47. številka. Ljubljana, v soboto 27. febrnvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI BfARBBL
Uhaja vsak dan tv«<er, iziroti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za »titro-ogerike dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brž« pošiljanja na dom za'vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dete le toliko več, kolikor poštnina snaSa. Za» oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednlltvo in upravniitvo je v Gospodskih ulicah *t, 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rtklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, »ture gospodo naročnike pa, katerim bo potekla koncem meneča naročnina, prosimo, da Jo o pravem časn poaove, da poftl-IJan|e ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja is 1.1 u bi Junake naročnike kres pošilja*
n|a na dom t Vse leto . . .  gld. IS«— I Četrt leta   . .  pjld. S*»0 Pol leta ...     „    ••HOI Jeden mesec.     „ 1*10 Za pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, SO kr« ss četrt leta. S pošiljanjem po po »t I veljat
Vse let.....«ltl. 15*— I tetrt leta . . . gld. 4* —
Pol leta ... s*— I Jeden mesec . 1-40
■■F*" Naročaje se lakko s vsakim dnevom« a h kratn se mora poslati tndl naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Parlamentarne počitnice in položaj.
Za nekoliko časa ustavil je državni stroj svoje parlamentarno delovanje in so se državni poslanci podali na počitnice. Kmalu pa se bode pričelo delovanje deželnih zborov, katerih zasedanje se je zavleklo nekoliko VBled zborovanja državnega zbora.
Za nas Slovence imata mej deželnimi zbori le dva nekoliko večjo važnost, to je kranjski in pa goriški. V teh dveh je slovenski narod vsaj dostojno zastopan, akopram niti v jednem, riti v drugem tako, kakor bi se spodobilo. Na Kranjskem ima v velikem posestvu, katero voli neprimerno veliko število odposlancev, nemštvo še vedno svoje zavetišče. A nikakor ni upravičeno, da ima peščica nemško mislečih velikih posestnikov skoro tretjino vsega deželnega zastopstva.
Pri žalostnih naših domačih razmerah je to tembolj občutno, ker včasih ta mala peščica po svojih zastopnikih prav občutno lahko seče v rešitev jedoega ali drugega važnega uprašanja ter si pridobi upliv, kateri ji nikakor ne pripada. Seveda to ne bode drugače, dokler bode veljal pri nas volilni
LISTEK.
_ .»it
Predpustni podlistek.
Prezgodaj Bi se oglasil, predpustni podliatkar, slišimo reči od več strani. Predpustni podlistek uaj bi se pisal šele koncem druzega tedna, ko bode Kurentu že odklenkalu. Pri tem je nekoliko resuice, ampak le na videz, kajti prvič bi bil koncem druzega tedna tak nuslov podlistku sam na sebi protisloven, drugič bo pa v tem podlistku morda kaj povedanega, kar bi bilo za postni čas, ki je namenjen pobožnemu premišljevanju, nekako ne prav na BVojem mestu. Povem namreč odkrito srčno, da sem ta listek, še predno sem ga spisal, namenil „Slovenskomu Narodu" in ne „Slovencu", in „Slovenski Narod", saj to veste vsi, ima že toliko pregreh na Bebi, da mu bo morala biti vsa skrb ves poBtoi čas, ako noče, da bo dobil lesen križ pri Velikonočni spovedi. Za „Slovenca" bom pa spisal podlistek v postu. Šel bom pa še prej do Andrejčka od „Nove Soče", da mi bo posodil nekoliko tuiste „žavbice" s katero so tudi njega namazali, da je postal tako posten in ves drugačen, „da mu ,Slovenec' že vije venec". Pregrešnemu uredništvu .Slovenskega Naroda" iu njegovim či-
red, ki daje toliko predpravico privilegovani kasti velicih posestnikov, katerih veČina se za zdaj Se ogreva za nemštvo, katero ima poleg zastopnika Kočevskega mesta v njej jedino svojo zaslombo na Kranjskem.
V goriškem zboru Bi slovenski narod tudi še ni mogel pridobiti one veČine, do katere bi imel pravico, ako se ozira na razmerje obeh narodnosti na Goriškem. Msnj ali več seveda tudi tam ovira krivično sestavljeni volilni red, da Slovenci ne mogo prodreti do odločne veČine, kakor bi jo morali imeti na vsak način.
V deželnih zastopih drugih dežel, kjer prebivajo Slovenci, pa je njih stanje uprav neznosno in so zastopniki naroda slovenskega zares pravi trpini in mučemki, izročeni na milost in nemilost hrezozirnim nasprotnikom, Nemcem iu Italijanom. Žalostno je videti, kako malo uvaževanja ima kompaktna masa štajerskih Slovencev v deželnem zboru v Gradci, kjer ima primeroma tako malo število svojih zastopnikov, navzlic vsej probujenosti in politični zrelosti slovenskega prebivalstva, ki se zastonj bori proti krivičnemu volilnemu redu.
Isto tako neugodne razmere imajo Slovenci v deželnem zastopu v Trstu in Se žalost ne je v Celovcu. Na nobeni teh stranij se nam torej ne kaže posebno vesela prikazen in ni se nadejati, da bi se moglo zgoditi kaj uspešnega za slovenski narod, dokler se ne spremeni prav temeljito sedanji naš položaj.
Izmej vnanjih zborov bode najvažneje zasedanje deželnega zbora češkega. O tem bodemo pa imeli priliko govoriti o svujem času.
Interpelacija
poslanca Spine i ca iu tovarišev do Nj. ekscelence gospođa ministerskega predsednika kot vodjo mi-nisterstva notranjih zadev.
Podpisani poslanec Spiučic in tovariši stavili bo dne 19. junija 1891. I. do Nj. ekscelence gospoda ministerskega predsednika kot vodjo mini-Bterstva notranjih zadev dve interpelaciji.
tateljem pa priporočam, naj ob svojem času dotični podlistek v „Slovencu" pazljivo prečitajo in s tem kažejo, da jim ne rojijo samo burke po glavi, ampak da najde tudi pametna in premišljena beseda pri njih pravo mesto. „Narodu" bi celo svetoval, da bo dotični podlisttk ponatisnil, saj je skrajui čas, da prične k „Slovencu" v šolo hodit in da sebe in svoje čitatelje s časom privadi na ne preveč, ampak na premalo slano duševno hrano.
No! menim da bi bilo že dovolj povedanega, zakaj da se je ta podlistek še pred koncem pred-pustnega časa rodil in da bi pričel pripovedovati to, kar prav za pruv nameravam. In vender ni tako, kajti glavni uzrok je ta, da predpustni čus ali bodisi predpustno veselje je pri nas v Ljubljani že minolo in kar še bo in celo „Sokolova* muska-rada, vse to ne bo nič iu tuko dolgo nič, dokler n« napravijo Ljubljanski jednoletni prostovoljci „Bub au8piciis deurum suorum" zopet kak „elitebal" v pravem pomenu besede.
Veste, ljubi ljudje na deželi, na ta ples je bila povabljena samo tako fina in imenitna gospoda, da sta celo „Laibacberico" blesk in finesa tako preslepila, da je predsednika našega deželnega sodišča še le dan kasneje zapazila mej navzočimi povabljenci. Ivan Hribar, častni meščan in odbornik stolnega mesta Ljubljanskega, deželni poslanec in sta-
Jedoa se je bavila z nezakonitimi dogodki o državnozborskih volitvah meseca februvarja in marca 1891. 1. zlasti v poreškem okraju in z živim sodelovanjem nekaterih vladnih organov pri teh volitvah. Druga interpelacija bavila se je z nezakonitim ravnanjem privržencev italijanske stranke in nekaterih rladnih organov s slovanskim prebivalstvom te dežele. V tem pogledu navedli Brno mnoge primere, navajajoč čas, kraj in imena delujočih ali vodečih oseb. Razen drugih stvarij se je tudi naglasio in dokazovalo, kako sovražno in pristransko postopa s Hrvati namestniSki svetnik, vodja okrajnega glavarstva v Poreču in vladni zastopnik v deželnem zboru isterskem, vitez Ellusceg, in navedli so se napadi na slovsnske poslance in na slovanskega člana deželnega odbora v Poreču.
Nadalje so bile stavljene dne 7. in dne 17. decembra 1891. 1. do Nj. ekscelence dve drugi interpelaciji; jedna se je tikala volitve občinskega načelnika v Višnjami, druga pa preganjanj Hrvatov in Slovencev v raznih mestih iu krajih isterskih.
Nj. eksceienci je tudi znano, da bi bila slovanska duhovščina, kateri očitajo italijanska stranka, tudi v tej zbornici, in nekateri vladni organi, da jo zadene glavna krivda za žalostne razmere v zapadni Istri, da bi bila ta duhovščina jako vesela, ako bi vlada poslala na lice mesta komisijo, v kateri ne bi bilo v isterske zadeve zapletene osebe, in katera bi oudu preiskala vse pritožbe. Gotovo je, da bi bilo mogoče najti može, ki bi navedli priče za vse v interpelaciji omenjene in druge analogne nezakonitosti, in ki bi podpirali visoko vlado, da se prepriča o istinitosti iznešeuih pritožb.
Nf. ekscelenca doznal bi o nezakonitostih, ki so se vršile zlaati o nadomestni volit vi državno-zborskega poslanca za zapadne okraje isterske in doznal bi za slučaje, ko so bili pri belem dnevu napadeni slovanski meščauje v mestih, ko so morali vsled uepreslanih napadov zapustiti svoja stanovanja in pobegniti, re da bi se bilo zbok tega občno znanim napadalcem samo las zakrivil; slovanski me-ščanje vseh stanov so bili v mestih zmerjani, opso-vani in preganjani, celo s kamni so za njimi metali,
rosta ,Sokola" ni uašel milosti pred kritičnim ukusom tistih, ki so vabila sestavljali, iu ni bil povabljen Se sedaj govorijo o tem po mestu, jedni pravijo, da 8e gospod Hribar še joče, drugi pa da se smeje tej izbirčnosti. Jaz sem ga videl ko se je smejal, jokajočega pa ga uisein videl.
Uprašate radovedni, iz kakih mož je bil sestavljen ta volilni komite in kaki nazori so veljali in odločevali za vabila? Prav natančno vam na ta uprašunja ne morem odgovoriti, kajti moja malenkost sega komaj do podnožja te izborne iu vzvišine modrosti. Le nekoliko glavnih vodil mi je znanih in slišal sem:
1 ) Da vsi jednoletni prostovolci skupaj eo imeli jeituo polovico jednega celega glasu.
2) Prava podlaga iu neizogibni kažipot za vabljenje je bil imenik društvenikov kazine.
