Številka 161 TRST, v četrtek 13. junija 1907. Tečaj XXXII. JOT Izb&Jz. vsaki dwXs tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 av6. (6 BtotiDk) v mnogih tobakarnsih v Trstu iu okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru. Sežani. NabrcŽini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdoveČini, Postojni, Dorn'oerru, Solkanu hd. <'E>'E OGLASOV se računajo po vrsiivh (Sirote 73 mm. visoke a Vi nun); za trgovinske in obrtne (glase po 20 stoti n k ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 Rtot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrpt 20 K. v^nkans-daljna vTsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, nnjananj pa po 40 stot. — Oglase sprejema InBeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina znala sa vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 ire?cce »5 K —. ua naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira. laročiua aa nedeljo uđaije ,Edinosti'stan?: ceioletio 15-20, pol leta 2-60 Vai dopisi naj se pošiljajo nn ure iništvo lista. Nefrankovanp pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista UBEDNIŽTVO: nI. Glorfio (Jalatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .,Edinost". — Natisnila tiskarna kon sorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Gioreio Galatti št. 18. ssssssi Poštno-branilniČnl raeun St. "841*652. .. TELEFON itav. 1157, - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK H BRZOJAVNE VESTI. Cesar na Dun&ju. DUNAJ 12. Cesar je ob 4. in pol uri zjutraj dospel iz Budimpešte ter se je podal v SchGnbrann. Kardinal Samasea ni bil povabljen na dvorni obed. DUNAJ 12. „N. AViener Tagblatt" poroča iz Budimpešte : Splošno se je opazilo, da ni bil na dvorni obed, na katerem so bile vse osebe, ki so se udeležile cerkvene slovesnosti povodom 40-letnice kronanja, povabljen ravno kardinal Samassa, ki je služil pon-tifikalno mašo. Poljedelski centralni zavod. DUNAJ 12. Poljedelski centralni zavod je imel danes pod predsedstvom grofa Ferdinanda Bu«juoy sejo, katere so se udeležili zastopniki ministerstev za notranje stvari, poljedelstva, trgovino in namestništva. Glavni referent vit. Hohenblum je najprej priobčil, da se je knez Auersperg predsedništvu odpovedal. Vit. Hohenblum je nato poročal o najvažnejih agrarno-političnib dnevnih vprašanjih. Nižeavfitrijeki deželni zbor. DUNAJ 12. Nižeavstriiski deželni zbor je danes vsprejel nujni predlog, v katerem se poživlja vlado, naj ugodi vsem prošnjam kmetskih sinov in poljskih delavcev ter jih oprosti od orožnih vaj. Nadalje je ^deželni zbor sklenil zakon glede občinskih posredovalnih uradov, konečno je vsprejel predlog, ki poživlja vlado, naj prične z regulacijo Mo-rave iz državnih sredstev, ne da bi bilo treba kaj prispevati deželi. Predsednik državnega sodišča Unger odstopi. PRAGA 12. „Den14 poroča z Dunaja, da bo pravosodni minister dr. Klein imenovan predsednikom državnega sodišča na mesto dr. Unger-ja, ki pojde v kratkem v pokoj. Delegacije. BUDIMPEŠTA 12. Avstrijska in ogrska vlada sta opustili misel, da bi sklicali delegacije meseca septembra. Delegacije bodo sklicane še le koncem leta. Vzrok cesarjevega odhoda iz Budimpešte. BUDIMPEŠTA 12. List „Ujsag^ je priobčil neko pismo z Dunaja, v katerem se pojasnuje odhod cesarjev iz Budimpešte. Glasom tega pisma je primitiven in priprost način praznovanja 40-letnice kronanja napravil v dvornih krogih najmočneji utis. Vsa slavnost se je omejila na slovesno mašo v cerkvi sv. 3Iatije, na katero niso bili povabljeni avstrijski ministri in niti diploma-tični zbor. Cerkev je bila na pol prazna. Avdžjenca grofa Andrassy-ja pri cesarju. BUDIMPEŠTA 12. V političnih krogih je provzročila splošno zanimanje avdijenca, ki jo je včeraj imei grof Andrassj pri cesarju. Andrassy je izjavil; „Nadejam se, da pojde vse dobro*". Baron Aehrenthal v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. Minister za unanje stvari baron Aelirenthal je obiskal minister-skega predsednika dr. Wekerle ter se je ž njim dlje časa razgovarjal. Nagodbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 12. V ministerskem predsedstvu so se danes nadaljevala nagodbena pogajanja. Pričela so o ob 9. in pol uri. Posvetovanje se je vršilo tarifnih in užitninskih vprašanjih. Začasno bodo danes PODLISTEK. VOHUN 85 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „A bilo je prvikrat, ne je vprašal predsednik z očetovsko sočutnim glasom. ,,Ne, ne I" je vzkliknila Fanika. „To je bil že četrti njegov obisk!" ..Saj sem vedel," se je smeldjal starček in si mel roke. „Imamo tu predrznega, čudovito predrznega mladeniča pred seboj. Prepričan sem. da je v boju vojak, da mu ga ni para! — V kaki maski je prihajal prejšnje čase?" ..Takrat ni potreboval nobene maske. Kraljeve čete so bile v deželi in so ga svobodno puščale skozi.