, prisopiha tudi katoliški duhovnik. Mož je spal zunaj v kuloarju in prebudil ga je znani električni zvonček. V strahu, da ne bi zamudil važnega glasovanja, pripodi se v zbornico, ter zdihuje: Ich habe drausen etwas geduselt! Ta duhovnik in poslanec je Širok kakor sod ter razvija po obširnem obrazu rudečico, ki vsacega takoj na vino pitje spominja. Obleka mu je umazana, in da je karikatura popolna, maha mu ob strani z dolgopete sukne tudi znani, modrobarvaai robec: Tako si predstavlja „Kleine Münze" duhovnika poslanca; samo v toliko primanj kuje jasnosti, da se zagotovo ne ve, je Ii ta gospod, ki je zunaj .etwas geduselt", spod-nještajerski poslanec Žičkar, ali pa kak drug duhovnik poslanec? Ni napačna taka satira. Torej .bravo"! — „SlovenskiList"zopet čast kradel! Danes vršila se je na okrožnem sodišču kazenska razprava zoper bivšega odgovornega urednika Slovenskega Lista, Luko Breskvarja, zaradi zanemarjenja dolžne paznostt. Tožila sta »Gorenjski Sokol« in g. Rudolf Kokalj v Kranju, katera je bil Koblarjev list uprav pobalinsko - lažnjivo napadel na časti. Breskvar je bil obsojen na 100 kron globe oz. 10 dni zapora in sicer tako milostno menda le zaradi tega, ker je izjavil, da sam obsoja tako pisavo ter je zaradi tega, ker neče biti več odgovoren za isto, odložil odgovorno uredništvo. Prečastiti gospod dekan Koblar, ali čutite zaušnico, katero vam je dal vaš bivši »Prügelknabe« ? — Občina Raka v Krškem okraju je bila časih nekaka domena našega ljubega prijatelja Viljema Pfeiferja, a že pri državnozborski volitvi se je pokazalo, da je Viljemov vpliv na Raki pri kraju in naj Žrtvuje zanj še toliko sodčkov rujnega vinca. Zdaj se je temu primerno tudi v občinskem odboru zgodila sprememba, zaradi katere bodo sicer Viljem in čestilci njegovega vinčka pretakali bridke solze, katero pa mi z velikim zadoščenjem pozdravljamo. Županom na Raki je izvoljen vrli narodnjak g. Alojzij Tomazin svak dr. Tavčarja, obč. svetovalcem pa neustrašni g. A Varšek, drugi svak dr. Tavčarja. To jasno kaže, kako velik prevrat na bolje se je izvršil v tej občini, ki je bila časih popolnoma v Pfeifer je vih ro kah. Volilna borba je bila silno viharna. Posebno se je pehal nekdo, ki je agitiral celo s tem, da dr. Tavčar sploh ni oženjen, ampak da s svojo soprogo živi .na vero", tosepravi od danes do jutri! Seveda pri agitaciji tudi župnik ni zaostal. Trudil se je na vse načine za Pfeiferjevo stranko pritiskal na ljudi kontroliral in popisoval pooblastila ter bil prepričan, da mu je.zmaga zagotovljena. Lahko si je torej misliti, kako je ostrmel, ko se je izkazalo, da je zmagala napredna kmetska stranka. Ko je bila volitev končana, je župnik ves jezen zmetal svoje , šrifte1 na kup in se poslovil s srditim klicem: Sakrament ski hudiči Ti besedi sta sicer hudi, a ni jih fajmoštru zameriti, ssj je doživel hud udarec. Najboljši stebri Pfeiferjeve stranke so bili odstranjeni. Izbacnjen je bil prejšnji župan Hrastnik, in tudi g. župnik sam je odletel. S tem sta odstranjena glavna hujskača iz obč. odbora, m ker je tudi učitelj Lunder prišel ob tajniško službo, se mora fajmoštru njegovega „Sakrament skega hudiča" že odpustiti. Županstvo se je, kakor smo izvedeli od prav zanesljive strani izročilo novemu županu v precejšnjem neredu Izkazalo se je na. pr. da je odstavljeni župan Hrastnik, ko je Pfeifer zmagal, pustil silovito streljati, a streljalo se je v Pfeiferjevo slavo s tistim smodnikom, ki ga je dobila občina za streljanje proti toči. Zdaj manjka skoro polovica tistega smodnika in vaščani bodo lahko imeli veliko Škodo, ako v uri nevarnosti ne bo smodnika. Vpraša se: Kdo bo povrnil porabljeni smodnik? Ali bo prijatelj Viljem toliko kavalirski in bo plačal smodnik, ki se je postreljal njemu v čast in v slavo? Radovedni smo. a bojimo se, da tega ne stori, zlasti ko izve, da tudi nabiralci za škofove zavode niso imeli na Raki sreče. Ljudje so jih tako neprisiljeno odganjali od hiš, da neče nihče več tega ^častnega4, posla prevzeti. Fajmošter se je kar jokal radi tega in odredil, da se bo škofov haraČ pobiral v cerkvi. Upamo, da bodo vaščani spoznali, da bo tu najlepša prilika iznebiti se starih knofov. — Kako se zgražajo brumne, nedolžne, krotke, ponižne, človekoljubne, miroljubne, resnicoljubne, vse posvetno zaničujoče, le po svetih nebesih hrepeneče, svojega bližnjega ljubeče, le po pravici ko prneče, nikdar obrekujoče, laži ne pozna-joče, v sami plemenitosti se topeče ljube duše okoli vernokatoliškega .Prim. Lista" in njegove vrle ženice .Gorice", ko Čitajo v naših Ustih kako krepko, a vsekdar zasluženo besedo na njihovi naslov. — Ti ljudje brcajo, psujejo, bijejo kakor slepi derviši okoli sebe, a če jim imenujemo s pravim naslovom tako počet;*, pa se čutijo užaljene! Naj pometajo pre'1 svojim pragom! Naši naslovi so zasluženi! Ko bodo njihova dela drugačna, bodo drugačni tudi naši naslovi! — Tako piše „Soöa" in to velja v polni meri tudi o .Narodu". — Proti postopanju ljubljanske davčne administracije in kranjskega fi-načnega ravnateljstva padale so na včerajšnjem — äa nikdar tako mnogobrojno obiskanem — izvanrednem občnem zboru kreditnega društva kranjske hranilnice opravičeno trpke besede. Davčna administracija nategnila je davčni vijak pri tem blagodejno v povzdigo trgovstva in obrtnij-štva delujočem društvu, od čegar obstoja je odvisna eksistenca na stotine rodbin, uprav nezaslišano. Navzlic po knjigah dokazanih več sto goldinarjev znašajočih izgub v letih 1898. in 1899. predpisala je davčna administracija za te leti po 8300 kron (M!) davka, in finančno ravnateljstvo je priziv odbilo. Vsi govorniki: Gg. Drelse, Kirbisch, Kune, predsednik trgovske in obrtne zbornice Kušar, Naglas, ravnatelj kranjske hranilnice dr. Supan in Treun šibali so to nazaslišano postopanje fiskusa, in dali duška svojim čutilom ob pritrjevanju zbo-rovalcev v — najkrepkejših izrazih. — Kakor bi vsak trgovec svojo trgovino opustil, ako bi se izgube več let zaporedoma ponavljale, tako je tudi kranjska hranilnica, ki je to kreditno društvo fundirala v skrbi za svojo glavnico v obširnem dopisu društvo vprašalo, bi Ii ne kazalo pri takem položaju z delovanjem prenehati. Med čita-njem obširnega tega elaborata padli so razni ogorčeni medklici, koji so seveda veljali fis-kusu. Sklenilo se je počakati z deputacijo, ki bi se imela poslati k trgovinskemu in finančnemu ministru, pač pa že sedaj trgovskemu ministrstvu podati obširno pismeno informacijo o čudnem podpiranju (!) trgovstva in obrtništva po ljubljanski davčni administraciji, oziroma kranjskem finančnem ravnateljstvu. Burno odobravanje sledilo je, ko je neki govornik prav dobro ironiziral skupno (!) delovanje vlade. Ako se trudi trgovinsko ministrstvo, da bi pospešilo