3.) Izključeni so bili vsi Citaluiearji in milost našli bo le taisti, ki imajo še kake druge zasluge nego je dostojanstvo sklopljeno z narodnostjo. Kakih posebnih zaslug se je zahtevalo od Čitalničar-jev, mi tudi ni znano, pač sem pa zvedel, kakovo prurešetovanje je bilo o druzih imenitnih osebah, ki so obveljale za ta „elitebal". Na vrsto je prišel in predlagan je bil možak prve vrst", kar se tiče telesne obilnosti. Da bodi in da ne bodi povabljen, so se oddajali glasovi.
ne da bi se bilo — kolikor je znano — storilo kaj proti njim; kmetovalcem, ki so prišli s svojimi pridelki na semenj, odvzeli so to blago ter je pokončali, ne da bi bilo pristojno oblastvo proti temu kaj storilo; dubovnikom so grozili, psovali so jih in njih stanovanja s kamni ometavali, tako da ja niso mogli zapustiti niti tedaj, kadar so imeli duhovniška opravila ; posamni žandarmi, ki ne poznajo ali nečejo poznati važne svoje naloge, provocirali bo slovansko stanovništvo ter je zapeljavali v izgrede, braneč jim klicati „Živio" in grozeč jim z zaporom. Brez pravnega povoda pridrvili so pogostnimi v hiše, uklenili može in mladeniče in je odgnali v zapor, a posamne, hrvatski stranki pripadajoče osebe denuncirali so sodišču kot hudodelce.
Znano je Nj. ekscelenci, ka sodi javno mnenje slovanskega stanovništva v Istri, da je povod nezakonitostim in nasilstvom pristašev ital. stranke proti Slovanom baš vedenje posamnih vladnih organov, ki vse to dopuščajo ; vsled tega nima slovansko stanovništvo nikakega zaupanja več do tistih organov, in stanovništvo kakor slovanski poslanci, ki poznajo isterske razmere, pričakujejo in žele od visoke osrednje vlade, da bodi vender že konec mnogim tem nezakonitostim odposlavši v to svrho nepristranskega komisarja ali pa takšno komisijo, ki bi preiskala razmere v zapadni Istri.
Ker na prej omenjene štiri interpelacije še ni bilo odgovora;
ker, kolikor je znano, še ni bil odposlan kakov nepristranski komisar ali takšna komisija, da preišče razmere v zapadni Istri — zlasti da se OBvedoči o ravnanji pristašev italijanske stranke v raznih mestih in krajih, kjer so ti pristaši kolikor toliko gosto naseljeni, kjer so razširjene nazori »Italije irredeute" iu kjer so nastale prav barbarske in vandalične razmere;
ker so slovanska društva, — kakor društva „Čitaonica" v Pulju, čegar prostori (ležeči sredi mesta) so bili od dne 31. decembra 1891 do dne IG. februvarja 1892, ob času, ko so bili mnogi društveni ki navzočni, petkrat napadeni in z ulice ometani s kamni, vrata zamazana, okna pa pobita — in tudi posamni Slovani, celo če so bili v uradnem poslu, kakor to dokazujejo zadnje dogodbe v Buzetu, večkrat izpostavljeni napadom tudi v najnovejši dobi;
ker se bode v kratkem začela zasedanja deželnih zborov iu tudi zasedanja deželnega zbora isterskcga v Poreču, kjer so bili sploh vsi Hrvatje zlasti hrvutski in pa slovenski poslanci vsakovrstnim napadom izpostavljeni, in kjer je vodja ondot-nega okrajnega glavarstva po svojem sovraštvu do Hrvatov in po dokazani svoji pristranosti znani na-namestniški Bvetoik vitez Eliusceg, ki bode, kakor se kaže, tudi letos opravljal funkcije vladnega zastopnika v deželuem zboru, usojajo se podpisanci uprašati Nj. ekscelenco gospoda ministerskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih zadev:
1. Jeli Nj. ekscelenca pri volji, odgovoriti na
Konec debate in različnega glasovanja naredil je za vse druge veljaven glas, ki je tako donel: „Ieh kenne den sebr woh'genabrten Mann, er hat groBse Verdien8te fiir die Aufriiumung der pfarhofli-cheu Hiihnersteigen. Der Mann ist pikant" — in z globokejem glasom: „Kr sei geladen". In povabljen je bil on in povabljene tudi njegove hčerke, za katere je oddala vse glasove polovica jednega glasu in ta pa že ve „zalcaj in kako".
Sto sreč, pa kaj bi rekel stotino«', in se več srce je hotelo, da se je glavni svetilnik v dvorani na starem strelišču še le nekoliko dnij po tem „elitebalu" utrgal in padel na tla. Pomislite, da vsaka glava, ki se jo pod svetilnikom obnašala, je bila gotovo več vredna, kakor taiste, ki jih nosijo ua svojih ramenih naši narodnjaki-odličnjaki. Ko bi b.l svetilnik uničil glavo pikantnega moža in jednacih korifej, kaka škoda bi to bila za napredek in za človeštvo sploh!
Jaz sam tudi nisem bil povabljen, pa se nisem smejal kakor gospod Hribar, ampak v resnici sem solze točil. Sedaj pa, trko vse premislim in tudi to, da bi bilo lahko mogoče, da bi bil svetilnik meni na glavo pal iu bi bila tako moja glava rešila drugo Bog ve koliko več vredno glavo, me pa taka milost obhaja in me solzo tako zalivajo, da ne morem nič več pisati in samo še vzdihnem: Bog in modre glave že vejo, kaj delajo!
Ob j okanec.
interpelaciji z dne 19. junija in na interpelaciji z dne 7. in 17. decembra 1891., ako pa ne, jeli hoče Nj. ekscelenca povedati uzroke, iz katerih neče odgovoriti ?
2. Je-li Nj. ekscelenca pri volji ukreniti, da nepristransk komisar ali takšna komisija strogo preišče razmere v zapadui Istri?
3. So I i Nj. ekscelenci znani napadi na slovansko bralno društvo „čitaonica11 v Pulju v mi-nolih mesecih december in januvarij in v tekočem mesecu, in zadnji napadi na posamne Slovane v Buzetu kakor tudi napadi na uradne osebe, in kaj misli storiti Nj. ekscelenca, da se takšni napadi ne bodo ponovili?
4. Kaj je Nj. ekscelenca ukrenil, da bodo slovanski poslanci za časa bodočega zasedanja deželnega zbora varni in brez skrbij za svojo osebno prostost, in da bode vlado v deželnem zboru zastopal nepristransk uradnik?
Na Dunaj i, dne 20. februvarja 1892. Spinčič, dr. Vašatv, Vobanka, Tekh/, Krumb-holz, dr. Slavik, Mixa, dr. Kaizl, dr. Blažek, doktor Kramar, Doležal, Eim, Forraanek, dr. Slama, Peric, Bianchini, dr. Eagel, dr. Laug, dr. Brzorad, Purg-hart, Sokol, Kaftan, dr. Masarvk, dr. Paca k, Čestmir, Lang, dr. Gregorec.......?
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani, 27. februvarja. Češke razmere.
Češko plemstvo še ni dospelo tako daleč, da bi mogli biti ž njim zadovoljni pravi češki rodo-ljubje. Zato pa tudi ne neba novinarska polemika mej glasili Mladočehov in plemstva. Nekateri listi slavili so te dni fevdalne plemiče kot „ pod poro in zaslombo naroda Češkega." Na to odgovarjajo „Narodni Listy" ter pravijo: »fevdalno plemstvo nima za narod češki nikakega pomena. Ako se vladi poljubi, da pusti zginiti fevdalno plemstvo in da razpusti deželni zbor češki, sestavi lahko novo nemško liberalno večino. — Na take zaveznike pa, kateri životarijo od vladne milosti, se narodu češkemu ni zanašati. — „Narodni Listy" napadajo tudi Dunajskega nadškofa Grušo, ki je sovražnik češkim pro-povedim, trdeč, da skuša on z nemškim bičem izgnati Čehe iz katoliške cerkve, da pa vzlic temu Čehov ne bo ugnal v kozji rog.
Novi guverner Reški*
Mnogoletni Reški guverner, grof Avgust Zicby, ostavil bode svoje mesto, katero bo zašel mladi grof Ludovik Batbyanyi. Za grofov Zichvjem ne bode nihče žaloval, ukopnim ga z guvernerskega stola ni pahnila nespretnost in breztaknost njegova, ampak le nasprotstvo trgovinskega ministra oger-skega, Barossa. Zicby zameril se je italijanskim patricijem, zameril se je pa tudi hrvatski stranki in to je uporabil njegov protivnik Baross proti njemu, Novi guverner Reški, grof Ludovik Battbyanyi, je še mlad mož, a v političnih krogih madjarskih zelo obljubljen, saj je unuk grofa Ludovika Bat-thvanvi, ki je bil ogerski ministerski predsednik 1. 1848. in svak grofa Julija Andrassvja. Da bode deloval na novem svojem mestu v madjarskem zmislu, ni treba Še posebe naglašati.
Avstrija in Srbija,
Pogajanja zaradi trgovinske pogodbe mej Avstro Ogersko in sosedno Srbijo napredujejo le počasno. Nekatere krate se je že primerilo, da so morali pooblaščenci ustavili pogajanja ter zaprositi novih instrukcij. To je uzrok, da teh pogajanj še ne bo tako kmalu konec, kakor bi bilo želeti. Po Veliki noči bržkone še ne bode stvar tako dozorela, da bi se mogel ž njo baviti državni zbor. Posebna ovira je tudi to, da srbski komisarji niso z dušo in telom pri tem delu, zakaj njih načelnik dr. Paču čaka nestrpno, da ga bodo poklicali v Beligrad za finančnega ministra.
* iictiije države.
Srbi v Makedoniji.
Bolgarski eksarhat ravna s pravoslavnimi, v Makedoniji živečimi Srbi jako krivično, delujoč kar najbolj mogoče propagando za bolgarstvo. Da se temu nasilstvu upirajo makedonski Srbi, je samo o sebi umevno, in da iščejo proti njemu pomoči pri roduih bratih v kraljevini, je naravno. Mnogi makedonski Srbi izstopili so iz bolgarskega eksarhata in se podvrgli ekumejskemu patrijarhu v Carigradu. Srbski poslanik pri visoki porti, Gruić, storil je pri ekumejskem patrijarhu vse potrebne korake, da bode le-ta pospeševal pri klopi te v makedonskih Srbov k ekumejskemu patrijarhatu in izločitev iz bolgarskega eksarhata. Ruski in francoski poslanik podpirala sta pri tem Gruića prav izdatno, a stvar še ni rešena.
Francoska ministerska kriza.