* „Torej je bil to prvi obisk, ko je prišel brez svoje uniforme ?u ..Prvi, gotovo !" je živahno potrdila Fanika. „A ste mu pisah? ste ga prosili, naj pride ? Gotovo da ste zelo hrepeneli po svojem bratu ?u je dostavil polkovnik z nestrpnostjo. „Da smo hrepeneli po njem in kako zelo hrepeneli, to je res — a pisah mu nismo kakršnokoli občevanje s kraljevo armado bi popoludne dovršena in avstrijski ministri ter strokovni referenti se ob 5. uri popoludne s posebnim vlakom povrnejo na Dunaj. BUDIMPEŠTA 12. ,.Ogr. biro- poroča: V palači ogrskega ministerskega predsestva so se danes ob 2. uri popoludne nadaljevala nagodb-na pogajanja. Razun ministrov so bili to pot na razpravi tudi strokovni referenti. Posvetovanja so se vršila do 5. ure popoludne. Iz palače ministerskega predsedstva so se avstrijski ministri in strokovni referenti direktno peljali na kolodvor ter se vrnili na Dunaj. Z današnjim dnem so pogajanja začasno dovršena; vendar se bodo v kratkem nadaljevala na Dunaju. Tekom sedanjih posvetovanj se je v vprašanju bloka veterinarske konvencije in vžitnine doseglo med obema vladama bitstveno zbližanje. Stvar pa ne stoji tako glede tarif alpskih železnic, glede katerega vprašanja bo treba novih predlogov. Nadalje se je posamično razpravljalo o besedilu carinske in trgovinske pogodbe, ki se jo ima skleniti med obema državama in tudi tozadevno je prišlo do znatnega zbližanja. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. Zbornica je n dalje-vala generalno debato o železniški predlogi. Govorila sta posl. Bukovics in Jurics za predlogo, posl. Magdić v hrvatskem jeziku proti predlogi, nakar je bila razprava prekinjena. Posl. Schuller (ustavna stranka) je inter-peliral radi revizije kazenskega zakonika in trgovinskega zakona, da se prepreči nepoštena konkurenca. Pravosodni minister dr. Giinther je odvrnil, da je že izdelal novelo, po kateri bo možno vspešno kaznovati goljufijo. Posl. Ladislaj Goldis (Romun) je inter-peliral radi razpustitve zidarske strokovne organizacije. Rekel je, da so temelji prave ustave društvena in tiskovna svoboda. Zelo se čudi, da v no vejem času razpušča minister za notranje stvari delavske organizacije. Število političnih pravd je skoraj veče nego na Romunskem. (Prigovori na levici). Pravosodni minister dr. Giinther : „Tega ste krivi vi !w — Hrup je postajal čim veči. Več poslancev stranke neodvisnosti je skočilo proti govorniku ter mu zaklicalo : „Sramota je, da se tukaj tako govori !u — Posl. grof Teodor Batthyany : Mi ne bomo trpeli, da bodete vedno grdili deželo. Vi hočete prov-zročati le škandale. Hočete biti mučeniki. da nas kompromitujete pred inozemstvom. Ker je hrup čim dalje bolj naraščal, je predsednik prekinil razpravo. Med pavzo je hrup trajal dalje. Na narodnostne poslance so letele različne psovke. Pravosodni minister dr. Giinther je skušal razburjene poslance pomiriti, nakar je nastal mir. Ko se je seja obnovila je posl. Goldis izjavil, da nikakor ni hotel žaliti vlade oziroma zbornice, in ako je proti svoji volji rabil žaljiv izraz, prosi za oproščenje. Smatra pa za razžaljenje, ako se mu podtika, daje hotel razžaliti madjarski narod. (Pritrjevanje). Interpelacija Goldisa je bila konečno izročena ministru za notranje stvari ter na to seja zaključena. Prihodnja seja jutri predpo-ludne. Imunitetni odsek poslanske zbornice- BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. biro) Imuni, tetni odsek je danes razpravljal stvar kršenja imunitete posl. Vajde. Odsek je sklenil uvesti preiskavo ter pričeti z isto prihodnji teden. bilo lahko pripravilo v nevarnost očeta... nismo se upali ..Ali je zapustil očetov dom, predno so ga vjeli naši? Ali je imel s kom kakšen sestanek ?" ..Z nikomur — razun z nekim sosedom, s krošnjarjem Brezo." ..S kom?" je za vpil polkovnik in šinil pokoncu. kakor da ga je pičil gad. Dunvud je zastokal na glas, se udaril s pestjo po čelu in vzkliknil razburjen : -Izgubljen je!" in je zbežal iz sobe. ..Harvi Breza ?" so ponavljah vsi sodniki in stroga stara gospoda na predsednikovi strani sta se pomenljivo spogledala. Henrik pa se je vzravnal ponosno in dejal: ..Da, gospodje, priznam, da je bil Harvi Breza, ki mi je priskrbel tisto obleko in da sem z njegovo pomočjo prišel mimo Vaših straž — toda do svoje smrtne ure, do zadnjega svojega dihljeja bom trdil, da so bili moji nameni čisti, da sem nedolžen/ „Stotnik Hvarton,"1 je dejal predsednik s svečanim glasom. „ Sovražniki svobode Amerike so napenjali vse sile, da bi zlomih našo moč. V razmerju z njegovo vzgojo in z njegovimi sredstvi ga ni v vrstah naših sovražnikov nevarnejšega človeka nego je ta Harvi Breza — on je vohun, zvit, lokav, prekanjen Novi srbski minister za notranje stvari. BELIGRAD 12. Poslanec in predsednik časnikarškega društva Nasta Petrovič je imenovan ministrom za notranje stvari. Petrovič pripada Vuičevi skupini staroradikalne stranke. Avstroogrska-bolgarska pogajanja. SOFIJA 12. Bolgarski delegatje za pogajanja o sklepu trgovinske pogodbe pojdejo prihodnjo nedeljo na Dunaj. Bolgarski vojaki dezertirali. SOFIJA 12. Vesti iz Plovdiva poročajo, da je večino dezertiranih vojakov ujela obmejna oblastnija. Najbrž jih je le malo prekoračilo mejo. Ujete vojake izročijo vojaškemu sodišču. Večina je izjavila, da jih je na dezertacijo nagovoril njihov baterijski poveljnik stotnik Stojkov. Poslednji se nahaja v sodnijski preiskavi. Kriza mestnega občinskega zastopa v Florenci. FLORENCA 12. Večina mestnih zastopnikov je odstopila. Bržkone bo imenovan vladni komisar. Italijanski senat. RIM 12. Senat je vsprejel predlog, da se 4. juli 1907 100 rojstni dan Garibaldrjev proglasi narodnim praznikom. Predlog je bil vsprejet z