Uredništvo:
Sehillerjeva cesta stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje.
H *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
CpravnlStvo:
Sehillerjeva cesta štev. H Naročnina znaša za avstro-ogiérstee dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K t>'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 289.
Telefonska Številka 65.
Celje* v soboto, dne 18. decembra 1909.
Čekovni raönn 48.817.
Leto I.
Obstrukcija v državnem zboru.
V Celjn, 17. dee.
Slovanska jednota se je pred dvema dnevoma odločila za obstrukcijo, dasi-ravno je morala vedeti, da se gre za parlament, dasiravno ji je moralo biti jasno, da izroča s tem usodo naše domače in zunanje politike brez vsakega nadzorstva kabinetu z dr. Schreinerjem in dr. Hochenburgerjem, o katerem je toliko in tolikokrat proglasila, da je protislovanski. Slovanska jednota se je odrekla parlamentarni tribuni ravno v tistem trenutku, ko je najbolj potrebujemo. Zato se tudi ni čuditi, da se je sprejel v parlamentarni komisiji Slovanske jednote sklep za obstrukcijo le z 10 proti 6 glasom in da čujemo še danes, komaj dva dni po pričetku obstrukcije, iz Slovanske jednote glasove, ki naznanjajo konec tega političnega dejanja, katerega zelo obžalujemo. Obžalujemo v polni zavesti tega, da klerikalci uprav sedaj izrabljajo narodni radikalizem na Slovenskem v svoje svrhe, ker čutimo, da bi bilo pač treba pred to obstrukcijo pomisliti nekoliko na veliko odgovornost drž. poslanca in pa teške posledice. Vrh tega nam pripovedujejo klerikalci dan za dnevom, da je njihov prvi in najvišji cilj zadaviti v eventualnih novih volitvah vsako opozicijo proti svoji pogubni politiki na Slovenskem. Ali je ta cilj vreden usodnih posledic, ki jih ima lahko sedanja obstrukcija, to prepuščam j mirne duše naši javnosti v premislek in razsodbo.
Ta obrat k obstrukciji obžalujemo tem bolj, ker se je s tem uničilo vse sadove dolgotrajnega in težavnega dela za naklonjenost Poljakov. S tem so šli po vodi vsi upi, katere se je stadio na podporo tega mogočnega kluba. Mi moramo objektivno mirno priznati, da se je načelnik Poljskega kola pošteno trudil tedne in mesece, da bi napetost med vlado, Nemci in Slovansko jednoto ublažil in ustvaril podlago za nadaljna • pogajanja, Po dolgem, napornem trudu je vendar vlada predložila pogoje za preosnovo ministerstva, o katerih bi se dalo govoriti. Slovenski klerikalci menda vendar niso prepričani, da moremo mi Slovenci in z nami vred Slovanska jednota vlado in Nemce kar tako z lahka potlačiti pod klop? Ako se kaj takega prepričuje naše volilstvo, je to brezvestnost in korupcija. Mi moremo doseči edino to, da bodemo živeli drug poleg drugega, da se ne vlada ne proti nam in ne proti Nemcem — in to je mogoče le potom dogovora, aii ne?
Spominjajmo se nadalje, da je bil Poljski klub pripravljen nastopiti z vso odločnostjo, ako bi vlada ne hotela opustiti sedanje svoje politike proti vladi in Jugoslovanom. Bil je pripravljen delovati na to, da dobe Čehi in Jugoslovani svoje zastopnike v kabinetu in odstraniti osebne težkoče. Bienerth je bil vsled tega seveda primoran upoštevati naše . in češke želje in konečno se je šlo le za diferenco 6 : 6
ali 5:5 in za rok preosnove. Slovanska jednota je zahtevala razmerje 6 nemških proti 6 slovanskim ministrom in da se rekonstrukcija izvrši med 1. in 2. čitanjem proračuna. Bienerth se je upiral in to je bil povod za obstrukcijo. Upor Bienerthov izvira iz upora Nemcev proti njegovim pro-pozicijam Slovanski jednoti. Nemci so trdili, da se s tem odkupi slovanska obstrukcija. Bienerth se je Nemcem podvrgel in vzbudil s tem nezaupanje v slovanskih vrstah.
Toda dvomljivo je ali se more to nezaupanje odpraviti z obstrukcijo, ali se more tem potom cilj Slovanske jednote doseči ? Gotovo ne. Sigurno je namreč, da uživa baron Bienerth sedaj še neomejeno zaupanje pri kroni. In dokler to zaupanje obstoji, se z uničenjem parlamentarnega dela ne doseže ničesar. Kvečjemu ravno nasprotno od tega, kar si vsi tako gorko želimo. Uspeh obstrukcije utegne biti le ta, da ostane Bienerth s svojimi zvestimi na vladi in danebodemo imeli parlamenta. Kaj pomeni to za naš majhen in slab narod, ki je v izvenparlamen-tarni dobi še bolj izročen nemški birokraciji na milost in nemilost, tega niti ne bodemo razkladali. Ponavljamo, da je brezvestno, ako se našemu volilstvo kaj tacega taji. Če ne plačujejo Kranjci računov za tako nesmiselno politiko v domače strankarske svrhe, pa jih plačujemo mi Štajerci in še bolj Korošci.
K vsemu temu novi kabinet ne bi imel biti niti parlamentarni temveč samo prehodni uradniški. V tej prehodnosti bi imeli vsekakor dobiček — in to je tudi eden izmed vzrokov, zakaj se Zveza južnih Slovanov ni odločila za obstrukcijo. Sicer pa trdno vemo, da ne vlada niti v klubih, ki so se odločili za njo, nobeno navdušenje za boj in da je bil zadnji sklep le posledica prejšnjih — recimo — neprevidnosti. Dejstvo je, da doslej niso Mla-dočehi vložili niti enega nujnega predloga; slovenski klerikalci pa tudi le jednega — in še ta se smatra za prvi signal na — umikanje.
Kaj se zgodi nadalje, je danes težko reči. Najbrže bo državni zbor že v najkrajšem času odgoden in po za-stonjskih sanacijskih poskusih po Novem letu meseca februarja — razpuščen. Nove volitve bi potem imeli meseca aprila. In tiste so na Slovenskem važnejše ko sistem in Bienerth z klerikalcem.
Politična fcroniha.
v Trajna seja državnega zbora.
Češki agrarec Srdinka je ob 7. končal svoj sedemurni govor. Njegov nujni predlog je zbornica seveda odklonila. Na to je utemeljeval posi. Chalupka, češki agrarec svoj predlog o odpravi eolnin na železo. Seja traja nepretrgoma naprej že tri dni in tri noči. Sinoči ob osmih je nek obiskovalec galerije brizgal sifon v zbornico. Predr-zneža so seveda odpravili. Med nemškimi strankami se kaže velika utrujenost.
v Predlog na spremembo poslovnika. Dočim je zbornica skoro popolnoma prazna, se vrše na hodnikih in v klubnih sobah najživahnejša pogajanja o Kramafevem predlogu za spremembo poslovnika. Gre se za to, da bi predsednik dobil toliko oblasti, da bi lahko onemogočil obstrukcijo. Tozadevna postava bi naj bila eno leto v veljavi. Jasno je, da si hoče Slovanska jednota tem potom pomagati iz fat?lnega položaja, v katero so jo spravile obstruk-cijonistične stranke, na drugi strani pa hoče pokazati, da se v danem slučaju ne boji tudi pozitivnega dela. Nemci so v hudi zadregi: kršč. socijalci so se oprijeli predloga Slov. jednote, nacijonalci se kujajo, a so vendar tudi začeli pogajanja. Socijalisti so se že izjavili za spremembo poslovnika. Izvolil se je poseben odsek, ki se pogaja z dr. Kramafem. Ti dogodki kažejo da se je položaj zboljšal. — Češki radikalci hočejo po izjavi „Česk. Slo va" nadaljevati z obstrukcijo tudi v takem slučaju, če bi se sprejel Krek-Kramafev predlog za spremembo poslovnika.
Örobne politične novice.
Češkim sodnikom je naročil minister Hochenburger, naj se ne vmešavajo v politiko, ker bi bi to uteguilo' omajati zaupanje prebivalstva do njih. Za nemške sodnike isto pravilo seveda ne velja.
Rešitev ogrske krize. Cesar je sprejel dr. pl. Lukacsa in Khuen-Hedervaryja v audijenci. Gre se za sestavitev novega ministerstva.
Dnevna fcroniha.
z Po smrti kralja Leopolda. O
brezčutnem očetu kralju Leopoldu se po poročilu kraljevega maršala Goffineta baje ne more govoriti, ker ni kralja nikdo obvestil, da bi bila grofica Lonyay navzoča. Torej ne more biti govora o tem, da bi je ne bil hotel sprejeti. — Villo Schneemann; prejšnjo last Luize Koburške, so prodali za 277.000 frankov, dasi so jo cenili na 1 milijon. — Baronica Vaughan ni kraljeva vdova. — Nikdo ne dvomi več, da se je bivši belgijski kralj Leopold pred petimi leti oženil z baronico Vaughan in sicer na italijanski Rivieri. Bila sta pa poročena samo cerkveno in ne tudi civilno, kar je v Belgiji predpisano in neobhodno potrebno. — Vse premoženje baronice Vaughan v Laekenu so zarnbili, tako stanovanje kakor hišno opravo in blagajno neke banke, kjer je imela shranjene svoje vrednostne papirje. — Žalne spomi ne si je budil kralj Leopold še na zadnjo uro. Že 16. t. m. je utrgal kralj s koledarja listič in čital razne podatke za 17. december. Med drugim je čital tudi: ,,17. december 1865. Slavnostni prihod kralja Leopolda v glavno mesto Bruselj". To ga je baje zelo ožalostilo. — Sinovi rajnkega so dobili nove naslove in sicer je postal kralj Albert vojvoda Brabantski in drugi sin vojvoda Flandernski. — Kraljeva politična oporoka obsega celo brošuro. — Grofica Lonyay je priäla s svojö sestro Klementino ob mrtvaški oder kraljev, se tam zgrudila in krčevito ihtela
celo uro. Nato se je dvignila in prekrižala očeta. — Smrt kraljevo je javil tujim državam sam prestolonaslednik. Kralj leži na odru v uniformi generalnega lajtenanta, roke na prsih sklenjene. Včeraj so ob 6. uri zvečer po malem ceremonielu truplo položili v rakev. Mazilih so telo po katoliškem obredu. — Borza v Bruselju bo v pondeljek, na dan pogreba in v sredo zaprta.
z Pivovari na Češkem. Leta 1907 do 1908 je bilo na češkem 12 pivo-varov, ki so skuhali nad 100.000 hI piva. — So to Plzenjski meščanski (821.226 hektol.), Smichovski akcijski (583.421 hI), Plzenjski akc. (281.452 hI), Plzenjski zadružni (184.622 hI), Praško - Holešovicki (150.124 hektol.), Budjejeviški akcijski (146.133 hektol.), Schwarzenbergov Protivinski (141.095 hI), Budjejeviški meščanski (115.403 hI), Braniški (105.234 hl), Schwarzenbergov Trebonjski (101.204 hI) in meščanski. v Mostu (101.003 hI).