Včeraj smo javili, da je novo ministarstvo pod predsedstvom Houvierjs skoraj perfektno, toda to
poročilo se ni obistinilo. V zadnji uri uprl se je novemu ministerstvu Freyciuet, dosedanji in brez. dvojbe tudi bodoči vojni minister. Frevcinet je sicer senator in kot tak ni angažovan na nobeno stran, toda po svojem prepričanji naklonjen je bolj radi-kalcem nego drugim strankam. To je tudi uzrok, da se brani Frevcinet ustopiti v novi kabinet, ker mu je Ronvier preveč konservativen iu ker bi radikalna stranka v tem ministerstvu sploh ne bila zastopana. Isto tako, kakor Frevcinet, brani se ustopiti v novi kabinet tudi Ribot, dosedanji minister unanjih zadev, in sicer zato, ker mu je novo miniaterstvo premalo konservativno. Predsednik Carnot bode primoran naprositi ali Brissona ali Bourgeois-a, da sestavi ministerstvo. Ta dva sta radikalca. — Radikalni listi napadajo Carnota, da tira osebno politiko in da je on prouzročil propad prejšnje vlade. Kriza torej še ni rešena in sodeč po okolščinab, rekli bi skoro, da se to tudi Še kmalu ne bode zgodilo.
Nemškega cesarja zadnji govor.
Da ni posadila usoda Viljema II. na cesarski prestol, postal bi bil brez nobene dvojbe kak pro-povednik ali pa ljudski govornik. Saj porabi še sedaj vsako najmanjšo priliko, da osreči podložnike svoje s kakim govorom, in ker je govornik zajedno tudi cesar in kralj, je umevno, da so tudi poslušalci njegovi vselej silno naudušeni ali ginjeni. V sredo pozdravil je Viljem poslance provincijalnoga dež. zbora brandenburškega. Govoril je sicer nekoliko reservirano, a vender toliko jasno, da spozna vsakdo, da je bil naperjen ta govor v prvi vrsti proti knezu Bismarcku. Cesar pobijal je samo „tište nezadovoljne opravljivce", kateri „naj otresejo prah s svojih nemških copat" in naj ne razširjajo „vzne-mirjevalne bacile", kajti pot, po katerem hodi on (cesar) določen mu je od Boga in je zato jedino pravi pot. — Narod nemški ni tega govora nič kaj vesel, zakaj cesar Viljem naglašal je tudi tu tiste svoje nazore, ki so dijametralno nasprotni določbam ustave, namreč pravico, da je. le njemu samemu razsoditi, kaj je dobro, kaj ne.
Dopisi.
Ia ljubljanske okolice 24. februvarja [Izv. dop.] Žalostni časi obetajo se učiteljstvu dandanes. Skoraj vsakdo, bodisi tega ali onega stanu, čuti se že poklicanega dajati učiteljstvu svoje svete ali pa udrihati po njem. Tudi člankar „Nove Soče", (Ry.) čuti v sebi poklic poučevati Slovensko učiteljstvo, kateri list je pravi šolski list na Slovenskem in kateri zopet škoduje razvoju narodnega šolstva. Ker je pa splošno mnenje mej slovenskim učiteljstvom, da sta oba slovenska šolska lista „Uč i t. To v a r iš" in „Po po tn i k" dobra in tudi potrebna, nameraval je zgoraj imenovani pisec na nekak poseben način uničiti jeden list ter pomagati drugemu do boljšega razvoja. Na poti mu je posebno „Učit Tov." Ker pa dobro ve, daje list mej učiteljstvom priljubljen, si ni upal ga naravnost napadati, temveč spravil se je nad urednika „Učit. Tov." ter udrihal po njem prav neotesano, češ, udaril bom na pastirja in razkropile se bodo njegove ovce. Ni moj namen baviti se stem člankarjem predolgo, saj mu je odbor „Slov. učit. društva* v zadnji „Tovariševi" številki dovolj povedal, omenim naj le, da se taka pisava , ki delavne in zaslužne može tako grdo napada, pač sama odbsoja in je do cela vredna neomikanca. Urednika „Učit. Tov." gosp. nadzornika Ž u m r a pa prosimo, da naj se na take osobne napade ne ozira, temveč naj pogumno nadaljuje pričeto delo v blagor slovenskega učiteljstva osobito na Kranjskem. Prepričan naj bode, da se ga bodemo v prihodnje še bolj tesno oklenili in še bolj marljivo sodelovali pri „Učit. Tovarišu". Sramota bi bila, da bi blizu 600 učnih močij na Kranjskem ne mogli vzdržavati jednega šolskega lista, ki se je že 31 let vzdržal in to v burnih in viharnih časih. Da pa to moremo, se bode prepričal tudi člankar „Nove Soče" iz „Učit. Tovariša", ki se boda vsled tega napada še bolj živo razvijal kakor se je pa do sedaj. Za to Bino porok vsi učitelji na Kranjskem.
Učitelj.
Iz Sodražice 25. februvarja. [Izv. dop.] Naš trg slovel je v najhujših časih za narodno stvar radi lepega petja in narodnega gibanja. Dal Bog, da bi bilo vedno tako! Veselico, katero so priredili dne 21. t. m. SodraŠki pevci v velikih, lepo ozalj-šanih gorenjih prostorih g. Fajdige, obuesla se je sijajno, tolika udeležba nas je celo iznenadila; obiskalo je veselico nad 270 domačih in tujih gostov. Najprvo nastopili so tamburaši iz Prezida, na glavi imeli so rudeče čepice, na instrumentih pripete hrvatske trobojuice.   Bili smo jako radovedni na to
pff Dalje v prilogi. "W
njihovo produkcijo, kajti izmej poslušalcev slišal jih je seveda le malokdo. Ko so zadoneli prvi tremu-lujoči glasi te narodne glasbe, vrelo je vse skupaj in po končnem izvajanju prve točke: „ Venec hrvatskih narodnih pesnij", donela je obča pohvala po celi dvorani.
Igra : „Brati ne znau, igrala se je prav dobro. Posebno mi je omeniti g. O. ki je igral glavno ulogo prav dovršeno.
Pri tretji točki razveselili so nas domači pevci pod vodstvom g. učitelja Verbiča z lepo ubranim petjem. Najbolje je občinstvu ugajal Zajcev: „U bojul Nedvedova: „Mornarska" in Volaričev zbor: „Za dom"! Več pesnij morali so ponavljati. Pri tem petju pokszal je pevski zbor, da ima izvrstne pevske sile, omeniti hočem tu samo tenorista g. P. Za tem ponudila se nam je prilika slišati domaČo godbo, ki je naredila veliko efekta in ker maskirana, povzročila obilo smehu. Tudi s tem so pokazali aaši vrli fantje, da je naš trg v resnici muzikaličen.
Pri plesu izvajali so tamburaši razne polke, valčke i. t. d. tako taktno, da mislim, da lahko po vsej pravici trdim, da ni glasbe, na kojo bi se moglo bolje plesati. Naj še omenim, da smo tukaj sklenili čimpreje ko mogoče ustanoviti tamburaški zbor.
Počastili so nas razun domačih gostov s svojo navzočnostjo tudi blagorodni gospod Fran Višnikar, c. kr. sodnik in deželni poslanec, z gospo soprogo, gospodje in gospice iz Ribnice in Dolenjevasi, več gostov iz Novevasi, Loškega potoka in iz Drage, katerim tem potom izrekamo svojo zahvalo. Gospodom pevcem in g. F. ml. pa zakličem: Živeli! Le zopet kmalu kaj jednacega! —r.
Izredni občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem
dne 22. februvarja 1892.
Včeraj priobčeno poročilo o dogodkih v zadnji seji društva kranjskih zdravnikov nam je doposlal prijatelj našemu listu. Ker je v tem poročilu nekaj malih netočnostij in ker je vsa zadeva ne samo jako karakteristična nego tudi velike važnosti, priobčimo danes drugo nekoliko obširnejše poročilo.
Našim čitateljem so gotovo še v spominu razprave o zdravniški zbornici in stališče slovenskih zdravnikov v tem vprašanji. Namen izvanrednega občnega zbora bil je odgovor na visoko c. kr. vlado. Kako stališče zavzema društvo glede osnovanja zdravniške zbornice na Kranjskem ? Mnogobrojna udeležba, prišlo je nad 30 članov, kazala je, da zanima to vprašanje vse zdravniške kroge. Sosebno smo z veseljem opazovali, da so bili narodni zdravniki v veliki večini zastopani in so prišli našinci iz daljnih krajev, kar v nas zbuja nado, da se bodo tudi društvene razmero kmalu obrnile na bolje.
Po pozdravu predsednika dra. pl. V a 1 e n t e, rešile so se prve točke dnevnega reda brez vsake debate, ker je bila glavna pozornost naperjena na poročilo glede organizacije zdravniške zbornice. V tem smislu govoril je tudi predsednik ter prosil navzoče člane, naj to zadevo smatrajo le kot popolnoma zdravniško, brez vsake politične tendence. Oporekati mora mnenju, da bi bil odsek, v to svrho v zadnjem občnem zboru izvoljen, nekak agitacijski, nego da je naloga tega odseka bila le stvarna; v kljub temu sta se člana dr. Vošnjak in dr. Kopriva odpovedala, okrožni zdravnik E. Globoč-nik je po bil zadržan udeležiti se seje.
Na to poprime besedo društveni tajnik dr. P r oa-sinagg ter prečita odsekovo poročilo glede organizacije zdravniške zbornice na Kranjskem. Odkrito moramo reči, da nismo pričakovali temeljitega duševnega proizvoda, toda take zmešanice, takih ne-slanostij se nismo nadejali. Škoda, da nimamo pred soboj poročila v svoji celoti, svet bi se čudil, kake pojme ima dotični odsek in njega poročevalec sploh o stvarni rešitvi tega vprašanja. Vlada hotela je poizvedeti — kakor smo že poprej omenili — mnenje društva zdravnikov o organizaciji zdravniške zbornice na Kranjskom, druzega nič. Poročevalec vzel je pa za podlago svojega poročila znani oklic nekaterih narodnih zdravnikov do svojih kolegov glede volitve v zbornico, ter tako razžaljivo govoril o Slovencih in našem jeziku, da je že skrajni čas odkazati takim nemčurčkom prostor, katerega pri nas v polni meri zaslužijo. Navesti hočemo le nekatere stavke konfnznega tega proizvoda. Trdil je namreč poročevalec, da naš jezik še ni dovolj razvit za zdravniško vednost, da večina
zdravnikov ne umeje novoslovenskega jezika in da je bila terjatev slovenskih zdravnikov neopravičena« Sosebno ga je nemirno dim ol stavek: „Slova n stopa na dan", češ kaj ima Slovanstvo v zdravniški zbornici opraviti. Ako bi se pa vender hotelo poudarjati narodno stališče, naj so potem osnuje na Kranjskem nemška in narodna slovenska kranjska zdravniška zbornica. (M) Glasno oporekanje, klici: »Nehajte z vašimi neslanostmi! To je že razžaljivo! To spada v „Laib. Wochenblatt" ali „Ta-gespošto"!" doneli so govorniku na ušesa. Ali ta je z ustrajnostjo, ki bi bila boljše stvari vredna, pre-čital svoje poročilo do konca. Kar se stvari same tiče, predlagal je razdelitev dežele v 10 okrajev, oziroma izvolitev 10 članov v zbornico.