trgovstvo in malemu obrtniku na noge pomagalo, to onemogočuje, oziroma uničuje trda roka finančnega ministra. Na od predsednika trgovinske in obrtne zbornice g. Kušarja nasvetovani predlog naj se v razširjenih listih pojasni položaj kreditnega društva, česar razpust bi bil pravi pravcati potres II. za ljubljanske trgovce in obrtnike, nasvetoval je ravnatelj kranjske hranilnice gosp. dr. Supan, naj se to v prvi vrsti v mnogočitanem in vplivnem „Slov. Narodu" in ne v nekem, le v gotovih krogih branem listu stori. Drugi gospodje nasvetovali so pa objavljenje elaborata v „Neue Freie Presse", „Grazer Tagblatt" in „Grazer Tagespost". Dalje se je sklenilo z razpustom oz. likvidacijo kreditnega društva počakati do rešitve priziva proti odmer-jenju davka pri upravnem sodišču na Dunaju. V javnem interesu je gotovo, da se ta zavod, ki je pravi življenski pogoj za toliko rodbin, ohrani, in da dobijo ljub Ijanski finančni organi zasluženo lekcijo od upravnega sodišča. — Slovensko gledališče. Jutri, v torek 19. t. m. igra se popoldne pri ljudski predstavi narodna igra .Deseti Brat". Zvečer bo zadnja operna predstava tekoče sezone; pela se bo Verdijeva opera .Trubadur" in sicer se bo vršila ta predstava na korist operne pevke gospodične Wände Radkiew iez. Uiogo grofa Lune poje g. Nolli. V petek, 22. t. m. je zadnja dramska predstava v sezoni igrala se bo izvirna .Otok in Struga". Po končani sezoni priredi intendanca še dve benefični predstavi dramskega osobja. — Slovensko gledališče. Zadnja, sobotna predstava .Aide" bila je vseskozi izredno dobra, v nekaterih delih celo za naše razmere vzorna, vsaj mi še nismo v Ljubljani nikdar v celoti tako dobre predstave te opere slišali. Odlikovale so se naše prve izvrstne moči gospodičini Carneri in Radkiewicz ter posebno tenorist gosp. 01 še v s ki, ki je uprav briliral. Gospod Vaš i če k bil je prav dober in nam je prijetno izbrisal spomine na interpreta te uloge začetkom sezone. Dober je bil tudi g. Polašek Pri vseh sodelujočih opažalo se je, da delajo, pojo in agirajo z neko posebno unemo in navdušenostjo, še ceio zbora se je nekoliko pozornosti prijelo. Zakaj pa tako ni bilo vselej? Glavno zanimanje za to predstavo obračalo se pa je na odličnega, velesimpatičnega gosta bari tonista gospoda Bogdan pl. Vulakoviča. Njegova živahna in izborna igra, fina maska in pred vsem njegov sveži, mladi in krepki baritonski glas navdušil in iznenadil je občinstvo. V njem smo spoznali izbor-nega umetnika, katerega bi radi večkrat poleg našega izbornega Nollija na našem odru slišali Režija bila je prav dobra, zelo blagodejno vplivalo je, da so se oni deli velikih sprevodov, kateri se na našem malem odru nikdar ne posrečijo, izpustili, in da so se naravnejše vršili. V celoti bil je to izredno krasen mnzikaličen večer našega gledališča. — G. Vulakovic ni mogel dobiti hrvatske uloge grofa Lune za opero .Trubadur", zato se je njegovo nadaljno gostovanje moralo odgoditi na prihodnje leto. — ..Slovenska šolska Matica" priredi v ponedeljek, dne 25. t m. ob 11. uri dopoludne v fizikalni dvorani o. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani za svoje člane in za p. n goste javno predavanje g. profesorja Ivana Macherja o rudečem snegu, krvavem dežju in o drugih redkih prirodnih prikaznih. — Iven Dekleva f. V Gorici je včeraj po dolgi bolezni umrl veletržec g. Ivan Dekleva, predsednik »Trgovsko-obrtne zadruge« in »Trgovsko-obrtnega društva« za Goriško ter načelnik nadzorstva »Goriške ljudske posojilnice«. Pokojnik je bil kremenit značaj in zvest pristaš napredne slovenske stranke na Goriškem. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Umrla je v starosti 80 let gospa Celestina Schiffer, z zlatim zaslužnim križcem odlikovana dolgoletna predsednica patriotičnega ženskega pomožnega društva Rudečega križa. — Promocija. Gosp Fran S k ab me, c. kr. namestništveni konceptu; praktikant pri okrajnem glavarstvu v Tolminu na Goriškem bo v torek, dne 19. marca 1.1. pro-moviran v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem prava. — Razstava slik amateur fotografov Slov. planinskega društva je vsakomur pristopna 19 t. m. v spodnjih prostorih v .Narodnem Domu. Opozarjamo čestito občinstvo, da naj nikar ne zamudi prilike ogledati si to zanimivo razstavo. — Nova hranilnica. Mestna občina Krško je dobila dovoljenje za ustanovitev mestne hranilnice v Krškem. Pravila so že potrjena in istotako poslovnik. — Izvanakademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu je pri glavnem zborovanju dne 14. marca izvolila v načel-ništno: za prvomestnika g. dra. Frana Žu-žeka, za njegovega namestnika g. Frana Hraševca, za zapisnikarja g. Matijo LjupSa, za njegovega namestnika g dra. Ivana Sernca; za blagajnika g Ivana Mikla, za njegovega namestnika g. Ivana Sterleta V minulem letu je imela podružnica 199 členov. Dohodkov je bilo ne vštevši društve-nine za letošnje leto 575 K 20 vin. Gosp. blagajnik Fran Hrašovec, ki je bil imenovan za svojo narodno požrtvovalnost čast-nim^členom, se je z ozirom na svojo starost, ko je 10 let neutrudno in uspešno opravljal blagajniški posel, odpovedal blagajništvu in bil voljen podpredsednikom. Obljubil je, da bo še nadalje delal za korist in srečo teptane ga našega naroda. — Prva bilanca goriške „Centrifuge". .Soča* je priobčila v zadnjih dveh številkah dva članka, ki nam kažeta gospodarstvo v .Centrifugi" v pravi luči. Kdor hoče videti, kako je zaključila „Cäntrifoga* svoje prvo leto, naj prečita zadnji dve Številki .Soče". Tu omenjamo le to, da niti bilance si niso upali objaviti, marveč so objavili le nekaj številk! Zaupaj, komu je zaupati! — Pobegnil je iz odgonskega zapora v Mariboru že mnogokrat kaznovani 391etni potepuh Josip Rahne, ki je pristojen v Voglje v kranjskem okraju in je bil na neprostovoljnem potovanju odpeljan v prisilno delavnico v Ljubljani. — Zadruga gostilničarjev, krčmar-jev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izku-harjev v Ljubljani ima izvanredui občni zbor v četrtek, dne 21. mara 1901, ob 3. uri popoldne v gostilni .Miramar", (Stari trg št. 19 v zadnji sobi na levo.) Dnevni red: 1. Pozdrav. — 2. Naznanilo načel-ništva radi izstopa sedmih članov iz starešinstva. — 3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 4. Volitev podnačelnika in šestih odbornikov. — 5. Raznoterosti. NB. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode isti prihodnji torek dne 26. marca ravno tam ob isti uri in z ravno istim vsperedom. — Napad. V noči od 16 na 17. t. m. so neznani zločinci na Posavji napadli delavca Ivana Lavrenčiča iz Lahovič pri Komendi, ga vrgli na tla, mu slekli obleko in vzeli 2 K 40 vin. in suknjič. Poznal ni nobenega. — Pod vlak se je hotela v soboto popoldne na južnem kolodvoru vreči umo-bolna Antonija Hutter iz Kočevja, kar pa se je pravočasno preprečilo. Prepeljali so jo v norišnico. — Vojake psoval je v soboto zvečer delavec Ivan Rozman pred topničarsko vojašnico. Ko je začel še kamenje lučati v poslopje, so ga vojaki prijeli in izročili policiji. — Suknjo našel je pod plavom ob Ljubljanici ob Sv. Petra nasipu neki delavec. Suknja je najbrže kje ukradena. — Otroci — berači. Po mestu se vidi prav mnogokrat otroke, ki beračijo od hiše do hiše in od prodajalnice do prodajal-nice. Posebno ae radi zatekajo v hiša ob periferiji mesta in nadlegujejo ljudi. Nekateri otroci beračijo zase, da imajo za slaščice, drugi pa beračijo za stariše, ker jim ti tako velevajo. — Pes ugriznil je v soboto popoludne na Karlovski cesti raznašalca časopisov, Karola Zdolšeka. Pes je bil Ahlinov. — Trske so kradli delavci z lesnega skladišča tesarskega mojstra Iv. Zakotnika v Tesarskih nlicah. — Izgubljene stvari. Na poti od gledališča do Franca Josipa cesta je izgnbila neka dama baržunasto denarnico s 44 K. * Papežev blagoslov kot priloga. Lvovski rimsko-katoliški nadškof je izdal okrožnico, v kateri svari duhovščino, naj cerkev in posestev pri zavarovalnici »Unio catholica« ne zavaruje.— Predvsem ta zavarovalnica financialno ni trdna. Nevredno in breztaktno zlorabljanje katoliškega imena za reklamne svrhe pa je naravnost ostudno. Neko brzojavko kardinalnega drž. tajnika so vodje zavarovalnice zlorabljali kot priporočilo samega papeža. Razpošiljali pa so okrožnice, v katerih je citati doslovno: »V prilogi Vam pošiljamo papežev blagoslov, prospekte in tarife!« * Smrt ruskega naučnega ministra. Nekako pred tremi tedni je ruski naučni minister Bcgoljepov sprejel v avdienci žu pana mesta Črnigov, ko je poleg župana stoječi dijak Karpovič potegnil revolver in ustrelil ministra v vrat. Na to je vrgel Karpovič revolver od sebe ter dejal ljudem, ki so ga prijeli: ,Ne bojte se — ne utečem. Storil sem le svojo dolžnost * Mi nister Bogoljepov je 15 t. m. popoldne umrl. * Župnik — samomorilec. Mirko Ri banyi, župnik v Tot-Gurabu (požunska žu-panija) se je v nekem dunajskem hotelu ustrelil. Nesrečniku se je zmešalo. * Vojak — morilec. Dne 11. t. m. dopoludne je imela 3 komp. 77. pešpolka Pfeboni strelno vajo, pri kateri je pešca Rehofa karal korporal V. Blažek. Popoludne so pešci snažili svoje puške, pri tem pa jih je nazoroval korporal Blažek. Naenkrat je zavpil Rehof: „Habt acht!" — dvignil puško k licu, kličoč: „An!' ter pomeril na korporala. „Feuer !" je velel sam sebi in ustrelil korporala, kateremu je šla kroglja pri desni rami v telo in pri levi rami iz njega. Nato je dejal R<*hof, da ustreli vsakega, kdor se mu približa Vojaki pa so vendarle planili na morilca, ga zvezali in odvedli v ječo. Korporal je kmalu nato umrl. Morilec pride p red vojno sodišče v Budjejovicah. Bil je že 22 mesecev zaprt, ker je ubil nekega husarja. * Trpinčenje otroka. V Budimpešti so stale pred sodiščem štiri ženske, mati in tri hčere, ker so nečloveško trpinčile 91etnega Belo Wohlscheina, nezakonskega otroka ene izmed hčerk, ki se je med tem omožila z drugim moškim. Otroka so ženske pretepale, ga prisilile, da je bil več tednov ves dan in vso noč v nekem zaboju, polnem blata. Vsled anonimne ovadbe je policija trpinčenega dečka vzela materi ter ga izročila nekemu samostanu, kjer je še danes. Nečloveška mati je dečka mučila zato, da bi njen sedanji mož ne izvedel, da je imela otroka. Sodišče jo je obsodilo, na 6 mesecev, njeno mater na 8 mesecev, njeno sestro na 7 mesecev, druga sestra pa je med preiskavo umrla. * Nov vroč vrelec v Karlovih varih je začel brizgati v petek popoludne. Vrelec je močnejši kot dosedanji ter daje v vsaki minuti 800 litrov vroče vode. * Strah Bavarske je bil 251etni raz bojnik Matija Kneissl, katerega so lovili več mesecev in ga končno nedavno ujeli. 25 orožnikov je oblegalo ves dan dotično hišo, v kateri se je ropar skril. Šele ko je dobil več ran, je nehal streljati ter se je udal. * Kako podpira Švedija svoje pisatelje. Švedski stortbing (parlament) določa že nekaj let pisateljem letne ustanove 1200—4600 kron. Nekateri imajo te ustanove trajno. Vlada pa podpira tudi najmlajše literate. Tudi žurnalisti dobivajo □stanove ter imajo na vseh železnicah in parnikib prosto vožnjo. * Ljudsko štetje v državah Evrope. Največ prebivalcev ima Rusija, kijih šteje okoli 108 milionov. Na drugem mestu je Nemčija, ki šteje 56,345 014 prebivalcev, potem pride Avstro-Ogrska z okoli 45 mil., Anglija z 42 Francija 39 in Italija 32 milijonov prebivalcev, Francija je torej med evropskimi velesilami že predzadnja, kar polni franco ske politike s skrbjo. Francoski časopisi se resno bavijo s tem dejstvom in zbornici se stavi predlog, ki naj bi upadanje Števila franc. prebivalcev vsaj ustavilo. Ne- kateričlankarji pravijo, da |e možno, ako se bode upadanje nadaljevalo, da Francija v bodočem stoletja sploh ne bo več velesila Razumevno je, da v Franciji s strahom gledajo, kako naglo se množe Nemci katerih je danes že 17 mil. več kot Francozov! L. 1801, torej pred stoletjem, je štela Nemčija okoli 25 mil., Francija pa 27 mil. prebivalcev! Od zadnjega ljudskega štetja, t j. od 1. 1895 se je nemško prebivalstvo pomnožilo za 4,065113 oseb, torej je vsako leto okoli 800.000 več! Francozov pa naraste vsako leto k večjemu nekaj nad 30 000 oseb Neki francoski pisatelj je izračunu, da bode štela Nemčija 1 2000 okoli 121 mil, Anglija 103 mil.. Francija pa le 55 mil. cseb. Ta statistika ima seveda le proble matično vrednost, a gotovo je, da z'vljen-ska sila Francozov pada ter da bo politična moč Franci|e zategadelj vedno manjša. Posl. Pourquery je stavil predlog naj se vsak vojak po prvem letu odpusti z grožnjo, da bo poklican zopet v vojsko, ako se do 27. leta ne oženi Seveda se temu predlogu se smeje, a že 1. 1892 je posl. Le Roy predlagal, da naj oprosti vsak vojak drugega vojaškega leta, če je ožen-jen in oče in da naj ss otrok bogate družine državno podpirajo itd. Sprejelo se je le podpiranje velikih družin, kar pa dege neracije Francozov ni ustavilo Književnost. — „Popotnik** ima v 3 št. to le vse bino: Iv. Šega: Preosnova naše ljudske Šole Janko Leban: Mladinski spisi, kako jih mladina čitaj in kake dolžnosti imej učitelj do njih? Dr. Jos. Tominšek: Slovenska slovnica v šoli i a za šolo. J Marin: Risanje v ljudski šoli. Fran Germ: Bog je pravičen. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. Književno por. Čilo: Skrabčeva struja v šolski slovnici Ocena. Novosti Razgled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 18. marca. Tu se je vršil shod uradnikov južne železnice v zadevi zboljšanja uradniških plač. Predsednik je rekel, da odgovor generalnega ravnatelja Egerja sicer ni bil povse zadovoljiv, a vendar tak, da naj bi se opustila nadalnja akcija. Shod je temu ugovarjal in sprejel temu primerno resolucijo. Dunaj 18. marca. Ministrski predsednik Körber je imel včeraj dolgo konferenco z voditeljem nemških veleposestnikov na Češkem, grofom Osval-dom Thunom. Dunaj 18. marca Poljskemu klubu se je v včerajšnji seji naznanilo, da vlada neče podržaviti poljske gimnazije v Tešinu. Klub je sklenil, da začne novo akcijo v ta namen. Dunaj 18. marca. Nemškonaci-jonalna stranka gorenjavstrijska je imela včeraj svoj strankarski shod, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju. Stranka hoče v parlamentu stvarno sodelovati, dokler vlada Slovanom ali klerikalizmu potom naredeb ne dovoli nikacih koncesij. Ako bi vlada naredbenim potom kaj ukrenila na korist Slovanom ali klerikalizmu ali ako bi se obnovila bivša desnica, začne nemškonacijonalna stranka ob-strukcijo. Budimpešta 18. marca. Na vseučilišču so nastali velikanski kravali. Klerikalni visokošolci so prinesli na vseučilišče lesene krucifikse. Akademični senat jih je dal odpraviti, a dijaki so jih novic obesili. Prišlo je do izgredov, tako da je moral senat sistirati vsa predavanja. Narodno gospodarstvo. Razmere v slovenski trgovini in tovar-niitvu I Da se bodemo znali prav ceniti — treba je v prvi vrsti — da sami sebe spoznavamo. Le prevelikokrat smo Slovenci — prelahkoverni — in veselimo se vsake malenkosti, vsakega pojava da ima le slovenski naslov, napis ali zunanje lice. Da je temu res tako in da s takim otročjim veseljem sami sebi, t. j. narodni stvari, skoro več škodujemo kot pa koristimo, hočem Vam v kratkih potezah naslikati. Poglejmo najprvopo našem narodnem trgovskem stanu. Koliko pa je v naši stolici, beli Ljubljani, resnično narodnih trgovcev V Ako se ozremo na posamezne stroke posebej, videli bodemo, — da imamo resnično v vsakej vrsti po nekaj trgovcev narodnjakov — ali to še vedno komaj zadostno število nikakor pa ne priča, da smo res že tako na dobrih tleh. — Tako na primer je v Ljubljani: Slovencev Nemcev Skupaj trgovskih agentov: 5 14 19 izdelovalcev salam: — 11 knjigotržcev: 1 3 4 trgovcev s papirjem: 2 4 6 pivovarnarjev: 1 2 3 špecerijskih trgovcev: 15 15 30 manulakturnih » 7 6 13 galanterijskih » 3 5 8 tovarnarjev za klej (lim) — 11 trgovcev z lepotičjem itd. 1 2 3 » z rokavicami: — 3 3 » s klobuki: 3 3 6 » s klavirji: — 2 2 » z železnino: 3 2 5 skupaj 41 53 84 Te številke govore dovolj jasno! A za nas so take številke žalostne. Tukaj se vidi, kako na slabih nogah še stojimo in še za to število narodnjakov, kateri so tu našteti, ne vprašajte, kako z malimi izjemami izpolnjujejo svoje narodne dolžnosti! — Ne malo število jih je mod njimi, ki govore v rodbinskem krogu nemško in ne vprašajte po istih, pri katerih se izključno slovenščina rabi v trgovini, bodisi v govoru, pisanju, korespondenci ali pa v knjigovodstvu. — Gotovo jih ni pet reci petorico v celi beli Ljubljani! — Torej tukaj je treba v prvo, da se poboljšamo, — da očistimo to pego. Teh razmer je nekoliko krivo naše narodno občinstvo, katero se le prepogosto in po nepotrebnem v vseh trgovskih lokalih skoro več ptujščine kot pa materinščine poslužuje! — Torej na slavnem občinstvu je tudi velik del tega madeža katerega se mora znebiti. Porazumeti pa se bode treba tudi z našimi narodnimi trgovci, kateri se nočejo pri notranjem poslovanju in občevanju poprijeti slovenskega jezika, največ iz stare navade ali malomarnosti. Žalostna resnica je, da še skoro izključno in to mej našimi narodnimi trgovci služi nemščina kot posredovalni jezik. Ne govorim o računih, ki, akopram so golice tudi slovenske, se spisujejo navadno le nemško. Poglejmo dalje v knjižice strank naših* narodnih trgovcev. Tudi iste so skoro vse pisane zopet v blaženi nemščini, in bodisi odjemalec tudi na glasu kot »narodnjak«! Iz tega sledi, da je treba tudi našemu kupujočemu narodnemu občinstvu malo samozavestneje postopati. (Konec priii.) Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 23. febru-varja do 16. marca poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo „Slov. Naroda■ 6289 K, uredništvo „Slovenca" 14 K, upravništvo „Gorenjca,, 13 K, Egid. Jeglič na Sein pri Brez-niči iz nabiralnika 660 E, Roza Špindler v Brežicah namesto nagrobnega venca f g. Alojziji Razlag 10 K, kaplan A. Kolarič dar duhovščine v Vojniku pri Celju 10 K, kapi. Fr. Gärtner v Hočah pri Mariboru 3 80 K iz nabiralnika v Šunkejevi gostilni in 8 K, nabranih pri občnem zboru bralnega in gospodarskega društva v Hočah, Franja dr. Tavčarjeva za prodane znake 60 K, Fr. Cuk-jati v Št. Gotardu iz nabiralnika 370 K, župnik M. Narobe v Zapogah 20 K, Mohorjani v Dražgo-6ah 3 K, Iv. Labovnik v Šmartnem pri Velenju iz nabiralnika 9 60 K, vesela družba pri Güntherju v Slov. Gradcu 6 K, učitelj Janko Karba v Ljutomera zbirko 14 K, župnik M. Terzinek na Pernicah pri Muti 4 K; občine: celjska okolica 50 K, Zakot pri Brežicah 10 K, Svetina pri Celju 4 K; posojilnice: v Konjicah 50 K, na Vrhniki (Kmetska) 50 K, v Maribora 200 K, v Celovcu 100 K, v Framu (Staj.) 10 K, v Črnomlju 30 K; po družnice: v Podgradu (Istra) 13 34 K, v Lehna (Staj) 49 K, za Slov. Gradec in okolico 26 66 K, v Celju (moška) 158*10 K, v Žalcu 50 K, v Gradcu (iavenakadem.) 100 K, v Dornbergu (ženska) 22 K, v Gorici (moška) 134 K. Blagajnlitvo družba sv. Cirila In Matoda. I i ».lÜ I i "i>i M..I l'lil'H II« M«l i I II I I ri I lt:i;llTli lil 1,1 i i ||» Foulard-svila Po^or! f Danes, v pondeljek, 18. meroa 1.1., 1 ob pol devetih zvečer sestanek i v »Narodnem domu". Lokal — I M I* I I druga soba na desni strani. i: »«;,|:'l''MKriIul>l ;l»li l:ll^»:|:4flll«l«.«l»lillWrMMM 2 (100-3) po 65 kr, do 3 gld. 65 kr. meter za blflze in obleke, ter „Henneberg-svila" v črni, beli ali pisani barvi od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopošljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico. G.Henneberg,Se!ltrÄyZürick ttO.OOU kron znaša glavni dobitek lo terije invalidsko-zahvalne, ki se izplača v gotovem z 2070 odtegljajem Opozarjamo Cest. čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno 99. murt-u t. |. Condurango Malaga vinof (Želodec krepčujoče vino.) Sii ii j a, 23. septembra 1898. Blag. gospod WL lieustek, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše Conifuruiigo TI ii las», vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedli. _ _ , ,. (27—11) obč. zdravnik. Jako praktično na potovanju. (2638-4) Ne pogrešljivo po kratki vporabi. Preskušeno po zdravstvenih oblastvih. Spričevalo Ounaj, 3. julija 188/. neobhodno potrebna Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki škripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) čiste, bele in zdrave. M Umrli so v Ljubljani: Dne 14 marca : Margareta Blažek, paznikova vdova. 