z „Salome". Straussovo opero „Salome" je cenzura v Londonu prepovedala.
z Major Parseval je postal profesor zrakoplovstva na tehniki v Charlotten-burgu. On je že govoril o zrakopla* vanju z motorjem. Splošna predavanja pa prično neposredno po Veliki noči.
z Pravda proti reškim roparjem se je pričela včeraj pred porotnim sodiščem v Reki. Kakor znano, so oni 11. avgusta 1.1. ustrelili ravnatelja Miloša ljudske banke in oropali 19.000 kron.
z Političen umor. Glavarja Jova-noviča stranke Sandanskega so izvabili njegovi talmi-prijatelji v neko hišo, kjer so ga umorili.
Statistika katoliškega duhovništva.1
Na 1500 miljonov ljudi in na 270 miL katoličanov pride 360.000 katoliških duhovnikov. Število je zelo veliko, a razdelitev nejednaka, ker na Evropo pride 300.000 duhovnikov, dočiin jih odpade na ves ostali svet samo 60.000. Dočim imajo evropski narodi domače duhovnike, jih izvenevropski nimajo, ali pa samo v Ameriki. Da bi se razni rodovi bolj hitro pokristjanili, bi bilo potrebno, da bi šli nepotrebni menihi iz Španije, Italije in tudi od nas kam'r v Sibirijo ali Alasko. Za vse dobro vneti možje bi bili gotovo zadovoljni.
v Zabranjeno rusko predavanje v Pragi.' Deželni šolski svet za kraljevino Češko je odbil prošnjo „Ruskega kru-žka", da sme predavati o ruski kulturi. Vzrokov ni nikdo navedel.
v Ukrajinska zgodovina je v Rusiji prepovedana. Policija je zaplenila zgodovino slovitih Ukrajincev, izlast«, kez je vsebovala življenje hetmana Mazepe! Knjiga je izšla v nakladi „Ukrajinske zvèze" in' radi tega je vlada kn jigarno zaprla.
a Friedjung in grof Forgach. Dr;'
Friedjung se je brzojavno obrnil na f avstro-ogrskega poslanika v Belgradu grofa Forgacha z nekimi vprašanji glede svojih dokumentov in glede „Slov. Juga". Forgach mu je takoj odgovoril, da njemu niso znani nikaki dokumenti, ki jih on — Friedjung— predlaga, ter da on sploh kot predstavitelj Avstro-Ogrske v Belgradu o celi stvari noče ničesar vedèti. Ta odgovor je izvaT veliko senzacijo.
IVavd* pròti Friedjungu In „Reich*7 posti^! Poslanec Zagorac je kot priča" izjavil, koalicijonaši in z njimi Supilo niso veleizdajski element, ki bi delal proti mönarhiji politiko. Supilo je res v taktiki večkrat grešil iu je polagoma izpreminjal politiko in nazore, ali politična njegova čast je neomat-" deževana. Informacije Aehrentbalove in
Beckove so same mistifikacije. Supilo je mož, ki se ni dal podkupiti. Predsednik je večkrat prekinil Zagorca, ki je hudo napadal Madjare, češ oni so izdajalci, ne pa Hrvati, katere hočejo požreti ali pa pregnati. Ne gre se za drugo, kot da sovražniki koalicijo raz-bijejo in pomagajo zopet starim madja-ronom do zmage. — Friedjuug trdi, da mu je slovaški poslanec Hodža že pred dvemi leti javil, da so nekateri sedanjih koalicijonašev v zvezi s Srbijo. Izjavil je Hodža, da ni nič kaznjivega, če časnik prejme od tuje vlade denar. Govorilo se je še razno o denarju iz Srbije, vendar Supilu se ne more do živega. Trgovec Jelovac je kot priča povedal, da je Chlumecky poizvedoval, jeli Supilo vreden podpore ali ne, Ne ve, zakaj se je to zgodilo. Supilo pa iznova trdi, da ni bil nikoli pri Ka-čanskem.
a 0 naporočniku Hofrichterju. Sodni kemiki so izjavili, da je storilec cijan-kali sam premenil v prah in da mn je tako navadno kemično delo znano iz šole ali pa zasebnih proučevanj. Tudi za laika to delo ni nevarno, samo če si zna ovarovati obraz, usta in roke pred cijankalijem. Istovetnost pa-pirovih vrst pa bodo skušali dognati na tehnoložkem muzeju na Dunaju. V vojaškem sodišču preslišavajo priče.
a 474.241 K 15 vin. so do 15. t. m. nabrali za miljonski dar češki „Osrednji Šolski Matici".
a Slabo sodbo o Ameriki ima vsekakor angleški pisatelj in satirik Bernhard Shaw. Ko so ga povabili, da bi prišel v New Jork, je to odklonil, češ: „Iti v Ameriko se pravi iti v civilizaciji za 100 let nazaj. Amerikanska kultura je takšna, kakor je bila pred dvesto leti, je komplicirana z gotovim razvojem industrijskega b r i -gantstva, ki je lastno 20 stoletju." Shaw se ironično namrdne, če sliši Amerikauce govoriti o svobodi. Pravi, da bi ga že v pristanišču v New Jorku zaprli pod pretvezo, da s svojo prikaznijo zapeljuje Amerikanke k nett ravnemu življenju. Amerikanci, pravi Shaw, nočejo biti svobodni, ampak samo — delati denar, to jim je vseeno.
a Tuji oficirji pri nas. Iz Berolina javljajo, da bode prišlo 24 brazilijanskih oficirjev v Evropo, da se tu nadalje izobrazijo. 4 od teh bodo prideljeni avstrijski vojski.
Štajerske novice.
o Klerikalno zavijanje. „Slovencu" se vzbuja vest zaradi njegovih de-nuncijacij slov. in jugoslov. naprednjakov dunajski vladi. Uvidel je, da da je le malo preveč pokazal svojo odvisnost od klerikalnih dunajskih ve-likoavstrijcev in spoznal je morda tudi, da blatenje Supila in koalicije ne bi povzdignilo ugleda slov. klerikalcev na Hrvatskem. Ekstenzija slov. klerikalcev bi tudi utegnila priti v resno nevarnost, kajti s plačanci in denunci-janti nima noben človek rad posla, Če se magari gre tudi za sveto vero. — „Slovenec" pozablja, da njegova in njegove stranke morala še ni na slovanskem jugu dogmatično priznana. Za to se sedaj izvija in pravi, da se „Narodni Dnevnik" jezi, ker klerikalci ne simpatizirajo s Slov. jugom in prof. Markovičem.
Mi se ne razburjamo ne za enega ne za drugega pač pa za idejo; mi tudi nismo razpravljali o Slov. jugu in Marko viču, temveč smo samo pri bili klerikalno denuncijantstvo in dejstvo, da je „Slovenec" edini večji list na slovanskem jugu, ki piše v Friedjun-govem procesu za dunajsko vlado! V kakem skladu je tako pisarenje z „junaškim bojem" Slovenskega kluba v parlamentu, ki stremi vendar proti dunajski vladi ? Ali ne, gospoda ? V ostalem se „Slovenec" jezi, ker je „Slov. jug", ki sedaj na novo izhaja v l. številki priobčil poročilce o škandalu, ki ga je na Slovenskem povzročila svinjska Jegličeva brošura, in ker poroča, da klerikalna stranka na Slovenskem opravlja policijsko službo avstrijski vladi. — Je to hudo očitanje, to je že
res. Ali kaj si naj človeK druzega misli, ako čita „Slovenca" v zadevah Friedjungovega procesa? Da klerikalcem ni prijetno, ako sodi cela jugoslovanska javnost tako o njih, tudi „Slovencu" verjamemo dobesedno. Pa za to jim ne bodemo prizanašali. Sramota je namreč za celi narod, ako trpi take politike in take časnike med seboj.
o Zveza južnih Slovanov se tudi sedaj ni udeležila obstrukcije iz ravno istih vzrokov kakor že julijske ne. O tem smo dobili iz Dunaja aledečo brzojavko: „Iz razlogov, podanih na zboru Narodne stranke se zveza tudi sedaj ne udeležuje obstrukcije, ko j e neuspeh je gotov." Opozarjamo torej na takratni govor g. drž. posi. Robleka in na današnji uvodnik. — Korigirati je treba tudi mnenje, da se gre sedaj za agrarno obstrukcijo. — Češki agrarci so sami priznali, da ima njihova obstrukcija, vsaj na zunaj, v prvi vrsti nacijonalno-politični značaj. To dejstvo je zelo važno in se ga ne sme spreminjati ali pačiti.
o Pirstingerjeva zadeva še vedno ne da miru „Straži". Razumemo slabo vest gospodov okrog kmečke zveze. Saj je ta zadeva dokazala jasno in glasno, da nimajo naši klerikalci v Gradcu nobenega vpliva. Če ga pa v tako važni stvari niso znali, mogli ali hoteli izrabiti. je pa tem žalostnejše. Ali ni čudno, ako slovensko bralno društvo vabi v svoj krog človeka, ki je pretepal Slovence s pasjim bičem? To smo hoteli povedati z našo notico, da prepredava Pirstinger to nedeljo v klerikalnem bralnem društvu v Leitersbergu pri Mariboru. Ali društvo ne more delovati tudi brez Pirstingerja ?
o Mestni urad zopet na delu zoper slovensko trgovino. Še pred kratkim smo poročali, kako je pred Vsemi svetniki mestni urad celjski J&t obrtna oblast prepovedal Zvezni trgovini v Celju prodajanje suhih vencev ter poslovodjo obsodil celo v globo zaradi neopravičene prodaje vencev. Povedali smo takrat tudi, da je mestni urad pozneje priznal, da je bil v zmoti in da je neopravičeno izdal imenovano prepoved ter naložil globo. Danes se je ravnoisti mestni urad odlikoval zoper ravnoisto Zvezno trgovino z enako krivično odredbo s tem, da je na enkrat prepovedal prodajo slik. Brez kakega izkaza je pridrla policija v trgovino in hotela omenjene slike, po katerih občinstvo zelo pridno povprašuje, zapleniti. Ko se je poslovodja na mestnem uradu izkazal z obrtnim listom, da je obrt prodaje slik redno prijavljena in da Zvezna trgovina od te prodaje plačuje tudi obrtni davek, je slavni dr. Ambrožič zopet priznal, da se je zgodila pomota in da je Zvezna trgovina v pravici, ako prodaja slike. Radovedni smo, kaj hoče mestni urad celjski s takim šikaniranjem slovenskih trgovin dokazati? Ali misli, da to v tako visoki meri ustreza njegovemu ugledu, ali hoče dokazati svojo površnost ali svojo ljubezen do davkoplačevalcev, ki se ne priznavajo stranki celjskih mestnih očetov; ki je stranka konkurenta Zvezne trgovine in mestnega svetovalca Frica Rascha. Danes vprašamo le mirno, kako dolgo še hoče dr. Ambrožič uganjati take uradne komedije?
z Celjski poštni urad ni smel pri preganjanju slov. narodnega kolka za-ostati za mariborskim. Množijo se slučaji, da se zavračajo slovenske dopisnice s črnim ali ptujskim kolekom Ciril-Metodove družbe. Zanimivo pa je, da se celjski poštni urad sklicuje na odredbo tarifa za listovno pošto iz leta 1907, dočim se sklicuje mariborski na neko odredbo graškega poštnega rav-