Prej ko se otvori debata, poprime besedo dr. vitez Bleivveis, ter apelira na one člane, kateri nimajo niti aktivne niti pasivne volilne pravice v zdravniško zbornico, naj se vzdržć glasovanja, kajti oni nimajo interesa, kako se oganizira zbornica. Nadštabni zdravnik dr. Štangl je kaj lojalno izjavil, da se odpove, mej tem ko jo dr. Keesbacher temu oporekal. Nadalje odgovarja predsedniku dr. pl. Valenti glede pri zadnjem občnem zboru izvoljenega volilnega odseka. Ta točka ni bila na dnevnem redu; predlog se je stavil in volitev se je vršila, ne da bi se bili člani društva o tem obvestili, kar najbolj označuje namene tega odseka. Seveda mu ui nihče na to odgovoril, ker zadrega bila je očividna.
Na to se oglasi k besedi dr. G r e g o r i č ter pravi, da gotovo govori tudi v smislu ožjih somišljenikov odseka in njega poročevalca, ako zavrne ves ta referat, kajti žalostno bi bilo, ako bi tako poročilo poslali deželni vladi. Naloga odseka ni bila, delati lingvističnih študij, ali pa bodi si slovensko, bodi si nemško politiko. Naloga odseka bila je odgovoriti na konkretna vprašanja. To poročilo je pa časnikarska polemika. Razdelitev v slovensko in nemško zbornico se pa pri nas ne sme resno v poštev jemati, kajti gospodje od nasprotne strani bi bili v zadregi dobiti predpisano število zborničnih članov in volilcev. Predlaga torej, da se to poročilo odkloni, sprejme pa sledeče :
Za Kranjsko ustanoviti je jedno zdravniško zbornico s sedežem v Ljubljani. V njo voliti je 9 članov. V svrho izvrševanja volitev razdeli naj so Kranjska v 4 volilne okraje in sicer: I. Ljubljana s 3. člani, II. Gorenjska, III. Notranjska, IV. Dolenjska; zadnji trije prilično po okrajnih glavarstvih. Vsak teh 3 volilnih okrajev odposlal bi 2 člana v zbornico. Ker je na Kranjskem okoli GO upravičenih volilcev, mej temi l/a v Ljubljani, je razmerje popolnoma pravilno, taka razdelitev pa tudi pravična in primerna številu volilcev kakor tudi v interesu prebivalstva dotičnih krajev. To in druzega nič se ima poročati c. kr. deželni vladi. Razvoj debate pokazal je takoj, na kako trdni podlagi da stoji dotični odsek in njega poročovalec. On je bil prvi, ki se je nkomodiral predlogu, isto tako dr. Keesba oh er in drugi. Samo glede volilnih skupin so imeli pomisleke, ker po zakonu ima vsaka skupina voliti samo jednega zastopnika. Dr. Gre-gorič temu oporeka, da ni naloga društva deliti posamezne skupine, saj to vlada sama lahko stori; naloga društvu je le izraziti vladi svoje mnenje, in to je s tem predlogom popolnoma storjeno. Pri naših razmerah in pri majhnem številu upravičenih volilcev ni mogoče drugače postopati.
Predlog bil je sprejet z veliko večino z do-stavkom, da vsak drugi pristavek — torej vse, kar je izdelal poročevalec dr. Prossina g g in njegovi tovariši, popolnoma odpade, kar označuje v polni meri kakovost odsekovega poročila, katerega niti jeden, še poročevalec sam si ni upal zagovarjati.
S tem je bila končana debata; venđer se oglasi še k besedi dr. Mahr, ter želi poizvoditi, ker se je že narodno vprašanje tu naglašalo, kaj vender mislijo slovenski zdravniki o prihodnji zbornici, kajti zdravniška vednost nima z narodnostjo ničesar opraviti; on ni nasprotnik Slovencem, ali slišati neče ničesar o slovenski večini etc.
Dr. vitez BI e i w e i s pojasnuje stališče slovenskih zdravnikov. Povsod na Kranjskem, kjer so Slovenci v ogromni večini, morajo imeti vsi za-stopi na pr. deželni zbor, mestni zastopi etc. slovensko lice. To z vso pravico zahtevajo tudi slovenski zdravniki, ker so to dolžni svoji narodnosti, in to bodo tudi dosegli, ne le v zbornici, nego tudi v zdravniškem društvu.   Slovenski zdravniki niso
u tihotapili svojih zahtev, javno so jih proglasili, ker jih mora vsak nepristransko misleči človek na Kranjskem spoznati za opravičene. Ta pojasnila so gospodom oči odprle, zakaj da se gre. Pristavil je nadalje, da se nemški manjšini ni treba bati terorizma; prepričani najbodot, da bodeta slovenska zbornica, kakor tudi slovensko društvo v polni meri gojila zdravniško strokovno vednost. Naj spoštujejo nemški zdravniki našo slovensko narodnost, potem bodo gotovo tudi Slovenci spoštovali nemško, in prijateljsko z njimi občevali v zbornici kakor v zdravniškem društvu. Utis teh besedi bil je oči-viden.
Konečno oglasi se še dr. Keesbacher in zatrjuje, da je poziv slovenskih zdravnikov našel na merodajnem mestu neprijeten odmev, obžaluje razpor v zdravniškem društvu, vender pa upa in želi, da se razmere zopet ugladijo.
K temu imamo le še to pristaviti, da bi ne bilo treba nobenega razpora, ako bi na Slovenskem našli Slovenci iste pravice, kakor jih uživajo Nemci povsod v Avstriji.
Poslednjo zborovanje zdravniškega društva pokazalo je, da se velika večina kolegov zaveda svojih narodnih dolžnosti, in da hoče priboriti tudi v zdravniških zastopih svoji narodnosti njej odločeno in spodobno mesto.
Prosveta.
/en ska v XX. stoletji. Stari francoski pisatelj in filozof Jules Simon je izdal knjigo, ki se bavi z ženskim uprašanjem v XX. stoletji, zlasti z njih emancipacijo in jednakopravnostjo v političnem življenji. Jules Simon priznava, da ni potrebna jednakopravnnst državljanov in državljank ter stavi prašanje: „Moremo li žene razveseliti z žalostnim darom političnih pravic?* Odgovor je negativen, čeravno so mnoge ženske še celo ostro-umnejše, nego moški, kar dokazujejo n. pr. trgovke. Političnih pravic torej ženam ni treba, pač pa se jim mora dati več pravic in upliva v obitelji iu pri vzgoji otrok. Kot sredstvo vzgoje navaja Jules Simon tudi dobra dela. Dobra dela so ali bučna (n. pr. plesi v dobrodelne namene) ali pa tiha (obdarovanje revežev, obiskovanje bolnikov itd). Nekatere žene celo zakrivajo bvojo dobrotvornost in celo sebi pritrgajo ua obleki iu zabavi, da morejo drugim pomagati. Vsaka žena je „milosrčna sestra", zato se mora ženam prepustiti večji delokrog pri vseh dobrotvornih zavodih.
Jules Simon se izreka zoper to, da bi se žene poprijele odvetništva, zdravništva itd. Posebno žene odvetnice smeši filozof izvrstno iu jih imenuje „društveno spako z dvema podpisoma". Tudi žeuski zdravniki mu ne ugajajo, ker Bi ne morejo pridobiti spoštovanja in zaupnosti pri pacijentih. Bolje bi služile žene kot lekarničarke in bi prav dobro nameslovale mladeniške lahkomišljenike že za to, „ker je farmacija neka vrsta kuhinjskega prašanja" (!).
Jedini poklic žene je postati soproga in mati. Zato pu je treba vzgoje in Jules Simon je posvetil ves drugi del svoje knjige ženski vzgoji. On je zato, da se devojke vzgajojo v javnih šolah, a „internata" posluži se Šele tedaj, če drugače ni mogoče, ker nobena učiteljica ne more dvajset ali trideset učenk zadostno nadzorovati. Pametna mati pa pazi na najneznatnejše maienknsti, zatre slaba nag-nenja, uči hčer moralnosti in se tako rekoč s hčerjo uči računati, spisovati, vezti itd. Će morete svojo hčer v oddaljeno vzgajališče dati, ue smete ni malo na njo pozabiti, pišite jej vsak dan, obiskujte jo, kadar le morete, dopisujte njenim učiteljicam m postuuite prijatelji njenih prijateljic.
Najbolj se peča Jules Simon z vzgojo mladenk, ki dobo delavca za moža. Taka žena je filozofu ideal in zdi se mu, da taka delavka lahko reši velik del socijulnega prašanja. Nihče še ni bolje naslikal model za ženo, katero Želi dati Jules Simon delavcu XX. stoletja, nego naš filozof. Zato je najzanimivejše poglavje, ki riše družiusko življenje delavcev in ki pripoveduje, kake žrtve prinaša delavčeva žena svojemu možu.
Potem ko je devojkina vzgoja gotova, treba jO je primerno omožiti. To je pa dandanes težko, ker skoro vsakdo gleda v prvi vrsti na bogato doto. Ta dota našemu iilozofu kar čisto nič ni po volji in zato išče pot, kako naj bi se ona nadomestila pri hčerah delalcev. On se srdi na običaj, da se „devojke postavljajo na dražbo" iu s Žalostjo ga napolnuje opazka, da se vedno bolj umanjujejo porodi v srednjem stanu.   Ponmoženje prebivalstva,
to je vitalno prašanje za vsako deželo in Jules • Simon misli, da se bode ustvaril sistem presoje- > vanja denarja na življenje otrok. Ker morajo uradniki gledati, da dobe premožne žene, in ker je pri vojakih to celo zapovedano, zato prosi filozof vsaj srednji stan, naj gleda bolj na bistvo ženitvene pogodbe, nego na visokost dote.
Jules Simon toplo priporoča cerkveni zakon: „Mi moški ne vemo, koliko važnost ima za ženo cerkev. Že kot otrok je sanjala, kako bode stopila belo oblečena v cerkev ob ramenu svojega zaroč-nika, mej igranjem orgelj in v oblakih kadila, sredi vseh svojih prijateljev, ki jo občudujejo zadovoljnega lica. Na ta svečani prizor spominjala se bode vse svoie življenje, ker žena na nič ne pozabi, niti na cvetlice, ni na voščene sveče; ni na milo petje dečkov na koru, ni na tresoči glas starega duhovnika, ki jej je nataknil poročni prstan s tresočo roko na nieu prst. To pomeni za ženo nebesa na zemlji."