69 let, Karlovska cesta št. 7, vsled raka;. — Franja Zaje, delavka, 20 let, Karolinška zemlja št. 11, jetika. V dežei ni bolnici: Dne 14. marca: Anton Jerovšek, pek, 65 let;-ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. Sreduj i iracni tlak 736 Stanje «so Gas opa- baro- Vetrovi zovanja metra Tom tura V mm. Nebo 9. avsčer ; 736 7 7. zjutraj j 735 8 2. popol. j 734 6 73 sr. zahod jasno J d 71 sr. jzahod del. oblaC. I«: 13 2 p. m. zah. pol. oblaö' ^ 9. zvečer; 7336 18. 7. zjutraj i 729 6 B 2. popol. 7265 67 sr. jzahod jasno g' 40 'al. svzhod oblačno f 6'4 si. sever dež % Srednja temperatura sobote in nedelje 7 O1 in 90', normale: 3 7 in 38°. Dunajska borza dne 18. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . , Ogrska zlata renta 4°'0...... Ogrska kronska renta 4'/0 .... Avstro-ograke bančne delnice . . . , Kreditne delnice........ London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.........., Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.........., 98-25 9815 117-60 97 60 117-60 92 90 1673 -713-240 25 117*60 2350 19-08 90-4U 1132 Globoke žalosti potrti javljajo žalujoči preostali vest, da je preminul njih iskreno ljubljeni brat in oče, gospod Ernest Faber ki je po dolgoletnem in mučnem trpljenju danes zjutraj ob 8. uri, previden s tolažili sv. vere, v 43. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspal. Zemske ostanke drazega rajnika se bode v torek, dne 19. t. m. ob pol 11. uri dvignilo v hiši žalosti in jih pripeljalo v Ljubljano, ter bode dne 19. ob 4. uri popoldne pogreb z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se truplo položi v rodbinski rakvi k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice so bodo brale v tukajšnji župni cerkvi in pri oo. frančiškanih v Liubljani. Kočevje, dna 17. marca 1901. Ana Faber, roj Braune, soproga. Ernest, Egon, Ervin Faber, sinovi. — Fani Faber, mati. — Albert, Rudolf, Artur Faber, bratje. (593) &jutai-icv vrelec Najbolje učinkujoča ielezo-arsenasta vod* proti alabokrvnostl, ženskim boleznim, živčnim tt kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerljan HEIBIH MATTOMI, »uiiuJ« o. In kr. avatr. dvorni In komorni založnik. Prileten čvrst mož slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi službo nastopiti bodisi za magacineria ali za prvega blapca, ali pa v kako trgovino. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slov. Naroda". ^568-2) Kavarna v Li z dobrim prometom se ugodno proda. Natančneja pojasnila v upravništvu »Slov. Naroda«. (583—1) Učenca z dobro šolsko naobrazbo vsprejme A. Sarabon (560-2) špecerijska trgovina v Ljubljani. Išče se trgovski pomočnik kot samostojen delavec za trgovino z že leznino, veš«": slovenskega in nemškega jezika. Laščine zmožni ima prednost. Vstop takoj. (550—3) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.*. Enonastropna hiša z gostilno, gospodarskimi poslopji, žago in mlinom, 12 mernikov posetve, 5 min. od postaje, s/4 ure od mesta, se da v najem. Več pove F. Sedlar v Rakovci pri Kranju. (587-1) Išče se ^4-3) ostiina. Gostilna, katera je na dobrem prostoru in dobro obiskana, se vzame takoj na račun ali v najem. — Ponudbe pod ^Gostilna" uoravnis'vu „Slov. Naroda". Jožef Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 6 c. kr. koncesionirana pisarna za promet posestev se priporoča za izvršitev nakupov in prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabli-sementov, mestnih, najemniških in rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna za Informacije. (586—1) prodajalka z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v prodajalno mešanega blaga. Ista ima prosto stanovanje in hrano; plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na M. Sbil, trgovina mešanega blaga v Mokronogu. (558-2) Vabilo na občni zbor „Posojilnice v Zatičini" registrovane zadruge z neomejeno zavezo koji se bode vršil na praznik, dne 25- marca 1901 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Zatičini s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1900. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (594) 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane načelstvo. V slučaju, da bi zgoraj sklicani občni zbor ne bil ob določeni uri sklepčen, se vrši ob Va4 uri popoldne istega dne, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število udeležencev. Učenec se sprejme v špecerijsko trgovino. Pojasnila pri M. Spreitzer-ju, Stari trg štev. 17. (579-2) Ces. kr. avstrijske #;? državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po nofi oäobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno; čez Selztbal v Aussce, Solnograd; 6es Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Sjlnograd, Ino-most; čez Auistetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost. Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Franzi>ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto la Kočevje. Ob 7. uri 17 ni zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevie. — Ob 1. uri 5 m popoludne odobni vlak v Nuvo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob B. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipske^a, Prage, Frar.covih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludue osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 88 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob o. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Btljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Zccevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta io Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesti, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 26 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludue. ob 6. uri 10 m zjutraj. Najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona taci h strojev v rabil Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. Načrti, proračuni. ■ ♦ (470) Akcijska družba O) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezplačno. Goji poli! Ta zapoved pouka za zdravje se izvrši racionelno ter s Cudesnim učinkom, ako Be pri umivanju vporablja najboljše, najmilejse ter tolece najbogatejše milo, in sicer slavnoznano Doeringovo milo s •ovo. Z Doeringovim milom naj se vsakdo umiva, ki hoče svojo polt imeti iepo ter nežno. Doeringovo milo naj vporabljajo vsi oni, ki imajo prhko ter občutljivo polt. Z Doeringovim milom naj umivajo brez izjeme vse matere svoje otroke ter dojence. Polt ostane lepa. nežna ter sveža. Doeringovo milo a sovo se dobiva po 60 vinarjev povsod. Generalna zaloga: A. Mötsch A Co., Wien, X. Glavno zalogo imata: Vaso Petrlčič in Anton Krisper v Ljubljani. (591—1) z njivami, snožeti, kozolcem in vrtom s aalnim drevjem obaejanim, vse pri veliki cesti JßS" se daje za 5 let y najem. "ÖJ Več se poizve uri I. Tischler -ju, sodarju na Vrhniki. (BG3-2) Gospodična želi vstopiti v kako odvetniško pisarno. Vešča je povsem slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.a pod šifro: A. D. (535—4) fla|« moč lam redi telo« Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice. Istotam t (12-63) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglavu iz planinskih zelišč, kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje JLato» 2£ol@:rxc trgovec v „Narodnem domu" v Celji. PW Kdor ima veliko predlvu, naj naznani zadnjo ceno in množino. (524—4; Vabilo k občnemu zboru ..Posojilnice in hranilnice v Moravčah registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bode vršil 24. marca 1901 v moravški šoli. Vspored: 1. ) Poročilo načelništva. 