nateljstva. Čudno je tidi, da poštni uradniki ne zavržejo nemških narodnih kolkov, celo takih ne, na katerih so pruske barve. Pozivamo gg. državne poslance, naj posredujejo pri trgovskem ministerstvu! Tako očividne dvojne mere se vendar ne more in ne sme trpeti!
o Narodni kolki na dopisnicah. Slučaji, da celjski poštni urad zavrača dopisnice s septemberskim ali ptujskim narodnim kolkom, se naglo množe. — Danes, 18. dee. se nam poroča zopet o teh novih slučajih. Prosimo državne poslance nujno interpelacije!
o Za dijaško kuhinjo v Celju je poslal g. dr. Piki iz Gorice mesto venca na grob g. Pavlu Detičku 15 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. Janko Vavken 15 K na mesto venca nu grob umrlemu g. Pavlu Detičku.
d Imenovan je kanclist g. Ivan Sadu pri celjskem okrožnem rudarskem uradu za oficijala.
o Iz davčne službe. Imenovana sta v Slov. Bistrici davčni oficijal R. Ilovšek za oskrbnika in asistent Maks Fekonja za oficijala.
o „SlovenCeva" poučenost. Včerajšnji „Slovenec" poroča, da je prestavljen g. dr. Lajušič iz Konjic v Maribor, na njegovo mesto pa pride na Hochenburgerjev ukaz Schaffen-rath iz Brežic. „Slovenec" bi torej rad še politične uradnike rad spravil pod Hochenburgerjevo komando.
Ali ni to malo preveč dobrega? Zagrebški „Obzor", največji hrvaški list, poroča, da se bode prihodnje leto slavila stoletnica Vrazovega rojstva v Cjeovcu na — Kranjskem (mesto v Ce-rovcu bi. Ljutomera na Štajerskem).
o Od Sv. Lenarta nad Laškim trgom. Krajni šolski svet Sv. Lenart nad Laškim je v svoji seji dne 11. t. m. sklenil, oskrbeti odslej vsem otrokom tamošnje šole šolske potrebščine. Ta vzgled bi lahko posnemali mnogo-kje po dolinah in večjih krajih.
o Napovedani sestanek glede nar. časopisja v Trbovljah se vrši na Štefanovo ob 3. uri pop. v gostilni gosp. Forteja na Vodah.
v V Trbovljah se je na dekliškem sestanku dne 12. dee., ki je prav lepo obiskan, sestavil sledeči dekliški pododbor Zveze slov. napr. mladine: Berk Jožefa, predsednica, Pristav Terezija, podpredsednica, Katica Špesova, tajnica, Marija Jerman, blagajnica, Štefanija Ščurk, Slavica Tabor, Pavla Klavžar, Pepica Jamšek, Anica Strmečnik, Helena Kolenc in Marija Šentjurc odbor-nice. Pristopilo je že veliko število trboveljskih narodnih mladenk. Živele trboveljske tovarišice!
o Trboveljska narodna društva so sklenila prirediti v Fortejevi dvorani na Vodah večjo narodno zabavo in veselico na Silvestvov večer. Za razvedrilo bode skrbelo Pevsko društvo „Zvon" z bogatim vsporedom najnovejših pesmi. Koncertne in plesne točke bode proizvajala godba Pazn. in del. podp. društva. Na odru se bode igrala šaloigra enodejanka „Zakonske nadloge", ki je prav v dobrih in spretnih rokah naših najboljših diletantov. Da bodo pa vsa mnogobrojna narodna družba bolj slikovita, pozdravili bodemo tudi korporativno udeležene na^e vrle Sokole in gasilce v kroju. O polnoči bodemo občudovali nebeško alegorijo. Upamo, da se bode položil marsikateri dar ob tej priliki domu na aitar. Torej naj nihče ne izostane — da seštejemo glave svojih ljubih.
o V Rajhenburgu so ustanovili, kakor poroča „Slovenec", „Orla".
o Pasji kontumac je proglašen nad občinami Poljčane, Brezje, Pekel, Lušečka vas in enim delom občine Sta-nosko.
o Iz Maribora. Občni zbor „Slovanske čitalnice" se vrši v četrtek 23. grudna ob 8. uri zvečer v čitalnični sobi. —
o Iz Maribora. Občni zbor telovadnega društva „Mariborski Sokol" se vrši v torek dne 4. prosinca 1910 v društveni (kmetski) sobi v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: Pozdrav, poročilo tajnikovo, blagajnikovo, načelnikovo, volitve, sln-sajnosti. Na zdar!
o Iz Frama se je poslal družbi Cirila in Metoda v Ljubljani znesek 11 K 15 v., katerega so darovali zavedni Framčani v nabiralnik narodne gostilne gospe M. Turner. — Vsa čast vnetim narodnjakom!
o Iz Frama pri Mariboru. — V našem sicer tako tihem in mirnem pa romantičnem kotiču na vznožju Pohorja, ki je ravnokar zgubilo zvesti pridevnik „zeleno", ker mu je skrbna mati narava podarila za božične praznike novo snežnobelo obleko, se zopet zbuja narodno in družabno življenje. Vrli ter podjetni framski diletanti pripravljajo z vnemo uprizoritev nove tri-dejanske burke „Moč uniforme", katero je spisal priznani pisatelj burk Jak. Štoka. Igra je polna zdravega ter naravnega humorja in nad vse srečno obravnava z najljubkejšimi glasbenimi in pevskimi točkami od našega skladatelja H. O. Vogriča. Z veseljem občudujemo naše narodne diletante, da so se lotili pri naših sicer skromnih razmerah večje igre; njih zmožnosti, katere so nam nudile že večkrat nepričakovane užitke, naš krasen gledališki oder ter spretnost prejšnjih prireditev nam jamči dovolj, da se bode njihov trud poplačal z mnogobrojno udeležbo. Rojaki domačini, okoličani Pohorci in Poljanci in Mariboržani, ne zabite zvestih Framčanov ter posetite v najobilnejšem številu važno prireditev dne 6. jan. 1910.
d Zadrugo za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje so ustanovili klerikalci s sedežem v Mariboru. Ali zaradi državne podpore ali zaradi dela? Klerikalci v Ljubljani imajo namreč navado, da potom Gospodarske zveze vnovčujejo — ogrsko živino mesto slovenske. Vzgledi vlečejo!
d 100 letnica Stanka Vraza, odličnega ilirskega pesnika in pisatelja, se vrši 30. junija 1910 na njegovem domu.
o Sv. Marjeta na Drav. po^jn.
Namestništvo v Gradcu je sporazumno z dež. odborom zavrnilo pritožbo zoper občinske volitve pri Sv. Marjeti, ki so se vršile 26. jan. 1909. kot neutemeljeno in ukazalo volitev obč. predstojnika.
d Od Sv. Martina ob Dravi. Občinski odbor je v svoji seji z dne 12. t. m. enoglasno sklenil ugovor proti namenjenemu davku na vino in je dotične peticije odposlal merodajnim krogom in sicer: ces. kr. finančnemu ministerstvu, c. kr. poljedelskemu ministerstvu in državnemu poslanca Iv. Roškerju.
d Iz Gradca. Predavateljsko delo v „Domovini" se kaj lepo razvija. Dne 5. dee. nam je kaj lepo razložil v društvenih prostorih g. visokošolec Dobo-višek, kaj nam je razumeti pod liberalizmom in kaka so stremljenja slovenskih naprednih strank ter njihovih nasprotnikov. Navduševalno, v krepkih besedah podano predavanje je želo burno ploskanje in živijo-klice. O največjem bogastvu kar ga ima človek na svetu, ljubem zdravju nam je predaval 12. t. m. medicinec A. Volovšek. Predavanje se bode na splošno željo še nadaljevalo. Obema govornikoma se za njun trud in požrtvovalnost odbor iskreno zahvaljuje.
Kranjske novice.
a Kranjski deželni zbor bo — kakor „Slovenec" poroča — najbrž sklican na 28. t. m. h kratki seji. Rešiti ima nekaj nujnih zadev, ki morajo biti pred 31. t. m. sklenjene.
a Auerspergov grad v Žužemberku, zgodovinska zanimivost, začenja kazati na strehi gola rebra in je nevarnost, da postane sčasoma popolna razvalina. Starodavno romansko stavbo bi bilo dobro ohraniti.
a Nove najdbe v Postojinski jami. Raziskovalec podzemskih jam g. A. Perko je 13. in 14. t. m. umetno odprl prehod skozi ozko skalnato razpoko v „Nadvojvoda Ivanovi jami"; pri tej priliki je na novo odkril dve veliki dvorani, napolnjeni z najkras-nejšimi kapniškimi oblikami. Raziskovanje se nadaljuje.
Koroške novice.
v Slovenska županska zveza na Koroškem. Deželna vlada je pravila potrdila. Tekom prosinca se vrši ustanovni občni zbor.
v Miklavžev večer slov. delavskega društva v Celovcu, ki se je sijajno ob-nesel, je pokazal, da je zamanj ves krič nasprotnikov, daje Celovec samonemško mesto.
v Podružnico „Svobodne šole".
so hoteli v soboto 11. tm. ustanoviti v Celovcu. A prišlo je tako molo nemškim „svobodomislecev", da se zborovanje ni moglo niti vršiti. Kaj pa je renegatski kliki za pravo svobodomiselstvo ?! Boj proti Slovencem, to je njihov „Frei sinn"!
v V Podkrnosu je 12 tm. nenadoma umrl nadučitelj Mörtl v najlepši moški dobi. Rajni je bil korenjak, močen in zdrav. Vzelo ga je v 2 dneh. Bil je splošno priljubljen.
v Rož v nevarnosti. Celovški ,Mir toži, da v Rožu ni ljudi, ki bi bili voljni delati. Zato nemštvo vidno napreduje. Nemci so izdali parolo, da „Rož mora biti naš". Vse polno nemških društev je že po vseh krajih v Rožu: nemške požarne brambe (Ko-čuha, Glinje) itd. Da preprečijo v Gli-njah otvoritev Narodnega doma, so tik njega postavili požarno uto, ki jo na-nameravajo otvoriti istega dne kot Slovenci Narodni dom ter tako povzročiti drugi Podljubelj in Brno. V Medbo-rovnici so ustanovili nemško pevsko društvo; v Borovljah imajo 8 raznih raznih nemških društev, nemški otroški vrtec, nemško ljudsko šolo. V Lju belju je Vojgtov nadlogar pregnal domače ljudstvo in poklical za drvarje Nemce. V Podljubelju nastopijo slov. socijaldemokratje z nemško igro. VKo-žentavri imajo lutrovskonemška zborovanja. Goriče, Kožentavra, Kaplja so na tleh, Podsinjavas je raztrgana. V Bistrici so v nedeljo ustanovili Südmarko, Sveče in Podgorje spijo. Tako gre naprej po celem Rožu od vasi do vasi. Vsa nemška društva so v zvezi in po potrebi skupno nastopajo. Nevarnost postaja vedno večja. Nemci računajo, da še kakih 25 let se bodo držali Slovenci v Rožu, potem pa bodo morali dati ključe od svoje hiše njim. Zanimivo bi bilo iskati vzrok tem pojavom. Storili smo to že deloma in bomo še. Tarnati ne pomaga. Po listih klicati ljudi k zavednosti, ljudi, ki teh listov ne marajo, je brezpomembno. — Živo delo med ljudstvem v njegovim razpoloženjem primernem duhu je edino sredstvo. Koroške Slovence ubija klerikalna politika njihovih voditeljev. Tu treba zastaviti delo, ne v strankarskem prepiru po listih, ampak v mirnem, smotrenem naprednem delu med ljudstvom.