Svojo knjigo završuje francoski filozof z ape-lacijo na soproge: „Življenje je resno, draga hči; nikari ne zamenjuj navade sveta s prirodnimi zakoni. Misli na Boga, ker brez njega omagaš, tako ni slaba. Vzgajaj svoje otroke v veri. Podaj jim to orožje proti slabi sreči in njih strastim! Čuvaj nad njih dušo, naj deiajo kar si bodi ! Pazi, da jih okrepčaš in oplemeniš!"
Domače stvari.
— (Urednik „Nove Soče",) gosp. Gabr-šček se je spustil na vse načine v delo proti nam zaradi odgovora, ki smo mu ga zadnji ponedeljek dali na dva njegova  napada.   Najprvo  je porabil včerajšnji list „Nove Soče" za svojo privatno osebo, čast in hvalo. V dolgem uvodnem članku razodeva slovenskemu  svetu,   kako je  še nedavno „Naro-dova"   gospoda   cenila  osebo   gospoda Gabrščka, ker  ga  je   celo   hotela   pridobiti   za uredništvo „Slovenskega Naroda".   Mi tega veselja ali, kakor OD pravi, celo „ponosa" g. uredniku „Nove Soče" kratili  ne bomo, ker tu sploh ne gre več za to, kako in kaj je bilo poprej, ampak tu gre za fakturu,   da je pred tednom  dnij g. Gabršček nas in upravni odbor „Narodne Tiskarne"   nesramno napadel in da ta napad ni zaslužil drugega odgovora, nego — brezovo sibo, katero g. GabrSček tudi, kakor podoba kaže, dobro čuti.    Verjamemo, da  mu naš odgovor ni povšeči!   A j)ripiše naj si ga sam, ker ga je le on sam v taki  obliki pouzročil  s svojim napadom na nas. Će pišete,  „da gospodje, ki stoje v krogu našega lista, so že povsem izgubili glavo, da so dosledni jedino le v nedoslednosti in konfuznosti", potem za to robatost ne zaslužite niti jednega stvarnega  ugovora, ampak poniževalno Šibo! In če Be vtikate v to, kako se hoče oddati mesto našega glavnega urednika, in če k načinu, katerega je upravni odbor spoznal  primernim po razmerah, delate še neslane opazke, potem je to delo naga-j i v o s t i in arrogantnosti, katero je treba po prstih okrcati zopet le — s šibo!   Tak je sedanji položaj  in drugačen ne! Spremeniti ga g. urednik „Nove Soče"  ne  more s tem, da zdaj  govori o „par stvarnih stavkih", katera bi bila nas tako razburila. Kakšna „stvarna" stavka je g. Gabršček napisal bil, to se   razvidi iz ravnokar navedenega. Vsak nam mora pritrditi, da se tako ne piše stvarno in da ta pisava g. GabrŠčeka ni mogla na nas na-pravljati utiša dobrohotne in mirne kritike, kakeršna nam je vselej  draga, pač  pa je nam morala biti znamenje  neprijateljske   nergavosti in zbadljivosti, katera je potrebovala posebnega zdravila.   Po tem ravnal se je naš odgovor, s katerim smo, res ostro, opozorili g. Gabrščka, da svete v taki obliki lahko vračamo v jednaki obliki in še z obrestmi!  Da pa v ta namen naš list ne živi, dokazati hočemo že danes s tem,  da na otročje sottise g. Gabrščka v včerajšnji „Novi Soči" kratko malo ne reagujeino! — V obrambo svojo   pa je g. Gabršček doposlal nam tudi „popravek" ter ob jednem g. Ivanu Hribarju pismo, katero velja zanj in za nekatere druge gospode okolo  našega  lista in v  Trstu    To pismo smemo priobčiti, če hočemo. Danes tega ne storimo. A če se g. Gabršček ne strežne in če bode nadaljeval pričeto delo, potem bodemo priobčili to pismo, ker bomo s tem odrešeni blizo vse bodoče polemike z g. Gabrščkom.    „Popravek"   pa, ki   bi ga naj priobčil danes ali jutri naš list, podoben je tistim znanim  „popravkom", s katerimi  se uredništva listov toliko nadlegujejo iu katerih vrednost g.
Gabršček kot urednik sam dovolj nožna, kakor jo tudi pozna razumno občinstvo. Mislimo torej, da je bolje, ako ga ne priobčimo, zlasti, ker nima zakonite oblike. Sicer pa že včerajšnja »Nova Soča" mrgoli glede naših trditev, kako je g. Gabršček svojo metamorfoso naznanjal v Trst, od besed: „laž, obrekovanje", kar je le smešno pretirani „ni res" v zakonitih „popravkih". G. Gabršček hodi po nepotrebnih ovinkih: Ako se hoče oprati, je najkrajša pot ta-Ie: Objavi naj se od besede do besede pismo, katero je g. Gabršček pisal v Trst gosp. uredniku „Edinsti"! Potem bodemo tudi mi, če se spozna, da smo bili krivo poučeni, slovesno preklicali, kar smo razodeli glede nameravanega preobrata pri „Novi Soči". Dokler pa imamo na jedni strani le golo zanikanje g. Gabrščka, na drugi strani pa verodostojen vir, iz katerega smo zajeli iu čigar verodostojnost podpira „Edinost" sama, tako dolgo nimamo povoda, da bi predrugačili svoje mnenje. Gosp. Gabršček naj sedaj uvidi, da je pri tem dogodku le našel, česar je zares iskal, in potem, da je sredstvo rehabilitacije njegove vse kaj drugega, Uigo hujskanje proti našemu listu. To hujskanje nas pa prav nič ne moti; zviševali so je že drugačni faktorji, a mi imamo čedalje več naročnikov! O i našega lista se zahteva vse najpopolnejše, ne pomisli se pa, da imamo tudi posebne težave. Te pripombe seveda ne storimo, da bi se opravičevali ljudem take vrste, kakeršna sta dopisnika iz Trsta, odnosno iz Olja, katerima je g. Gabršček tudi dal besedo v včerajšnji „Novi Soči" proti nam. Poznamo ju oba že dolgo! Gosp. Gabrščku le toliko še povemo, da imamo že tudi mi dopise v rokab proti njemu in njegovemu listu. Ne hodi nam na misel, da bi jih priobčili. Le začete'* jednega dopisa naj gosp. Gabrščku pojasni, kako se misli v Gorici. Narodni od-ličnjak poslal je nam glede na naš zadnji odgovor dopis, kateri uvaja od besede do besede tako-le: „To je bila zopet jedeukrat beseda na pravem mestu in o pravem času, katero ste spregovorili z našo „Novo Sočo". Govorili ste gotovo prav iz srca vsem razumnikom na Goriškem; tudi mi smo se Že naveličali politike, katero je začeta uganjati zadnji čas „Nova Soča" in katero zastopa njen urednik. Lepa hvala za tako politiko! S kakim veseljem so pozdravljali vsi' razumniki goriški pisavo in delovaiije domačega lista, dokler se je potegoval za i. t. d. i. t. d." — Ali vidite, g. Gabršček, kakšno je tisto „splošno mnenje in prepričauje" na Primorskem, na katero se Vi tako oblastno sklicujete proti nam ? Zato pa le mešajte, če bo Vam ljubi, seveda bodete le mešali, dokler bode šlo, iu nehali bodete radi — brez nas! Mi smo že danes samo zato odgovorili, ker smo ob jednem lahko označili svoje stališče glede na „popravek", kateri je urednik g. Gabršček poslal  našemu uredništvu.
— (Vesela vestzatužno I s t r o ) Znano je, kako brezozirno so začeli ravnati Lahi in Lahom z onimi hrvaškimi posestniki v Istri, ki o poslednjih državnozborskih volitvah niso hoteli prodati svojega prepričanja, temveč so kljubu vsem grožnjam in vsemu nasilstvu glasovali za narodnega kandidata. Ne le, da nečejo od njih kupoiati vina, začeli so jim tudi odpovedovati posojila in brez usmiljenja rubijo vsacega, kdor ni v stanu vrniti o določenem obroku vsega zneska. Deželni hi-potečni zavod v Poreču, ki je popolnoma v rokah iredentovske večine deželnega zbora, seveda za Hrvate nima pomoči, temveč odbija jim prošnje, ne da bi se meritorno o njih posvetovalo, kar a limine. Lahko si mislimo, v kakem položaji je vsled tega ubugi, od Krnjelov dosledno izsesani hrvatski posestnik v Istri. V nekaterih krajih prikipela je zdvojnost do vrhunca, kajti posojilnice v Pulji, v Trstu in Kopru imajo le malo sredstev na razpolaganje in ne morejo zadostiti niti desetemu delu vseh prosilcev. „Kadar je stiska največja, takrat je Božja pomoč najbližja", govori pregovor in ta pregovor uresničuje se tudi o tej priliki. Naznanja se nam namreč vesela, za Hrvate isterske skrajno tolažilna vest, da je upravni svet banke „Slavije" po predlogu tukajšnjega svojega generalnega zastopa sklenil priskočiti v pomoč onim slovanskim posestnikom Istre, katerim laški u j i h o v i u p u i k i od p o v e d u jejo posojila, dovolivši za sedaj 200.000 kUI. v ta namen, da se raz posodijo na zemljišča v Istri. Prepičani smo, da bodo požrtvovalni rodoljubi isterski z veliko radostjo vsprejeli to vest, kajti gotovo je, da se bode še le takrat trajno ukoreninila narudna zavest v Istri,
kadar tamošnje ljudstvo spozna, da zamore tudi od svojih ljudi dobiti pomoči v stiski. Nadejamo se pa tudi, da rodoljubna uprava banke .Slavije" ne bode ostala samo pri tem koraku, temveč da bode, ako se potreba zato pokaže, določila še večjo svoto za razposojevanje na zemljišča v Istri.
— (Odsek pevskega zbora .Glasbe n e Matice) opozarja s tem č. gg. pevce moSkega zbora, da bode prihodnja vaja v ponedeljek, dne 29. t. m., ob 8. uri zvečer, ker odpade pevska vaja dne 1. marca t. 1. — Ker je koncert blizu, udeleže naj se pevci polooštevilno.
— (Sokolova maskarada.) Ustrezajo vsestranskim željam sklenil je odbor „Sokola", da naj je na maskaradi nedopustno nabiranje doneskov za katerikoli dobrodelni ali narodni namen. Odbor prosi zategadelj vse p. n. goste, da ta sklep blagovolijo v vednost vzeti.