2. ) Poročilo nadzorništva, potrjenje računov in razdelitev dobička. 3. ) Volitev načelništva in nadzorništva. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vabi (588) načelstvo. izurjen v vseh strokah trgovine, želi nastopiti službo kot prvi ali poslovodja v kaki večji trgovini. (556—3). Prijazne ponudbe se prosi pod ,.Slučajno 4000" na upravništvo „Siov. Nar.". Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom j HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin JTIoMt (Brüx) Ceako. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 PTava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—27) (CS" Uuatrovani katalog zastonj in poštnin* prosto. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Zdravniško naznanilo. Gosp. dr. Jff. Namors Že 25 let praktični zdravnik v Jesenicah na Dolenjskem, kateri je iz zdravstvenih odnošajev po zimi v Opatiji bival, povrnil se je dne tO. t. m. zopet domu, in bode k^kor pred svojim odhodom prakso v Jesenicah nadalje izvrševal. Ordinuje vsak predpoldan od 8.—12. ure, in za siromašne brezplačno od t.— 2. ure popoldan. (590-1) Prostorna graščina če možno s parkom, vrtom in travniki, s hlevom za najmanj 5 konj in stanovanjem za 5 poslov _ ^.-^ . __ DÖST so vzame v najem za dobo 6 do 10 let. — Letna najemščina 2000—3000 kron. — Jedno leto se želi za posknšnjo. Ponudb, »prejem, 8B*&tfo Poll» V CaÜU (562-2) öjJüllliri rt?f|f# V O Ulj tla posojilnice v Črnomlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za leto 1900. št. Imetje Kron Posojila..................... Zaostale obresti od posojil.............. Naloženi denar pri dragih denarnih zavodih....... Nevzdignene obresti od prejSnih let ... . 4192 K 80 h in za leto 1900............. 6097 m 90 . Inventar v vrednosti . .............. Prehodni zneski ............. Vrednost zadružnih knjižic.............. Gotovina koncem leta 1900.............. 509799 I 10677 214200 10290 970 306 13 16917 763174 70 14 Št. Dolgovi Kron Deleži, in sicer 1772 deležev po 4 K.......... Nevzdignene dividende (obresti od deležev)....... Hranilne vloge............ 721685 K 33 h Kapitalizovane obresti......... 25747 67 Predplačane obresti od posojil za leto 1901........ Vstopnina za rezervni zaklad........... • • . Požarni hrambi v Črnomlju izplačati je za leto 1899. dovoljena in Se ne vzdignena podpora............. Cisti dobiček........... . Skupaj 70881 — 2368 747433 3884 244 20 2136 1763174 46 35 33 1* Skupaj . Promet. Prejemkov bilo je 605.251 K 25 h, izdatkov: 488 333 K 64 h, skupaj 993.584 K 89 h. Zadružnikov bilo je koncem 1899. leta 1194, leta 1900. jih je izstopilo 23, pristopilo pa 65 in je ostalo koncem 1900. leta 1236 zadružnikov, ki imajo 1728 deležev po 4 K — 6912 K. Reiervnl zaklad ima 29.390 K 10 h. Za dobre namene izdalo se je 340 K. (535) Občni zbor je račun za leto 1900. dne 10. marca 1901. leta enoglasno potrdil Martin Malnerlč I. r. odbornik. Janko Puhek L r. račun, pregledovale* namestnik. Anton Jeršinovič 1. r. ravnatelj. Avgust Kune I. r. odbornik. Franjo fietina I. r. računski pregledovmlec. Karol Müller 1. r. odbornik. C7^B 0680 izurjeno prodajalko z dobrim spričalom v trgovino z mešanim blagom. (565-3) Ivan Žargi, Kamnik. priznano najboljšega izdelka * za rodbine in obrtnike priporoča IVAN JAX zaloga ÜyalmTi sti*«(jev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahteva, poSljem cenike brezplačno in poštnine prosto. (2075—24) Gostilna Absac v Karlovcu stara, najbolj renomirana, že 50 let obstoječa gostilna z velikimi hlevi, remizami in drugimi pritiklinami v najboljšem prometu in z najgotovejšim krogom obiskovalcev se samo zaradi starosti lastnice takoj proda po ceni. Agenti izključeni. Neposredna vprašanja sprejema lastnica gospa (664 -2) Marija vdova Absac v Karlovcu, Reška cesta. Istrski m teran. ©■© Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu ja ko izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. (567—2) Istrska vinarska zadruga Pulj (Pola — Istra). Nova hiša enonad8tropna. s prodajalno, pripravno za vsako trgovino, v večjem kraju na deželi, tik farne cerkve, se iz proste roke proda oziroma da v najem. Kjh? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (566—2) Sadno drevje sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepotično drevje, drevoredna drevesa šparglove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vtst priporoča najceneje in v najlepši kvalitet: Viljem Geiger drevesnica v Eggenbergu pri Gradcu, Ceniki brezplačno in poštnine prosto. (445—5) Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče tired-m«vo za raat lan, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i', zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl padanje law In odstrani urahaj«*. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—25) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice s 14. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: P*. Herrmann Zgornja Polj s kava. ^reprod-stjalcl popust Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričlč-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl. Št. 9382. Razglas. (589-1) Radi oddaje pleekar*kili. steklarskih in slikarskih del, kakor tudi radi oddaje instalacijskih vodovodnih del z dobavo klo-setov pri zgradbi mestne dekliške šole pri sv. Jakobu in mestni jubllejski ubožnlci vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu javna pismena ponudbinska razprava dne 28. marca 1901 dopoludne ob 10. uri. Ponudbeniki vložiti imajo do določenega časa svoje zapečatene, s 50/0 vadijem, ki je na podlagi skupnih preračunjenih zneskov določen, opremljene ponudbe, v katerih je jednotne cene posameznih del s številkami in besedami navesti, pri mestnem stavbnem uradu ljubljanskem, kjer so tudi dotični pogoji, prora-cuni'ter druui pripomočki v navedenih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni. Izrecno se doslavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem dražbenim po-cojem ustrezale, in katere se bodo le pogojno glasile in na take, katere bodo pre-kasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 14. marca 1901. Založena "184771^ -&fl Založena 1847. |S& Tovarna pohištva J. J. NAGLAS li v Ljubljani Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. 