Primorske novice.
d Surovost na otroku. Včeraj sme poročali, da je izginil iz Milj 7 let stari Grill. Sedaj so našli dečka z razbito lobanjo v obcestnem jarku. Sumi se, da sta ga pri tepeniu pobila njegov 30 let stari oče delavec Grill in njegova 27 let stara žena. Oba so odgnali na kopersko sodišče.
d Javni shod v Rojanu sklicuje na jutri 19. t. m. Nar. Dal. Org. v Trstu. Govorilo se bo o položajn zidarjev v Trstu in o nameravanem ob-dačenju vina.
d Goriško vinarsko društvo ima 23. t. m. občni zbor v Goricij,
S d Novi župnik! v Ricmanjih. Dne 16. t. m. so si Ricmanjci volili župnika. Izvoljen je^Fr. Jedrejčič, dozdaj župnik v Gradišču pri Pazinu. ______d Narodna nezavednost. Županstvu v Anhovem na Goriškem je okr. glavarstvo v Gorici pisalo o neki stvari v slovenskem jeziku. Županstvo pa je odgovorilo — nemški.
d Grozno odkritje. Ko je pometala Elvira Porzio vežo in stopnice neke hiše v Trstu, je našla mrtvo otročje truplo. Najbrž se gre tu za orezgodnji porod.
d Ustrelil se je s sekanci v obraz pri Šmartinu poljedelec Valentin Au-tonelli in je umrl. Možu, ki zapušča deset sirot, se je gotovo zmešalo.
d Sleparka po predpisih je neko 17 let staro dekle, ki je zvabilo 7 let staro dekletce v neko hišo v Trstu, kjer jej je vzelo uhane iz uh, češ, da jo bede zdravnik lažje zdravil na bolnem ušesu. Otrok je seveda to rad pustil, a ko je imela „dobrotnica" uhane, je ušla. Po otrokovem popisu so prijeli neko potepačo, ki pa čin odločno taji.
d Pri dopolnilnih volitvah v istrski deželni zbor za okraj Piran je bil izvoljen italjanski liberalec dr. Al-merigo Ventrella.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor. Seja že traja 72 ur! o Dunaj, 18. dee. — O polnoči je pričel utemeljevati svoj nujni predlog češki agrarec Stanjek. Ob 3. je prosil za četrtnrni odmor; podpredsednik Za-zvorka mu je dovolil le 5 minut; isto se je ponovilo ob 3/46. Nujni predlog je zbornica odklonila. Za Stanjkom je začel utemeljevati agrarec Diirich svoj nujni predlog o spremembi obrtnega reda. Izjavil je, da je on najbrž zadnji, kateri še govori po starem poslovniku. Protestiral je proti obnašanju galerije. Čehi so s svojim predlogom za spremembo poslovnika dokazali, da žele delazmožnost parlamenta; nemške trditve v tem oziru k o hinavstvo. Ob 8. uri je dovolil podpredsednik Steinwender govorniku 20 minutni odmor. Ob 1. uri popoldne še govori Diirich naprej.
o Dunaj, 18. dee. Občni zbor zveze nemškonaprednih strank je sklenil glasovati proti Krek-KramäFevemu nujnemu predlogu, a predlagati v merito-rični debati nekaj sprememb.
o Dunaj, 18. dee. Opoldne se je začela konferenca klubovih načelnikov. Pričakujejo se važni sklepi.
Friedjungov proces.
o Dunaj, 18. dee. Današnja 'obravnava se jo pričela ob 3/410. uri dop. Friedjungov zagovornik dr. Benedikt je sodišču predložil en izvod dotične številke „Slovenskega juga", v kateri se poziva k sveti vojni proti Avstrijcem. Več tožiteljev je vzkliknilo: Čas ■
nikov, ki so priobčili take oklice, vam lako pripeljemo cele vagone iz Srbije! Ta oklic vendar nima s tožbo prav ničesar opraviti ! — Na to predloži zastopnik tožiteljev dr. Harpner brzojavko iz Belega grada, v kateri zanika tist „Otačbina", da bi bil dobil od Slovenskega juga 2.000 frankov. Nato nastopi kot priča ob splošni pozornosti toliko imenovani sekcijski načelnik v srbskem ministerstvu za zunanje zadeve, Milan Spalajkovič. Ker ni nem ščine popolnoma zmožen, izpoveduje s pomočjo tolmača. Pravi, da ga je privedlo na Dunaj le spoštovanje pred sodnijo in ker želi, da bi se ne skalile sedanje dobre razmere med Avstrijo in Srbijo. Tega tudi ne bodo dosegli do kumenti, katere je navedel Friedjung kot dokazilno sredstvo in jih izdal tudi v posebni brošuri, ker so lažnjivi in predstavljajo le velikansko mistifika-cijo dunajskih krogov. Obravnava se nadaljuje.
Nezadovoljnost čeških listov.
z Praga, 18. dee. „Narodni listy" niso zadovoljni s popuščanjem obstruk-cijonistov „Slovanske jednote" in pra vijo, da bi pomenilo to politični harakiri za Čehe, ako bi se umaknil Kramäfev predlog, in objednem bi bil to tndi po-polen poraz češke politike.
Ogrska kriza.
d Budimpešta, 18. dee. Tu se nič ne ve, kako se bode končalo Lukacs-Khuen - Hedervaryjevo poslanstvo na Dunaju. „Pesti Hirlap" trdi, da bode današnja audijenca prinesla zaželjeno konečno rešitev in da bode cesar pooblastil Lukacsa, da sestavi ministerstvo
d Budimpešta, 18. dee. V državnem zboru je zahtevalo danes pred razpravo dnevnega reda 20 poslancev Justhove skupine tajno sejo. Tej želji se je ustreglo in se je javna seja prekinila. — Justhovci so to svoje posto panje opravičevali s tem, da se jih je najmočnejšo stranko v parlamentu premalo upoštevalo pri volitvah v odseke. Kossuth je temu uporekal in nastal je med njim in Justhovci prav živahen prepir. Štefan Rakovszky je pri tem zaklical Justhovcem: Mi nismo bežali na Dunaj, da bi osebno unijo zatajili! Ta medklic je povzročil med prizadetimi velikanski krič in več poslancev se je hotelo s pestmi vreči na klerikalce. Ker predsednik ni mogel napraviti mirn, je sejo suspendiral.
Krek-Kramarev nujni predlog. Češki agrarci svoje nujne predloge umaknili.
z Dunaj, 18. decemb. Po 1. uri je končal češki agrarec Diirich svoj govor, ki je itak imel le tvoriti špansko steno za pogajajanja in je umaknil svoj nujni predlog. Enako so storili češki agrarci z vsemi ostalimi svojimi nujnimi predlogi. K razpravi je došel Krek-Kramäfev nujni predlog o spremembi § 17 v poslovniku, kateri daje po splošni sodbi predsedniku skoro autokratično moč nad parlamentom in onemogoča obstrukcijo zlasti malih strank. Zato se ga zlasti Rusini, ki sedaj niso člani kake velike parlamentarne organizacije, krčevito branijo. Prvi je dr. Krek v utemeljevanju svojega nujnega predloga izjavil, da je juridično in moralno utemeljen, koristen in izvedljiv ter po-menja izpopolnjenje vrzeli v poslovniku. Govornik je izjavil, da se ne more napram parlamentu splošne in enake volilne pravice držati nobena druga vlada ko parlamentarna, v državnem zboru pa je treba predsednika, ki ima voljo in moč razprave voditi in končati. (Po kranjskem vzorcu.)
Dr. KrämaP je izjavil utemeljujoč svoj nujni predlog, da moramo najti možnost priti iz sedanjega položaja.
Predlog ne pomenja nobenega tlačenja malih strank, saj je ostalo število za potrebne podpise pri predlogih enako. Enoletna doba za to spremembo pa ima svoj vzrok v tem. da bode treba v tem času na stvaren, miren način doseči reformo poslovnika. Četudi je s sprejetjem niegovega nujnega predloga sedanji vladi dana zmožnost, da se reši iz svojega neprijetnega položaja, je vendar Slovanska jednota prepričana, da se sedanji sistem ne more dolgo držati. Ni dopustno, da bi že 20 poslancev onemogočilo parlamentarno delo; z novo preuredbo poslovnika pa se bode doseglo prepričanje, da more naša država le tedaj obstati, ako se ne bode poznalo izvoljenih temveč le jednakopravne narode. Seja traja naprej.
Slovanski zapiski.
z Vseslovanska umetniška razstava
se bode vršila v Krakovem. Mestna občina je že odstopila zemljišče in določila v to 100.000 K, da bi se zgradil paviljon. Odbor s Sienkievičem na čelu pobira prispevke povsod po Poljski. Zastopnikom hrvatskega društva „Me-dulič" je izvoljen kipar Ivan Meštrovič.
z Rusinska „Prosvita" v Odesi je bila po naredbi ministerstva notranjih zadev prepovedana in razdražena. To je delo „črnih stotnij", katerim je delo prosvete sol v očeh.
z Zasledovanje v Rusiji. V stanovanju bivšega redakterja zgodovinskega mesečnika „Byloje" V. Bogučarskega v Petrogradu je bila provedena hišna preiskava, pri katerej so zaplenili ves materijal njegovega znanstvenega delovanja. Zaplenjeni so bili tudi nekateri dokumenti „Društva za ustanovitev muzeja Tolstojevega", katerega je tajnik Bogučarskij. Bogučarskega so zaprli in sedaj sedi v preiskovalnem zaporu. Pisateljica E. D. Kuskova, katera je bila v času preiskave obiskala Bogučarskega, je tudi zaprta. — V stanovanju profesorja petrograjskega vseučilišča V. V. Sipčinskega je vlomila policija in proglasila, da se v njegovem stanovanju vrše nedovoljeni shodi. Omenjeni čas se je namreč zbralo v profesorjevem stanovanju 20 članov sam-pronijevskega društva za izobrazbo, kateremu je bil Sipčinskij predsednik. Člani so se hoteli pogovoriti o prireditvi večera v prospeh društvu, a policija je vse zaprla. — Jekaterinoslavske oblasti niso dovolile predavanj o zadnjih igrah Andrejeva. — Iz Jalte so napodili žurnalista Levickega, ne da bi bili na/edli nzroke.
Po svetu.
a Rekord z monoplanom. Iz Issy-les-Moulineau javljajo, da je Jacques de Lesseps letel z Bleriotevim monoplanom 1 uro 20 minut in da je moral samo radi teme opustiti nadaljne poizkuse.
a Absolutizem na Hrvatskem. Policija na Sušaku ne pusti raznašalcu „Riečkega Novega Lista" donašati mestnim naročnikom lista, češ da je to kolportaža.
a Prepir v cerkvi. V cerkvi v mestu Forli v sev. Italiji je govoril na propovednici bivši profesor medicine, sedaj kapucin dr. Gemelli o lnrških čudežih. V cerkvi je bilo mnogo soci-jalistov, ki so govornika motili z medklici. Nastal je splošen pretep in nazadnje je moral lurški pridigar bežati.