— (Tamburaški zbor iz Babine grede) pride za gotovo na Sokolovo maskarado. Danes došel je odboru nastopni telegram od itnprezarija Nemoja: „Nemojte se bojati, da ne bi došli, već je nas ua putu dvauajstorica, pa ć uno veseli biti v slavnom Vašom društvu poleg navade stare. Pridružio se nam takodjer imprezariio iz Slatnova te će koju zasvirati sa svojim sekstetom.  Vaš udani
— Nemoj.** — Brez dvoma bode torej v torek prav veselo življenje v čitatoiških prostorih.
— (Ustopnice za „Slavčevo" maskarado) se bodo dobivale jutri v nedeljo 28. t. m, od 10.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure po-poludne v čitalnični restavraciji, zvečer od 6. ure naprej pa pri blagajnici. Ustopnina je za člane 30 kr. za nečlane 50 kr. Pri plesu svira vojaška godba domačega pešpolka št. 17. Začetek ob 7. uri.
— (Nevzdignjeni dobitki.) Od žrebanj Ljubljanskih srečk, ki so se vršile do 1. julija lanskega leta, je še 220 nevzdignjenih dobitkov v celotni vrednosti 50.760 gld. Mej temi sta dva glavna dobitka št. 25.456 in št. 30.052 , prvi 25.000 gld., drugi 15.000 gld. Dalje št. 45.330 z 1500 gld., štirje dobitki po 600 gld. namreč: št, 13.080, 14.179, 21.366 in 25.644, jeden dobitek za 500 gld. št. 33.742, dalje 212 dobitkov po 30 gld.
— (Poboj.) Pretekli ponedeljek napadli so štirje kmetski fantje z vilami in motikaini posest-nikovegu sina Gašparia f J rila blizu Ziloga, ko se je vračal domu v Veliko vas v kamniškem okraji. Poškodovali so ga tako težko, da je mrtev obležal. Divjaki uglasili so se drugi dan sami pri sodišču na Brdu ter izjavili, da so zločinstvo storili iz ljubosumnosti.
— (Smeš nos t i.) Uprav pustne burke uganja neki čudak iz Celja v teti „Marburgarici". Z vso resuobo trdi namreč ta učenjak vseh učeujakov, da sta imeni Sršen in Sruec nemški. Čujte in strmite: Prvo je Sehrschou in drugo Sehrnatz! Potem pa recite še kaj. Kako bi se pač glasilo slovenski nemško O SeePV To bi utegnil uganiti samo učeni Celjski filolog.
— (Slaba kupčija.)   Društvo .SUdmark" prodaja tudi v Mariboru knjigo „Deutscher Kalen-der fUr Krain", katero je sestavil prof. Linhart v Ljubljani.   A dozdaj je kupčija jako  slaba, kakor poroča „SI. G." ; prodal se je namreč jeden jedin iztis,
— (Na železnici Celje-Vel enje) bode se znižala vožnina sploh od Pletrovič do Žalca, zatem tudi nekaj za otroke in delavce ter se bodo dobi -vale karte za vožnjo z doma in nazaj za ceno, ki bode za četrtino nižja od navadne.
— (.Popotnik") imi v 4. štsv. nastopno vsebino: I. „Concretual-Status" za učitelje na Štajerskem (Fr. Jamšek.) — II. Razvrstitev učne tva-rine iz slovnice za II. razred dvorazrednih šol, (J. Mešiček.) — III. Slovstvo. (Ocene.) — IV. Doneski k zgodovini naših šol. (IX.) (Iv. Strelec.) — V. Proslava 300letnice J. A. Komenskega. — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti,
— Listnica. — VIII. Natečaji.
— (.Dijaška kuhinja" v Mariboru.) Osnovalni zbor tega društva bode v ponedeljek 29. t m. ob 11. uri dopoludne v prostorih Čitalnice Mariborske. Vsi prijatelji slovenskih dijakov se vabijo, da se udeleže tega zborovanja.
— (Grozna nesreča.) V Slovenjem Gradci dogodila se je predvčeranjim grozna nesreča. Le-kar g. Kor d i k delal je za svojega sina umetalen ogenj. Pri mešanji raznih tvarin eksplodirale so lete ter ga poškodovale tako težko, da je umrl nekoliko ur pozneje. Bil je star 36 let. V nekaterih krogih Ljubljanskih bila je včeraj  razširjena vest,
kakor da bi se bila pripetila ta oetreča v Kamnika, kar pa ni res.
— (Nov dijaški list) začel bode izhajati Ba Dunaji. DoSel nam je nastopni oklic:   List, imenovan „Vesna" je vsestrauki nezavisen dijaški list,  leposlovoo-znaostvene vsebine, ne izključuje dnevnih vprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov.   „Vesna" stoji na občeslovanski kulturni pudlagi, priobčuje najvažnejše pojave vsega slovenstva, kateri vedejo k do-tezanji tega smotra.  Vzgajala bode „Vesna" zarod mladih pisateljev v vseh strokah ved, znanostij in umetnosti].    „Vesna"  bode  prinašala razven lepo-ilovno-znanstvenih spisov,  poročila iz ilijuških krogov, sosebno akademičnib, ter najglavnejše pojave v vedi in znanosti, omiki in prosveti.   Razven tega bode priobčevala v oddelku „Glasnik"  važue misli in  nasvete   sotrudnikov,   v oddelku „Književnost" pa knjige slovenske i one slovanske in neslovanRke, katere služijo namenu „Vesne". V oddelkih „Smes" In „Listnica" pa bode navajala razne druge uovice smešnice  in   odgovore   uredništva  ia upravmštva. „Vesna" ne bode napadala ne oseb ne stanov, postavljala se   pa bode  vsakemu  napadu moško v bran.   „Vesna" bode pospeševala po možuosti druženje vneli oseb in stanov, kateri se hočejo neustrašno boriti za slovenski narod na Blovianstci podlagi.    „Vesna"   se  bode   trudila   pridobiti ženstvo slovensko za narodno delovanje, uvažuje njega važnost za narodno stvar iu trude se za njih ve^jo samostojnost in veljavo  v  javiiern življenji.    Prva številka izide prihodnji   mesec.   Uredništvo bode na Dunaji in naj se spisi tikaioči se uredništva pošiljajo pod naslovom :   Drd. Fran Gosti, Wien, VIII. Schlb^belguHse, 10, upravništvo pa v Celji pri Dragutinu Hribarju, kamor naj se pošilja naročnina, ki znaša za celo leto (dvanajst številk) 1 gld. 20 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 26. februvarja. Pri mladočeškem shodu v Starem mestu poudarjal je državni poslanec dr. Blažek, da se za Dunaj ne sme i zmetati toliko milijonov, češki narod mora temu nasprotovati. Ce bi se delavstvo na Dunaji zarad tega razburjalo, ne smelo bi se čuditi, če bi se državni zbor premestil v kako neutralno mesto.
Budimpešta 26. februvarja. Finančni minister iuiel dolge pogovore z ogerskim finančnim ministrom o podrobnostih glede urejenja valute.
Feterburg 26. februvarja. Srbski kralj Aleksander prišel bode baje to poletje semkaj, da poseti carski dvor. Spremljevali ga bodejo regent je.
Sofija 26. februvarja. Vulkovič ne pozna napadnika, spominja se pa, da mu je neki Bolgar pretil s smrtjo. Natančneje označiti ga pa ne more.
Bukurešt 26. februvarja. Pri dopolnilnih volitvah v senat voljenih je 11 konservativcev in 3 opozicijonalci.
Carigrad 2 6. februvarj a. V u 1 k o v i č umrl je danes zvečer.
Pariz 26. februvarja. Bourgeois je definitivno odklonil, da sestavi kabinet. Carnot pozval je torej senatorja Loubeta, ki je vspre-jel misijo. —Frevcinet, Ribot, Rouvier, Develle in Bourgeois izjavili so oficijelno, da obdrže svoje dosedanje portfelje tudi v kabinetu Loubet-ovein.
Berolin 27. februvarja. Do desete ure skušale so se zbirati večje tolpe, vender ni bilo nikjer resnih izgredov. Socijalnodemokra-tični list „Vorvvarts" prinaša na čelu poziv delavcem Berolinskim, posebno pristašem svojim, naj se ne udeležujejo nikakoršnih zbiranj. Izgredi in rušenje imovine neso sredstva, da se odpravi obstoječa beda.
Razne vesti,
* (M a d j a rak i šovinizem.) Kakor znano, hočejo Madjari letos praznovati tisočletnico svojega prihoda na Ogersko. V ta namen slika Mihael Mun-kaczy sedem metrov veliko sliko za strop ogerskega parlamenta, na kateri predstavlja mitičnega Arpada na konji, koponoRiiogleda na klanjajoče se m u Slovune (poročilo Pester- Lloyda). In ta slika bode postavljena v parlamentno poslopje, v katerem se zbirajo tudi poslanci ogerskih Slovanov, kateri Štejejo po madjarski  statistiki 2,025.000 glav, ne
oziraje se na Hrvate v kraljevini, ki pošiljajo tudi svoje poslance v Budimpešto.
* (Delavski nemiri v Berolinu.) Po izgredih, ki se ponavljajo že nekaj dni v nemški prestolici, prišlo je že nekaterekrati do krvavih bojev mej policijo in izgredniki. Policijski poročnik Zaklovski in več redarjev je težko ranjenih. Redarji in vojaki morali so se večkrat poslužiti orožja. Tudi me] izgredniki je mnogo ranjencev.
* (Hripa in zavarovalna društva.) Samo jedno zavarovalno društvo, to je angleški „The.Gresham", izplačalo je dosedaj vsoto 600.000 g! za slučaj smrti po hripi.
* (Velik požar) uničil je v Četrtek v jutro parni mlin J. Thomov v Lvovu, jedno uajvečjib iu-dustrijelnih zgradb v Galiciji. Ogenj nastal je kmalu po polunoči in ob 6 uri zjutraj bila je večina po slopij vpepeljena. Škode je kakih 800 000 gld.; mlin je bii za pol milijona zavarovau pri Krakovski zavarovalni družbi.
* (Nesreča na železnici) Na progi Kielce — Sosuovice v Gorenji Šleziji zadela sta blizu postaje Moltrovo zasobni in vojaški vlak. Dozdaj izvlekli so tri mrtvece in 10 ranjencev iz razvalin.
* (Železniški predor se je zrušil) mej postajama Kaiserslautern iu Hochs|»eyer. Sedem delavcev je zasutih. Malo poprej vozil se je brzovlak skozi predor.