živahnim odobravanjem. Iz Švice. BERN 12. Stanovski svet je dovolil kantonu Graubiinden za gradnjo retiške železnice 5 milijonov frankov. Vinogradarska kriza na Francoskem. CARCASONNE 12. Ves municipalni svet ie podal svojo ostavko. PARIZ 12. „Echo de Pariš" zatrjuje, da je general Bailloud, poveljnik 9. vojnega zbora v Montpellieru poslal vojnemu ministru zaupno pismo, v katerem ga je obvestil, da se v slučaju spopada z vinogradniki ne more zanesti na pokorščino čet. ■ PARIZ 12. Listi poročajo, da je bilo tudi v vojašnici 122. pešpolka v Montpellieru povodom demonstracij vinogradnikov nekoliko slučajev punta. PARIZ 12. „Temps" dementira vest, da se je v 122. pešpolku v Montpellieru dogodil slučaj kršenja discipline. „Liberte" poroča, da bo 100. polk v Narbonni premeščen v Gap. Ministerski predsednik Clemenceau meni, da so za dogodke v tem polku odgovorni klerikalni častniki, proti katerim bo bržkone uvedena preiskava. MONTPELLIER 12. Dogodek, ki se je, kakor javljajo različui listi, pripetil v tukajšnji ženijski vojašnici, je bil nastopen : Nastopila je stotnija, ki je imela prevzeti rediteljsko službo na kolodvoru. V vrstah je bil tudi neki pijan vojak, ki se je branil odmarširati s svojimi tovariši. Odvedli so ga nazaj v vojašnico ter kaznovali. Ivan Orth je v Evropi ? PARIZ 12. Minoli torek je dospel iz Argentinije dr. Quintana, sin bivšega predsednika argentinske republike. Podal se je k biografu Ivana Ortha, Garzonu, ter mu izročil neko lastnoročno pismo, ki ga je „Figaro*1 danes priobčil, v katerem pismu so spoznali pisavo bivšega nadvojvode. „Figaro" je potem priobčil članek Gar-zona, v katerem isti zagotovlja, da je Ivan Orth, bivši avstrijski nadvojvoda dne 8. junija iz Rio de la Plate dospel na parniku „Ara-guava" v Cherbourg. Istega dne je prišel v Pariz ter je potem odpotoval na Angleško. Barka a zli mornarji se potopila. NORFOLK (Virginija) 12. Izginila je nad vse pojme. V resnici, stotnik, to je znanje, ki Vam utegne postati usodepolno." ..Jaz sem ga pogubila !~ je vpila Fanika in si zakrivala obraz. Predsednik jo je tolažil, ona pa se je razburjala le še huje. „Ah je to takšen zločin, če ljubi sin svojega starega očeta ? Ali ga hočete zato umoriti ? Vošingten, plemeniti, nepristranski Vošingten, ne bi bil nikdar tako trdosrčen. Počakajte samo toliko, da more on sam odločiti !" „Nemogoče," je dejal polkovnik in na njegovem glasu je bilo spoznati, kako hudo mu je. „Naši ukazi so določeni in dovolili smo jetniku že preveč odloga." „O. samo teden dni še počakajte. Na kolenih Vas rotim, če Vi sami pričakujete milosti ob svoji zadnji uri. .. Podarite mu samo teden... samo dan še mu podarite. „Odvedite jetnika," je ukazal drugi sodnik in se obrnil nato na predsednika: „Polkovnik Singelton, ah gremo ?u „Singelton ?" je ponovila Fanika. „O, potem ste Vi oče in razumete bolest očeta ! Ne morete mu raztrgati srca! Čujte me, polkovnik Singelton! Kakor bo Bog čul nekoč Vaše poslednje vzdihe — prizanesite bratu!" Pala je pred njim na kolena in se ga oklenila. (Pride še.) neka barkasa, ki je dne 10. t. m. opolunoč odšla iz Jamesto^vna ter se hotela prepeljati k oklopnjači Minesota. Govori se kakor gotovo, da je zadel vanjo neki parnik. Na bar-kasi je bilo 11 mož. ■}■ John Morgan. AVASHINGTON 12. Umrl je John Morgan. Državni tajnik Root in japonsko vprašanje. WASHINGTON 12. (Associated Press) Državni tajnik Root je najodločneje odklonil vsak«; izjavo o japonskem vprašanju. S tem hoče preprečiti, da bi se vsled uradne izjave ne razširjale vznemirjajoče govorice. Iz Salvadorja. MEKSIKO 12. Predsednik republike Salvador je brzojavil tukajšnjemu poslaniku Salvadorja, da so danes Nikaraguanci s pomočjo salvadorskih revolucijonarjev s topni-| čarko bombardirali mesto Acajutio ter je I zasedli. Rusija. Orožnik umorjen. TOMAŠOV (gub. Lublin) 12. Tukaj je bil umorjen neki orožniški stražmešter. Vsled tega so bile po vseh tovarnah preiskave. Are-tovanih je bilo mnogo delavcev. Agrarno gibanje na Ruskem. PETROGRAD 12. Agrarno gibanje v • južni Rusiji in izlasti v okrožju Cernikova se j naglo razširjajo. Agitatorji zažigajo dvorce ! ter nagovarjajo kmete na štrajk. Svoboda shajanja. BERO LIN 12. „Wolffov birou poroča iz Petrograda : Socijalni demokrati so uložili v državni dumi zakonski načrt glede svobode shajanja. Po tem načrtu naj bi imeli vsi ruski državljani neglede na starost in spol, pravico, da zamore j o prirejati shode na ka-teremsibodi kraju na planem ali v zaprtih prostorih, ne da bi bilo treba dovoljenja od policije. Uradniki, ki bi hoteli take shode motiti, naj bi bili kaznovani z ječo do 6 mesecev. Teroristi v Kurlandiji. MITAVA 12. Tukaj je bila aretovana banda 18 teroristov. V Dondangenu na obali Kurlandije so odkrili zalogo piroksilina, dinamita in drugih eksplozivnih snovi ter več bomb. Izvršene smrtne obsodbe. RIGA 12. Včeraj zjutraj rano je bilo ustreljenih osem vjetnikov, ki so se bili spun-tali v centralni ječi in katere je potem vojno sodišče obsodilo na smrt. Vsi so šli pogumno v smrt klicaje: Živela revolucija. Na to so jih pokopali na mestu, kjer so bili usmrteni. Državna duma. PETROGRAD 12. Včeraj je duma v prvem čitanju razpravljala o zakonskem načrtu glede lokalne justice. Debata je bila strogo stvarna. Umor