a Moč teme. Iz Cassela se poroča, da je tam neka še ne petnajstletna deklica porodila otroka in ga je utopila v škafu vode. Deklica trdi, da je oče njen še ne dvanajstletni brat. Mlado detemorilko, ki je zelo zbolela, so odpeljali v bolnišnico, njenega brata pa so zaprli.
z Krivi nadvojvoda Gubatta, ki je
bil kuharski učenec, je dobil radi sleparij z ženo vred in sokrivci dve leti ječe. Ko jo bo odslužil, ga bodo pa iz-tirali na Avstrijsko.
z Reški guverner, grof Nako je v
Jockeiklubu baje izgubil pri kartah poldrugi milijon kron in sedaj je baje prosil za odstavljenje radi tega, ker ne more brez denarja svojega častnega mesta dostojno izpolnjevati.
o Pevski zbor samih vlomiteljev.
V Berolinu so se zadnji čas kupičili veliki ulomi. V berolinskem zahodu so sedaj zaprli veliko zločincev, ravno ko so se bili zbrali s svojimi prijateljicami — k pevskim vajam.
o Skala je padla v gaderski dolini na cesto in treba bo morda mesec trajajočega dela, predntf bode cesta zopet za promet prosta. Ko se je velikanska skala zvalila na cesto, je ubila enega moža.
v Brezvestno delo. Blizu Welsa na Gornjem Avstrijskem je izletel dninar Éisenkranz s svojim 13 let starim nečakom Haslingerjem v Leonbach. Tam sta izpila 8 vrčkov piva, nakar je bil deček tako pijan, da se je domu grede vedno valjal. Stric je moral mladega pijanca sam nositi in ko si je hotel v neki hiši odpočiti, je deček umrl. Zdravniki so dognali, da je smrt nastopila radi preobilnega uživanja alkohola.
o Velikanska tvornica za strelno orožje v Birminghanu je pogorela v noči na sredo. Zgorelo je tudi več tisoč nedogotovljenih koles, ki so bila tam shranjena. Zaposlenih je bilo tam vedno 2000 oseb in tudi sedaj upajo, da bode treba obrat samo za nekaj časa zmanjšati. —
o čisto rusko. Morsko ministerstvo v Petrogradu je odredilo, da se naj natanko pregledajo morske karte baltiškega morja, ker se tam zgodi toliko nesreč. Se le sedaj so prišli na pravi sled!
o Žrebov je hotelo imeti v sredo jutro na Dunaju več sto ljudi. Že na tešče se jih je bila zbrala ogromna množica in vsakdo je zahteval žrebe državne loterije, ki pa so bili že vsi razprodani. Policija je celi dan razganjala ljudi izpred finančnega poslopja
—	brez uspeha, prihajali so vedno drugi.
o Policista so zaprli. Veliko presenečenje je na Reki izzvalo, da so zaprli policijskega poduradnika Simona Ormaia, ki se je zlasti pri iskanju bančnih roparjev tako zelo izkazal. — Ormai je poneveril nekih 1800 kron, ki jih je zadnje dni dobil od izseljencev kot globo in s tem denarjem je hotel popihati. Ravno v trenutku, ko se je hotel odpeljati s parnikom „Fu-sera"4 v Antwerpen, so ga prijeli.
o Sneg ovira promet na Tirolskem.
—	Ko je prišel v nedeljo zvečer ob 8. uri neki vlak iz Inomosta do predora pri Scheilebereru, je obtičal v snegu in tudi lokomotiva, ki so mu jo poslali na pomoč, je zavozila med zameti. Delavci so imeli tri ure opravka, da so jo odkidali. Ko je že bila prosta ovir, je pa zdrknila iz tira.
v Stava med vlakom in aeroplanom se je končala v Alžiru za aeroplan ugodno. Aviatik Metrot je poizkušal pri Chiffi v Severni Afriki razne vzlete, ki so se mu vsi kaj dobro obnesli. Ko je bil v zraku, je opazil, da se izza nekega ovinka bliža osebni vlak, ki ga vlečeta dva stroja. Kot bi trenil, je krenil Metrot na ono stran in je začel tekmovati z vlakom. Letel je nad zadnjim vozom, a šlo mu je vedno bolje, tako da je med burnim priznanjem množice prišel nad vozovi vedno bolj k stroju.
o Nov velikan iz davnine. Profesor Brown, ki se je sedaj vrnil s svoje ekspedicije v Newyork, je odkril v Montani okostje do sedaj neznanega dinosaura, katerega je najbrže vraču-niti v vrsjo ceratopsijev. Okamenine so ležale v geološki plasti, ki zna biti 3,000.000 let stara. Okostje obsega tudi oledje in skoro vso hrbtenico velikanske živali, ni pa glave in prvih nog. Ogrodje bodo še to zimo postavili v muzej. Nadalje je našel Brown še enega manjšega, do sedaj neznanega saurija.
Hrvatsko Zadružno banko za Bosno in Hercegovino osnuje ,.Hrv. Nar. Za-jeduica" v najkrajšem času. To bo po-četek obsežnejšega zadružnega delovanja v auektiranih deželah. „H. N. Z."' je hotela prvotno ustvarili tak zavod potom „Poljedelske Banke" v Zagrebu. Ta pa se za stvar ni pobrigala. Nato se je obrnila H. N. Z. na Zadružno Zvezo v Ljubljani (klerikalna), ki pa je stavila pogoje, kateri so bili nesprejemljivi (za posojilo 100.000 K vsake tri mesece poročilo, 6% obresti in menično jamstvo ,,hrv. centralne banke" v Sarajevem!!). Zato te sedaj osnuje Zadružna banka iz lastnih sil, četudi od začetka morda v manjšem obsegu.
o Draga zaušnica. — Solastnika urada za zdravniško konsultacijo, dr. Lipiavskega, je bil neki berolinski knjigarnar o priliki prepira udaril za uho s tako silo, da je zbolel. Ker Lipiav-ski ni mogel nadalje izdavati svojega slovitega medicinskega tednika in ker ni mogel z ordinacijo nič zaslužiti, mu je moral založnik Hartmann plačati 75.000 mark odškodnine in bolnine.
o Nenavadna škoda po miših. V Sterzingu na Tirolskem so miši oglodale mnogo svinčenih krogelj. Jasno je, da so lačne miši šle za lojem, s katerim so bile svinčenke namazane in so žrle tudi svinec, ko so zlizale loj z njih. Kdo ve, ali so ga lahko prebavile? —
o 0 Levu Nikolajeviču Tolstem —
Dopisnik „Rossije" se je mudil v Jasni Poljani in poroča, da je Tolsti popolnoma zdrav. Povedal mu je, da objavijo v nekaterih dnevih večji inozemski listi članek pod imenom „Čingls-kan", v katerem se bode govorilo o zedanjih ruskih razmerah. Nemilo je iznenadilo pisatelja, ko mu je žurna-list povedal, da je bilo neko zadnje njegovo delo konfiscirano. — Dejal je: Kako strašne čase imamo v Rusiji-Pritiska se nas od vseh strani: nemo: reš govoriti ne pisati ne potom tiska objavljati. Preteklo soboto je obiskal Tolstega dirigent Kusevicky s francoskim orkestrom na lok. Tolsti se je dolgo pogovarjal z godci in se je pokazalo, da izvrstno pozna klasično muziko.
o Krvavo dejanje. V Berolinu na brandenburški cesti je hotel neki policist aretirati zvoditelja Ernsta Schacka, ki je bil tudi udeležen umora prostitutke Amholz. Schack se je obupno branil in je ranil stražnika z nožem na glavi in trebuhu; ta je pa še vendar imel toliko moči, ustreliti zločinca v prsi. Schacka so poznali pod imenofn „der berüchtigte Breslauer".
o Sneženi plazovi so se že utrgali marsikje na Tirolskem: V bližini ahen-skega jezera je 20 drvarjev komaj in komaj ušlo smrti. — Na cesti Walchensee-Kochel je zasulo voz na cesti in kočo ob njej. — Promet je prekinjen. Blizu Sv. Ulricha pri Grödenuje plaz vzel seboj tri ki so se drsali na smučeh in eden je lahko, dva pa težko ranjena. Pri Sv. Jakobu pri Defereg-genu je vzelo enega moža. ki so ga pa rešili čez dve uri. Trdnjavica Tre-sassi je od snega popolnoma blokirana, a provianta ima dovolj.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju.
Sprejme se: 2 knjigovodja, 3 kontorista, 2 poslovodje, 3 potniki, 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 1 kon-toristinja, 9 prodajalk.
Službeišče:l knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 2 potnika, 22 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 8 kontoristinj, 6 blagaj-ničark, 10 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma — brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Tržne cene.
17. decembra.
Dunaj. Borza za poljedelske proizvode. Poročila iz inozemstva so se glasila danes dobro, vendar pa ona niso uplivala na domače trge. Razpoloženje za pšenico je ostalo pri malem prometu mirno in cene neizpremenjene. Tudi pri drugih artiklih je ostala tendenca neizpreme-njena. Ker pa je bil konsum in lastite! j rezerviran, se promet ni razvijal. V rži se je malo tržilo, kakor tudi v ovsu in ječmenu. Pšenica je bila 5 vin. dražja, a prodalo se ni velijo.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 35"— do K 36 —, za dec.-marec K 35'— do K 36"—. Tendenca: uporna.
S1 a d k o r, P r a g a. Surovi slarlkor prompt K 28'55, nova kampanja kron 24 60. — Tendenca trdna. Vreme: mraz.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 148 do 149 v. miade težke
154 do 155 vin., mlade, srednje 154 do 155 v, mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 21.930 komadov. Prignano 196 komadov, odgnano 457. Ostalo torej 21.669 komadov. Tendenca živahna.
Budimpešta. Pšenica za april K 14 06, pšenica za oktober K 11'86, pšenica za maj K 13'93, rž za april 9'97, rž za oktober K 8'95, oves za april 7'61, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6 73, ogrščica za avgust 13'30: Tendenca trdna, promet 10.000 stotov. Ponude zmerne, efektivna pšenica se vedno drži, drugo jednako. Veselje kupiti tudi zmerno. — Vreme: mrzlo.
V slovo!
Vsem, od katerih nam žal ni bilo mogoče se osebno posloviti, kličemo tem potom prisrčni :
z Bogom! Brežice, dne 16. dee. 1909. Rodbina
dr. Stiker.
Naprodaj
ste dve hiši v Gaberju
blizu tovarne, 15 minut od mesta po nizki ceni. — Teč pove Franc Pušnik,
Gaberje št. 86. 6os i
Pozor, slovenski podjetniki
Izumil sem peč za kuhanje apna, katera prekaša vse dozdaj obstoječe peči, ker se sploh v Avstro - Ogrski nobena tega sistema ne nahaja. — Kurjave treba 2/,3 nmuj kakor pri tako-zvanih plavžih (Ringoffen), e-ori neprenehoma in je veliko ceneja kakor sedajne. — Iščem podjetnike, ker sam nimam kapitala; želi m pä, dei bi slovenski podjetniki izkoristili priliko napredka5, ker drugače sem primoran svojo iznajdbo oddati tnjcu. — Naslov se izve v upravništvu „Nar. Dnevnika''.
SINGER—
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
o -«t*

Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z uami-gavanjem na ime SIRSSSER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SIÜGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje R/iaribor, Gosposka ul. 32. Zastopstvo v Celju, Kolod\orska ulica št. 8.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K.
Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
jViiinc za žito
za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča
s 5e
Ss
3r
_. a
CS SK — CE
00
tg 2.B
C—l.
3 B §•£.
SS
<: ss
C "o
£ S. ° =
° ®
PTjq
S »
g. g*®
<35 t—
S? ŠT
Josip Čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in v Št. Jurju ob juž. žel.
zag
Priznanje !
Gosp. Josip Cretnik
stavitelj mlinov Št. Jurij ob južni žel.
Prenasalnimlin. ki ste ga naredili za graščino, odgovarja v vsakem oziru nanj stavljenim zahtevani.
Moka. ki jo zmelje, je veliko boljša in domači kruh, ki se iz iste peče, je veliko okusnejši, kakor iz kupljene moke.
Ker je tudi gonilna sila potom gepelja jako enostavna, sem Vam posebno hvaležen, ker ste mi svetovali postaviti tak mlin, dasiravno bi lahko si omislil druzega, zlasti, ker je na razpolago vodna gonilna moč. S spoštovanjem
Graščina Širje nad Zidanimmosfom Julij pl. Hornik.
■
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kooian
tvornica za sukno v H um p o i c u
na češkem. — Vzorci franko. —
Priloga „Narodnega Dnevnika11 št. 289.
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim G or ki.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
VI.
„Pojdi čaj pit, Griška", — s temi besedami je zbudila drugi dau Matrona svojega soproga,
Dvignil je glavo in jo pogledal. Prijazno se mu je nasmejala; bila je lepo gladko počesana in v svoji beli obleki je izgledala jako sveža in čedna. Bilo mu je prijetno, če jo je tako pogledal — objerl nem pa se ga je lotila zopet misel, da se tudi drugi možje v baraki naslajajo na nji
„Kaj se pravi to — čaj piti? Saj dobivam vendar tukaj svoj čaj! . . . Kam pa naj grem?"' je dejal ter na-gubančil čelo.
„Pojdi, pila bova skupno!" je predlagala ter ga smehljaje pogledala s svojimi rujavimi očmi.
Grigorij je gledal vstran in rekel kratko, da pride.
Odšla je, on pa se je še enkrat preteguil na svojem ležišču in pričel razmišljati.
„Glej vendar ... na čaj me vabi, in kako prijazna je! To se pravi, shujšala je že v tem enem dnevu . . ."
Smilila se mu je, in rad bi jo bil s čim veselo presenetil, morda z nekoliko potice k čaju ali s čim drugim. Toda dokler se je umival, je zavrgel te svoje misli — čemu bi razvajal svojo ženo? Saj živi tudi brez tega!
Pila sta čaj v mali, svetli sobici, katere okna sta ležala proti prostemu polju. Zlati svit jutranjega solnca je ležal na dobravah. Na trati pod oknom se je bleščala še rosa. V daljavi so se dvigala na horizontu v lahni, rožnati jutranji megli drevesa poštne ulice. Nebo je bilo brez oblakov, in od polja sem je vel sveži vonj po travi in vlažni duh po zemlji skozi okna.
Miza je stala baš med obema oknoma in ob njej so sedele tri osebe: Grigorij, Matrona in njena tovarišica, velika, suha, ne več mlada Poljakinja, kozavega obraza in dobrovoljnih ruja-vih očij. Ime ji je bilo Felicita Jego-rovna in bila je stara devica, hčerka nekega kolegijskega asesorja. čaja, ki ga je dobivala v bolnici, ni mogla piti in imela je svoj lastni samovar. Vse to je pripovedovala Orlovu s svojim hripavim, hreščečim glasom; gostoljubno ga je povabila, naj se vsede k oknu in naslaja na „nebeškem vzduhu", dočim je sama nekam izginila.
„No, včeraj si se pač zelo utrudila?" je vprašal Orlov svojo ženo.
„To si lahko misliš", je dejala Matrona živahno. „Nog nisem čutila pod sabo in glava se mi je kar tako vrtela. Napol mrtva sem se vlačila okrog, komaj da sem zdržala do večera . . . Molila sem le vedno h gospodu, da nama prizanese . . ."
„In kako je pa . . . ali se ne bojiš tukaj?"
„Bolnikov ?"
„Bolnikov ... ali sicer . . ."
„Samo mrtvecev se bojim . . Saj veš . . ." sklenila se je k njemu in boječe zašepetala — „gibljejo se še če so mrtvi ... pri Bogu!"
„Saj vera . . . sam sem videl!" je rekel Grigorij z ironičnim smehljajem. Policist Nazarov bi mi bil včeraj, ko je že ležal na nosalih, prisolil skoraj zaušnico. Nesel sem ga v mrtvašnico in naenkrat je iztegnil levico ... komaj da sem se mu še izognil. . . da!"
Griška je bil pri najboljši volji. Piti čaj v tej svetli, čedni sobi, kjer
se je moglo videti skozi okno brezmejno daljo zelenega polja in modrega neba, mu je silno ugajalo. In še nekaj mu je dopadlo pri tem — nekaj, kar je izhajalo iz njiju osebnosti same. Naenkrat se je hotel pokazati od svoje najboljše strani, pojaviti se kakor v svojih tako v Matroninih očeh kot junak današnjega dne.
„Tega se hočem enkrat poprijeti. Nebesa sama naj se me vesele, da! Imam namreč takole svoje posebne vzroke za to! . . . Povem ti, ljudje so tukaj takšni, kakoršnih sicer ne najdeš na svetu ..." „
Pripovedoval ji je o razgovoru z doktorjem in nehote nekoliko pretiravajoč, je postajal še bolj navdušen.
„In potem tudi opravilo samo", je nadaljeval. „Vidiš, ljuba moja, to je tukaj nekaj velikega, kakor kakšna bitka. Na eni strani stoji kolera, na drugi ljudje . . . kdo bo močnejši? Tu se pravi napenjati možgane, da se pač nekaj ne zamudi . . . Kaj je to, kolera? To se mora ravno dobro razumeti — in potem je treba udariti z vsemi sredstvi, ki jih ona ne trpi... Dr. Vaščenko je menil: Tebe, Orlov, potrebujemo pri tej stvari. Ne pusti se zbegati! je rekel. Goni jo le vedno iz nog v trebuh bolnika, tam, je rekel, ji pridem s svojimi kislinami že do živega ... In tako se jo preganja, vidiš, in bolnik zopet okieva in vse svoje življenje nama mora biti hvaležen, da sva ga rešila smrti . . . midva, Matrona, ti in jaz ..."
Prsa so se mu dvigala od ponosa in z žarečimi očmi je zrl na Matrono. Ta se mu je smehljala in molčala. Bil je tako čeden, ko je tako govoril, in podoben je bil popolnoma onemu nekdanjemu Griški, ki je bil kot mlad ženin.
„Tudi pri nas na ženskem oddelku so vsi tako pridni in dobri", je rekla
čez nekoliko časa. „Debela zdravnica «
z očali, in potem strežnice, vsi izborni ljudje, govore tako jednostavno s teboj, in razumeti moraš takoj vse, kar reko."
„Torej si zadovoljna, kaj?" je vprašal Grigorij, ko se je njegovo navdušenje nekoliko poleglo.
„Jaz naj ne bom zadovoljna? Moj Bog!. . . Pomisli vendar: dvanajst rabljev dobivam in ti dvajset ... to je dvaintrideset rabljev na mesec! In poleg tega vse prosto . . . Kaj si ne bova prihranila, če traja kolera še do zime ? Patera bova vendar enkrat . . . Bog daj! . . . prišla iz najine kleti!"
„Hm — da, tudi to pride v poštev . ." je rekel Orlov zamišljen; in čez nekoliko časa je nadaljeval s pato-som upanja ter potrkljal Matrono po plečih: „Ah, Matronka, ali nama bo vendar še enkrat sijalo solnce sreče? Poguma ne bova izgubila, kaj ?!
Tudi ona je bila popolnoma navdušena.
„Da, če boš le zdržal . . ." je dejal čez nekoliko časa z dvomljivim glasom.
„Ne govori sedaj o tem! Tudi to je odvisno še od odnošajev... Če bo enkrat najino življenje drugačno, se bo izpremenilo tudi moje obnašanje".
„Moj Bog, ko bi se to vendar zgodilo!" je vzdihovala Matrona iz vsega srca.
„No, molči že o tem!*
„Moj ljubi Grišenka!"
Ločila sta se s povsem novimi čutili prešinjena. Bila sta veselo-pogumna in trdno sta sklenila, s podvojenimi močmi posvetiti se delu.
Tri, štiri dnevi so pretekli, in Orlov je žel že različno pohvalo za svojo ; skrb in pridnost. Objednem pa je tudi opazil, da so mu Pronin in drugi stre-
žaji nevoščljivi in da mu skušajo vsak trenutek napraviti kakšno sitnost. To je zbudilo tudi v njem jezo — in bil bi rad z vsemi, posebno pa s Proninom v sovraštvu. Odkrito sovraštvo tovarišev ga je resnično bolelo. „Ti nevošč-ljivci!" si je mislil in skrivaj škripa) z zobmi. „Toda prišla bo že priložnost, da jim poplačam njih podlost!" Nehote je zašel s svojimi mislimi k Matroni — s to se vendar lahko o vsaki stvari pogovori. Ona ga radi njegovih uspehov ne bo zavidala in mu ne bo, kakor ta Pronin, zažgala čevljev s karbolno kislino . ..
Vsak dan je prinašal isto mrzlično glasno vrvenje, ki ga je našel Orlov prvi dan. A sedaj ni bilo zanj več tako utrdljivo, ker se je imel vsak dan bolj v oblasti. Navadil se je, razločevati vonj posameznih zdravil, in čisto posebno mu je ugajal duh žveplenega etra, ki ga je skrivaj duhal, kadar je mogel. Opazil je namreč, da vpliva vonj žveplenega etra ravno tako poživljajoče nanj, kakor kozarec dobrega žganja. Ukaze zdravnika je sedaj popolnoma lahko pojmil, treba je bilo vsakokrat le migljaja, da jih je razumel. Bil je zgovoren in prijazen in znal je bolnike razvedriti, kar je zdravnikom in dijakom vedno bolj ugajalo. — Vsi utisi, ki so vplivali nanj v njegovem novem poklicu so vedno bolj povzdigovali njegovo razpoloženje in utrjali njegovo vero v samega sebe. Čutil je v sebi živo poželjenje, staviti nekaj velikega, kar bi obrnilo občno pozornost nanj, nekaj, da bi se čudil ves svet. Bilo je kot da je prišel šele sedaj do spoznanja, da je človek, in kot da čuti potrebo, dokazati to sebi in drugim z kakim nenavadnim dejanjem.
(Dalje prih.)
Dopisi.
a Iz Ptuja se nam poroča: Pred kratkim sem govoril z nekim kmetom iz Vurberga, ki mi je pripovedoval, da se je končal pri njih ravnokar sveti misjon. Počastili in osrečili so Vurberg gg. misjonarji iz Celja. Dotični kmet je pripovedoval, da je po misjonu neka žena P. zblaznela in da so jo tudi že odpeljali v Gradec. Govorila je venomer o hudiču, peklu itd. Pravil je nadalje, da je to gotovo posledica hudih pridig. Obljuboval se je baje pekel vsakemu človeku. Iz prižnice se je večkrat slišalo vse kaj druzega, le božja beseda ne. Obrekovali in napadali so naprednjake in napredno časopisje, predvsem „Narodni List" in „Narodni Dnevnik". Naprednjakom, ozir. „liberalcem" so baje — po izpovedbi istega kmeta, — očitali, da napredujejo v hudobiji, nečistosti in pijančevanju (!) Dotični kmet mi je pripovedoval še marsikaj, kar pa ni vredno, da se omeni. Ne imeli bi konečno ničesar proti temu, če bi prišli misjonarji z namenom, da poučijo ljudstvo. A to navadno ni njih glavni namen. Pri teh prilikah so njih pridige navadno fanatične, ki tirajo, kakor kaže zgoraj navedeni slučaj, posameznike v blaznost. Da pri tej priložnosti ne pozabijo naprednjakov, je samoumevno. Si pač mislijo: „Le hujskajmo in obrekujmo; sedaj imamo dosti kmečkega ljudstva zbranega, ki vzame vsako laž iz naših „svetih" ust za resnico." Kakor sem že prej omenil, so baje očitali naprednjakom, da napredujejo ti le v hudobiji, nečistosti in pijančevanju. Sicer se nam radi tega ni potreba razburjati; nam je pač vseeno, kakšno mnenje ima o nas kak zagrizen far.
Omenimo le, da so gospodje gotovo pozabili na svoje duhovne sobrate, kajti drugače bi kaj takega ne mogli očitati naprednjakom. Spomniti jih torej hočemo na dva slučaja, ki sta se dogodila pred kratkim. V mislih imamo dva „častita" gospoda, ki sta bila obsojena pred mariborskimi porotniki na 4 mesece, ozir. na 6 tednov napora. In zakaj sta bila obsojena? Ker je eden pre-tepaval ljudi, jih napeljaval h krivi
prisegi, drugi obrekoval poštenega človeka ter mu kradel čast. Po našem mnenju je to sploh višek hudobije, v očeh klerikalnih voditeljev seveda ne, prvič, ker sta to zakrivila dva duhovnika, drugič, ker jim to, posebno kar se tiče obrekovanja, dobro služi v dosego svojih umazanih namenov. Tista dva svoja duhovna sobrata bi naj malo okrtačili, bilo bi vsaj utemeljeno! O teh aferah seveda ves klerikalni svet molči! Naj bi kaj takega zakrivil kak na-prednjak, dotičnega djali bi kar ob glavo. — O pijančevanju pa kar molčite; kajti znano je, da se ravno po-različnih farovžih največ pijančuje. — Da pa si upate omenjati nečistost, ter isto komu očitati, je naravnost drzno in obenem smešno. Gospodje, pometajte pred svojim pragom, ter učite v prvi vrsti morale svoje sobrate duhovnike. Kajti ti so predvsem, ki potrebujejo v tem ozira pouka. Saj nimate tako kratkega spomina, da bi se ne spominjali raznih „velečastitih in častitih", ki so se odlikovali ravno v tem ozira. Imen Vam, mislim, ni treba navesti, saj jih gotovo sami predobro poznate. Dokler pa imate v svoji sredini take kapacitete, ne potrebujemo od vas, kar se tega tiče, sploh nobenega pouka; očitanje — ker je neutemeljeno — si pa naravnost prepovemo. Ali ni v naših zakonih nikjer paragrafa za tako hujskanje in šuntanje ljudstva?
Književnost in umetnost.
z Poljudna pravna knjižnica. Zvezek XIII. in XIV. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih. — Uredil in pojasnil dr. E. Volčič. Založilo in izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Cena 80 vin.
o Ivan Cankar: Kurent. Založil Schwentner v Ljubljani. Eijan kmet vrže na veselem plesu kup srebrnikov godcu Kurentu rekoč: „Eno so mi oderuhi vzeli, drugo so vzeli davki, tretje pa vzemi ti!" Tak je naš človek: siromak med siromaki, komaj pa pride Kurent, pozabi vse skrbi, veselo zavrisne in zapleše. Kajti „v noben kelih ni točil Bog samega pelina; celo svojemu sinu Odrešeniku je poslal na križev pot Simona cirenskega". In čim večja je bridkost, tem večje je hrepenenje po sreči, po tisti eni uri sreče, ki se je porodila iz tisočih ur bridkosti. In kdo je okusil več žalostnega kakor slovenski trpin, v bridkosti rojen, za bridkost namenjen? — Zato hodi Kurent, boter vsega veselja, od kraja v kraj in ti nebogljenci ga sprejemajo kot tolažnika in dobrotnika. In tak je tudi ves narod. Iz tujine se dvigujejo črne sence, kos za kosom trgajo našo zemljo, toda narod se ne zmeni za nevarnost, v poplačilo vseh težav in nadlog mu je Bog dodelil Ljubljano, kraljico veselja, mater vseh sladkosti. Tu ni žalosti, tu ni plahosti, tu so vedno vesele godovine in slavnosti, komu v čast ? Vseeno, Koseskemu ali Prešernu, lahko bi obema. — To črto v slovenskem značaju je Cankar v najnovejšem spisu porabil in jo z njemu lastno vir-tuoznostjo opisal. Ni to povest, ki bi se gladko citala, nič individualnega, le tipični značaji in tipični prizori, vse to pa risano naravnost mojstersko, če nam je enkrat vodilna misel jasna.
v Esperantska slovnica. G. stud. jur. Ljud. Koser v Juršincih pri Ptuju naznanja, da izide končno esperantska slovnica in se dobiva pri njem za 1 K 10 v s poštnino vred. Slovnica obsega 10 lekcij, 50 nalog ter bogat besedni zaklad. Kdor naroči 5 izvodov in pošlje naprej 5 K 30 v, dobi poleg 5 slovnic še zanimivo zbirko raznih pripovedk.
Službo išče
16 leten, pošten mladenič, ubogih starišev, ki je z odliko dovršil 3 razredno meščansko šolo. — Vstopiti želi kot začetnik v kako pisarno ali dobiti kako drugo primerno mesto takoj ali ob Novem letu. Ponudbe J. M. 23 poste restante Radinci, Štajersko.