Opozarjamo na oglasilo Špansko vinske veletrgovino ^Vinadoi-", Dunaj, I.. Am Hof 6 natisnjeno mej insorati. Naravnost imporlovana tuja vina in francoski kognaki te firme znani so zaradi pristnosti in izbornosti svojo po vsem Bvetu.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skufteno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoč.« sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 16 kr., I zavoj »= 120 pil 1 eld. a. v. — Pred pormre-|aiajem »e jnko ttvarl. — Zutiteva| ixrecn<» Sea« t»tein-ove Elizabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaki škatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in nasn finuo: lekarn« „|m! h\. Leopoldu-*, Dana)« mesto, EcUe «ler Mplegel- mid l*J»iikeiigasmfte. — V I.)ubl|wiit so do bivajo pri gosp. lek»rji <«. I*lceoli-ji- (l — 16
XDixn.a3s3^3. "borza,
dne 27. februvarja t. 1.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI ZVON"
ttoji
za vse J eto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 9 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
i'I »i ***** i i flrflf**********
XllJOl:
26. februvarja.
Pri MisllAI t Giirićar, Kupiček, Deschinan, llochner, Weul, Seidler, Dentsch, Schtosingor, Volk, Kiedel, Fischer z Dnnajja. Gruber i Verhovelj. — Zimmormau iz Karlovca.   — Nosim iz Ribnico.       Jenker, Mnllich  iz Trsta.
Pri sloma: Viglduk, Knttel. Spitz, VVrister, Neher, .li-ibisig s Dunaja. — (Trossman iz PudimpeAto. — llorzog iz Zagrebu. — Eustahio iz Gndca.
Pri iiifcu • .n iKOlOd vurn: Ilartel, Kinger, Sugror z Dunaja. — Pisani iz Galaca. — Medvešeli, Bregant iz Dol.
Pri iiiiiirNUi"ii ilvorn   Raner z Dunaja. Pri Vlraiatu: Drešar iz Komend«.
Meteor ologično poro čilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura ! trovi	Nebo	Mo-krina v j in m.
la	7. zjutraj % po pol. 9. zvečer	740 6 um. 740 8 mm. 7404 mm.	10° C   Isl. jzh. 12° C    si. vzh. 10" C    si. vsh.	obl. snež. snež.	150mm. ' snega.
■ I 1
iSr-.utnja temperatur« 0*7°, za 0-2° pod noruialom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 23. februvarja 1892.
Prejšnji teden
399,494.000 gld. (— JM6.438.000  „ (— 135,087.000   „ (— 84,869.000 „ (—
včeraj
Papirna renta.....gld. 94*86
Srebrna renta.....M      94'25
^lata renta......, 11080
5°/o marčna renta ... „ 102*55 Akcije narodne banke . . „ 1040*— Kreditne akcije   ....     „    H07-25
London....... „ llH*2.r)
Srebro ....... „
Napol........*
C. kr. cekini.....„
Nemške marko    .... „ 4"/„ državno srečke iz 1. 1854 Državne srečk« iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4u/>......
Ogerska papirna renta .....
Dunava reg. srečke 5°/o ... 100 gld Zemlj. ol)č. avstr. 4'/»°/« zlati zast. listi .
Kreditne srečao......100 gld
Rntlolfove srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke . 120 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. .
9*88 5*56 57-90 250 gtd. 100 „
danes gld. 9460 ■ 84-15 „ 11040 „ 10245 1039 — " 307-75 „    118 25
9-3S 5-56 „ 57'9(» 13S gld. — kr.
Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini
Portfelj.....
Lombard.....
Davka   prosta ban-kovčna reaerva .
926.000 gld.) 9.000   „ ) 1 92U.000   „ ) 1,925.000   „ )
54,.r>45.000
f+ 7,171.000
182 107 101 123 tlfi 186
ao
157 243
50 70
95
50 75 5 i
Zahvala.
Za mnogobrojne z vseh stranij došlo dokazo presrčnega sočutja o neizrečno žalostni izgubi nepozabnega, v Bogu počivajočoga soproga oziroma očeta in brata, gospoda
PEREGRINA KAJZEL-a
trgovca in občinskega odbornika  stolnega mesta Ljubljano
izrekamo tem potom najsrčnejšo svojo zahvalo. Zlasti zahvaljujemo darovatelje lepih vencev in vse tiste, kateri so pokojniku izk:izali zadnjo čast, posebno Se slovenska društvu in korporacije kakor tudi pevce za ganljivo petje, kakor splob vse prijatelje in znance iz bližino iu od daleč, ki so našo veliko bol tolažili s svojim sočutjem.
V Ljubljani, dne 20. februvarja 1892.
(<03) Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Za obilfl dokaze odkritosrčnega sočutja mej bolc/nijo iu ob smrti nuV. predrage matere, oziroma t;iščc in staro nmlcro, gospo
JERICE GREBENC
izrekamo vsem sorodi.iluun. prijateljem in znancem, posebno fio čast. duhovščini, gg. c. kr. uradnikom, pevcem in vsoiu drugim, ki so se udeležili pogreba, na o najtoplejlo zahvalo.
Veliku Lašče, dno 20. februvarja 1891-'.
(201) Žalujoči ostali.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužnt
kateri je kot zdravilni vrelec žo več sto lot na dobrem glasu v vstdi bolesnih <llli»l la prehtavil, pri protinu, žulodunem iu me-hurnem kataru. Izvrsten je 7.a otroke, pre-(2*8)       bololo iu nuj nosečnostjo. I.
N-ijboljša ilijclrliaia in osveiovalna pijača. Henrik Mattoni,  Karlsbad in Dunaj.
Izurjen pisar
vešč slovenskega in nemškega jezika, /. lepo pisavo, mel| UMtopili li liiili«"iiiu «.  kr. iinlitrji-   uli itilviiUalii.
— Več so izve pri upravnistvu r^lov. Naroda".    {196—2)
Lepo meblovana soba
v MtiailfiilovMkili aalfeitli, i raigledom na %'itlvtsaor-jev lr«, <lttje h*- itiU«»| v uajeiu. — Več v 6tii«leu< tuvHklla ulii-uli <št. "i, II. nadstropje, ali pa pri upravnistvu „Slovenskega Naroda". (10—5)
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani. .
I
Zaradi odprave svobodne luke nudi za taazemtttvo (187—1)
pivovarna ANTONA DREHER-ja v Trstu
dobro iiležana
eksportno-marčna, nležana in črna piva
izborne kakovosti po primernih cenah v aotlili in Mlekleulcnli,
Vsprejiuo se dobri zastopniki. ""Tp^ BMBBPJJJMMMBMI n i n 11, | 1,1, M———
Razglas.
OBČNI ZBOR
po0ojilx*ioo Ora3.ora.lji
registrovane zadruge z omejeno zavezo
se đ-me 22©. fe"bria.-Trstrja, 1G92. 1.
zaradi bolezni
nekaterih  udov  nacelntva ni  mogel  vršiti   in se prestavi
v dan 20. marca t. I.
ob 3. uri popoludne v posojilnični sobi.
Dnevni rod.:
1. Poročilo ravnatelja.
2. Predlaganje računa za 1. 1891 in razdelitev Či-
stega dobička.
3. Določi se ravnateljstvu remuneracija za 1. 1891.
4. Volitev ravnateljstva in računskih pregledovalcev
za prihodnjo volilno dobo. (202)
5. Nasveti.
K obilni udeležbi uljudim vabi
Ravnateljstvo.
JURČIČEVI
BRANI SPISI:
X. ZVEZEK.
Pričel se je razpošiljati ter so dobiva pri vseh knjlgotržclh.
Cena bro5. 00 kr., cleg. vezan 1 gld. S poštnino 05, ozir. 1 gld. 05 kr.
^    -Narodna Tiskarna' v Ljubljani, j
10 goldinarjev more VBmkdo za»;utiti na
___________________________________________ dan gotovo brez kapitala
in brez nevarnosti za kako zgubo, ako prodaja zakonito dovoljene srećke za dobrostojeco banko tudi v naj manj šib krajih. — Ponndbe pod ,,Srečke" poslati je anončni pisarnici J. Danneberg, Dunaj, mesto, Kumpfgaase 7. (47—5)
¥ „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo
Jurčičevi zbrani spisi
po znižani eenl.
1. zvezek:
2. zvezek:
8. zvezek:
4. zvezek
6. zvezek:
6. zvezek:
7. zvezek:
8. zvezek: 8. zvezek:
Deseti brat. Roman.
I. .lurij Kozjak, slovenski janirar. Povest ii 15. stoletja domaČe zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — ril. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
I. Domen. Povest. — II. Jarij Kobila. Izvirna
Bovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja — IV. Vrban Smakova cenitev.
Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. tiolida. Povest po resnični dogodbi. — VI KozluvMka sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz Btare zgodovine.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klostorski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. PoveBt. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-tenban. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela rnta, bel denar. Povest.
I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman.
Žlahtna sadna drevesca
Jabolka, krnske, marelloo, slive, breskve, prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg und Spalir) po 25 do 40 kr. in
300 hI črnega in belega vina
za katero podpisani jamči, da je pristno, prodaja od 56 litrov naprej Tožef Stlegrler, oskrbnik Nj. prevzvišenoBti grofa Coronini-ja v Šent Patru pri Gorici. (189—2)
Velikansko peso ~
večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji ceni (152—5)
PETER LASSNIK v Ljubljani.
♦♦e»»eeeeeeeee»»eeeeee»eeee»»eeeeeee
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani   10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako naruče skupno najmanj deset izvodov.
(37—63)
.Prodajajo se v
„NARODNI TISKARNI"
tt Tdjia.lDlja.ja.l,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Prav po ceni!
Fran Čuden
urar
(prej .T. Gebu)
v Slonovih ulicah št. 11
in (118—5)
filijala v Trbovljah
priporočam svojo veliko zalogo
zlatih, srebrnih, nikelnastih ur in verižic, stenskih ur in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Izdelujejo se vsakovrstna popravila po nizki ceni; za dobro delo se jamči.
Kot
tovarniški nadzornik
dobi službo posten in energičen, 30 do 45 let star mož, ki zna brati in pisati. Dotičnik mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika in izveden mora, biti tudi v kmetijstvu. (204—i)
Več je izvedeti pri npravništvu „Slovenskega Naroda".
D" VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa  ni! — Maščevanje  usode. — Kazni  spisi: Iz   državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
ijaški koledar
po 40 kr. 5g
ff
NARODNI TISKARNI".
Nedoseženo!
J*i»ii5*tiif*.
Eneipp-ova slab kava
«'•1*1 u uli z
Oelz-ovo kavo
pomešana, je zdrava, cenena kava, fino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno bobovo kavo. — Kuelpp-ova wla«lna kava je pristna, ako se prodaja v rudečib, čveterooglatih  zavojih z varuOntuo  znamko, kakor
je tu natisnena. (1006—11) UBIT' ©elz-ova kava le z iihnu firmo, ^pf
©satje l>elz v »regencii
od veleč. gosp. župnika Seb. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privi).
tovarna sladno kave.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani.