generala Uljanina. ASKABAD (Kavkaz) 12. (Petr. brz. ag.) Načelnik železnic centralne Azije, general Uljanin, je bil danes umorjen od neznanih oseb, ki so bile v uniformi. Napad kavkazijcev inHunguzov. HARBIN 12. Neka iz Kavkazijcev in Hungu-zov sestoječa banda je danes obstreljevala poslopje, v katerem so zapori in staro postajo v Pograničnaji. Ubit je bil neki policijski mojster, ko je branil svoje stanovanje, isto tako tudi dva obmejna vojaka. En vojak je i bil ranjen. Nato je banda pol ure streljala na vojašnico. Razdelitev volilnih okrajev in Italijani. V dunajski „Iniormation" čitamo : „Vspeh volitev je med drugim dokazal tudi to, kako nekritično in nevešče je bivši parlament določil meje mnogokateremu volil-j nemu okraju. Kakor znano, so Italijani z ' obstrukcijo grozili volilni reformi, ko je pa-j sirala skoro že zadnji stadij. Zakaj ? Vladni načrt je uredil tržaški volilni okraj tako, i da so bili trije mandati gotovi za meščanstvo. jeden pa za proletarijat. Italijani pa niso hoteli socijalni demokraciji prepustiti 1 brez boja niti enega mandata in so s silnim patosom zahtevah, naj se demokratično okrožje razkosa, ker so pričakovali, da s tem odvrnejo od Trsta vsako nevarnost od socijalno-demokratične povodnji. Zbornica je ugodila tej želji, a glej. Trst je odposlal v zbornico štiri socijalne demokrate. Kratkovidna in tesnosrčna taktika Italijanov seje britko maščevala nad njimi samimi." Iz teh izvajanj ni razvidno, kako si pisec v „Information- tolmači izvolitev socijalno-demokratičnih poslancev v Trstu : ali meni, da je zmagala socijalna demokracija sama se svojimi idejami, ali pa vidi v zmagi socijalno-demokratičnih kandidatov le izraz nezadovolj- Stran II »EDINOST« Stv. 161. V fietu, dne 13. junija iyQ7 noati tudi drugih slojev, ki sicer politično ne pripadajo socijalni demokraciji ? ! Naše prepričanje govori za to poslednje domnevanje. Pa pustimo to,, ker smo oni sestavek v -Information" posneli le zato, kerje v njem izrecno priznano, da so se tržaška volilna okrožja določila po zahtevah in željah italijanskih poslancev. In to velja brez dvoma tudi gl de Istre. To smo hoteli zabeležiti, da se bo vedelo, kako drzna laž, kako gnusno hinavstvo je bilo to, da so Italijani po svojem porazu na minolih volitvah kričali proti vladi in parlamentu, češ, da so se volilni okraji določili na škodo Italijanov! Zgodilo se je marveč, kakor so hoteli oni. Kaj moreta vlada in parlament za to, ako so bili Italijani prevarjeni v računih, ki so šli za tem, da bo slovansko prebivalstvo v tako imenovanih italijanskih okrajih pod | znanim pritiskom in po proslulih volilnih mahi-nacijah tudi to pot oddajalo — italijanske glasove. V tem so se to pot zmotili mogočni 8ignori. Menili so, da bodo tudi sedaj siromašni narod gonili na volišče, kakor se goni neumno žival v klavnico. Ali velik del naroda našega se je osvestil in se zavedel svojega narodnega in človeškega dostojanstva in noče biti več — žival, uprežena v jarm svojih zatiralcev in zaničevalcev! Po vzdramljenju naroda se je pokazalo, da italijanski volilni okraji niso — italijanski ! In tu je hkratu nastopil interesanten psihologični moment, ko so signori začeli zatajevati svoje lastno dete: po njih lastnih zahtevah in željah prikrojeno razdelitev volilnih okrajev. Še več: ne le zatajevati, ampak zaničevati kakor kakega neligitimnega bastarda, ki sta ga parlament in vlada v svojem sovražtvu do Italijanov vsilila, da zadasta italijanstvu hud udarec. Gospodje so nepoboljšljivi in so jednostavno nedostopni pametnemu spoznanju, ki jih jedino more rešiti in jim zagotoviti njihovemu številu primerno pozicijo. Italijani so se zagrizli v boj, v katerem morajo slednjič podleči. Zagrizli so se v boj, v katerem jim je edino orožje — zatajevanje tega, kar je, kar faktično obstoji, v boj proti naravi. Od tega boja nočejo odnehati. Doslej jim je res z znanimi nemoralnimi sredstvi in s podporo — da govorimo z državnim poslancem Spin-čieem — novodobnih tiranov vspevalo, da so tudi drugemu svetu, ki naših narodnostnih razmer ne pozna, sugerirali prepričanje, da so to italijanski kraji. Ali, kakor mora biti vsakega slepenja enkrat konec, tako je prišel tudi za signore usodni trenotek, ko jih dogodki in dejstva bijejo po zobeh. Sleparstvu se je približal konec. Kdo bo odslej veroval več trditvi, da je Istra italijanska pokrajina, ko so bili vsi trije slovanski kandidatje že na prvi voiitvi sijajno izvoljeni, italijanskih pa — nobeden ? ! Kdo bo še veroval tej trditvi, ko sta na ožjih volitvah v „italijanskih" okrajih Pulj in Poreč italijanska kandidata prodrla z malenkostno večino le še na ta način, da sta takorekoč na kolenih prosila pomoči pri elementih, ki so jima politično nasprotni, pri strankah, ki niti italijanske niso po svoji sestavi ! Kako naj svet še veruje v italijanstvo Istre, ko je en sam slovanski kandidat — dr. Laginja — dobil kakor trikraten kandidat več glasov, nego vsi trije izvoljeni italijanski kandidatje skupaj ? ! Krik od italijanske strani radi baje za njih krivičnega razvrščenja volilnih okrajev je sleparstvo. hinavstvo, humbug. Italijanski oligarhiji bi mogel postreči jedino le takov volilni red. ki bi slovanski večini odrekel volilno pravico. To pa je zahteva, ki jej menda ne