■ «10 3-2
Trgovski
pomočnik
ki je že bil samostojen trgovec, želi službe s 1. januarjem 1910 v kaki trgovini z mešanim ali s samim manu-fakturnim blagom, najraje kam na Sp. Štajersko. Resne ponudbe na uprav-= ništvo pod 1887. .
Ugodna prilik
Zaradi preselitve sVoje trgovine V ttoVo posojilnicno hišo V Graslji cesti prodajam Vse steHleno in porcelanasto blago ter sVetilHe, ogledala in raznovrstna primerna božična in novoletna darila po
zelo znižanih cenah. Za mnogobrojen obisK se priporočam z VelespoJtoVanjem
Fran Strupi, trgovec
s stepenim in porcelanastim blagom, Celje, GrasKa cesta.

Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl,
žganj arna, Celje.

Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Josip čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
i fSlSItó^
11 ^M^PEMMiR f^fÄÄ
Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne reference !
Priznanje !
i lospod
v
Josip Cretnik
Št. Jurij ob juž. juž.
Čast,[mi je naznaniti, da sem z žago, ki ste jo Vi postavili, posebno zadovoljen, ker odgovarja ista v vsakem oziru svojim namenom. Bodi Vam izrečena moja zahvala in zagotovim Vas, da Vas bom priporočal pri vseh svojih znancih.
Te vrstice lahko tudi svobodno objavite!
Z odličnim spoštovanjem
I. štaj. tovarna lanenega olja
& električna centrala, Tom. Krajnc, Fram, Štajersko.