Najboljše vrste piva
|jSf~~ sodLIlv i«- stelclor.icaii
iz združenih pivovarn Sohretner v Gradcu in Hold v Funtigamu
priporoča po tovarniških cenah    (195—l)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
M. Zoppitsch
v Kolodvorskih ulicah it«v. 24 v LJubljani.
Na plamene poizvedbo odgOTarja »n nemudoma in franko.
Itborao marčno pivo r plombiranih ateklenli-ah ■ imtentovanim stumaakom iloMra se vsak dan ivcsn. |/a litra 11 kr.. lUitor U kr. dobiva te v trgovini ■ ipecorijakim blagom pri gnapt* Mariji Koa v Kolodvorskih iiliaah »t. 24.
Prodaja jajc za valitev.
Premovano
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo X. vrite.
Cochincblna, živo rumena, 1 jajce 15 kr. l"lyiiioiitli-Roelc kraguljoasta, 15 kr. Itrahma« svetla, 15 kr. Lzngakao, črna, 15 kr. I.hiiknIiku, bela, 15 kr. !*Ia-lejakn 20 kr. DorckliiK* jereničaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andalualfel« pepelnosivo, 15 kr. La FlOcbe, črno, 15 kr. Houdan 15 kr. Holandd, črni z belim čnpoui, 15 kr. Španci, črni, 15 kr. Leghorn. svetlo barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Prlmorvl« raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Yokohama 25 kr. Zlati Bantam 20 kr.  Trebrnl HnnUui 20 kr.
Ovoj in frankovana pošilja te v do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrBta te kuretninu goji ae na pristavah sama zaso in sicer na prostem. Za pristnost piemeua in za sve-žost jajc jamči razpošiljat elj (200—1)
Jožef ^tieg-ler
graSčinski opravnik v št. Petru pri O-orici.
stanuje (5—9)
„pri Maliću", II. nadstropje, št. 25-26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in
od 2 — .r>. uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne.
Kajuovejtfe In na|bol|ie vrste umetnik sobovi) In sob. — !Va|liol|Ae In trpeine plombe v zlittu In plnllnu sta ■prednje sobe, posteklenjene  plombe povsem iu
uerasločno take, kakor ho aobje. Za vsa dela in operacije ne garnntlra.
proti proviziji za prodavanje kmetijskih strojev na Kranjskem se vgprejuio. — Ponudbe pod Šifro „agenti" pošiljajo naj se administraciji »Slovenskega Naroda". (191—2)
300.000
prav lepih triletnih smrekovih
na  Krasu vzgojenih
in
30.000
dveletnih mecesnovih sadik po 2 gold. za 1000 franco postaja Postojina proda Josip Dekleva.
Naročila vsprejema dO 1. marca t. 1. Josip BezlaJ
oskrbnik Josip Deklevovega posestva v Malem otoku, poŠta Postojina. (174—3)
Sr. Rose životni balsam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo. ^SlriSl
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delili zavoj nine je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'ražki oaiTifulno domače mila
To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, či&tenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi bluzi bolečine.
V škatljicali po 35 kr. in 25 kr. To pošti G kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
G-lavna zalogra.
FRAGNER. Praga.
11. 203-201, Mula tirana, lekarna T .pri r i mm orlu", ■""Postna razpoSiljatev vsak dan. ~*JSJ
MAG GI
BEHE1 za*>cIo aaaauwm9amuaam za juhe
priporočati je gospodinjam naj topleje, ako hočejo brez velikih troSkov napraviti izborno juho. Dobiva se pri Ka-rolu C- Holaer-jn v Izubijani. (20—11)
/2 II.
Va o
v. „ no
'80 •30
Malaga sekt iz 1.1876 • . V, stekl. fl. l'50 Med. malaga sekt iz 1.1862 v. „ „ 250 Zlatobarvnl malaga . . .. v* „ „ 2-
Vino iz Španske veletržnice „Vinador", za katerega absolutno pristnost in ukusnost se jamči, dobiva se pri gospodu
lolccirju. v I^JuHlj.-ir\l.
(98—2)
Na marko Vinador" in na zakonito deponovano varnostno znamko prosimo paziti, ker se le za tako zaznani enovanega blaga absolutno pristnost in ukusnost jamči.
Oljni ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Alpska. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluhost, uklanja takoj Slab posluh, ušesni tok in vsako uiesno bolezen, dobiva se proti dopofiiljat.vi gld. 170 v vRej AvBtro-Ogorski franko-vano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni -pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. A nt. Kogla in v mestni lekarni g. Mitt.lorja v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-jn v Trstn, Jožefu C r i s to f o 1 e t ti-j n v tJoriri; Antonu M izza no na Reki, — na Dunaji pri c. in kr. v o j n i poljski lekarni, na Štefanovem Trgu fit. H in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilfcrstrasso 196. — Pristnd blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom
c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. (9U2)
Pravi sažslad,
za nesrečne žrtve s amo o s k r u m b e (onanije) in tajnih rnzpaSnostij je izborno delo
Dra Retau-a
hebeohrana
ČcSko izdanje po HO, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Cita naj jo vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „V e r 1 a g s - M a g a z i n R. F. Blerey v L i p-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsako] knjigarni. (1089—10)
^m0^0000000000000000000000{ri
i ■    Tj!}!*]^ Bi 1 ■
I HhMssIlM I1'"
'1 EiS^ffiK.i53'W'sSiii>ffssTs>S ^SESSsjmI''^
{i> m ■■■■HbbPbH^ Rmrn 1
~^0000000000000000000000000B
! Razprodata t
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno blino Iu kulilujslco orodje po najnižji ««*ul. — S tem ponuja se vsem p. n. KOMpotI«rJeui, Koatllulcnrjeni, predNto|nlMtvoin bolni« itd. najboljša prilika, svo|e blftuo In kuhinjsko orodje po ceni dopolniti ali pa al uovo omisliti.
NaVBStani  PriPorof»,n svojo nal«»č ia novo goapodaratvo sestavljeno  blSuo   potre bite iuo  I a  telesa od
Kld. 15*— do gld. aoo*—. i manja mas ročila se takoj i m vestna itrttit'. (54—14)
vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje in rente
na Dunaju. Schottenring št. 8 v lastni hiši. Ustanovljena meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji.
Zavarovane svots ss točno izplačujejo.
Zavarovanje
Pri „ Avstriji" zavarovanih je 2e čez 34.000 oseb za 20,501 milijonov gold. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milj. gold.
Izplačala je ..Avstrija do-zdaj že 7,444 milijonov gold
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrt i veljavni so za ono, ki spadajo 80 pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih Nasledi?, nu da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I. Zavarovanje za sin čaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadarkoli so smrt pripeti.
II. Nasprotno zavarovanje pri r.akonskih.
III. Zavarovanje na doživetje in ob Jednom za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določeni starosti nj.Miiu samemu ali pa njegovim drdičem,  kadarkoli bi
IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se. kadar zavarovanec določi-no starost iliMc/.f njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V. Zavarovanje rent (pen-
*Ue).
VII. Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem časn.
VI. Zavarovanje na dozi tj e : Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; iiko bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s fi" , obrestnimi obresti.
VIII. Zavarovanje dote
Otrokom: Zavarovana svota izplača so kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
zavarovanec poprej umrl.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarifo brezplačno daje:
Nadzornišlvo ..Avstrije" v Ljubljani:
Ignacij Valentinčič,
Pisarna: Sv. Petra oesta it. 73.
s^s^r      *ycw <y>
24
«4
t<MBi umi
V AMERIKO. {
VOŽNJI LISTKI
(7—8) pri ■■IzoicciiiNko-ameriški pa« rol»i-o<liii družUi.
I
1
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7
•DUNAJ.
Prospekti in pojasnilu točno iu zaatnnj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje.
Knjige in muzikalije
pokojnega fosp. Vojtehia A »lente ae ra*proda|ajo na Cojzovl eestl h. nt. 1«> v I. nadstropji od II. ure
dopoludne do 1. ure popoludne in od 3.—5. ure popoludne.
■V" Nepremočne ~^MI
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima veduo v zalogi
in jih da|e po ceni (860—23)
»perilter e. kr. pri v. južne železnice, v IjJ ubljaiif, na Dunajski cesti ml. 15.
Koroški
IEC,
Steklenice se polne naravnost z vrelca.
Najizbornejša slatina *W
lavrstno zdravilo, ako se uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti aa kapljajoče otroke, — zdraviščo aa bolnike na ieledcl is meburjl trpeče, sa katarallčne in nialokrvne ljndl.
Glavna zaloga -v T^j-g/bljein.1
pri M. E. 81TFA9T-I1. (849-21)
mm
ki
Vovo racijoiialno zdravljenje.
Vsem bolnim na živcih
se   naj topleje   priporoča  21.  (zdaj a   izSle brošure Kom a na Wrlnmann<M
Ser Ueber Nirvsnkrankhaiten, Vorbeugung und Heilung. S
Dobiva se zastonj (332—24)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
Spričevala znanih zdravnikov.
m* T 9 fik
o
t  v 1
ŠS ■ |l B
J Slfflfll
postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za Namotvorno in
S- tekočo ogljikovo kislino 3
prodaja leta 1814. ustanovljena, s prvimi darili
odlikovana cos. kralj. *ČJjj§f dež.-priv. tovarn a.
(146—8)
Dunaj, VII., Kaiserstrasse št. 87.
Oonllil 'JiuMttoli{ In Irankovauo.
Alojzij Korsika v Ljubljani.
©
i
5
S C
«4 •*
S
.jvc lia:
N
5 <-*
o
P
s*
c:
o i
0
Xl\a.«tx»-vBtia£. kftt«l3(i ■£.<=>"fe* se ss».«t©aa.J *-n Ac«L».k:a. BSSS1
rTl^gfOVilk«.  M  ^OlllOIli. (67—7)
' ^ta^^ ^^^^ ymm—^mf ^
^l©l^l©l^1©l©l@l©l^l^l^l©l©l©l©l©l©l@l©l©l©
IS
^.
T.
i
v Ljubljani, na Starem trgu (956—18)
priporoča svojo bogato zalogo
nagrobnih vencev
iz umetno narejenih cvetk in
trakov za ¥enee
v različnih cenah. Zaloga vencev je skoro vsak teden nova. tj"
Preskrbujejo se tudi
nagrobni venci iz svežih cvetk
po lastnih cenah pri najcenejših in najboljših izdelovalcih.
Pri brzojavnih naročilih zadošča naslov: Benedikt v Ljubljani
©l©i©l©i®
©|@|©|©|©|©|©|©l©l©l©l®l®
3^
a mm__mm\ m*___
©I©
mm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiik .Narodne Tiskarne',