bo tako lahko ustreči. Ako bi bilo v Italijanih sposobnosti za trezno razmišljanje o svojem lastnem položaju in tudi — recimo — zdravega, računajočega egoizma, kar hitro bi posnemali izgled moravskih Nemcev. Tudi ti so imeli večino v deželnem zboru in odboru vzlic dejstvu, da je dežela po % češka. Ali kakor pametnim in računaj očim ljudem je bilo jasno, da se to krivično, nenaravno in nasilno stanje ne more za dolgo več vzdržati in spustili so se v pogajanja z zastopniki večine prebivalstva. Pogajanja so vspela na veliko srečo nemške manjšine. Abdicirati so sicer morali kakor večina in gospodarji dežele, ali zagotovili so si s tem trdno primerno pozicijo v deželi, kakoršnje gotovo ne bi si bili ohranili, ako bi bili nadaljevali obupen boj proti realnosti. Ta izgled naj bi posnemali istrski Italijani, mesto da kriče o neki krivici, ki v resnici ni druzega nego neodklonljiva posledica narodnostnega razmerja v deželi! In to jedno bodi povedano istrskim Italijanom : čim dalje se bodo pehali, da vzdrže fikcijo italijanskega značaja dežele, čim dalje bodo hoteli oni, ki so manjšina, tlačiti in dušiti večino, čim dalje se bodo odtezali spoznanju, da je v prvi vrsti v interesu njihove lastne nacijonalne bodočnosti, da se sporazumejo se Slovani: tem dražje bo zanje to sporazumljenje! Spor v krseausko-socijaliii stranki ra EDINOST c 5tev. 161 Stran IIT 50 stot. K plesu gospodje f>0 stot. dame 30 . stoti nk. „Slovenska sokolska zveza" je za-1 ložila vodnika po Pragi (načrt in seznam ulic), ki je slehernemu udeležniku letošnjega vsesokolskega zleta, neobhodno potreben, cena 30 stot., naročiti ga je pri zvezinem predsed-ništvu. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" je imelo svoj prvi sestanek — kakor je bilo naznanjeno — v ponedeljek, na katerega je došlo obilo število kolesarjev. — Vsem navzočim je bilo mnogo na stvari, kar je bilo razvidno po živahnem debatiranju in po splošni želji, naj novo društvo takoj prične svoje delovanje. Pravila so bila (z malenkostnimi spremembami) enoglasno vsprejeta, na kar se je določil za ustanovni občni zbor torek dne 18. t. m. v gostilni rBalkan", ulica Tivarnella. Vabijo se uljudno vsi ostali kolesarji ki se še niso prijavili, naj pridejo gotovo omenjenega dne. Darovi. Podružnici sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu so pristopili kakor ustanovni členi s svoto od 20 K sledeči : Gg. Josip Vatovec, Valentin Bačer in si. „Del. kons. društvo" pri sv. Jakobu. Isti podružnici so darovali : si. „Delavsko kons. društvo"" mesto odškodnine „Del podpornemu društvuu za prepustitev dvorane, na željo slednje imenovanega društva 5 K, Ban Martin 7 K. _ Vesti iz Goriške. x Razmere na goriškem sadnem trgu. Deputacija „Goriškega kmetijska društva* in županstev iz goriške okolice je šla k županu Maraniju in mu pojasnila ogorčenje laškega ljudstva nasproti tržnim komisarjem ustmeno in v posebni spomenici, v kateri so navedeni posamični slučaji nepravice in pristranosti mestnih uslužbencev na sadnem trgu. V spomenici se omenja, da merodajni činitelji ne znajo vpoštevati okoličanov, ki prinašajo na trg svoje blago, ker, namesto da bi lim šli na roko, jim delajo take sitnosti, krivice in nezakonitosti, da jih ljudstvo ne mara več prenašati. Neštete so pritožbe v tem oziru in nabrano je toliko takega gradiva, da se zdi človeku kar neverjetno, kako more mestni magistrat dopuščati tako zlorabljenje javne moči, ki jo poseduje od strani svojih uslužbencev napram našim narodnim kmetovalcem. Navedeno je potem več takih izgledov, ko se je zaplenilo, blago in posodo pod ničevim izgovorom. Še posodo se ne dobiva vedno nazaj ali pa še le po daljšem času. Kam zginja zaplenjeno blago, to pa vedo le ple-nitelji sami. Zgodilo se je, da so tudi dekli nekega laškega veleposestnika iz okolice vzeli rešeto ribeza, ker je bil baje nezrel. Dekla pa je šla poklicat svojega gospodarja: ko je prišel le ta, mu je rekel uslužbenec : „La scusi, non sapevo ch' e di Lei" (Oprostite, nisem vedel, da je Vaše). To kaže in dokazuje v polni svitlobi strankarstvo in mržnjo do Slovencev od strani magistratovih kreatur na sadnem trgu in ni treba naštevati še daljnih slučajev, ker s tem je dovolj jasno dokazano, da magistratni uslužbenci izrabljajo svojo moč v to, da šikanirajo na vse možne načine naše okoličane ali iz h u d o -bije, ali iz sebičnosti, ali iz narodnega sovraštva. Da se te škandalozne razmere odpravijo, zahteva deputacija od župana, da zabiči mestnim uslužbencem na sadnem trgu, naj ravnajo z našimi ljudmi kakor omikanci, ter se jih pouči, da so oni tu za ljudstvo in ne ljudstvo radi njih. Magistrat naj dopošlje Goriškemu kmetijskemu društvu zdravstvene in druge tržne predpise, da lahko obvesti okoličanske posestnike. Ustanoviti se mora razsodišče, obstoječe iz tržnega komisarja, enega zastopnika c. kr. kemičnega poskuše-vališča in enega zastopnika Goriškega kmetijskega društva, na katero se bodo mogli obračati naši posestniki v dvomljivih slučajih in katero razsod'šče naj tudi določa, kaj naj se napravi s zaplenjenim blagom. V spomenici se še dostavlja, da za izvoz treba razpošiljati ne popolnoma zrelo sadje, ker v nasprotnem slučaju prehitro dozoreva in se pokvarja. Za kvalificiranje sadja, ki se izvaža, so v prvi