Nlodni salon za gospode!
Dovoljujem si Vašemu p. n. blagorodju vljudno naznanjati, da sem otvorii v novi hiši celjske Posojilnice na Krožni cesti
modni salon za gospode.
V zalogi Imam raznovrstno najmodernejše tu- in inozemsko sukno, zgotovljene obleke in pelerine iz tirolskega lodna (nepremočljlve) ter tudi Izdelujem obleke po meri v naj-- krajšem öasu moderno in po solidnih cenah. ■
Z a mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem
Maks Zaisukošek
krojaški mojster v Celju.
Oduetnik
dr. lijudeuif Stiker
naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. preuzel
oduetniško pisarno
gospoda dr. Benkouiča u Brežičah.
th
Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimeli ti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini v Celju.
liiiilii^
V px>id dpužbe sv. Cirila in Metoda!
Prva češka

splošna dein, družba —— za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.
t bòòòòòòòòòooooòòòòòSg
na življenje

EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje. EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM !
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
i+i+i+5

Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mob Zatožnih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24 18 Cene nizke!
i

k
Hočete presenetiti Vašo milost-ljivo? — Ne bodite v skrbeh, obiščite trgovino z železnino MERKUR", P. MAJDIČA V CELJU, tu se Vam nudi bogata izbera krasnih in praktičnih predmetov, kakor fina uikljasta in aluminijeva kuhinjska posoda, krasni čajniki, cvetlične mizice, pečna okrilja, posode za premog in nebroj manjših in večjih predmetov, pa tudi „GRAMOFONE" in ploče slovenskih komadov dobite. Stojala za božična drevesa. PERILNI STROJI, ŠIVALNI STROJI. UMIVALNE GARNITURE itd.
Sil:
n
J
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, brinjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika ruma.
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Fla prodaj
je na Spodnještajerskem
eno uro od železniške postaje, kjer obstoje tudi brzovlaki, oddaljeno posestvo z dobro vpeljano gostilno in žganjetocem, njivami, travniki in sadonosnikom pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove: Martin lfrbovšek, pose-stnik in gostilničar pri Sv. Štefanu, p. Šmarje pri Jelšah.
611 2-1
Odvetnik
>1 dr. Jos. Globevnik fi
naznanja, da je otvoril v lastni i| hiši v Novem mestu svojo |
odvetniško pisarno
Za božični nakup 1
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne iu presane v poli ter prtički.
Laueta, šumeče zlato, zlata pena,
Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2'—, 3'—, 4'— in naprej.
Zahvala.
Za toliko izrazov prisrčnega sožalja povodom smrti nepozabnega nam
Pavla Detiček
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za prekrasne vence izreka svojo najiskrenejšo zalivalo
rodbina notarja Detiček.

Glasbena šola v Celju
podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani"
naznanja, da je glasom odloka c. kr. dež. šol. sveta v Gradcu z dne 20. oktobra 1909, št. III., 3.323/2 ustanovljena privatna glasbena šola s slovenskim učnim jezikom v Celju kot podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani" v zmislu § 70 drž. šol. zakona odnosno § 19 ces. naredbe z dne 27. junija 1850.
Na grlasbeni šoli v Celju se poučujejo vsi glasbeni predmeti, osobito glasovir, gosli, harmonij, flauta itd. in vsa godala, nadalje petje in glasbena teorija.
Učenci se sprejemajo vsako nedeljo od 10. —11. ure dopoldne v glasbeni šoli v „Narodnem domu" v Celju. Navodila glede učnih ur, plačevanja ukovine in druga pojasnila dobo učenci pri vpisovanju.
Dopisi se naj naslavljajo na odbor glasbene šole v Celju w roke gospoda c. kr. profesorja Josipa Kožuh v Celju.
Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom.
Samo pristno, ako je na podplatih tisnjena znamka	/1880^
_ 'teajjm: ^
«šl	AMwmit
Vsak
dan jih izdela	^
tovarna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Mess-

V,

torff, Beim & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno y vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki iu modnim blagom.
aru
sklad"!
^i:"': 3
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
Vf'Ktor BeVc R QjpHI
slikar in nl«kar 4 frli« II* III Ulli
stillar in plcsfrr 1 Celju
SaVinsKa »lica št«V. 4
prevzame vsa " svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno ln po zmernih cenah
Sprejmem taljaj Vci pomoctiiHoV.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-94
Karol Yanic, Celje
„Narodni dom"
priporoča
j
Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje
Neprekosljivo y ceni in kakovosti.
US 12 52-49	__
B---ii—ii—ir ..........u m
mmnAmmm+t
Ile pozabite
si ogledati pri
luanu Ravnikar, Celje
popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, bosanskih sliv, marelic, man-delnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, ruma, zdravilnega konjaka, sli-vovke, kranjskega brinjevca ter vseh vrst likerjev, čaja, kakor sploh vseh vrst južnega sadja in delikates. — Šampanjca, zdravilna vina, božičnih okraskov'itd.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
__14 52-50
r
asm
Cprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
L
u narodnem domu.
u Celju
JI
po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
"I
F\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se jf||2tl0 td l€fSlfC brattili!!« pn nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne R(4RO ,	Mi^»^ iiiiiii«% a|j varovance jn zahtevajte pri sodiščih, . v . , . . M .
se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JttZtl0T8J(f$l[0 itfttUltUCO.
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
t lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579
Jfad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2l,/o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2% in 5% obrestovanju.
I
Preklic. Zastonj v Celje!
Na poziv celjskega trg. gremija sera primorati vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bo pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdila čez plačane zneske ali pa iste zneske daroval za dr. sv. Cirila in Metoda.
R. Sterinecki
narodni trgovec, Celje
Kupnjte narodni kolek!
Za božični nakup
južnega sadja itd. se najbolje priporoča tvrdka
A. KOLENC v Celju,
„Narodni dom'- in Graška cesta.
Orehe
kupi vsako množico
A. KOLENC v Celju.
Učenec
se sprejme takoj pri
A. KOLENCU v Celju,

Božična in novoletna darila
Rafael Salmic
vljudno priporoča
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu1- v Celju«
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Darujte za Nar. sklad !
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki uliòi štev. 12.	2ei 32-27
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List".
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
4M
Ob
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
PoStne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
„LASTNI D O M
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure ©©© dopoldne, ©o©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine == P" denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
££ 00 registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- mpf |f|f|	\
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	*	9 IU	/O)
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov^denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račui. © © © © © glavnice m obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © &
Cdino narodno Kamnotófco podjetje V Celjn.
prtfa jnžnostajer^a tiatnno;c!!(a
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. is različnih kamenov in sts	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnlc, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	j«
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena 8 stroji.
industrija družba. Brzoiavi:,Kamnoseškain"
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
rnziičnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni* ranih rodbinskih grobišč
::: .	(rakev).	s::
Tlakovanje cerkva, dvoru in hodnikov 8 šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj Idnčih marmornih vrst t vseh oblik,-tli. Popravljanje spomenikov, nde-;;: tavanje napisov t Iste. :;:
„Delniška družba"
združenih pivo varen Žalec in Laški
trg v Ljubljani sprejme
izurjenega v pivovarniškem ali »ličnem poslovanju. Mesto se ima nastopiti kar najhitreje. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu pivovarne v Laškem trgu.
Sloifenec, 30 let star, mašinist v stalni službi in z lepim inqetkom, želi znanja s poštenim slovenskim dekletom v starosti 20 — 25 let, ki je varčna, izurjena v vseh domačih gospodarskih delih in zna nekoliko nemški. Par tisoč dote je potrebno. Ponudbe pod naslovom: „Sokol", poste restante Steckborn am Bodensee Švica (Schweiz). Pisma se naj fran-kirajo s 25 vin. 602 3-3
martin Kolšek
čevljar v Celju
y novi posojllnlčnl hiši na Rlngu
se priporoča slav. obtinitva ln časti« duhovščini za izdelovanje vseli vrst najmodernejših obuval. — Naročila po meri ln popravila se okusno, točno ln 'solidno Izvršujejo v lastni delavnici.
Sprejme več dobrih in zanesljivih čevlj. pomočnikov in učenca.
mešane stroKe, se sprejme za prvo moč. — Ponudbe naj se pošiljajo na Jakoba Dereani
v Žužemberku, Kranjsko.
603 5-4
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
z znamko,tiger'
28 51-31
iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
Od 1. oktobpa 1909 naprej :

Poštno-hran. rač. it. 848.428.	...	■ ■
— 1143 »druimko«. — b Ustanovno leto
Vplačani delezi K 2I.450-—.	_
Rezerv, zaklad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1908 — K 2,790.060-77. ——
„SAVINSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
II
Hpanilne vloge obrestuje po 41/2 % z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 41/2 /o od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino Pbsojilà daje na hipoteke, hipotek»rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 51/2 in 6%. Preskrbuje ceno inkafo nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnehranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradili dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo s
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki» posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.
%V.WiiVi
159 25—18
ajboljši nakupovalni vir za božična in novoletna darila je Zvezna trgovina v Celju
iiii
=


%
v i .ji; B
v*
ki prodaja po vseh mogočih cenah: albume, okvirje za slike, pisalne garniture, slikar-ske potrebščine, spominske knjige, albume za znamke in razglednice,?, kasete s pisemskim papirjem, notice za dame, šolske in tržne t torbice, senčnike, krayone, Pen-kala-svinčnike, žgalne priprave in aparate za žganje slik in metalne plastike, tarso, rezljanje in batike, domače tiskarne, knjige s slikami za otroke, odtisne podobice v zvezkih, moderne skladne koledarje, mo-===== derne stenske slike itd. ===== Zahtevajte takoj naš seznamek modernega stenskega okrasja, v katerem bodete našli ===== marsikaj pripravnega! ==•