2a pomladansko s^3ono Se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje elegantnih oblc/^ in površnikov G G & & tj ---(523-4) Opozarjam vse p. n. cenjene naročnice na velijo 130er angleškega sul^na. B Q Q Q Jfroj alla Paris 1900. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135 GtIolvitlol slovenska iiiniea in registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljan sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 41|2°|o od dne vložitve do dnevzdig brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovani« pretrgale (40—11) JLčS*. IVT. Hudnik^ predsednik. oooooooooooooocooooooooooooooooao q Prodaja ost^nkoTUI O "V srede, dne 20. siašca. 1901 se prične ^šreiilra Q g prodaja ostankov "blaga za spomlad. 8 g«j Prodajalo se bode : q G C C C C L S o d% 9 o i. a 8 blago za damske obleke v ostankih.......meter od 20 kr. višje » » » » 120 cm široko, čista volna . » » 50 » » Voile de Laine v ostankih .......... » » 40 » » Kambriki I. vrste in pristnih barv v ostankih ... » po 20 » Batisti v ostankih.............. » od 25 » » blago za obleke gospodov, Chiffoni, platneno blago in čipkaste preproge v ostankih po izvanredno nizkih cenah. ena partija bluz za dame.............po 85 kr. komad d » belih brokat namiznih prtov.......» 55 » » » » sončnikov in dežnikov po izjemno nizkih cenah. » » posteljnih oprav in preprog in mnogo druzega manufakturnega blaga senzacionelno. Ker se bode ostanke in partije gotovo kmalu razprodalo, se čast. p. n. kupci uljudno vabijo, da si čim preje potrebno blago oskrbijo. Konrad Schumi l. 8Z odličnim spoštovanjem ,3Pri nevi tovarni' q Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. q Milaee ni prlmoran kupiti Z T*««lne eenel 8Vsakdo naj vporabi to priliko, kdor si hoče denar prihraniti! Zadnjo novosti pomladanskega blaga so ravnokar došle. (585—1) OOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÖ Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 12 Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — M K. Jelkino Francovo žganje k 1 K 20 h. Pnlcherin-Creme dela kožo lei sto, gladko fino; ä 1 K stekleničica zaposk a 20 11 Jrdlnl IzdelatelJ Mr. Ph. Mardetschlaeger Pazoi s.a. lelcBuraAAlco firmo I Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. g»o —nj—i* film cenah. 12 X Im M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji p« najnižjih rrnah. HlelkJe in v to stroko spadajoča popra- ¥il> izvršuje dobro ln ceno._12 §fW Vnanja naroČila se točno izvraö. ~W Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških rrnah. Sukneni ostanki 12 različnih vrst za polovico rrnr. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 27 fcy Pod Trančo it. 2. Veliko zalogo Dragotin X zlatar * 12 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Velika zaloga razne zlatnine in prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše*. laaaaaaaaai Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval j lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 12 iiniBinmnii mnmtmim ^AAAAAie\AAA < Josip Reich 4 likanje snkna, barvanja in 1 kemična spiralnica 4\ Poljanski nasip — Ozki ulici it, i d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 2 12 dela. * Postrežba točna. — Oene nizke. ^^'t ^r vvwwwttv Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg št. 1. 12 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar j j LJubljana, Kollzejske ulioe štev. 16 (v Trn. o ve za) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne par sode ~%sq po najnižjih cenah. 12 Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. 12 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpriprostajših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom mori tiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrse*. aV<«*(i(ffliii«(:':(:^^^ T7" 3Lia.tterzr3-SirLn.OTrem. c3.rQT7-ored.vu NOVO! Prvikrat v Ljubljani: Novo! Električna jamska železnica. Najsenzacijonelnejše podjetje le vrste! Elektriška gonilna moč! Čarobno razsvetljavo oskrbuje 700 žarnic in 8 oblocnic. (554-3) W W W w W W W W W W W W W w WWWW WW WW 2000 hlač čisti kamgarn po -1 gltl*. dokler zaloga traja. Obleka iz suknja za gospode od S do 40 K Vrlina suknja za gospode . . » 8 » 40 » Ilavelok Iz kamel, dlake » 8 » 24 » •J aquet-obleka......» 24 » 50 » * 32 \AS I Samo v .Angleškem skladišču oblek', Ljubljana Resijeva cesta 3. x Največja izbera konfekcije za dame zadnje novosti po najnižji *K )K tovarniški ceni. (574—2) )K )K Jaqmii za spomlad s podlago po..........3 gld. 1 in W ^ » » » » s svilnato podlago najfinejše izdelani 7 » J višje ^ W Tudi Pariški, Berolinski in Dunajski modeli so v zalogi. W w Naročila oblek za gospode po meri izvrše se na Dunaju najfinejše, ffi trpežno ter po najnižji ceni. ^\ Na izber se pošilja roba na vse kraje. * z veiespoštovanjem Oroslav Bernatovič. Vtf^ W W \^ \Ls ~W W W W NA/ W \A/ SA/ \A/ NA/\A/ \A/ N*/\AX \A^\A^ \A^\1^ \A/ Usojam si p. n. gosp. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem premestil svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajočo se JOT trgovino -gäQ z raznimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem itd. na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve. Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete: kakor: norično ali beladona perje in korenine, akonitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, česminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje itd. vedno po najvišjih cenah kupoval. Posebno opozarjam p. n. gosp. trgovce in nabiralce zelišč, da se naj vse moje poštne in železniške pošiljatve in pisma natančo naslovijo na Jos. Leuz-a naslednika v Ljubljani, da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave. Z odličnim spoštovanjem JOS. IiOUZ-a naslednik. i Pozor i Pozoi i Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča očTsvoje najstarejše in najzmožnejSe tovarne za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brlzgalnire najnovejše sestave, kakor a patentem proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje In meee vodo: „universal ko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; nparnebrlzanlnlee, vodeno£e, ____aeaallte vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., revi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje relade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-voz*ve in priprave za aeetylen-lu«. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—4) nor* Cenilce pcšlljaso-o brezplačno iaa, poštnine prosto. "W ^ Podružnica R. 2L. diiuiaajj v ziagreou. kd v Zagrebu. (.572—2; V deželni bolnici ljubljanski izpraznjena je sekundarska služba z adjutom 1200 K na leto. Služba se odda za dobo dveh let, ta doba so pa lahko podaljša, ako je službovanje dotičnika zadovoljivo. Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z dokazi o znanju, slovenskega in nemškega jezika opremljeno prošnjo do 31. marcija 1901 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov. HDeželrLi cd/taor Igranj siri. V Ljubljani, 13. marca 1901. Žrebanje že v soboto! Glavni dobitek kron 60.000 vrednosti. V gotovini SO -;j manj. hala po 1 krono priporoča (416—11) J. O. MAYER Rodoljubi pozor! Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložu ustanovilo je prvo parno mlekarno in sirarno po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji ter priporoča vsakovrstne nilcene izdelke, kakor sir. zlasti surovo maslo po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti. Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje. Za načelstvo z T _ • Franjo Petsche, ravnatelj. Istotam se vsprejme ' zastopnik na ljubljanskem trgu (561-2) za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Pogoji ugodni. — Ponudbe naravnost na gorenji naslov. 03T Največja življenjsko-zavarovalna družba na svetu ~3sq je v ]fcu>-Sl6rl{u. Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna. Skupno premoženfe dne 1. |annvar|a 1.1900! K 1489e/io milijonov. ČAartl dohodek na korist zavarovancev 1.18991 K 38,158.423. Popolni jamčnjoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dnnaji. (454-16) Glavna agentura za Kranjsko: Brata Pollak v Ljubljani. 8147 Ha prodaj Je čevljarska delavnica v Vipavi. Radi smrti moža prodam čevljarsko delavnico, katera je v najboljšem znanju in preskrbljena z vsem potrebnim novim orodjem in z dvema strojema. — Pogoji ao jako ugodni. Poizve se pri vdovi Ivani Kavšek v Vipavi it 103. $40-3) Kdor potrebuje šaluzij, lesenih in pletenih rolet, železnih in lesenih štacunskih kapk, naj se obrne naravnost na prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaže G. Skrbič v Zagrebu ^^©^ Meduličeva ulica 16. Ceniki brezplačno in franko. Varovati se je popotnikov, ki (120) denar zahtevajo naprej! (3) Patentirani ročni in nahrbtni )fc £ žveplalni pristroji navadno in dvojno delujoči patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov ibrizplnice za žvepleni ogljik (injektorji) proti trtni ufii pristroji za streljanje proti nevihtam špecijalne biizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo se dobivajo po najnižjih tovarniških cenah pri (198-5) IG. HELLER, Dunaj. II, Praterstrasse 49. K (101—19) m, AustriaP Štefani-« Velika zaloga ilial ^==^ pristnih Jos. Reit- tlUp .p^^^snffl8f hoffer sinov ' ^ Pneumatik katere nudim po iMl kolßg. **—'■---** eenl, kakor tovorna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. o Stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 3 sob mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. L (494-3) Natančneje se izve pri hišniku. Kongresni trg št. 12, ali pa v pisarni užlt. zakupa, Dunajska cesta št. 31, Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgötovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Jlosip Arha«' (602 - 3) načelnik. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to 1 ali k o in milo učinkujoče tlomnee sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabe*-« prefoovljanjo in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Paerhofer-Jeve kro*;IJIee ali Pserlioler-Jeve kri čistilne kropljlec znane, stane škatljlea 8 15 krogljieami 91 kraj-carjev, t zavitek s 6 gkatljleami 1 a-ld & kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zvitek 1 si d. «5 kr., « zvitka * sld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., lO zvitkov O gld. «5 kr. — JVačin vporabe Je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhoferjeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Skatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudeölmi črkami. Balzam zoper ozeblino esenca ™enovana> - Lahk0 J. Pserhofer-jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca sSÄi. J. Pserhofer-jev balzam 7nnpr črnko 1 steklenica 40 kr- AU['C1 r^ul!**J1 s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/'» litra 1 gld. 60 kr., «/« litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (pJleskžav joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 säklkernica Tannochinin-pomada J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravi!ni obliž za rane pok. prof Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine i rosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. B ilrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—8) Pošiljatve po pošti Izvršujejo se najhitreje proti temu, da ie prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetja zneska. puST Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo eenejša, nego pri posiljatvah proti povzetja. Ljubljana 5pital$I^« — Lingarjeue uliee opozarjata slavno p. n. občinstvo v mestu in na deželi pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke na svojo Izvanredno lepo in bogato Zalogo. Cene najnižje! m „ Ustanovljeno Brata Eberl lita 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra e. kr. dri. in c. kr. priv. 12 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih ban, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. ■*♦> Zaloga vsakovrstnih oopiiev za pleskarje, slikarje in zidarje, šte dllner a mazila za hrastove pode, karbollaeja Itd. Posebno priporočava si. občinst-ro najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ■* likanje sobnih tal pod imenom „Kapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Jf it. *?• Maje® 12 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana. Stari trg št. 28 priporoča svojo, veliko zalogo raznovrstnih Švicarskih žepnih In stenskih ar. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. i ••O. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ d*—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila te izvršujejo natančno iz s jamstvom Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št. S fjj priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 12 jopic in plaščev za gospe« nepremočljivih havelokov itd. : ,.;-/f/.. •v*sJa>¥« Oblek« po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in v najhitreje izgotovljajo. 1 Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam po vsi miži ceni. J. S. Benedikt 12 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 37