vrsti poklicana pristojna oblastva na trgih, kamor blago dospeva, nikakor pa ne ono v Gorici, od koder se razpošilja. Županstva goriške okolice zahtevajo da se tem točkam nemudoma in popolnoma ugodi, ker bodo v nasprotnem slučaju prisiljena izvajati skrajne konsekvence in si vsta-noviti lasten izvozen trg. Zupan je obljubil, da se bo zanimal za stvar ! Torej počakajmo par dni !v Iz Štanjela nam pišejo : Dne 16. t. m. priredi naše pevsko-bralno društvo „Štanjel" veselico z jako bogatim vsporedom. Sodelovali bodo: vojaška godba iz Gorice, zbor „Štanjela", „Kraški slavček" iz Kobjeglave in „D ramatično društvo" iz Trsta, ki uprizori pod vodstvom g. Jake Stoke burko „Trije tički". Po veselici bo ples, ki bo trajal do polunoči. „Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici priredi dne 29. t. m. veliko veselico na Katarinijevem vrtu. Sodelovala bodo razna društva iz Gorice in okolice. Dosedaj so priglasila svoje sodelovanje naslednja društva : telovadno društvo „Sokol" iz Gorice in Solkana, pevska društva iz Št. Petra, iz Št, Andreža in iz Pevme. Vspored bo jako raznovrsten in zanimiv. Pričakovati je, da se odzovejo vsa društva posebno domača ter tako pripomorejo, da izpade veselica impozantno. Ta dan priredi goriško mesto vsakoletno tombolo, katere se posebno goriški okoličani udeležujejo v velikem številu, pa tudi mestni Slovenci se ta dan radi kažejo na Travniku. Ne pozabite dogodkov izza 14. maja ter pokažite goriškim srboritežem na dan 29. t. m. da so minuli časi, ko ste jim polnili mavhe s slovenskim denarjem za kar Vas danes zmerjajo s „ščavi". Pokažite jim, kaka praznota bo vladala ta dan na Travniku, ko Vas ne bo. Za to pa ta dan j vsi na veselico „Slov. bral. in podpornega društva" ! Tu dobi vsakdo dovolj zabave ob zvokih godbe in krasne slovenske pesmi. Apelujemo na rodoljube iz goriške okolice, da po možnosti priporočajo posebno dekletom in mladeničem, naj se ta dan imenovane veselice pol-noštevilno udeleže._ Vesti iz Istre. Slovenščina na c. kr. okrajnem gla-vsrstvu v Kopru. Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih je prejelo od c. kr okrajnega glavarstva v Kopru tako-le obvestilo : „Št. 2086 C. k. okrajno glavarstvo Koper, dne 28./5./1907 Spoštovanemu načelnistvu posojilnega in hranilnega društva v Ricmanjih Ker se tu uradnemu ukazu dne 4/5/1907 St. 1619 dosadaj ni zadostilo vzlič nazugane redovne od 10 K naloži se zadrugi redovno globo od 10 K v zmislu § 250 zak. 25/10/96 st. 220. Ta znesek globe je plačati pri c. kr. glav. davc. uradu v Kopru. More bitne pritožbe proti to razsodeloje predložiti v 8 dneh. Komaj ta razsodelo postane pravo močno se bo pri kazi zamudi izterjala ta globo s pomočjo iz vršilnih korakov. Ako načelnistvo zadruge ne zadosti sgoraj imenovanu ukazu v nadaljnih 03mih dneh, se bo zadrugi naložilo drugo redovno globo od 20 K. N. U. (podpis nečitljiv)" Tako mre varjenje našega jezika na oblasti, ki jej velika večina delokroga pripada k slovenski narodnosti, je neodpustna in izzivlja ogorčenje. To pa tem bolj, ker se govori, da je vodja te oblasti — Slovenec . Vesti iz Kranjske. Šolske vesti. Dos^dariii suplent na meščanski šoli v Krškem g. ivan M a g e r l je imenovan strokovnim učiteljem na omenjenem učnem zavodu. V Ijudskošolski službi so imenovani gg. Ivan Erbežnik učiteljem na Bledu, Rajko Božič učiteljem v Mengšu in Edmund Lahajnar nadučiteljem v Nada njem j selu. Učitelj Anton Levstek je premeščen iz i Senožeč v Ljubljano, učiteljica Marija Arh pa iz Toplic v Gornjo Krko. Ljubljani slovenske napise! Poročajo nam iz Ljubljane dne 12. junija: Občinski svet ljubljanski se je bavil v sinočnji redni seji z vprašanjem javnih uličnih napisov. Po zaslugi deželnega odbora kranjskega ima središče Slovenije, bela Ljubljana, še vedno dvojezične, t. j. slovenske in nemške ulične napise. Že v seji z dne 5. junija 1894 je bil sklenil mestni zastop, dn se imajo dvojezični napisi pri vseh ulicah in trgih mesta spremeniti tako, da se napravijo brez igeme le v slovenskem jeziku. Deželni odboi, v katerem je imela ta čas klerikalno-nemska koalicija večino, pa je ta sklep mestnega zastopa razveljavil, upravno sodišče pa je to razsodbo potrdilo z motivacijo, da pristoja avtonomnim instancam pravica do meritorne odločbe v takih zadevah po prostem izprevidu, ker ni posebnih zakonov glede jezika za označenje ulic, cest in trgov. Vsi poznejši poskusi mestne občine, da bi se odstranili za slovensko metropolo sramotni dvojezični ulični napisi, ostali so — Žal — brez vspeha. V; sinočnji seji občinskega sveta priilo je to pereče vprašanje zopet v razpravo, ker je I — kakor je naglašal poročevalec notar Plantan — vendar že skrajni čas, da pridemo do _(Dalje na IV. strani)_! Trgovsko podjetje z hišo no prodal. Radi bolezni lastnika in vsled nastalih družinskih razmer, proda se iz proste roke v Gorici zelo dobro vepevajoče in vpeljano trgovsko podjetje ter hiča, v kateri se nahaja. Hiša je na zelo pripravnem kraju in v najboljšem stanu ter se vsled najemščine ugodno obrestuje. Kupna cena za hišo in podjetje z vsem inventarjem in pripravo znaša kron 64.000, od katerih ostane lahko polovica po i1/«0/ vknjiiena I. loco. Ob enem z podjetjem vzame kupec tudi vse pogodbe in stalni krog dosedanjih odjemalcev, ter vodi isto lahko pod sedanjo firmo naprej. Obratne glavnice zadostuje K 6000. Ker se da delokrog podjetja vsestransko prav vspešno razširiti je to zelo ugodna prilika za pridne in trgovsko iz-vežbane interesente. Vsa željena potrebna pojasnila daje lastnik sam. ReHektuje se le na resne kupce in bo posredovalci izključeni. — Ponudbe poslati je na upravništvo tega lista do 30. t. m. pod geslom: „TRGOVSKO PODJETJE". n • ■ • 1111 • i i 111 ■ 1111111111% 1111111111111111111111 i i ti» < r i j •> i-ri m i u i ir inrMiiiiiirinrtiiiiiiiii Št. 6371. Fi Oglas dražbe. tet. 1132/07. Razpis službe. Občina Dekani v Istri išče za takojšnji nastop občinskega tajnika. — Letna plača K 1600 s prostim stanovanjem in z dosedaj običajnimi nagradami : za računovodstvo, ter poslovanje pri kraj nem šolskem svetu in bratovščinah. v skupnem znesku K 460. Ponudbe je nasloviti na podpisanega župana. Županstvo Dekani dne 10. junija 1907. v Zupan : PICIGA I. r. Dne 20. junija t. 1. oddado se v zakup potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lovi katastralnik občin Skopo, Kopriva in Hruševica za dobo do 30. aprila ltflo. Uzklicna cena znaša za lov v Skopem 220 K, za lov v Koprivi 100 K in za lov v Hruševici 120 K. Dražba začne ob 10. uri predpol-dne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoldne. .Natančneja pojasnila da podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajno glavarstvo SEŽANA, dne 10. junija 1907. >*t* i>M>iMiMm)i«inMaMM i it ** m nuni.. , I II II I I II I :■• 1.1 II l II i I I I I I Ml I I l l I i i II i i i i i r I I II I l l W Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike spioh so „MALI OGLASI" v „Edinosti" Tovarna pohištva ulica detla Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. ' ras*. -. Posebnosti: Slikanje na emailu. * | RAFFAELE SPAZZALI k TRST * av va * I Tia Cassa di Bisparmio St. 11 VliJA ♦ | ogel Via Nuova Povlake za pode. Povlake za ladije, jahte itd. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem UUMta Dr. J Čeratak»g. Jnscher TRST ulica delta Caserma štev. 13, II. misL Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačtye organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = TRST s Tržiška tovarna za olja, mazilo za u-ozoue, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in staro plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnib __ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna iriiiii»J asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mašila sa vozove, priznane in najbolje znamke (registrirano) mast za vagone, mast-vaselina sa koze, mast sa orodje, voščilo sa dav]ja itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Montalcone) pri Tratu. Avtorizovano podjetje za čiščenje in e parketov MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968 Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci sob na željo brezplačno. Delo zajamčeno, največa točnost. V Trstu, dne 13. junija 1907 »EDI>~OST* štev. 1(51 3tT Ar. IV HOTEL BALKAN ™ ^^ HOTEL BALKAN Cene zmerne. svoje pravice in da se da Ljubljani pravo narodno lice. V imenu pravnega odseka stavil je konečno predlog, naj se vsi javni ulični napisi napravijo izključno v slovenskem jeziku, dežele i odbor pa naj se naprosi, da pritrdi temu sklepu, Ob živahnih dobro-klicih bil je ta predlog soglasno sprejet. Konečni vspeh je sedaj v rokah deželnega odbora, katerega bi zadela težka krivda, ako bi se častna rešitev tega važnega narodnega vprašanja izjalovila. Videant consules ! Bazar v Ljubljani. Tvrdka Deghenghi & Com. v Ljubljani zgradi prihodnje leto v Selenburgovih ulicah obsežno moderno poslopje. V pritličnih prostorih bo nameščen ve-liicomestni bazar. Književnost in umetnost. Kako je v Americi in komu se iz-plati onamo putovati ? Napisao Hinko Sirovatka, izdanje knjižare v korist družbe sv. Cirila in Metoda (Simunić i drug), Zagreb ; cena 60 st. Pisec te naj no veje brošure je bil več let v Ameriki ter popularnim načinom in domoljubnim namenom tolmači razmere, v katere dovaja ljudi potovanje v Ameriko. Kedaj se jim to izplača, da potujejo tjakaj ; česa se imajo varovati in kaj storiti, da jim bo potovanje koristno v gmotnem in moralnem pogledu. To brošuro priporočamo vsem ki so vešči hrvatskega jezika. Zakoni o ugarsko-hrvatski nagodi po izvornicima izdao dr. Ivan pl. Bojničić, ravnatelj kr. zemaljskog arhiva. Izdala knjižara Mirka Breyer-a, Zagreb, (Ilica 29). — Cena 60 st., s pošto 70 st. Nova Avstrija. Splošna in enaka volilna pravica je dala Avstriji novo lice, ki se najbolje zrcali v poslanski zbornici. To nam značilno predstavlja zemljevid, ki je izšel v založbi renomirane tvrd'ie G. Freytag & Berndt na Dunaju VII.-1. Cena 2 K. Vsak volilni okraj je označen, kateri stranki pripada po svojem poslancu tako da je pregled jasen in točen. Dodan je zaznamek novih poslancev, Vrh tega pa so navedeni izkazi o percentuvalnem razmerju posamičnih narodnosti, o njih davkih in kar še more pojasniti in spopolniti podatke zemljevida samega. Razne vesti. Kriva vest o železniškem spoju Azije z Ameriko. Iz Petrograda poročajo, da je bila vest, ki se tiče podmorske železnice v Behringovi morski ožini, objavljena krivo vsled pogrešenega brzojavnega izvestja. Vest se mora glasiti, da je car potrdil sklep ministerskega sveta, da se ne do voh gradnje omenjene železnice in podmorskega tunela. Kaj premore pismonoSa. Povodom 25-letnice službovanja nekega pismonoše, je bil napravljen nastopni račun: Cenijo, da napravlja pismonoša pota na dan 32 kilometrov. Ker ima na leto prilično 335 službenih dni, torej premega v enem letu 11.000 kilometrov. V 25 službenih letih iznaša pot, ki jo je napravil, 275.000 kilometrov. Ako se primerja s tem obseg zemlje, ki znaša na ekvatorju 40.000 kilometrov, tedaj je razvidno, da je pismonoša obšel svet sedemkrat. Se li vzame v poštev tudi pisma, časnike itd. v dnevni teži 20 do 25 kilogramov, tedaj je v 25 službenih letih znesel v hiše svojega službenega okraja 200.000 kilogramov papirja. Lahkomiseljno izgubil karijero in življenje. Iz malenkostnih vzrokov, prav za nič sta se nedavno sprla v Tridentu rezervni častnik Hertl z aktivnim častnikom Wernikom. Konečno sta določila dvoboj pod najtežjimi pogoji. V nedeljo sta njiju spor imeli rešiti sablji. Wernik je dobil hud udarec preko čela, a Hertlu je sablja prebola srce ter se je takoj zgrudil mrtev na zemljo. Kertl je bil tega dne završil vojaške vaje ter se je imel vrniti na Dunaj, kjer je bil inženir v neki veliki tovarni strojev. Strupene kače v Hercegovini. Kakor smo nedavno poročali, se je letos pojavilo v Hercegovini izredno mnogo strupenih kač, ki so upičile že mnogo živine. Zato je vlada razpisala nagrado 50 stotink za vsako strupeno kačo. Vsled tega se je mnogo ljudi dalo na lov na gade. Ena oseba zasluži v malo urah lahko po 7 K. V relativno kratkem času je bilo ubitih že okolu 48.000 gadov. __ OnnAimn oO takoj priden in pošten pomoč Oprtsjlllt/ bO nik, star 14—16 let izučen t prodaji jest vin. — Josip M a h nič, Bazovica. (676 UM o Hori i P 544 Iet Btar> zmožen vrtnarstva, išče IVIlcIllullll/ službe pri gospodi. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". _679 Iščem dobremizar^e' Josip R°že' uiica SLilK^H - DEKORATER Trst, ulica Boschćtio štev. 6 izvršuje t? sako j ako slikanje sob različnem modernem sklada --Tapeciranje s papirjem. - DELO DOVR3KO. CENE ZHEAHE. gostilni „Al Bivlo"ip0SO i i I a::: - pri sv. Ivann- 1 J f bližini tramvajske postaje, vrši se Tsaio nedeljo in Draznik i a ven ples i w 6 VI« nhrMsti v IO in 90 lutili V« rn^nn! nern i osebam vsakega stanu po 1! O 2 poprava in komisijska zaloga dvokoles na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki Orkeitron. — Izbrana vina ; Dreherjevo pivo I. vrste. — Točna postrežba. Za muogobrojen obisk se priporoča laatnik Nazarlj Grižon. pri Botjel-u . GORICA, via Duomo 3 Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. Odlikovana fovarna glasovirjev E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldonl 12 (vogel Corso-Vfa Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-Jev svetovnih tvrdk Stcinwey to Jons v lMew~Yorku, Schweighofer itd. €lekt. planini, orkestrom, harmoniji izposoj uje. — Mcnjnje. — Daje na obroke. Popravlja. — Ako rdi r» po zmernih oenak. obresti v 5, 10 in *20 letih. Na razpolago veliki : mali kapitali na prve in druge dobre vknjižbe r.m Btavbe in zemljišča od 4-V4 do 6 '/„. Kapava in i-r" daja stavb, posestev, hi?, zemljišč, prodajalnic itd, Mtnjava neprem tnin v mestu z onimi v okolici, rj Krasu in Istri. — Za nataočneja pojasnila obrniti pismeno ali ustmeno tlo zapriseženega zvedenem giovanni Spanghero, TRST, m Cffte 61» ^Sndrej «t»d@š, mizz? oar in izdelovalec pohištva (ulica Ireneo della crcce 4, in ulica Scm i] lm» vedno v zalogi zakonske ln obedovalne sob d Mjflnejše in trdno delane v lastni delatnlel Posebna izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Sprejemlj« kakor ino-kol i naročilo za to in za zunaj, kakor tudi poprava. ANTON SKERL mehanik, zaprlseienl svedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trat Zastopnik toiarneJolK Mjitekeles „Pičli" ■V Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljn&i j in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični ! delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kelea . motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Jtev. 1734. ^ iuJosnZfooni^ Filijalka na Prošeku Štev. 146 f.pertofc Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne nre najboljših tovarn Hajnovejie stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. POZO H! Sveži špeh od kranjskih pitanih prašičev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po IO nč , dalje fine šunke po 95 nč. kg in izvrstni prekajeni špeh surov za jesti po 85 nč. kg. — razpošilja oa 5 kilogramov naprej ANTON ANŽEČ-a mesarija Ljubljana. L Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst ===== ulica San Michele štev. 5 Slika sobe v vsakojakem umetniškem slosrtu izvršuje tapecirarsku dela s papirjem. prevzema dela novih zgradb. CENE ZMERNE g^ Izbor drog, barv, ftppUav, parfomoT, fin. m&e. — Iilogi mineralne vede, roaka n parkete, na anU pripravljenega ■irnpa tamarlnAo, mallnevoa Itd. fU. ni; J BOGOMIL PINO v bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur Letovišče Vipava - Hotel ADREJA Zelo romantičen kraj, oddaljen od Trsta. 1 uro po železnici do Štanjela, 1 uro z vozom do Vipav. — Vsako nedeljo in praznik omnibus iz Vipave v Štanjel in nazaj. — O